Poštnina plačana v gotovini L6tO LVIII.
V Uubliani, v torek, dne 11. marca 1930
S! 58
2. »zdaia st. 2 oin
Naročnina
Dnevna izdaja
u kraljnino J»gosl»ljo mesečno 25 Dln polleino 150 Dln celolemo зоо Dln
za inozemstvo
mesečno 40 Dln nedeilsua izdaja ceiole.no v Juge Slavili 120 Dln, za Inozemstvo МОЕ
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I sloip. pelli-vtsiu mali oglasi po 130 in 2 D.veCII oglasi nad 45 mm viSine po Uln 2-àO. veliki po 3 in 4 Dln, v uredniškem delu vršilca po IO Dir n Pr. veciem □ naro'nu popust Izide ob ■* ziutraj razen pondeljKo in dneva do Droznlkv
игеитлчо /e l Koptiariettt tnia Si. Uilii Sokoplsi se ne vratalo. netranhlrana pismo se ne spieiemalo ' Lreani&lvti telefon il. 2050. upravnlilva SI. 232S
L/pruva «e uHupiiuijeii ui.Si.o еекоиш račun: Liubliana tiri. lU.bSV In 10.34f sa Inseiale. SaiaJetu.4i.75bJ, Zugrcb 41. 3U.OI1, Ргаца In banal hI. 24.797
Gospodarski pomen univerz
Po če-'itkah predsednikov vlade, senata in zbornice je odgovoril predsednik Masaryk z velepomembnim govorom, v katerem jc dejal tudi to-le:
Opozoril bi tu na nujnost bolj izdatnega podpiranja znanstvenega dela univerz in zlasti naglašam to z gospodarskega stališča. Na primer: k.mija in fizika sta za aspiracije industrij- in poljedelstva znanstvena podlaga. Kako ' ter ' važni ' p->-igami poskrblj-.io na naših visokih šolah? Dotacije so nezadostne; če se hoče, da so profesorji in njih učenci na višku časa, potem morajo imeti dovolj sredstev za poskuse, za obisk podjetij doma in v tujini, za nakup knjig in časopisov. Na vsak način pa moramo skrbeti tudi zato, da imamo za začetek znamenite učitelje in raziskovalce iz tujine. Vsega tega pa u! mogoče izvesti brez povišanja proračuna. Industrija ir poljedelstvo ne zmagata v svetovni konkurenci, če ni njih znanstvena podlaga utrjena. Življenjski interes našega industrijalca, našega delavca in kmetovalca je v tem, da je znanstveni nivo naših teoretikov in praktikov .im višji. V industriji in poljedelstvu je potrebna podjetnost, iznajdljivost, kozmopobtizem ...«
Stare in dobro opremljene so češkoslovaške univerze in za naše razmere naravnost idealne. Vseeno pa pravi predsednik češkoslovaške republike, ki je na tem polju strokovnjak, da so te univerze preslabo dotirane.
Naša država še ni tako bogata, kakor je češkoslovaška in zato tudi ne more nakrat storiti za izpopolnitev svojih univerz toliko ko Češkoslovaška, Ali na drugi strani je uva-ževati tudi to-le: Na kako visoki svopnji je češkoslovaško poljedelstvo in na kakšni je naše. Kako neprimerno večji je donos češke zemlje ko naše 'n čeprav je zlasti vojvodinska zemlja neprimerno dovitnejša od češke. Ali ni razlog za to razliko tudi v tem, da je bila že od пелаај na češkoslovaškem znanost na visoki stop lji, dočim naša šc ni bila niti v povojih?
Vse preveč naša odločujoča in soodloču-joča ja1 : ' pozablja na pravi namen univerz. Večina bi skoraj hotela univerze degradirati na stopnjo tovarn za fabrikacijo uradniškega naraščaja z akademsko kvalifikacijo. V resnici pa vrše univerze ta pt el le mimogrede, d n ie njih glavni namen v znanstvenem delu. To pi je zopet uspešno lc tam, kjer je dovolj sredstev za eksperimente in kjer bogate knjižnice skrbe, da morejo profesorji in dijaki v resnici korakati s časom.
Vedno se čujejo tožbe, da naše kmetijstvo nazaduje, da je izkupiček za vse težko deb к..-ctovalca negativer. 1 .nogo, le preveč resnice je v tem, toda na drugi strani, ali pa tudi skrbimo, da izraoi naš kmetovalec vse možnosti. Ali se dovolj in prav gnoji? Mi se sejejo prava in za naš" d"želo primerna je-mena? Л1> je sploh naše gospodarstvo na zdravi podlagi? Cela vrsta sličnih vprašanj še obstoji in vsako teh vprašanj pa zahteva jasen in strikten >dgovor. Z ugibanji in modrovanjem ïam ni pomagal i, temveč le odgovorom, ki je vseskozi znanst- no utemeljen. Tega pa nam more dati lc z vsemi sredstvi opremljena univerza. Kakšna pa so sredstva naše univerze?
In prav lako je s slovensko industrijo. Radi ostre svete konkurence more uspeti le proizvajalec prvovrstnega blaga, ker ni računati t t, da bi s konsumenta izropa; Ao zaščitno carino mogli še dolgo upirati se boljšemu in cenejšemu blagu. Napredek industrije pa je čisto odvisen od znanstvenega dela in ne slučaj, temveč nujnost je, da obvlada Nemčija v kemični trgovini ves svet, ker je tudi nemška kemija sistem.
Univerza je najvišji duševni kapital, ki ga ima narod. Ta duševni kapital ni nič manj važen za gospodarski napredek naroda kakor je denarni kapital. Če daje denar in kapital sredstva za materialno izvršitev dela, pa daje univerza one duševne sposobnosti, ki šele omogočijo graditev.
Vedno pravimo, da sc moramo gospodarsko osamosvojiti, ker šele potem bomo v resnici svobodni. Jc to popolnoma res, vendar pa pri tem nc smemo pozabiti, da je gospodarska osamosvojitev nemogoča, če nismo ludi znanstveno neodvisni. Če bomo vedno ostali nn sedanji dobi, da nam mora tujina pri-bavljali stroje, metode dela in da nam ta vrhu vsega še predpisuje, kaj moramo uporabljati, po'cm je gospodarska osamosvojitev nemogoča.
Kriza našega vinogradništva
V Sloveniji na en hI do 250 Din zgube - Uspešno delo slovenskih zadrug
Belgrad, 10. marca. k. Kakor smo že včeraj poročali v »Slov. listu«, so se na včerajšnjem kongresu vinogradnikov vsi referati in razgovori glede vladajoče krize vinogradništva sukali okoli vprašanj: kako povečati izvoz vina in grozdja v inozemstvo, kako dvigniti ' potrošnjo vina in grozdja v domači državi. Soglasno sprejete resolucije so bile odsev teh razprav, ki so trajale ves prejšnji dan in še pozno v noč. Čeprav so se tupatam pokazala nekatera nesoglasja med delegati v pogledu interesov posameznih vinarskih okolišev v državi kakor tudi glede predlogov glede izvrševanja naredbe k novemu kazenskemu zakonu itd., je vendar vsaka stran nekoliko popustila.
Tako se jc n. pr. ugotovilo, da znaša izguba vinogradnikov vsled povišanja obdelovalnih stroškov in padanja vinskih cen pri vsakem hektolitru pri kvalitativno dobri letini 1928 v brodskih vinogradih 93, v zagrebških 110, v hrvatskih in zagorskih 105, v Dalmaciji 114 in v vojvodinskih 80 do 90 Din. V Sloveniji so izgubo šc veliko večje, ker so se cene že skoraj prilagodile cenam južnih vin in je pridelek za polovico manjši. Menda ne bo preveč, če rečemo, da znašajo
izgube v Sloveniji okrog 200 do 250 Din na hektoliter.
Na kongresu sprejela resolucija je skoraj v vseh točkah ludi za Dravsko banovino ve-levažnega pomena, posebno, ker nimamo skoraj nikjer zemlje, ki bi se dala v kratkem času uporabljati v druge kulture. Pri tem bo treba posebno skrbeti za kvaliteto naših vin, kajti samo na tej podlagi bo mogoča konkurenca z južnimi vini, četudi bi sc uresničile vse želje resolucije.
Na kongresu vinogradnikov se jc polagala velika pažnja na ustanovitev vinarskih zadrug, katere organizacije bi se morale tudi v Sloveniji še izpopolniti, čeprav so nekatere obstoječe že združene, n pr. na Štajerskem v Osrednji vinarski zadrugi. V Mariboru sc je ustanovila ludi žc izvozna zadruga za Jugoslavijo, ki si je nabavila v bližini Gradca veliko lastno klet in že začela obratovati. Morda bo ravno ona kot najbližja izhodna točka za severni trg postala vele važen faktor za izvoz jugoslovanskih vin in bi ji bilo potrebno dati izdatnih državnih podpor, dočim je dosedaj uživala pomoč le od domačih denarnih krogov, potom Zadružne zveze v Ljubljani.
Pomoč vlade
Doklade na pivo bodo povečane — Izvozne premje za vino se
poviša o — Druçi ukrepi
Belgrad, 10. marca. k. Povodom kongresa vinogradnikov je v imenu finančnega ministra njegov pomočnik g. dr. Gospodnetič dal daljšo izjavo, v kateri je podal stališče vlade v tem vprašanju. Med drugim je izjavil, da je vlada sklenila, tla se doklade na pivo povi-
šajo iu sicer v korist banovin od 30 na 60 Din
in v korist občin od 60 na 100 Din na 100 litrov. Lansko leto se je vpeljala premija za izvoz vina in sicer 40 Din na 100 litrov. To se je pokazalo kot zelo koristno. Izvoz, za katerega se je že mislilo, da bo padel, je oslal na isti
višini kakor leta 1028. Radi tega je kraljevska vlada sklenila, da se sedaj izvozna premija poviša od 10 na 100 Din za 100 litrov, tore 1 Din na liter.
Potrebno je tudi, tla se poraba vina v državi poveča. V Ia namen je sklenjeno in gosp. predsednik vlade je že odobril, da se 12 mili jonov dinarjev od one vsote, ki je bila prihranjena od lansko leto odrejenih premij za izvoz žganja uporabi za nakup iu porabo vina v vojski in državnih bolnišnicah. Sklenjeno je še, da se vinski destilat izenači z destilatom žganja, tako da se trošarina vinskega desti lata zniža od 24 na 14 Din po lil. Podvzeli so bodo vsi potrebni koraki, da se prepreči izdelovanje umetnih vin. Razpravljalo se je tudi o divjih vinskih trtah. Pomočnik ministra je pri tem povedal, da se je eni banovini dovolilo, da lahko vpelje poseben davek in sicer 15 par na vsako tako trto. Ta davek bodo lahko vpeljale tudi druge banovine. Kar se tiče umetnih vin, finančno ministrstvo niti najmanj ne nasprotuje, da lii banovine in občine na ta vina določile posebne davke. Država sama tega ne slori, ker želi, da bi ti dohodki ostali banovinam in občinam. Kraljevska vlada je tudi veliko storila za favorizira njo izvoza naših vin. Zavarovanje valute ni za izvoženo vino več potrebno.
Delega'i pri nrvdsednihu vlade
Belgrad, 10. marca. k. Z ozirom na sklepe včerajšnjega vinarskega kongresa so se danes zbrali delegatje vinogradnikov iz vse države in sklenili ustanoviti zvezo vinogradnikov iz vse države. Izvoljen je bil odbor 12 oseb in sicer iz vsake banovine po eden. Danes ob 12 je sprejel delegate vinogradnikov predsednik vlade general Pero Živkovič.
Zopet bombni atentat mahedonstvuiuščih
Najpret ustrelil stražnika, nato zagnal bombo v kavarno —
15 oseb ranjen.h, 4 težko
Belgrad, 10. marca. AA. Snoči ob 19.30 sta dve tuji osebi prišli do kavarne >Ujedinjenje« v Strumici, kjer je eden izmed njiju predhodno ubil z revolverskim strelom v ledja občinskega stražnika, ki se je nahajal v neposredni bližini, dočim je drugi vrgel bombo v kavarno,
kjer je bilo večje število meščanov. Bomba je ranila 15 oseb, 4 težje. Na begu sta atentatorja vrgla od sebe 4. bombe, 1 revolver in 1 klobuk. Na bombah je napis »V. M. R. O.«, kratica za revolucionarno organizacijo makedonstvujočih.
____________- so iz Bolgarske
Skleoni protokol bolgarsko-mgoslovanshe komisije to priznava
Belgrad, 10 marca A A. Sklepni protokol seje bolgarsko jugoslovanske stalne, mešane komisije, ki je bila včeraj v Caribrodu, se glasi:
Bolgarsko-jugoslovanska stalna mešana komisija, ki se je sestala na željo jugoslovanske vlade v Caribrodu, je po pregledu celokupnega gradiva, zbranega od jugoslovanskih oblastev in predloženega komisiji o izvršenih atentatih v Kočanah, v Pirotu, Krivi Palanki in Strumici, in po izmenjavi misli o tem sklenila to-le:
1.	Komisija najstrožje obsoja atentate v Krivi Palanki, v Kočanah in Pirotu, ker no
škodujejo samo državi, ki je žrtev atentatov, temveč nasprotujejo tudi visi kini ciljem ki so prešinili sporazum z dne 14. februarja t. I.
2.	Ker dokazuje gradivo, izročeno od strani jugoslovanskih delegatov, da so atcnta'orji prišli iz Bolgarske in da so po izvršenih atentatih pobegnili na Bolgarsko, je bolgarska delegacija prosila, da sme to gradivo izročiti svoji vladi v nadaljnjo uporabo.
Vsaka dežela ima druge potreb~, vsaka dežela ludi druge prednosti. Kakšne so naše potrebe, moramo vedeti mi sami in kje .moremo doseči največ, tudi to moramo vedeli mi sami. Naloga univerze pa je, da nam vse to znanstveno dokaže ter da ustvari našemu gospodarstvu podlago, ki bo vedno držala. Toda tc svoje naloge more univerza vršiti lc, če jc z vsem oskrbljena.
Največji duševni kapital naroda so njegove univerze. Ta kapital pa je dobro naložen le, čc so uni-Tze dobro dotirane Ali pa je iaš duševni kapital dobro naložen? Ali nc velja Masarykov opomin še v posebni vrsti nam ?
3.	Komisija je uverjena, da bo bolgarska vlada proučila in izpopolnila to gradivo v najkrajšem času in da bo proti morebitnim krivcem nastopila po čl. 5 sporazuma z dne 14. februarja t. 1.
4.	V interesu hitrejše in strožje preiskave je, da se obe vladi redno med seboj obveščata o izdanih ukrepih 1er o doseženih rezultatih preiskave.
Jugoslovanska delegacija je danes 9. t. m. prejela telefonsko obvestilo svojega ministrstva notranjih zadev, da je bila danes ob 19.30 vržena bomba tudi v Strumici. Bomba je ranila občinskega stražnika in 15 oseb iz meščanstva. Ročaj vržene bombe ima vtisnjeni črki P. S. Jugoslovanska delegacija je predložila tudi to poročilo kot najboljšo potrditev trditve, odkod prihajajo in kje se nahajajo atentatorji.
Ljudska hrani m cn v Somboru ustavila plačila
Zagreb, 10. marca. r. Predvčerajšnjim se jc v Somboru zaprla Ljudska hranilnica, kar je izzvalo ogromno senzacijo. Za časa vojne je prišel l.ot polit'" ' osumljenec v Sombor Joco Spal, ki si je nato pridobil v mestu velike simpatije 1er :.ošlovanjc taborskih meščanov. Dobil jc mesto v Ljudski hranilnici 1er jt kot soliden človek užival :omc-jei.c zaupanje. Po zadnji letni skupščini so pa začeli člani ravnateljstva izstopali in je končna os' ' Joco f.tal sam v idstvu hranilnico. V mestu so nastale različne govorice, ki so v .;'e senco na njega, ia kar so vlagatcip začeli dvi^-" svoj denar. Hranilnica pa je nc-naaoma enostivno zaprla > oje lokale in izplačevanje ustavila, nakar ie policija aretirala : Joca Spala.
Kosfa Jovzmomč -oproščen
Belgrad, 10. marca. k. Senzacijonalna razprava proti bivšemu bclgrajskehiu podžupanu dr. Kosti Jovanoviču se je danes končala Kakoi znano je bivši belgrajski podžupan dr. Kosta Jovanovič objavil svojčas v belgrajskem časopisju serijo člankov, v katerih je zelo ostro kritiziral delovanje sedanje občinske uprave, kateri na čelu je Miloš Savčič. Za izid razprave je vladalo v Belgradu izredno veliko zanimanje. Se včeraj in danes se je vršila med zastopnikom belgrajskega občinskega odbora, odvetnikom Bogičem in dr. Kosto Jovanovičem živa pole mika na podlagi dokumentov, ki naj bi dokazovali, da je tudi bivši občinski odbor, kateremu na čelu sta bila sedanji minister dr. Kiunanudi in dr. Jovanovič, izvršil ista dela, za katera je dr. Kosta Jovanovič kritiziral sedanji občinski odbor.
Sodišče je danes izreklo sledečo sodbo. Za odložitev razprave ni nobenega povoda in zato se razsoja. Sodišče smatra, da je vseh 12 obdol-žitev razdeliti po kvilifikaciji v tri skupine. Prva skupina obsega inkriminirane izraze v člankih g. Jovanoviča, ki jih je on s pričami dokazal kot resnične in z ozirom na to nc vsebujejo nobene klevete. Druga skupina obsega inkriminirane izraze v člankih, ki so po svojem obsegu in pretenzijah objektivna kritika in z ozirom na to niso kaznjiva. Tretja skupina vsebuje in-krim. izraze, ki vsebujejo vse klevete z ozirom na dejstvo, da je obtoženi kot osebnost, ki je bila verzirana v kriminalni politiki in z ozirom na to, da je to njegovo subjektivno mišljenje in ne zlonamerno, je sodišče prišlo do sklepa, oa jc obtoženemu zelo verjeti v resničnosti teh dejstev in smatra, da je v upravičeni zmoti. Na temelju vsega tega se oprosti dr. Kosta Jovanovič od vsake kazni. Istotako mu tudi ni treba plačati nobenih stroškov.
S tem je bivši podžupan oproščen Nastane pa vprašanje, kdo bo moral sedaj izvajati posledice.
Naša delpjfnc-io v PrsgJ
Praga, 10. marca. A A. Nocoj so bile zaključene svečanosti 80 letnice predsednika češkoslovaške republike g. T. G. Masaryka. Češkoslovaški narod in kulturno inozemstvo je na najlepši način manifestiralo tekom proslave simpatije za prvega predsednika češkoslovaške repubiike. Nas- delegaciji je bila \ Pragi posvečena povsod najlepša pažnja in zu njo se je povsod najlepše skrbelo.
20 odstotni boni plačani po 80 odstotkov
Ljubljana, 10. ni.irca Danes dopoldne se je na tukajšnjem finančnem ravnateljstvu vršila licitacija 20% kronskih priznanic, ki so bile do-sedaj hranjene v blagajni finančnega ravnateljstva, v nominalni vrednosti 144.161.75 Din. Licitaciji so prisostvovali zastopniki denarnih zavodov. Prva ponudba se je glasila na 50%, pa se je polagoma cena zvišala do 70%, kar jc ponudil Kreditni zavod, nato pa je dobil priznanice po ceni S0%, ker je bil najvišji ponudnik, g. Jankole za Upravo Merkurja, ki jih jc prevzel iu plačal. Ta dosežena cena odgovarja sedanjemu tržnemu položaju, ki postaja vedno bolj čvrst, čim bolj se približujemo zadnjemu roku, t. j. 17 marcu.
Vran č in folarščič izročena sodišču
Zagreb, 10. marca. r. Policija je končala preiskavo v aferi zagrebške carinarnice. Po-neverjena vsota /naša nad ô miljonov dinarjev. Glavni osumljenec Vranic vztraja pri svoji izjavi, da je dajal denar Maričiču, zagrebškemu trgovcu s kožami. Nasprotno pn ta izjavlja, du je prejel od Vranica le 950.000 Din in to leta 1922., katero vsoto pa mu je pošteno vrnil, plačajoč še 10.000 Din za obresti. Na policiji so se javili trgovci, ki navajajo, da so si v zadnjem času večkrat izposodili pri Maričiču večjo vsoto denarja. Na podlagi tega je policija pričela s temeljilo preiskavo v drugem pravcu. Ohetoja tudi sum, da je Vranic poneverjeni denar nekje skril, vendar se pa nahajališča ne da odkriti. Ker so sedaj preiskave . glavnem končano, je policija danes izročila Vranica in Maričiča zagrebškemu sodišču.
Vesli iz države
Zagreb, 10. marca. r. Direkcija zagrebške električne centrale bo spustila jutri svojo stru-jo v novo električno omrežje, ki sta ga gradili skupno zagrebška in karlovačka centrala. S tem se .je pričela skupna oddaja električne struje Pozimi, ko ima karlovaška hidrocen-trala dovolj vode na razpolago, bo oddajala višek struje v Zagreb, dočim bo dobil Karlo-vec v poletnih mesecih, ko primanjkuje vode za hidrocentralo, električno energijo iz velike zagrebške kalorične centrale.
Belgrad. 10. marca. k. Pred kasaeijskim sodiščem se je danes končni dolgotrajni proces proti bivšemu knjigovodji verskega ministrstva Vasiliju Arandjeloviću. Svoječasno je bil pred belgrajskim sodiščem obsojen radi tega, ker je kot knjigovodja verskega ministrstva poneveril 630.740 Din državnega premoženja, ter je nato kljub temu, da je oženjen in ima tri otroke, poskušal pobegniti ? tujim potnim listom iu z muzlkantinjo Ružo Zivkovi-čevo v Grčijo. Toda na meji so ga prijeli in je bil nato pred sodiščem obsojen na tri leta težke ječe. Apelacijsko sodišče je smatralo, da je ta kazen prenizka in jo je povišalo na 8 let. Najvišje sodišče je danes odobrilo to razsodijo apelacijskega sodišča in je s tem ta proces. ki je vzbudil svoj čas v belgrajski družbi izredno veliko senzacijo, definitivno končan.
Pred krizo v Nemčiji
Berlin, 10. marca. u. Vladna kriza ali pa razpust nemškega državnega zbora je skoro neizogibna. Ta vtis vlada nocoj po pogajanjih med vladnimi strankami, katerih pa se nemška ljudstva stranka ni več udeležila. Pokazalo se je, da težkoče po izostanku nemške ljudske stranke niso postale manjše in da je upanje, da bi prišlo do vlade tako zvane weimarske koalicije socialnih demokratov, demokratov iu obeh katoliških strank, centru ma in bavarske ljudske stranke, poslalo minimalno. Položaj je otežkočen še s tem, da je zelo dvomljivo, ali bi se bavarska ljudska stranka udeležila weimarske koalicije. V sredo bo odločilno tretje čitanje Youngovih zakonov. Nobene bojazni ni, da bi pri tem moglo priti do presenečenj iu je verjetno, da l>odo zunanjepolitični zakoni sprejeti s primerno večino. Nerešeno bo ostalo samo vprašanje, kaj naj se zgodi potem. Računa se z možnostjo, da bo nemška ljudska stranka takoj po sprejemu Youngovih zakonov odpo-klicala oba svoja ministra dr. Cu rti usa in Mol-denhauerja. Ctije se, da je državni predsednik llindenburg že pristal na to, da se v primeru neuspeha pogajanj vladnih strank razpusti nemški državni zbor. Ce bi prišlo do lega, potem bi moral bodisi okrnjeni Mtillerjev kabinet ali pa posebni, v to svorho sestavljeni prehodni kabinet, ki bi bil najbrže orientiran bolj desničarsko kot sedanji, izvesti nove volitve. V smislu izjemnih določb čl. 48 državne ustave hi se moral potem tudi naredbenim potom uveljaviti zasilni državni proračun.
Zafson proti terorju bo spre:et
Dunaj, 10. marca. r. Politična atmosfera radi zakona proti terorju se je popolnoma razčistila in se lahko računa s tem, da je sporazum med meščanskimi strankami večine in socialnimi demokrati v tem vpraša ju popoln. Pričakuje se, da bo še v tem zasedanju, to je do 12. t. m. zakon z neznatnimi spremembami sprejel. MeSïanske stranke označujejo ta sporazum kot velik poraz socialnih demokratov, ki so morali sprejeti predlog meščanskih strank.
Pogajanja med delegati
Vprašanje varnosti v ospredju — Možnost sredozemskega pakta
London, 10. marca. AA. Snoči so se vršili
mod delegati pomorske razorožitvene konference številni razgovori, o katerih pa varujejo najstrožjo tajnost.
Kakor se izve, jc bil namen teh razgovorov, da se omogoči Briandu izjava, da bo Francija znižala svojo zahtevo omenjeno v francoski spomenici, čc bo prejela v zameno potrebna jamstva. Kakor znano, zahteva Francija, naj se ji prizna za 724 479 ton vojnih ladij. Listi menijo, da bi bila jamstva, ki jih zahteva Francija, sredozemski pakt, ki bi obvezal interesirane države, da bi se v primeru potrebe dogovoril; za skupno akcijo in se ne samo posvetovale.
Posvetovanja so imela svoj vrhunec v Chequersu, kjer so se sestali Briand, Stimson, MacDonald in Henderson. Davi so sc posvetovanja glede vprašanja varnosti med francoskimi, angleškimi in ameriškimi delegati nadaljevala. Popoldne bo plenarna seja vodij delegacij. Znano je, da angleška vlada, ki si je s Statutom Društva narodov in z locarn-sko pogodbo naprtila dovolj odgovornosti, ni voljna nalagati si nova bremena.
MacDonald je že v včerajšnjem govoru Ameriki izjavil, da je angleška vlada proti vsaki pogodbi, ki bi ustvarjala nove vojaške zveze.
Anglija in Amerika proti vojaškim zvezam
London, 10. inarca. n. Briand je poskušal na Tardieujevo željo v ločenih razgovorih Stiin-sonom in MacDonaldom pripraviti Anglijo in Ameriko do tega. da bi sklenili s Francijo po-
godbo glede medsebojnega podpiranja pri ne-! izzvanem napadu. Stimson in MacDonald sta izjavil« soglasno, da v6jnšk)h in političnih zvez po vzorcu sličnih predvojnih pogodb ne moreta skleniti. Stimson je izjavil jasno, du bi ameriški senat smatral vsakršno politično obveznost Amerike z Evropo zu pretvezo, dn odkloni celotno londonsko pogodilo o razorožitvi. Briand je v imenu prnncije ponudil za vojušku zvezo trojice (Amerike, Anglije in Francije), da bi Prancjju žrtvovala 30 odstotkov od francoskega pomorskega gradbenega načrta, ki ga je Tardieu predložil konferenci. Po tej odklonitvi je predlagal Briand, da bi se razpravljalo o interpretaciji anglosaške miroljubnosti, nakar je dobil odgovor, da bi v primeru, če vztraja Francija na sodelovanju Amerike v kaki zavarovalni pogodbi, prišla v poštev samo interpretacija MucDonuidovo in lloovcrjevo vvashingtonske mirovne izjave od lanske jeseni. Taka interpretacija bi sc lahko dovolila, če bi vse države, ki podpišejo londonsko razorožitveno pogodbo, izjavile, da bodo od uveljavijenja pogodbe dalje sodelovale zu ohranitev svetovnega inlru. ! Briand bo pred sestankom delegaci jskih šefov danes popoldne stopil v stik s Tardieujem in francoskim kabinetom, ali sploh more biti taka izjava in \ kateri obliki za Francijo povod, da skrajša svoj pomorski gradbeni program. V francoskih iu ameriških krogih v nedeljo niso bili optimistični ter sc je govorilo o tem, dn sestanek deleguci jskih šefov lahko postane kriza konference, ker se bo Briand, če se mu ne posreči, doseči zadostno interpretacijo anglosaškega stališča pri kršitvi Kellogove pogodbe ali določb Društva narodov, vrnil v Pariz in prepustil vodstvo francoske delegacije mornariškemu ministru.
Francosko-itatijanska pogodba o Sredozemskem morju bo sklenjena
London, 10. marca. n. Današnji razgovor med angleško, francosko in ameriško delegacijo o vprašanju zavarovanja je že dovedel do bistvenega zbližanja med anglosaškim in francoskim stališčem. Stimson je izjavil, da so Združene države zahtevale pred svojo izjavo o angleških ali francoskih zavarovalnih predlogih nedvoumne garancije, da po Franciji zaželjeno mirovno zavarovanje ni naperjeno proti Italiji, ali da bi se mislilo na to, da bi anglosaške države prevzele vlogo raz-
sodnika v eventualnem francosko-italijanskem konfliktu. Briand je na to izjavil, da so se že začela direktna francosko - italijanska pogajanja za odpravo vseh še obstoječih političnih in gospodarskih sporov in da so anglosaške države lahko zagotovljene, da bo pred zaključitvijo pogodbe peterih držav odstranjena s sveta možnost kakega irancosko-italijan-skega konflikta. Cilj teh pogajanj je daleko-sežna francosko-italijanska pogodba o Sredozemskem morju brez podpisa kake tretje stranke.
Indijsko vprašanje se poostruje
London, 10. marca. n. Na vprašanje v poslanski zbornici je izjavil minister za Indijo, da ne more podati nobene izjave, kako bo vlada postopala proti Gandiju. Stališče, nasproti nacionalističnim strujam je že določeno v govoru indijskega podkralja. Podkralj je izjavil, da se indijska vlada z nobenimi grožuja-mi ali bojkotskimi akcijami ne I ki dala pripraviti do tega. da bi pospešila razvoj indijske samouprave.
Pariz, 10. marca. u. V inlervjuvu v : Ma-tinu« je Gandi še izjavil, da bi morali Angleži aretirati najmanj 50.000 oseb, dn bi mogli gibanje za neodvisnost zatreti. Njega samega bo- j do gotovo zaprli prvega. Gandi upa, da bodo : vsi narodi sveta, ki ima jo še čut za pravičnost, ] nastopili zanj in Angležem pojasnili njihove ; zločine v Indiji. V govoru v Ahmedabadu je ponovil svojo izjavo, da se pasivni odpor ne bo ustavil prej, dokler ne bodo on in njegovi pristaši aretirani.
„Pohod mučembov"
London, 10. marca. k. Gandi je izdal zadnja navodila, kako naj se izvaja neposlušnost proti britanskemu režimu«. S petdesetimi najzvestejšimi pripadniki lx> iz samostana Satvagraba poleg mesta Ahmedaba od-
šel peš nu pot proti Cauibayu, ki je oddaljen kakih 90 km. Spotoma se bodo romarji hranili le od tega, kar bodo dobili vbogajme od prebivalstva in bodo pili samo studenčnico. S >e-boj bodo vodili konja, ki ga bo smel zajahati le tisti, kdor bi tako omagal, da ne bi mogel peš nadaljevati pota. Toda »pot mučenikovc, kakor je Gandi sam nazval ekspedicijo, se ne bo nikjer ustavila, ne podnevu ne ponoči. Ko bodo prišli do mesta Borsad, kjer so velike soline, se bodo ustavili na bregu reke Mahi-Sagar. Tu bo Gandi govoril, vzel nekaj =oli in jo razdelil med svoje in oznanil propad krivične britanske zakonodaje« ter proglasil najvišje pravo indskega naroda, da samo svobodno uživa sadove domače zemlje. To simbolično dejanje je predvsem naperjeno proti najnovejšemu, lako zvanemu Indian Salt-Act znkonu, ki ustanavlja državni monopol za produkcijo in razprodajo soli v Indiji. Že samo to Gandijevo dejanje si vlada lahko tolmači kot ščuvanje proti obstoječim zakonom in ga ukaže zapreti.
Stavke v Indiji se pričete
Kalkuta. 10. marca. AA. Danes je pričelo stavkati v predilnicah v okraju Titaghur 20 tisoč delavcev. V neki predilnici je prišlo do spopadov, Policija je stavkujoče razpršila.
Pomoč poplavtjencem v Franciji
Pnriz, 10. marca. n. Predsednik Doumer-gue in ministrski predsednik Tardieu sta se davi vrnila v Pariz s svojega potovanja po poplavljenem ozemlju. Tardieu je takoj sklical sejo ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o najnujnejši pomožni akciji za po-plavljence. Čuje se, da se namerava dovoliti poškodovancem dolgoročen kredit za obnovo v znesku pol miljarde iz državnih sredstev. Minister za narodno zdravstvo je izdal okrožnico vsem oblastvom v poplavljenih krajih, v kateri se nahaja cela vrsta sanitarnih obrambnih odredb, da se preprečijo kužne bolezni. Predvsem
je minister odredil, da se zapro v poplavljenem ozemlju vsi vodnjaki. S pomočjo vojaške uprave in policije so se sestavile kolone, ki imajo nalogo, vršiti desinfekcijo. Nevarnost kužnih bolezni je toliko večja, ker je po poplavi nastopilo toplo vreme, katero bo še pospešilo razpadanje mrhovine in drugega lahko hitro pokvarljivega blaga. Po dosedanji uradni statistiki je bilo v vsem popslavljenem ozemlju 217 smrtnih žrtev. S tem pa celotno število žrtev še dolgo ni ugotovljeno, ker so se po-spravijalua dela šele začela.
Krvav prelep med delavci in komunisti
Atene, 10. inarca. AA. Danes je prišlo v Pire ju do ostrih spopadov med pirejskimi ne-odrojenimi delavci in komunisti. Delavci so priredili veliko skupščino v pirejskem gledališču. Na skupščini naj bi se bilo govorilo o ureditvi plač povodom proglasitve P i rej u za svobodno luko. Med skupščino je vdrlo v dvorano kakih 500 oboroženih komunistov, ki so i začeli razgrajali in motiti skupščino, Nastuio
1 je medsebojno prepiranje iu tepež, tekom katerega je bilo ranjenih 5 komunistov, Na|>osled so so komunisti spoprijeli z delavci pred gledališčem in se medsebi juo obstreljevali. Pri tem je bilo ranjenih 30 delavcev. Redarstvo je inlervoniralo in aretiralo 160 komunistov,
Dunajska vremensko napoved: Vedno bolj oblačno- na zapadli morda žc padavine.
Protesti nekatolič nov proti verskemu preganjan u v Rusiji
Danska. Protestantska cerkev v Danski je it. marca organizirala po celi deželi molitve molitve in denarne zbirke za preganjane kristjane v Rusiji.
Aiigliiani. »Slovesen papežev protest proti tiranskemu inorjenju so\jotske vlade v Rusiji dviga ugled njegove visoko službe v krščanskem svetu..; — Bishop Welldon, I)urbain.
•Sprejel sem vesli, po katerih je položaj izredno težaven.« — Anglikanski primas v Can-terbury.
■ Papež so s svojim proteslom ni prenaglil. Pejslvu, ki so razvijajo, so mu ilaht prav.« — Norih Mail.
l'reshilerijaiii. Artur L Brown, predsednik presbiterijanskth misijonov v Združenih državah jc odposlal pismo (po Reuterju), s katerim protestira proti vsakršnjeinu priznanju sovjetske viade. dokler trajajo verska preganjanja \ Rusiji.
hraalitj, :>Jp\vieh Chroniele« objavlja oster članek proti sovjetskim preganjalcem, ki ubijajo tudi judo radi njihove vere In ki hočejo zatreti vsako idejo o veri in Bogu.
Pravoslavni. Skor Nikolaj, glavar pravoslavnih Rusov v Angliji, piše: .»Onim, ki mislijo, da bodo protesti še bolj razkačlli preganjalce, povem, da boljševiki no morejo več povečati zlodejstva, s katerim preganjajo vsako vero v Rusiji,«
Metropoli! Kleniont, glavar bolgarskp cerkvf je za 9. marec odredil molitve in zbirke za preganjano kristjane.
Znano je, da je tudi patrijarh Dimitrij v ime, mu srbskega pravoslnvja protestiral proti preganjanju vero v lîusiji.
KalviiiUti. V 700 kalvinskih oerkvah v Ho-landiji so v nedeljo kalvinski verniki poslušali govore - verskem zatiranju v Rusiji in nato opravili lnolilve.
»Hiška mirovna liga. Nemška sekcija znane ■ Prijateljske lige med konfesijamk je na kongresu v Berlinu izrazila globoko obžalovanj in proteste proti boljšpviškim protiverskim metodam.
Mednarodna delavska «veza protestantskega delavslva jo v imenu svojih organiziranih članov v Danski, Nemčiji, Holandski, Poljski in àvicj tud izrekla odločen protest proti zatiranju verske svobode v Rusiji, kakord smo že obsežneje poročali.
S carinske konference
Ženeva, 10. marca. n. Konferenca za ca« rinsko premirje, ki se je zopet začela po francoskih predlogih trgovinskega ministra Flau-dina, je danes v prvi komisiji sprejela te predloge kot podlago za nadaljnjo razpravo. Zastopnik angleškega trgovinskega ministra je opozoril na to, da so francoski predlogi znatno neugodnejši zn one države, ki nimajo nobenih tegovinskih pogodb in torej tudi ne konsoli-diranih carin. Zato je stavil vprašanje, kako pridejo te države do tega, da bi morale dovoliti popolno premirje v carinski vojni, dočim bi druge vlade bile priinorane dovoliti samo 28% ali 40% premirje. Minister Flandin je končno izjavil, da se mora sedanji položaj sprejeti kot izhodišče, ker sicer ne bi bilo mogoče priti dalje. Konjisija je zato začela razpravo o predlogu.
Boj za kotektwizaciio vasi
Moskva, 10. inarca. u. Do 1. marca se je ustanovilo 110.000 kolektivnih gospodarstev, v katerih se nahaja 14.3 milj. kmečkih gospodarstev, skupaj 55% vseh kmečkih gospodarstev v Rusiji.	,
Varšava, 10. marca. u. Neki varšavski opoldanski lisi javlja, da so se v obmejnem okraju Ostrog v Beli Rusiji uprli kmetje radi zapleni t ve poljedelskega orodja in aretacije številnih kulakov 1er da se je 2000 oseb zbralo pred poslopjem sovjetskega poveljništva. Oblasti so izpustile vse aretirance, zaplenjenega poljedelskega orodja pa niso vrnile. Množica je hotela nato prekoračiti poljsko mojo, kar pa je preprečilo sovjetsko vojaštvo. Potrdila te vesti ni.
Masaryk odide na oddih
Praga, tO. marca. m. Po naporih proslave rojstnega dne jc predsednik Masaryk na pri|k>-ročilo svojih zdravnikov sklenil, du odpotuje prahodnji leden na daljši oddih v inozemstvo, najbrže nn francosko riviero.
20 letnica Luegerjeve smrti
Dunaj, 10. marca. 11. Krščanska socialna stranka je priredila včera j ob d vu jsetlctnici smrti svojega ustanovitelja in najpopularnejšega dunajskega župana dr. Luegerja spominsko mašo v votivni cerkvi, katere so se udeležili zvezni predsednik Miklas, zvezni kancler dr. Schober ter vsi krščanskosocialni mandatar-ji in politiki. Načelnik dunajskih krščanskih socialcev, poslanec Kunschuk je imel na množico nagovor, v katerem je označil kot neuteš-Ijivo hrepenenje vseli krščanskih socialcev, da bi si mesto Dunaj zopet priborili od eocialnih demokratov. Po cerkveni službi je prišlo na trgu do mučnega incidenta. Prireditelji so hoteli potom zvočnikov zuigrati Heydnovo zvezno himno. Tovarna za gramofonske plošče pn je poslala ploščo, na kateri je bila na eni strani Heydnovu himna, na drugi strani pn Kienzlova himna. Operater pa so jo zmotil in je sprožil Kienzlovo himno. Množica je videla v tem politično provokncijo, ker tudi pri govoru poslanca Kunschnku zvočniki niso funkcionirali ter je Kunschnk govoril samo najbližji okolici. Policija je morulu t največjim naporom ščititi zvočne naprave,
I	-
Capelown, 10. marca. AA. V Rawsonvillu
je bilo v spopadu med Evropci in domačini i ranjenih 9 Evropccv in več domačinov.