Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo )e v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma sa ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din, Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankiraio. Štev. 92. Sobota 9. novembra 1929. Leto IV. Odhod de Brouckčra iz Jugoslavije. Odposlanec Socijalistične delavske internacijonale de Brouckere v Ljubljani. — Pozdravni nagovor de Brouckerea na družabnem večeru v dvorani Delavske zbornice. Senator de Brouckere se je pripeljal v Ljubljano v spremstvu Živka Topaloviča dne 6. novembra. Na kolodvoru so ga pričakovali mnogoštevilni zastopniki delavskih organizacij. V Ljubljani se je mudil le par ur, od 2. do pol 9. ure zvečer. Moral je predčasno odpotovati, ker je imel že v petek otvoritveno predavanje na univerzi v Bruslju. V Ljubljani si je ogledal nekaj delavskih ustanov, raz-govarjal se je s predstavniki organizacij ter je pred odhodom na družabnem večeru v dvorani Delavske zbornice pozdravil udeležence. Izjavil je, da je zadovoljen s tem, kar je videl in slišal! ter bo o svojem potu izvirno poročal na pristojnih forumih. Diplomatski odnošajl med Anglijo in Rusijo upostavljeni. Angleški parlament je sprejel predlog delavske vlade z ogromno večino glasov. Zunanji, minister Henderson je dne 5. t. m. predlagal v angleški zbornici resolucijo, s katero zbornica odobrava obnovo diplomatskih od-nošajev med Anglijo in Rusijo ter bazo, na kateri naj se pogajanja nadaljujejo in izvrše. Henderson je resolucijo v daljšem govoru pojasnil, na kar je zbornica Hendersonovo resolucijo sprejela s 324 glasovi (proti 199). Baldwin (konservativec) je nastopil proti resoluciji, a je ostal s svojim predlogom v manjšini. Nemci in Poljaki likvidirajo vojne dolgove Sporazum med Nemčijo in Poljsko. Med Nemčijo in Poljsko je obstojal spor zaradi raznih reparacij-škili terjatev in nemških posestev na Poljskem. Obe državi se odrekata medsebojnim terjatvam in Poljska bo izvedla likvidacijo nemških posestev, ki so bila zasežena ali nacionalizirana. Obe državi izjavljata, da bosta ta vprašanja rešili med seboj, da s tenu odpade posredovanje Društva narodov. Koliko bo ta »gospodarski« dogovor koristil miru na vzhodu, bomo videli. Nemški konservativci s pogodbo niso zadovoljni, dočim poljsko meščansko časopisje izraža zadovoljstvo. V Parizu nameravata tudi ustanoviti arbitražno sodišče , in nadaljevati pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. TeZke obsodbe komunistov. Ljubljanski komunisti pred Državnim sodiščem v Beogradu, Pri Državnem sodišču za zaščito države v Beogradu je bilo 5. t, m. razglašenih več obsodb komunistov: Jaka Žorga je obsojen na pet let, Pavla Kastrinova na eno leto, Marija Drakslerjeva na šest mesecev, Lazar Nešič na eno leto. Preiskovalni zapor se jim všteje. — Inž. Gustinčič in dijak Kermavner sta bila odvedena iz policijskih zaporov v sodne zapore okrožnega sodišča. Fašistični imperijalizem. Mussolini se smatra za bodočega gospodarja na Balkanu. Ni dvoma, da ima italijanski fašizem imperijajistične namene. Impe-rijska domišljavost ga sili k takim nakanam. Diplomatično se bojuje sedaj za kolonije v severni Afriki s Francijo in obenem poizkuša dobiti tudi protektorat nad katoliškimi misijoni, ki ga ima doslej Francija. Mussolini povdarja tudi, da mora pomorska sila v Sredozemskem morju biti v.saj tako močna, kakor je ona Francije. Mussolini je tudi povedal, da pričakuje velike dogodke leta, 1936. Teh dogodkov pa podrobno ni označil. Mussolinijeva politika gre za tem, da dobi premoč v Sredozemskem morju, zato ni izključeno, da hoče prej ali slej tudi z vojno poizkusiti svojo srečo. Fašizem ne bo sit Mussolinijevega bahaštva, ne bo sit samih obljub o ustanovitvi mogočnega rimskega imperija, ampak bo zahteval akcije v tem zmislu ali pa bo odrekel in prešel v desorganizacijo. Mussolini .se torej ali igra z ognjem ali pa obstoja resna nevarnost, na katero mora biti pozorno Društvo narodov, zlasti pa balkanske države, ki tako nujno potrebujejo miru, da urede vsaka svoje notranje in tudi medsebojne razmere. Najbolj napoti je Italiji seveda Jugoslavija. Kakor poroča, »Vossi-sche Zeitung«, ima Italija namen razdeliti Jugoslavijo; Slovence osvojiti, Hrvatom dati kra- ljestvo in italijanskega princa za kralja, Črni gori vrniti samostojnost in mladega princa Neguša, malo Srbijo pa od vseh strani ograditi z državicami, ki bi bile pod italijanskim vplivom. List, ki o tem poroča, pravi sicer, da ne more jamčiti za istinitost teh podatkov, vendar pa kaže italijanska politika na to, da tak problem obstoji; zlasti pa podkrepljuje to dejstvo, da Italija podpira politiko raznih emigrantov meščanskih strank. Z Italijo sodelujejo že danes tudi zlasti Albanija in Bolgarija, nestanovitni balkanski zaveznici sta pa tudi Grčija in Romunija. Neglede na to, koliko so podatki resnični, je vendar logična posledica z ozirom na nastopanje Italije ta: da se Italija duhovno in stvarno pripravlja na vojne eksperimente in da je dolžnost balkanskih držav, da se sporazumejo med seboj in napravijo med seboj prijateljsko mirovno aljanco. Dolžnost je dalje Društva narodov, da s svojim posredovanjem, s svojim političnim vplivom pospeši politiko v tem pravcu. Balkanski narodi imajo danes vsaj en glavni interes, to je mir — miru pa noče Italija, ki hoče voditi namesto spravne in sporazumne politike imperijalistično in vojno politiko proti današnji javni morali in proti interesom narodov na Balkanu. Vemo, da Italija potrebuje pot v svet, toda to pot naj si ustvari s prijateljskimi odnošaji, ne pa z zločinom imperialistične vojne, ki jo tudi ogromna veličina italijanskega naroda odklanja. Spopad demokracije z diktaturo na Poljskem Sejni odgoden za 30 dni. — Velike delavske demonstracije v vseh mestih. V torek bi se bila imela vršiti seja poljskega sejma (parlamenta). Pol ure pred otvoritvijo seje je prinesel predsednik vlade Switalski predsed!-niku zbornice Daszynskemu dekret predsednika republike Pilsudskega, da se proračunsko zasedanje za 30 dni odgodi. Politična napetost med vlado, oz. predsednikom republike s, tem seveda ni rešena, ampak je obračun med njima le odgodien. Med poslanci parlamenta je ta odločba predsednika republike zbudila veliko ogorčenje. Ni še gotovo, kaj bo napravil Pil-sudski. Mogoče je dvoje, ali da prevzame vlado sam, ali pa hoče pridobiti samo na času, da vladla precizira svoje stališče napram parlamentu. Socijalni demokrat Igu. Daszyn-ski ima nameni varovati zakonito zajamčene pravice parlamenta, dasi brutalna cenzura Pilsudskega pleni in zatira vse časopisje, ki se postavlja v obrambo parlamentarizma. V poljski dio.mači politiki je značilno prav posebno to, da tvorijo socijalni demokrati in kmetiške stranke parlamentarno večino, ki se ji sedaj postavlja po robu stara plemska in denarna žlahta. Vsekakor je torej gotovo. dla se bo med demokratično , večino in manjšinsko žlahto v krat-I kem dobojeval boj za ali proti demo-! kraciji. Socijalistične demonstracije po celi državi. Tudi na Poljskem dviga reakcija glavo pod vodstvom maršala Pilsudskega, ki bi rad s pomočjo njemu udanega oficirskega zbora izvršil državni udar, razgnal parlament in proglasil diktaturo. Vendar se mu demokratična večina pod vodstvom predsednika parlamenta, socijalista Daszynskega, možato upira. Na izzivanje oficirjev v palači parlamenta, je odgovorilo sedaj delavstvo z velikimi demonstracijami po vseh poljskih mestih. V Varšavi in Lvovu; je prišlo do ljutih spopadov med demonstranti in policijo. V Przemyslu se je vnela borba za Delavski dom med policijo in socijalistično omladino. V Lodzu so demonstranti zahtevali vpo-stavo delavsko-kmečke vlade. De-.monstracije so se vršile tudi v industrijskih okrajih Bijelicu in v Dofrr-brovi. V okraju Lodž so se vršile prešlo nedeljo občinske volitve. Značilno je, da je demokratična levica zmagala na vsej črti in da desničarji niso dobili niti enega mandata. Socijalni demokrati pripravljajo prevrat na Poljskem? Po meščanskih listih kroži vest, da pripravljajo socijalni demokrati prevrat na Poljskem. K tej vesti dostavljamo samo to, da je na Poljskem socijalna demokracija, ki vodi borbo za parlamentarizem. Nič drugega ne zahteva. Toda, če Pilsudski noče priznavati pravic parlamenta, potem more biti govor le o boju za demokracijo. Delajte za „Delav> sko politiko"! Delavska vlada proti avstrijskim fašistom. Interpelacije v angleški spodnji zbornici glede razmer v Avstriji, niso bile naročene. Nekateri angleški poslanci delavske stranke so stavili več vprašanj na zunanjega ministra Hender-sona radi oboroženih formacij v Avstriji, ki imajo pol vojaški značaj (Heknwehr) in ki ogrožajo s svojimi nastopi ter pretnjami z meščansko vojno javni mir in red. Ker bi vsled tega lahko prišlo do mednarodnih zapletljajev, je zunanji minister odgovarjal ter izjavil, da bo angleška vlada zasledovala dogodke v Avstriji, sicer pa da dosedaj še ni bilo posebnega ničesar, kar bi dalo povod za kako intervencijo. Kljub temu so avstrijski meščanski (reci Seiplovi) krogi radi tega »vmešavanja« silno razburjeni in v svojem deliriju trde, da so te interpelacije avstrijski socialdemokrati naročili. V torek, 5. t, m. se je vršil v So-phiensalen velik shod socijalnode-mokratičnih obrtnikov, na katerem je govoril dr. Otto Bauer. Bauer je govoril o ustavni reformi ter izjavil, da je sramotno, da se sedaj bori parlament s takimi rečmi, ko ima ljudstvo mnogo nujnejših potreb. Glede na izjave angleškega zunanjega ministra o Avstriji je rekel govornik sledeče: »Nikakor ni razveseljivo, ako se angleški parlament bavi z avstrijskimi zadevami. Mi teh govorov nismo naročili. Bilo bi otročje, ako se ne bi pričakovalo, da se bodo naši prijatelji od delavske stranke za to zanimali, kaj se v Avstriji godi. Nikoli nismo kake inozemske vlade za posredovanje prosili.« Ločitev zakona izziva krizo vlade v Nemčiji Klerikalci za cerkvene paragrafe. — Kriipa v vladi. V Nemčiji pripravljajo izpremem-bo v vladi. Situacija je postala ostrejša, ker se klerikalci, centrum in bavarska ljudska stranka upirajo nekaterim olajšavam glede ločitve zakona. V pravnem odboru so zastopniki obeh strank zapustili sejo. 4,500.000 brezposelnih v treh državah. Statistika mednarodne strokovne zveze o brezposelnosti. Amsterdamska strokovna internacionala je objavila stanje brezposelnosti v posameznih državah z dnem 1. julija tega leta. Iz poročila sledi, da vlada največja 'brezposelnost v Angliji, Nemčiji in Rusiji, kljub temu, d'a se je proizvajanje v teh državah dvignilo. Skoro v vseh državah je brezposelnost v zadnjem letu narasla, izvzemši Francijo in Belgijo, kjer se brezposelnost le slabo opaža. Posamezne države imajo brezposelnih: Avstralija 39.159, Belgija 2551, Danska 29.296, Nemčija 710.000, Francija 7297, Finska 1157, Angleška 1,188.000, Holandska 41 tisoč 59, Italija 193.325, Irska 28.000, Japonska 300.000, Kanada 5300, Norveška 14.547, Avstrija 138.000, Poljska 106.348, Rusija 1,755.000, Švica 4399, Švedska 21.764, Češka 31 tisoč 500, Madžarska 13.921, Zedinjene države 1,000,000, Jugoslavija 200 tisoč. Socialni demokrati na Češkem vstopijo v vlado? Pred sestavo čehoslovaške vlade. Ministrski predsednik Udržal sestavlja novo čehoslovaško vlado. K vstopu v vlado so bili povabljeni če-hoslovaški in nemški socijalni demokrati, ki so po volitvah kot celota najmočnejša stranka v čehoslova-škem parlamentu. Šestnajst strank ima v zbornici svoje poslance. Socijalni demokrati jih imajo 60 (39 češki, 21 nemški), dočim ima najmočnejša republikanska stranka le 46 poslancev. Tudi v senatu imajo socijalni demokrati 30 senatorjev (19 in 11). Socijalna demokracija bo naibrže morala vstopiti v vlad!o, če bo vlada nastopila s primernim programom, da zadostno varuje socijalne interese delavstva, ker je najmočnejša stran- ka v državi. V zmislu sklepa smi-hovskega strankinega zbora, ko sta se čeboslovaška in nemška socijalno-demokratična stranka zedinili, se je tudi skupni odbor obeh strank že ba-vil s tem vprašanjem, ki pa stoji odločno na stališču, da mora o tako važnem eventualnem koraku sklepati širši forum strankinih zaupnikov, to je strankin zbor. Strankina glasila poudarjajo, da je pri volitvah stranka pridobila 14 poslancev in 7 senatorjev ter postala najmočnejši sestavni del parlamentarizma in je zaradi tega silne važnosti, da o nadaljnji politiki sklepajo zaupniki obeh, politično enotnih socijalnodemokra-tičnih strank. Ujedinjeni savez za železničarje. S svojo intervencijo je dosegla izplačilo razlik železniškim delavcem. Po obvestilu iz Beograda je minister za promet ugodil predstavki »Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije« glede izplačila diferenc za čas od* 1. septembra 1923 do 24. febr, 1924, Kakor znano, je diferenca nastala vsled prevedbe železniških delavcev iz dnevne na urno plačo. Vztrajnim naporom Saveza se je sedaj posrečilo pripraviti železniškega ministra do tega, da je podpisal predlog o izplačilu mezdnih razlik. Finančni minister je že dobil nalog, da za izplačilo razlik nakaže potreben kredit. Prevelika pobožnost vzrok za ločitev zakona. Zanimiva sodba dunajskega sodišča. Pred nekim dunajskim sodiščem se je vršila te dni razprava radi ločitve zakona. Te stvari so tam nekaj običajnega, nenavaden pa je vzrok, zakaj se hočeta zakonca ločiti. Žena je bila pretirano pobožna in se prav nič ni brigala za družino in dom. Cele poldneve je čepela v cerkvi, ostali čas je pa pomagala v neki katoliški knjižnici, kjer so se izposojevaie pobožne knjige, ali pa v organizaciji pobožnih žen. Ko pa je prišla domov, je pa zopet po cele ure preklečala pred hišnim oltarčkom. Za otroke se ni brigala in so se po cele dneve potepali okrog, mesto da bi šli v šolo, če pa so bili doma, so morali z njo moliti. Svojemu možu-delavcu ni celih deset let skupnega življenja niti enkrat skuhala jesti in dostikrat se je prijokal k svoji sestri, da mu je dala jesti. Vse to so potrdili tudi sosedje. Mož ni mogel več vzdržati pri svoji ženi in jo je zapustil. Sedaj ga je ona tožila za alimente, on pa zahteva ločitev zakona, v kar pa ona ne privoli, češ, da je zakon bog sklenil in ga samo on lahko razdruži. Sodišče je bilo pa drugega mnenja in je potrebo po ločitvi priznalo. Naš novi roman. V prihodnji številki »Delavske Politike« začne izhajati roman znamenitega ruskega pisatelja Aleksandra Neverova Taškent, kruha bogato mesto. Cenjene čitatelje našega lista o-pozarjamo na ta velezanimiv roman in jim toplo priporočamo, d'a se takoj naročijo na naš list vsi oni, ki še niso naročniki, da jim bo s tem omogočeno redno 'zasledovati roman. Doma in po svetu. Veliki župan ljubljanske oblasti, dr. Franc Vodopivec, je upokojen. Celje in Maribor dobita mestno policijo. Mestno policijo bodo vzdrževale občine, podrejene bodo pa pristojni državni oblasti. Konvencijo med Jugoslavijo in Italijo glede vzdrževanja državnih mejnikov je italijanska vlada ratificirala. Plaz na železniški progi pri Zagorju, V torek zjutraj ob pol treh je slišal čuvaj proge med postajama Zagorje in Sava silovito bobnenje. Takoj se je podal na lice mesta in našel železniško progo popolnoma zasuto z 10 m debelim plazom skalovja, ilovice in drevja. Omočene plasti v hribu so z veliko silo zgrmele v savsko strugo in pokrile progo v dolžini 30 metrov. Takoj je obvestil obe bližnji postaji, odkoder so telefonirali po pomoč. Prispel je vlak s progovnimi delavci, ki so z velikim naporom razčistili progo v toliko, da je bil do pol osmih osvobojen vsaj en tir. Progovnemu čuvaju ,se je zahvaliti, da se ni pripetila na temi mestu velika nesreča, slična oni v Raj-henburgu, kajti ob štirih zjutraj bi imel voziti mimo Orient-Ekspres, ki je prispel potem šele po štiriurni zamudi. Temu odseku železnice bo treba posvečati več paznosti in ne štediti z izdatki za zidarje in betonske podzida,ve. Priznanje Jugoslaviji na barcelonski razstavi, V Barceloni ise vrši mednarodna razstava. (Nekak velesejm, ampak malo večji kakor v Ljubljani.) Tudi Jugoslavija je v posebnem paviljonu razstavila proizvode svoje domače obrti in umetnosti. In raivno jugoslovanski paviljon je po svoji originalni zunanjosti in pestrosti razstavljenih predmetov pridobil splošno in najvišje priznanje. Zadnjo nedeljo je obiskalo naš paviljon 60.000 ljudi in mednarodno razsodišče mu je priznalo »Grand Prix«, naj višje odlikovanje. » Mednarodno kmetiš^o unijo snujejo, V Rimu je pričela zborovati V dvorani „Delavske zbornice“ v Ljubljani se vrši dne 9. novembra 1929 ob 8. uri zvečer Ljudski koncert Novoustanovljeni orkester delavskega glasbenega društva „Zarja“ nastopi prvič pod vodstvom kapelnika Danilo Bučarja z lepim in umet.-glasbenim sporedom. Na koncertu poje šišenski vokalni kvintet. Po koncertu prosta zabava s plesom. Potom ojačevalca se bodo prvič predvajali kupleti, ki jih je pel kapel. D. Bučar za gramofonske plošče. Vstopnice se že dobe v Strok, komisiji in v trafiki Sever, Šelenburgova ul. Stanejo 15.10,8 D. stojišča S D. mednarodna poljedelska komisija. Navzočih je pet predstavnikov instituta za poljedelstvo in pet zastopnikov mednarodnega urada dela. V razpravi je govoril tudi Albert Thomas. Zastopane so dežele Francija, Italija, Čehoslovaška, Danska, Švica, Nizozemska, Argentinija, Urugvaj in Rumunija. V mesecu decembru se bo vršil tudi kongres vseh evropskih držav. Madžarska lahko računa na Italijo, Mussolini je prijatelj največje reakcije. Dopisniku budimpeštanske-ga lista je rekel Mussolini, da noben nared ne more doseči historičnih u-spehov, če zapusti tla svojih tradicij. Opsoval je demokracijo in rekel: Madžarska bo našla svojo tisoičlctno zgodovino in v svoji stari ustavi politično obliko, ustrezajočo svojemu življenju in razvoju. Italija bo podpirala Madžarsko v boju za revizijo trianonske pogodbe. — Tako spoštuje Mussolini nevtralnost v političnih, interesih tujih držav. Povišana aktivnost protiiašistov. Italijanski prestolonaslednik je pri svoji zaroki z belgijsko princezinjo slučajno ušel smrti po atentatu nekega italijanskega akademika. V nedeljo je pa prišlo v Bruslju do krvavega spopada med' socijalistično mladino in fašisti. V pariško italijansko zbornico je bila vržena bomba, ki pa ni eksplodirala. Tudi v lokal fašistov v Monacu je bila vržena bomba. Poslopje je bilo porušeno. Tudi v Berlinu alere v sovjetskem poslaništvu. Slična afera kakor se je zgodila v sovjetskem poslaništvu Pariza se obeta razviti tudi v Berlinu. Tja je že prispel pooblaščenec G. P. U., Rosemann, ki ima nalogo zaslišati poslaniško uradnišitvo. Očita se jim, da so obvestili Besedovskega o pred-stoječi reviziji. Baje namerava Moskva odpoklicati tudi berlinskega poslanika, ki je veljal dosedaj za uu]-zanesljivejšega. Španski diktator Primo de Rivera je nameraval sklicati novi »parlament«, a je sklicanje zopet odložil za en mesec — ker stabilizacija razmer še ni v redu. * Nočni obisk pri teti. Na Štajerskem je bil te dini obsojien na dva meseca zapora nek 23 leten vročekrven fant. Vračal se je zvečer diomov iz vesele diružbe malo vinjen. Pot ga je privedla! skozi vas mimo hiše, v kateri je stanovala njegova 37 letna teta-vdova s 3 otroci. Okno je bilo odprto in on je smuknil v sobo k njeni postelji. Pod nepričakovanim dotikom se je pa tetai zbudila in začela kričati. Fant se je prestrašil in ušel zopet skozi okno. Pozabil pa je vzeti seboj klobuk, kar ga je izdalo. Bratko Kreft: človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih duS. 145 Ali boš lahko razumel Leo, da Sonja ni grešila zoper Tebe? Njena ljubezen je še vsa tako čista in je vsa vedno Tvoja kot ije bila, če tudi se je sinoči nekaj zgodilo. Toda kljub temu, bojim se Te. Strah me je Tvojih oči, ki mi vidijo v dušo. Danes si mi poslal povabilo za Vaš ples. Obljubila sem Ti na Bledu, da pridem, v mrtvem diomu pa se vsaka beseda prelomi, izgubi. Ne bo me ... * Danes sem jokala. Najmanjši učenec prvega razreda mi je pred uro prinesel šopek cvetlic: »Gospodična, to sem vam prinesel!« Tako korajžno je stopil pred me, da bi ga najraje poljubila. Njegove oči so bile kot Tvoje . ., * V moji miznici je samokres. Zadnjič sem ga vzela učitelju. Grozil mi je, da se ustreli. O, Leo, čemu so bile vse te sanje, zakaj si se prikradel v mojo temo? Težje mi je zdaj, kot prej sami... Toliko bi Ti rada napisala, pa ne morem. Roka mi drhti, pero se mi ustavlja. Čemu bi Ti mnogo pisala? Saj si me čutil ves čas, saj si trpel zar-idi mene in z menoj, zato boš Ti edini razumel mojo pot od začetka do konca ,,. Včasih se mi je zdelo težko umreti. V tem trenotku, ko pišem, se mi zdi sploh neverjetno in nemogoče, da bom tako močna .,, Toda vem: ure so štete. * In ko boš bral te bedne vrstice, ki jih je pisala umirajoča, zadušena duša, Leo, dragi, ljubljeni, bo- di močan kot si bil ves čas. Prenesi jih mirno, pojdi v življenje in živi, živi, živi... Ti si za življenje, jaz za smrt. Kdor nima moči kljubovati, mora pasti in umreti... * 'Samo enkrat bi Te rada še poljubila. Tako sočne so Tvoje ustnice in Tvoji poljubi so tako gorki, plameneči. .. * Kdaj se bom odločila, še ne vem. Toliko vem, da bom storila naglo in kratko, kadar bom. * Moja zadnja misel si bil Ti, Leo! Moj zadnji, smrtni poljub! Tvoja nesrečna Sonja. * Na trati ob železniških tračnicah je ležal mlad človek. Nikjer v bližini ni bilo nikogar. Prijeten poletni vetrič je odnašal drobne listke, skromno popisane z usodo mladega dekleta. Na tračnice bi najraje legel, jokal bi, tulil, pa je 'bil preveč truden in izmučen. Misli so se mu zvijale v nerazrešljivo štreno. Ni mogel verjeti, da se je v resnici vse to zgodilo, kar se je zgodilo. Še vedtno je gledal v duhu živo Sonjo pred seboj. Bežni listki na trati pa so mu vedno znova poklicali bledi obraz mrtvega dekleta. Stresel se je, ko je pomisliti na kepo strnjene krvi, ki se je usedla nad rano .,, Izgubljen je taval ob tračnicah. Večkrat se je ustavili, da bi legel in da bi tudi on končal svoje življenje. Sedaj ni imel ničesar več, Sedaj je bil sam s sviojo prazno, na drobne kosce raztrgano dušo in ni vedel ne kod ne kam ... Spomnil se je, kako je še pred mescem trdno veroval v življenje in samemu sebi se ‘je sedaj bridko nasmehnil. »Saj se pravzaprav ni zgodilo nič tako velikega, posebnega v tem času! In vendar stojim tukaj ob tračnicah brez boga, brez človeka, sam... In v rokah držim poslednji listič Sonje ...« Solze so zalile oči. Očital si je strahopetnost pred smrtjo in nemoč slediti Sonji... Tako se je dolgo časa boril s samim seboj. Nikoli pozneje ni vedel, ali so ga rešile poslednje .-onjine vrstice, ali je odločila usoda sama, da ga pusti pri življenju. Predal se je trenotkom, naj pride, kar hoče. Za smrt je vedno časa dovolj. Ko se je dva dtni potem vrnil domov in so mu vsi sreča-joči čestitali k maturi, sta vprašala oče in mati, zaikaj je tako tih in mračen. »Utrujen sem, strašno sem utrujen od vsega tega ...« Odšel je v svojo sobo in spal do drugega dne ... V jeseni, ko je Franček stopil v bogoslovje, Toni v vojno akademijo, profesor Janko pa je bil Erestavljen iz »službenih potreb« v Srbijo, se je eo podal v tujino z majhno, poslednjo iskrioo upanja, ki mu jo je med počitnicami vžgal mizar Petek. Zaprli so ga 'bili, ker je policija našla pri njem ilegalne letake. Iz ječe mu je poslal pozdrave, želeč mu srečno pot in veliko uspeha... »Pojdite med tiste, ki jih je življenje pognalo v nižave, v najtemnejše prepade, kar jih zmore današnji svet. iSpoznali boste, da uprav v tistih preziranih, zman- nranih ni^Jnnh 1/hio nnuA __ _____ dranih nižinah klije novo življenje, novo človeštvo, Tam ni boga, tam je samo človek. Tudi papeža ni tam, ne rodoljubov in tudi ne onemoglih profesorjev in degeneriranih ravnateljev, ki so vsi plod in izrodek današnje družbe. 1 am je za enkrat samo še trpljenje in borba na življenje in smrt. Toda iz trpljenja se rodi zarja vstajenja, bodočnosti,.. (Konec.) Cisto nič Vas ne stane ako si ogledate mojo bogato zalogo vseh vrst blaga za moške in damske obleke in plašče. Letos prav posebno lepa izbira palmerstonov, dublov in velurjev. K vsakemu blagu imam tudi primerno krzno za obšivek Kljub zmernim cenam tudi na obroke1 L Ornik / Maribor, Koroška <■ 9 Obrov: Konsumno društvo v luči bilančnih številk. Ostale postavke Vrednost hiš in posestev je ocenjena na 4,389.000 Din in je kljub nakupu posestva v Holmecu pri Prevaljah za 14.000 Din v bilanci manjša od lanskega leta. To zato, ker je od posestev, kakor vsako leto odpisana zakonita 'obrabnina. Prava vrednost je pa seveda mnogo večja. Istotako je s premičnim inventarjem, ki je ocenjen za 783.493 Din. Postavka se je zvišala vsled dokupa inventarja za štiri nove prodajalne in vsled nabave več automatičnih tehtnic, kar je bilo vsled napredujoče modernizacije potrebno. Vrednostni papirji in naložbe so postavka, ki je trenutno ni mogoče minogo spreminjati. 1,905.000 Din, ki jih obsega ta postavka, je prinesla 117.000 Din obresti v preteklem poslovnem letu, kar znači, da se nam ta denar obrestuje po 6%, kar gotovo ni ugodlno. V primeri z lastnim deležnim kapitalom, ki znaša po bilanci 1,453.000 Din pa vidimo, da so nekdanja vodstva »Kodesa« s tako gorečnostjo nakupovala deleže in delnice drugih zadrug in institucij, da je slednjič zabeležiti ta unikum, da poseduje »Kodes« več tujih deležev in delnic, kakor je lastnih razpečal med svoje članstvo. Sicer je pa naloga bodočih vodstev, da to postavko preurede. K postavki »vplačani deleži« naj še pripomnim, da so deleži »Kodesa« porastli v preteklem letu za borih 23.000 Din. Če pomislimo, da so bila ctvorjena štiri nova oddajališča, katerih iskupna zaloga jie gotovo višja od 200.000 Din, vidimo, da je bil porast deležev mnogo premajhen, tudi, če bi bila ta vsota zbrana izključno v novih podružnicah, kar pa ni. Zato je povsem umesten predlog, naj se nove podružnice ustanavljajo le, ko je zbranih v dotičnem kraju vsaj 50 članov. Oddajališče naj pa prične obratovati, ko se je zbralo deležnega kapitala vsaj za eno tretjino prve zaloge. Ta predlog je na občnem zboru treba krepko podpirati, ker je umesten in daje tudi sigurnost, da bo v novih prodajalnah toliko prometa, da se bedo vsaj vzdrževale in jih ne bo treba zopet zapirati. Drug predlog, ki ga je sprejelo krajevno zborovanje na |Savi, pa prvega spopolnjuje. Ta predlog zahteva, da mora priti predlog za vsako odprtje novih oddajališč in opustitev že obstoječih oddajališč pred širšo sejo načelstva in širšega nadzorstva v predhodno odobritev. Rezervni in drugi skladi, so se v tej bilanci lepo pomnožili. Prvič je v bilanci Kodesa, v tej postavki obsežen tudi članski istarostno-posmrtninski sklad s 68 tisoč 500 Din. Ta sklad, kakor je za enkrat še majhen, predstavlja kvas kruhu starostno onemoglih članov in | družinam umrlih rednikov. O tej po-! stavki bomo še posebej spregovorili. Za enkrat naj zapišemo naše trdno prepričanje, da pomeni uvedba tega sklada za člane »Kodesa« isto, kar je pomenila za svetovno gospodarstvo iznajdba parnega stroja. Upniki »Kodesa« so razdeljeni na tri postavke. Na blagu 893.031 Din, kar se je od lanskega leta znižalo za 559.000 in od predlanskega leta pa za cel milijon in 586.000 Din, Napredek je kolosalen! Še večji napredek je zabeležiti pri znižanju bančnega dolga, ki ga letos izkazuje bilanca 2,096.579 Din in se je znižal od lanskega leta za 679.000 Din. Hipotečni dolg je ostal 2,236.812 približno na isti višini. K tej postavki je treba pripomniti, da plačuje Kodes svoja naročila po večini takoj po prevzemu blaga, kar je dalo letošnji bilanci ono solidno podlago, ki jo je videti takoj na prvi pogled. Res legendarno je pa zaupanje hranilcev v »Kodes«. Hranilne vloge so zrastle na 9 milijonov 219,280 Din. Od lanskega leta so se pomnožile za en milijon 847.000 Din in od predlanskega pa za dva milijona 648.000 Din. Te številke povedo več kar more zapisati pero. Ko bodo naši narodni gospodarji pisali zgodovino povojnega gospodarstva, bodo ogromen porast hranilnih vlog gotovo raziskavah iz vseh mogočih vidikov. Mi ise pa zavedamo, da je bil ta napredek mogoč le vsled demokratizacije zadruge, ki omogoča članstvu kontrolo in onemogoča vsakršno špekulativno gospodarjenje. Ta postavka je naš ponos in garancija, da bomo prihodnje leto stopili pred članstvo s še ugodnejšimi računi in bilanco. Glavna naša naloga — in kongres naj jo temeljito pretresa — je v bodočem letu ureditev zaloge in dolžnikov, kakor smo zapisali v prejšnjem sestavku. Pri zalogi je glavno ureditev prodaje manufakture in galanterije. Ta dva predmeta sta potrebna iste ureditve kakor špecerija:, ki razen malenkostnih slučajev, izborno funk-cijonira. Če bo vodstvo ta problem reševalo z isto preudarnostjo in energijo, kakor je razčistilo ostale hibe, potem bo v nekaj letih »Kodes« ne samo najodličnejša zadruga v Jugoslaviji, temveč med najboljšimi na Balkanu in se bo lahko primerjala z onimi v Belgiji, ki so znane po svojem prvovrstnem poslovanju. Maribor. Pogreb Rudolfa Arzenška. Trupla ponesrečenih železničarjev so bila iz Rajhenburga prepeljana v Ljubljano, oziroma v Maribor. Arzenšek je bil prepeljan v Maribor in položen v mrtvašnici na starem mestnem pokopališču na mrtvaški, oder. V sredo popoldne se je vršil svečan pogreb, ki se ga je udeležila velika množica pokojnikovih poklicnih tovarišev in ostalega občinstva. Pred mrtvašnico je zapelo delavsko pevsko društvo »Frohsinn« žalostinko »Vigred se povrne«. 'Sprevod se je pomikal skozi mesto na magdalensko pokopališče na Pobrežju. V sprevodu so biti navzoči šef kurilnice inž. Vidic kot zastopnik direkcije državnih železnic, načelnik koroškega kolodvora Mohorko, šef materijalnega skladišča Pagon in inž. Koudelka kot zastopnik S. K. »Železničar«, poleg športne in stanovske delegacije Maribora, Ljubljane, Varaždina in Zagreba. Nosilo se mu je lepih vencev raznih korporacij in na črni blazini vsa odlikovanja, ki jih je pokojnik prejel pri različnih športnih prireditvah. V sprevodu sta godbi železničarjev (Schon-herr) in »Drava« igrali žalne koračnice. Ob odprtem grobu so se od pokojnika posloviti v imenu »Zveze jugoslovanskih železničarjev«, sekcije strojnikov, g. Rupnik iz Ljubljane (ki bi pa bil lahko opustil opazke o krivdi ali nekrivdi, o morali ali nemorali pokojnika, ki niso bile na mestu), g. Mozetič v imenu mariborskih športnih krogov in zastopnik zagrebških strojevodij. Pevsko društvo »Drava« je zapelo h koncu ginljivo žalostinko. Nad sprevodom ie krožil črno drapiran aeroplan »Zlatorog«, ker je bil pokojnik tudi pilot. Odpust delavcev-akordantov iz službe delavnice drž. železnice v Mariboru. Delavnica drž. železnice v Mariboru je pretekli teden nenadoma odpustila iz službe 37 akordan-tov, in sicer 24 na Teznu in 13 v delavnici, ki so bili svoječasno sprejeti v službo kot pogodbeni delavci. Odpust se je izvršil nenadoma, brez odpovednega roka in z motivacijo, da se jih mora odpustiti vsled pomanjkanja kredita. Kaj pa je z vprašanjem obmejnega kolodvora? Pred več kot enim letom so se vršile v Mariboru konference avstrijskih in naših zastopnikov, ki so na glavnem kolodvoru tudi natančno ogledali teren, kje bi se naj zgradil takozvani obmejni skupni kolodvor. Pri tisti priliki so bili izdelani načrti ter objavljeni, po katerih bi se med' drugim imelo postajno poslopje glavnega kolodvora dvigniti, da bi se na ta način dobilo potrebna stanovanja' za avstrijsko uradništvo. Sedanje enonadstropno postajno poslopje bi z določeno nadzidavo zelo pridobilo na svoji zunanjosti, ne glede na pridobljene prostore, kajti mariborski kolodvor je skoraj neviden in prav malo imponira, ker je sličen po svoji zunanji figuraciji proslulimi Vurnikovim zgradbam v Delavski koloniji. Ker so govorice o nadgradbi in o gradbi obmejnega kolodvora popolnoma utih-nile, bi bilo želeti, da kompetentni faktorji stvar pojasnijo, zakaj se to reč ne premakne z mrtve točke. Celje. Spominu mrivih. Kljub slabemu vremenu je na praznik, ki je posvečen spominu umrlih, obiskalo ogromno število občinstva vsa tri celjska Pokopališča. Kakor običajno vsako leto, tako je tudi letos delavski pevski zbor »,Svobode« zapel po dve ža-l^riinki na vseh celjskih pokopali-rih. Posebno zanimanje je zavladalo med občinstvom, ker je »Svoboda« nastopila z bolj primerno izbranimi f^loftirakami, kakor jih je javnost o-*?ajno navajena slišati na pokopali- • "rečej debate je dal tudi nastop na pokopališču bolnice, da se prvotno spominja najbolj zapuščenih, za atere se zadnja leta ni nihče več zmerni. Počastili smo tudi spomin na-ega nepozabnega Komavlija. Mnogo prijateljev in znancev si je ogledalo gomilo našega Valentina. Kakor da bi si bil sam izbral prostor za počitek, saj leži ob najlepšem kraju pokopališča. Za pevskim zborom »Svobode« so nastopili tudi mestni združeni pevci. Slično tudi na mestnem pokopališču. Tovarniški obrat namerava povečati Cinkarna d. d. v Celju. Na novo namerava zaposliti še okoli 100 delavcev. V to svrho že gradi večji objekt poleg dosedanjega. Delavcem pa Priporočamo, da si zgrade vsaj cesto, ki jih bo pripeljala do boljših razmer, t. j. trdno organizacijo. Naj naš opomin ne naleti na gluha ušesa. — I oleg tkzv. Ježovnikovega travnika se namerava v stavbene svrhe raz-parcelirati tudi veliki Pellejev travnik, za kar se zanima že tudi precej interesentov, vendar pa je delo precej otežkočeno radi pomanjkljivosti gradbenega načrta okoliške občine. Glavna ovira je seveda pomanjkanje ceste, ki se pa baje namerava podaljšati od novih hiš pri Lanovžu preko nove ceste in omenjenega travnika. Vsled tega naprošamo mestno in okoliško občino, da pospešijo tako akcijo z izgotovljenjem gradbenega načrta, odnosno, da se ceste takoj trasira, da si bodo interesenti na jasnem. Vsako stavbeno gibanje v sedanjem času je hvalevredno. Slabe stanovanjske razmere in pomanjkanje stanovanj zahtevata, da se taka stavbna akcija kolikor mogoče pospeši. Izkaz tiskovnega sklada. Neimenovani daroval 10 Din, Fiirst, Bistrica 22 Din. Iskrena hvala. Posnemajte! Socijalna vprašanja. Kaj naj napravijo invalidi, ki so izgubili invalidska podtrdila? Ministrstvo za socijalno poliitko je izdalo podrejenim uradom navodila, kako postopati z invalidi, ki so izgubili invalidska potrdila, ki se glasijo: Onim invalidom, ki so izgubili U-verenje komisije za pregled invalidov, odnosno Uverenje nadpregled-ne komisije, bodo zdravniki naročili, da si od pristojnega poveljstva vojnega okrožja preskrbe overovljen prepis istega. Onim invalidom, ki so U-verenje komisije za pregled invalidov, odnosno Uverenje nadpregledlne komisije že svojčas predali invalidskemu sodišču, se bo naročilo, da si od tega sodišča preskrbe overov. prepis tega Uverenjia. Invalidi pa, ki so leta 1923., 1924. ali 1925. bili pregledani od specijalne invalidske komisije, pa nimajo Uverenja o rezultatu pregleda z označeno diagnozo in odstotki nesposobnosti za delo, bodo pozvani, da od invalidskega sodišča- dobe o-verovljen prepis dokumenta. Javna borza .dela v Ljubljani. Delo je na razpolago: moškim: 6 hlapcem, 4 mizarjem, 20 čevljarjem, 1 sodarju, 1 pečarskemu pomočniku, 3 kleparjem, 2 navadnima delavcema, 50 tesarjem, 26 rudarjem, 7 krojaškim pomočnikom, 1 litografu, 1 kravarju, 1 optikarjui, 1 opekarskemu mojstru, 10 tesarskim mojstrom, 1 delavcu za izdelovanje cementne opeke, 2 elektromonterjema, 1 vrtnarju, 1 pekovskemu pomočniku, 13 vajencem. Ženskam: 4 šiviljam perila, 4 tkalkam, 1 šivilji plaščev, 2 pletilkama, 3 služkinjam, 2 kmečkima deklama, 4 vajenkam. Delavski azil v Beogradu. Na sedežu beograjske borze dela, v Miloša Pocerca ulici štev. 2 je začel s 30. oktobrom poslovati moški oddelek delavskega azila (pribežališče). Azil je velikega pomena za vse one delavce, ki nimajo dovolj sredstev, da bi si najeli primerno prenočišče, zlasti še za brezposelne. Zaposleni delavci plačajo za prenočišče 6, brezposelni pa 5 Din. Brezplačno se pa sprejemajo na prenočišče za en dan taki delavci, ki prispejo v Beograd iskat delo. Nakaznico za brezplačno prenočišče dobe delavci pri svoji organizaciji ali pa v uradu borze dela. Na prenočišče se sprejema od 6. do 9. ure zvečer. — Ta napredek je pozdraviti, ker pomeni mnogemu delavcu olajšavo bednega položaja. Tudi pri ljubljanski Delavski zbornici posluje že od lanske zime sličen azil, ki poleti ni kazal dosti posetov, tem več pa pozimi. Enak azil namerava Delavska zbornica urediti tudi v Mariboru, čim pride do gradbe svojih prostorov. Velika je razlika med čevlji in čevlji priporočamo Dam najboljše 3(aro ;«ii« jVtaribor, Koroška cesta St. 19 Z operacijo dosežena neplodovitost. Zdravnik, ki je na 600 moških izvršil operacijo semenskih žlez. Graški kirurg dr. Schmerz se je moral te dni zagovarjati pred sodiščem, ker je tekom zadnjih let na operativni način steriliziral nič manj ko 600 moških. Glas o njegovih uspešnih operacijah (prestrigel je pacijen-tu enostavno semenovod) se je raznesel med moškim svetom' po vsej Štajerski in Spodnji Avstriji in moški so sami hodili k njemu in ga prosili, da jih reši neprijetnih posledic ljubezni, ker pri tem' ljubezenski nagon sam in njega funkcije niso nič trpele. Dr. Schmerz pa je bil obsojen na globo 15.000 šilingov, ker je sprejemal za svoje operacije plačila, in ker to niso bile običajne operacije v zdravniškem in etičnem smislu. Te vrste operacije niso istovetne ROBAUS SUHOR SE DOBI POVSOD I NAJBOLJŠE ČAJNO PECIVO! je zelo redilno dezertno pecivo. Gospodinje, založite se pravočasno s tem izvrstnim čajnim pecivom; za dolge zimske večere. — Pristen samo v originalnih zavojčkih zapečatenih z varstveno znamko, s kastracijo, kateri so se morali po