Veselje torijev ne bo trajalo dolgo
VfánWkt ta «pravallkt orostarlt MST Bosih Lsnrsdalt Avs.
Offio« of Publication: 2M7 South UwndaU Ato. Telephone, Hockw.ll 4 WM
ÍKAK XXXL
Sou jo *eoo
ÍTTcÍÍ^.?iSrríSr CHICAGO. ILL.. ČETRTEK. 17. AVGUSTA (ADG118T 17). ISSH
SobaeripÜon fS.00 Yaartj
Ä'1'KV.—NllMliKK 160
Accaptance for malUa. ai »poclal rate of poetaga protidod for la «sotion 1108, Act of Oct I. 1S1T, authorUed on J una 14, ISIS.
IV0WPAD0-
(0 MILIJO-
jfPOVlSKA
jtm mesečni povi<
, maša $2.SO na delavca
1IH DR2AVAH| mill NAJVEČ
D. C„ 16. svg.
c Harrington, glavni fe-,i administrator relifnih PA, je naznanil, da 1. sep-
11. L »topi v veljavo nova t mesečnih plač «a relifne po vaeh Združenih dr-Nova lestvica vsebuje [jonov dolarjev skupnega v letu ali pet milijonov mesečno. jk plač relifnim delav-[jenaj višji v južnih državah vnjen je za delavce, ki Ijajo najnavadnejša dela, j je plača v nekaterih me-i na peveru celo znižana za i malega. Harrington pra-j i nova lestvica pomeni "iz-e" v mnogih primerih, mesečna plača relif-I delavca bo po novi lestvici $53 do $55.50 ali $2.50 [kut po stari lestvici, nji kongres je odredil, da tracija izravna plače de-WPA v toliko, da bo raz-i v plačah za enako delo v tih krajih bazirala le na glede življenskih stroš-
'ington je tudi objavil no-lltev navadnih delav Efti se bodo v bodoče delili na Driji: notranje in zu-! delavce — In zunanji bo-ej bolje plačani. Navad-vci v Chicagu, brez raz-\kje delajo, imajo zdaj $55.90 ¿no, toda po 1. septembru oni delavci, ki delajo pod o, prejemali $52, oni pa, ki zunaj, bodo dobivali mesečno, tem oziru bodo najbolj pri-a navadni delavci v neka-mestih na vzhodu (New , Buffalo, Cleveland), ki prejemajo $60.50, toda po ptembru bodo plačani enako I «i v Chicagu.
P*a plačilna lestvica obsega I režije (regions), na katere ¡deljena vsa dežela, to je in srednji za pad, jug ter ■ Najvišja mesečna pla-P 194.90 za profeaionalne in tne delavce, najnižja pa ,J a» navadne notranje de-na jugu in jugozapadu.
rulejska panika Iruženih državah
N* jugu zapirajo **lce v vojni za *wje cene
Oklahoma City, Okku, 16.
- Governerji Texaaa, O-J» In Nove Mehika ao od-*< da petrolejaki vrelci v _|tr<fh državah prenehajo t J"«« za dobo 15 dni. Ta od-J'' Pnšla, ko so cene eu-"'olju pričele naglo pa-"»dnj* dni. Baje je preveč x «alofah. Odredba pome-** k*> dva tedna počivalo 'P« okrog 2200 petrolejakih ™ v ir*h nsjbogatejših dr-
** petroleju v Združenih
vah.
Farmarji v New \Yorku groze s stavko
Zahtevajo večjo ceno za mleko
POUSKA IGNORIRALA NOVE NA CIJSKE SKEME
Canton, N. Y. — (FP) — Po vsej državi New Yorka mobilizirajo farmarji svoje sile za splošno stavko, ki lahko posta ne največja farmarSka stavka v tej državi. Do te stavke sns priti, ako mlekarske družbe ne ugode rtjih zahtevi zs višje cene. Zahtevajo $2.35 za 100 funtov mleka, kar znese 5 centov kvart.
O datumu stavke bo sklepala aksekutivs Dairy Farmers uni je, ki bo zborovala v Utici. Ca jo okliče, bo to druga stavka tri leta stare unije. Prva stavka pod vodstvom te unije se je vršila 1987 in je farmarjem prinesla sviianje cen.
V ozadju te akcije je velika suša, ki je zadela farmarje večinoma po vseh krajih, ki zalagajo mesto New York z mlekom. Vsled suše je pridelek krme tako slab, da bo komaj za doatoval do januarja, potem pa bodo morali farmarji kupovati seno in drugo krmo za svojo ži vino skoei pet mesecev. Po sedanji ceni mleka pravijo, da tega ne bodo zmogli. Suša je znižala tudi produkcijo mleka.
Oklic stavke bi pomenil, da bi farmarji ignorirali regulacij ski odlok št. 27, katerega je izdal zvezni poljedelski tsjnik Henry Wsllsce in ksteregs je vzdržalo tudi zvezno sodišče. Farmarska unija je ožigosala ta odlok, ker ga smatra, da je le v interesu monopolističnih mlekarskih družb. Odlok določa komplicirano proceduro glede svilanja cen. Unija namerava mlekarske družbe enostsvno postaviti prod Izbiro: plačajte nam zahtevano ceno, ali pa zastavka-mo.
Nikogar ni pooblastila za pogajanja; aretacije nacijev v Gdyniji
Poraz "now deala" v kongresu bo občutila dótela
I Washington. — (VP) — Po porazu Rooseveltovih zakonskih načrtov sa financiranje indu strijakih posojil in za gradnjo
BURCKHARD JE GO-|^n<>v™j
\/rwDYV g UITI rnicu drugi induatrijaki ton j i aicer VORIL S HITLERJEM I metali klobuke v srak in veaelo
NA SVOJO PEST	d* »o m brco "new
idealu , toda vsa inamenja ka-
GDAN8K, 16. avg. - Tukaj-	veM,j# ne 1)0
šnja obmejna straža ja dan« 10 dol*°-ustiWlUa nekega poljskega vo- Kupčija na borsi v resnici ni-Jaka. SMnaeijs med naeijl in ti tista dni ni občutila nobene-PoIJaki Je vsled tega allno na-1 ga veselja, marveč ravno obrat-peta.	no. Konstrukcijska industrija
Višava. Ptthaka 1« «vir — j® Uk°j oMut,lm P*1"1 d€,n,C nl
o u*fr ^ ^ u •Xf^ borzah, in sicar oalo do sedem Poljski uradni krogi odločno ,nt<yv ,n u induatrija jf le.
zanikajo, da je poljski zunanji ko8 mnainovaU „gjvečjo sk-
minister Beck !£oblastil koga, \tiywmt Konstrukcijska dela, v
naj se pogaja s HitlerJani gtede LUviltm javna, so bila v prvi
Gdanska. Dr. Kari J. Burck-I* , - , '
hardt, komisar Lige narodov za k vi|ja ^ Un, y lltem ^
Gdanak je zadnji petek govoril L iporMom Rooseveltovih 11-s Hitlerjem v Berchtesgadenu nandnIh ^¿^ a0 ilgledi M brez kakšnega pooblastila od L lnduatriJo prectJ klaverni. poljska vlade, torej na svojo	,
pest. Tukajšnji uradni krogi Tod» poročna,kl prihaja o is so dalja ignorirali vesti iz 2e- drugih industrij in od valikih neve, da je tajništvo Lige naro-P™'^™ nič bolj oj)t»mlstIčna. dov pripravljeno o d a t o p i t i	družbo poroča s ne-
Gdansk Nemčiji, če Poljska odo- ko pervenmo naalado, da bo po-bri ta korak. Po mnenju polj- ™ predsednikovih finančnih akih uradnikov ao te vesti gola načrtov sicer dober za deželo na nacijaka propaganda.	vandar pa P<J-amesna
T v	podjetja računajo, da bodo rao-
Poljaki odločno pravijo, da se raia mižati produkcijo.. (Z dru-ne bodo ozirali na nobene po- g0 besedo: kapitaliati se vesala stranske govorice ali ponudbe poraza "new deala", v isti sapi za pogajanja z Nemčijo; vsako pa priznavajo, da bodo morali pogajanje ae mora vršiti dlrekt- najbrže omejiti produkcijo, no in la na P^^gi princ^y, ki JekUrgkt industrija na pri-jih je postavil ^J»	mar sedaj obratuje UW-70 od-
Jožef Bartc v trtbjem gojeni v Ltotkov ^ Wapacltate. Za to re-
maju v poljskem sejmu jJJJ^'fiativno visoko produkcijo Ja v
men*1 7akrat	prvi vrsti odgovorna vlada a
da Odansk mora osUti »vobodno ^^	.esalke".
mesto, obdržati mora sedan e Q	jtk|||r(lke produkcl-
ekonomske stike s Poljsko in Je M konstrukcijsks dels. ondotna poljska manjšina mora Ker nov|h ^^ dogt, M gr||
biti zavarovana.	de v ^jj _ okrofr polovico
Varšavski Usti so dsnes ob-	manj ko lani — se rszuma, da
javili vesti, da so Nemci v več	gre konstrukcijsko Jeklo In žele
crsjih ob Gornji Sleziji zaprli	zo v pretežni večini sa projek-
mejo. Dalje ja prišla vest iz	te, katere financira vlada. In
Gdynije, da so ondotne poljske	ko ja jeklarska industrija dog
oblasti aretirala večje število	nala, da mora v prihodnjem le nemških nacijev, ki so provoci-|tu računati s padcem v «vadba
polovici tega leta 50-60 odatot-
^ Plačal $100 k*r m prav vozil
l^^urat, (>nt.t Kanada, L1^ - Sodnik Alonso G. * Buffala, N. je tukajšnjim
Lkslí	ñU> <loUr-
ß!1	• avojim sv-
L^1 ^o narodno, da Je r ' ^rečo, pri kateri so
ti?**	ranjene
f >* Priznal krivdo.
Lojalisti potopili 2000 bankovcev
Cez pot mesecev atara vest iele zdaj prišla na dan
Madrid, 16. svg. — Dne 7. marca t 1. so grsnate iz obrežnih topov v Csrtageni potopile fašistični parnik z 2000 vojaki vred, tods lojalisti, ki so tskrst branili pristaniščno mesto Csr-tageno, niso vedeli, ds so potopili transportni parnik, vodstvo Frankove armade Ja pa molčalo o tej svoji kataatrofi celih pet mesecev In oaem dni do — vče-raj.
Sele včeraj ja diktator Franko dovolil, da sa objavi potlačena vaat o kataatrofi, ki Je zadeU njegovo ladjo zadnjo pomlad Objavljana vast se glaai, da je bil transportni parnik Csstillo da Ollte z 2000 vojaki poslan 7. marca iz Malage v Cartageno, ko ja dan praj dospela radijska vaat, da Je Frankova "peta kolona" zasegla Cartageno In nuj na pomoč Je potrebna. Med tem pa, ko Ja parnik z 2000 možrrv plul proti Cartageni, so lojali sti potlsčill revolto "pate kolone" in ko sa Ja parnik približa luki, so ga obsule salve granat is obratnih baterij ln ga potopile z vsem asoštvom vred.
¡Plače pri WPA na \eevoru ostanejo stare
Wsshingten. — Po posvetovs-nju s uradniki WPA Je newyor-ški župan LaGuardija izjavil na zborovanju županov, ds plač«» pri relifnih projektih v severnih državah ns bodo znižane, kakor Je prvotno naznanil rslifni administrator Harrington. Le Gu-ardia Je rskel. da zakon tega na določa. Vsa, kar Je treba Je zviianje nizkih relifnih plač na jugu "Redukcija sedanjih niz kih ¡Ami v severnih In zapadnlh mestih bi pomenila, da M bik
[CIO NE BO PRISTAL NA'MONA-KOVSKI PAKT'
Tako jo povedal rudar-ski konvenciji Lewi-•oi; pobočmk
OBRAMBA "NEW DEALA"
Denver, Cola. — (FP) — Na konvenciji unija Mine, MIH 4 Smelter Workera (CIO) ja Walter Smethurat, Izvršni asistent Johna L. Lewiaa, rekel, da nI tipanja na sdruftsnjs CIO In ADF, dokler bo slednja insiatirala na monakovskl" pakt.
,40lanstvo CIO ne bo nikdar pristalo na monakovski mir, kl bi pomenil, da bi sa naše unija morala enostavno odpovedati članstvu zato, da bi bilo zadoščeno principom poklicnega unioni-zma. CIO sa lahko pridruži A. D. F. na podlagi pogojev, kl so obstajali leta 1985, toda to bi pomenilo, da bi ss vrgli vss napredek sadnjih «tirih lat. Taga CIO na bo storil," Js rekel Smot-hurst 150 delegatom.
=
Domače vesti
"Skozi dolga leta prad ustanovitvijo CIO so progresivne sils v ADF isksls lshods in skušala kakor so fte mogla, da bi razvila moderne metode, po katerih bi bilo mogoča zadostiti našim po-trebam. Unije, ki ao ustanovilo CIO, so bile potem izključena Iz AiDF, Mar kdo misli, da Ja bil to akt miru 7
nI induatrijl, je takoj znižala dovoz železna rude.
Tudi bisnis ns splošno bo
rali denarno paniko.
London, 16. avg. — Angleški r^U-^n^K.rlil^u oW-til t.rU.ko W
^T1'n .vmZ fconfJrilSl'i P»'«*«"1	«».ninl
Si./".1	IMžrt. Najbolj brenrien p. j«
~ xaT«.	j. „«ua.. ^.n«.
»vetu, d« Jf HltUr povabil dr. Burckhardla, naj poakuta potovati med	odklonil In Francijo v prid mirnega pri-
druženja Gdanaka Nemčiji. \pomdostiteV Beala
Hnaleški delavski krogi sumi- Raleich, N. C. — Governar Bf"da m najnovejša Hitler- Clyde R. Hoey je odklonil proš Musnolin^eva skema za Mmirno njo za pomilostitev Freda E M^JnXnšk;tfa vprašanja" Beala, bivšega komunlsU In vo-f l, a br« vwinoiit ne- ditelJs sUvke v GaatonlJI laU ?? i	^JSta Vlade. 1929, On Ja bil obtežen zarote
Zadnje dn?"a priWo v^L^ndon zjin bil Izpuščen na prosto pod 7Ti	na^Hakih emlsarjev $5000 kavcija, nakar se Je u-
f^člit ^ n^vTmno na maknll v Rusijo. M odsotnosti
ineriSiem delu za^mirno rašl- Js bil obojen v 20 lat zapora, energičnem a«u »	^ ^ vrnj,
Uv- .por. . Poljsko.	I te Ru#ijf ||M|| „g fr n^to-
Beriln. 16. avg. — Višji na- L^, iV0j0 kMWtn> i>ry\ posku« sa cijski uradniki pravijo, da Nem- njt|fovo pomllostlte Ja prop* člja mora dobiti Gdansk s ko- ^ som koridorja vred do 27. av-
gusta. Tega dne bodo namreč naeijl proslavili ^-letnico nemške zmage nad Rusi pri Tan-nenbergu v Vzhodni Pru.iJI In Hitler bo tainkaj glavni govor; nik "Neodpustno bi pa bilo, pravijo nsclji, "da bi Hitler tel v Vzhodno Prualjo po morju in da ne bi iatočaeno proslavil o-svobod i t ve Gdanska ., "
Konflikt v Diesovem preiskovalnim odseku
Washington, D. C., 16 svg Zbornični odsek za prelsksvsnje neameriških aktivnosti, katere-predwduje znani Martin
potisnjene na točko aktualnega atradanjM Sploh si ni mogoče predataJati kakšno redukcijo v teh mestik." Plače bodo ostale na sedanji točki le tedaj, če m te interpretacije zakona oprime tudi rdifna admim-lra« Ija
mu ^____jpi ™ a^^^^™
Dies iz Teaasa, Je danes obnovil zaallšsvanje, toda brez H ier-ryja Veorhias, demokrsU Iz (Kalifornije, kl Je pred nekaj dnevi brzojavll Diesu, ds mu ni mogoče priti v Wsshington do 25. avgusta. Voortils Ja prosil Dleaa, naj odloži zaellSevenje do omenjenega dneva, ampak Dies ga Je ignoriral. Veorhls je novodealski demokrat.
Tudi sodelovanje zastopnikov ADF s reprezentantl Splošna tvesa tovarnar jf v za amandira-
nje Wagnerjeve delavska poata-ve ni bila akcija miru. Bila Je akcija reakcije, de več: bilo J» izdajstvo ameriškega delavstva. Napredek ne more nikdar delati kompromisov s reakcijo. Napredek pomeni korakanja naprej. Reakcija pomeni sestoj ns mestu, oziroma korakanja rakovo pot." Bmethurst Ja tudi ligo-ssl torije, kl so v zadnjem kongresu sabotirali newdealaki program. "Do svojih pozicij so prišli, ksr so se držali sa Rooaevsi-tovo suknjo. Tods so lakaji tistih, ki posedujejo sradatva produkcija. Njih edini namen js, ds protsktirsjo lastninska pravice proti človeškim pravicam. Njih namen Je, da preprečijo napredek tistih, ki opravljajo potrebno delo , . .
TI ljudje, ki nočejo zapopasti današnjih problemov, na smajo biti deležni politične opora delavstva, In ako hoče sedanja administracija dobiti delavske glasove leta 1040, tedaj mora pometa ti Iz svoje h Me tiste, kl hočejo uničiti delavske pravica. V. na-sprotnem slučaju bo delavstvo iskalo drugih z Vez."
I Konvencija je odobrila stališče CIO glede pogojev za «družitev z ADF. Predsednik medna rodne unije Reid Robinson ss Je pohvslno Izrazil o napredku or-gsnizacijs In rskel, ds reprszen tacijs iz juga in Kanada ni bila tako velika le na nobeni konvenciji. O delavskem zakonu Je rf kel, da je preprečil mnogo stavk te unije, druge pa skrsjlel.
Prelokitev zahvalnega
I praznika zadela
na odpor
Waahington, D. C., 16. avg,— Naznanilo predsednika ftoos*-velta, da sa bo zahvalni praznik v rili teden dni prej kot po navadi na zahtevo trgovcev, Je Izzvalo burjo protesta. Governar JI novoengleških držav Izjavljajo, da bodo Ignorirali predard nikovo proklamacljo in pri njih m bo zahv.lni praznik vršil tO. novembra, dočim governerji mnogih drugih držav pravijo, da sa bodo uklonili Rooaeveltu. Vse kaže, da bosta letoa — dva zahvalna praznika, prvi 18. In drugi 80. novembra.
Moi in Žena v krsti poleg krste
Pueblo, Colo. — Dne 12. sv-gusta je bil tu civilen pogreb Gabriela Sumine in njegove žene Marte, ki sta umrla v dobrem tednu. Oba sta bila člana društva 21 SNPJ in oba svobodomiselnega prepričanja. Njun pogreb Ja bil eden največjih v tukajšnji alovenski naselbini, kar jih ja bilo v sadnjih Istih. Gsbriel Sumine ja bil star 70 let in doma Is Velikih Lešč nad Metliko, njegova žena pa ja imela 61 lat In rojena je bila v Jurkovi vasi pri Sv. Nedelji tudi na Gorjancih nad Metliko. Oba sta bila "old timerja", čas 40 lat v tej naselbini in tu sapuščata sina, dve kčari In adoptfranega vnuka.
MllwauAke novice
Milwaukee. — V bolnišnici aa nahaja Francis Novak, 1^1 ss Js moral podvreči talki, operaciji. — Poroka: Robert Lemachnlk In Margaret Franget, Louis R. Sltek in Alios Lisjak. Herbert Staats ln Hslsna Kovsčevlč Ur Stephen Magenhoim In Dorothy Tomič; v nekaj dneh boats sve-sana tudi Frank Llpovšek in Margareta Zaje, — V aoeednjsm Sheboyganu se ja priselila is Novega mesta Joslplna Hočevar, stara 16 let, k svojemu o-četu, katerega ja sdaj prvič vi dala, kajti rodila se Je nsksj mesecev potem, ko je njsn oče odšel v Ameriko.
Nov grob na farmah
Medford, Wis. — Pred dnev je tu podlegel mrtvoudu Math Makov«, rojsn ns Bresovicl pr Borovnici. Bil Js sdsn prvih Slovencev v tej okolici ln sapušča ženo, štiri sinov«, pat hčera, dva brata in aaatro.
Politika v Cleveland«
Cleveland. — Vatro Grill, u radnik Napredka in predaednik tiakovne družbe Enakopravnosti, je kandidat sa koncilmana 28. werde. V 82. wardl pa kandidirajo kar trije Slovenci, In sicer sedanji koncllman Anton Vahovec, daJje Jos. Posnlk In Rudolf tjokar.
Zborovanje unij ob velikem pohodu
Po nowyorikih ulicah korakalo 12Sf000 članov ADF
New York. — (FP) — Poklicne unije Ameriške delavske federacija m> pred otvoritvijo konvencije državne organizacije mobilizirale 125,000 članov vaeh strok, kl mi manife.tlr.il «vojo moč v ogromni paradi, kl ae Je vila po Peti ceatl akoraj 12 ur. Vodila ata Jo Bill Green In T. J. Lyon., predaednik newyoršk« centralne unije,
V paradi Je bilo 178 godb in veliko število zelo originalno o-klnčanlh vozov. Na čelu pilotske zveze Je korakal župan U-Guardia, član U unije. Največ-je askcija ao Imeli tiskarji, pri-atanllčnlkl, vozniki In g.silcl.
"Po opazovanju te psrsde sem i prišel do aaključks, ds se nsm nI bati nobenegs gibanja, ki bi ogrslaio našo strukturo," Js rekel George Meany, predsednik državne delavske federscije. Glede reskcionsrnegs vsls v dažell je Mssny rekel, ds gs Je opaziti tudi v tej državi, vendsr pa nI New York dobil nobenega reakcionarnega zakona. Neki pro-tidelavskl osnutek je vetlrsl go-verner Lehmen, vsled česar gs je Meany pohvalil.
Ns konferenci d rta v nags U-nion Label Trades Counclla Je bilo poročsno, ds plečs vsak delavec povprečno en dolar Indi-rsktnegs dsvks zvezni vladi na d.n. Svet se Js izrekel za ustanovitev zadružifpga zav.rove-nj. ss hoapltslizscljo.
OBLASTI RAZBIJAJO STAVKO V CALIFORNIA
V	ječo so pometale po* Ijedelske delavce
SADJARSKI MAGNA-TJE GOSPODARJI
Maryavilla, Cel. — (FP) —
V	Callfornlji, kjer Je »0% aa-dovnjalka In zelenjavne Induatrija v rokam velekapitaliatoV n korporaclj, poljedelski delavci nimajo nobenih pravic. NJim tudi nič ne koristi Wagnerjev delavski zakon, ker ne krije l>oijedelakih delavcev.
V	okraju Yuba, kjsr ja la kor-»oracijsko farmarstvo, so o-k rs J ne oblasti nJim na ljubo «prejele okrajni sakon proti pi-ketiranju, kar faktično pomeni, da so stavka Isvan sakona. S tem sakonom sedaj raabijajo stavko 850 oblraloev hrušk In drugega sadja pri Bari Fruit Co., ki Ja podružnica Di Glordio Fruit Corp., ene od najvedjlh sadnih drulb na svatu, kl kontrolira okrog 40 manjših drulb. Sama laatuje 86,000 akrov sa* dovnJakov v petih drlavah,
V	manj ko enem maaaou stavka so oblasti srstlrsle 86 stav-ksrjev, nekaters po dvakrat. Več stavkarjev so deputllerlfi enostavno prijeli v unljakem u-radu, katerega m tudi rasblll. Sedem atavkarjav ao nabili I pretepalko zapestnico (blackjack), jih nalollU v avta in odpeljali do maje okraja 80 milj da luč ln Jim zagrozili Is s hujšimi posledicami, Is JUi la kdaj dob«* v okraju.
Zadnj. dni Ja bil lipulčen ns prosto pod ksvcljo $8000 Luka Hlnmau, organlsator unije United Cannery, Agricultural, PS* Irking A Allied Workers (CIO). | Obtožsn je krlenja okrajne sn-tlplketne poaUva, V Ječi Js la 84 stavkarjev In Jih oblasti dr-I Jte "Incommunicado". Do njlh |ns smejo ne lene ne otroci,
V ossdju tegs antldelavskega boja v Callfornlji (In marsikje drugje) Jo notorična antlunij-ska zvaza Associated Farmers, katero financirajo bankirji In drugi californljski kapitalisti, predvsem velefarmarskl mag» natja. Za vaami protldelavskl-ml zakoni na za padu Je v ossdju ts organizacija. Apsclalisl-ra tudi na organlslranju vlgllan-tov In. v poljedelskih okrajih enostavno kontrolira vso oblast. Tsko Ji Js že v več okrajih usps-lo, ds ao oblssti sprsjsls antl-plketno poatavo, odkar Je bil poražen osnutek pri državnih volitvah s splolnlm glaaova-njem.
I Stara Američanha napadena v Tientsinu
Tientsin, Kitajska, 16. avg,— Tukajšnji ameriški konsul Je I bil obveščen, da Je japonski vojak te dni udaril po licu 69-letno Frances Klchard, vdovo is San Franclsca, ko Je hotela s košarico zelenjave stopiti v francosko kolonijo, katera Ja blokirana po Japonski soidateskl. Pet stražnikov Je Američanki dovolilo vstop, toda lasti Jo Js surovo nahrulil, Ji vsa! kolero ln Jo udaril po licu. Ameriški konzul Je vložil protest pri Jspon-sklh vojaških oblasteh,
TV A kupila zadnjo |elektrarno v Tennessee ju
New York, 16. svg. — Fsde-ralua vlada Je včeraj poetala I «lini p r« si učen t ln raspsčevalec lelftktričnags toka v državi »Ju. ko je TV A (Ten
Valley Authority) kupile stva prlvstne družbo T« Elect rk Power Co. sa 78 milijonov dolarjev.
fc (.rainik®»-
.sc.pt Sstsrdags. asd Holklaga-
PROSVETA
' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Glasovi iz
PBOSVETA
THE BN LIGHTEN M ENT
Ara^
I)«tum v «It la»« ju m primât (Au»»* 11.^ UM) prtwt^viUatM
ItMM M Ma lov ti pwnl, Sa vam >a roéninm. Puturvtta Jo pravu4aanv. A® m vam IM M lütovl.
Burbonska nedoslednost,
, Zadnje dni j« bilo v listih naznanjeno, da se je ustanovila kapitalistična organizacija v Združenih državah, katere naloga bo pobijanje državnega "socializma". Voditelji nove organizacije so nekateri znani predsedniki in drugi uradniki ameriških industrijskih, transportnih in finančnih korporacij, torej trdi burbonci v političnem, ekonomskem in socialnem osiru.
Brez dvoma je vaa bojna ost teh ljudi naperjena proti Rooseveltovemu novemu daalu, torej proti raznim reformam, ki se nekoliko dotikajo n j Ulovih privatnih industrijskih, komercialnih in finančnih imperijev. Te reforme, ki so večinoma zelo malenkostne In prav nič nevarne kapitalizmu Amerike, so pri teh burboncih "državni socializem."
Konfuzija je že v imenu samem. V današnjih konfuznih Časih, ko se do temeljov podirajo stoletna in tisočletna naziranja, ja treba prekleto paziti, kako bol označil neko stvar, da se pri tem ne osmešil. Ena teh atvari je so-ciaJisem — okoli katerega je cel kup strank, toda vsaka stranka ga drugače raslaga in prisega, da le njen "soelalizem" je pravi . . .
Kaj je državni socializem? Kaj je narodni (nacionalni) socializem? Kaj je krščanski socializem? Kaj je mednarodni socializem? Kaj je socialna demokracija?
Vse kaže, da se bo treba nanovo učiti, kdor hoče biti objektiven v tej znanoati. Kajpada — državnim socialistom, krščanskim socialistom, fašistom, nacistom in komunistom se ni treba ničesar učiti, ker oni še "vedo" vse .
Novi dna! ni noben socializem; v najboljšem primeru je to ekonomsko-socialni refor-miaem v nekem prehodu. Naj kmalu ¡»bruhne nova ckonomaka kriza v Ameriki in privatni kapitalizem naj v tej kriai popolnoma propade, tedaj bi novi deal polagoma nadomestil privatno proizvodnjo in raspečavanje. Najmanjšega dvoma ni, da v tam slučaju bi Amerika dobila državne korporacije, ki prevzamejo naloge privatnih korporacij. Z drugimi besedami: privatni kapital bi bil podržavljen. Gospodarstvo na podlagi državnega kapitala je pa — državni kapitalizem. Ta označba je veliko bližje resničnemu stanju kot državni socializem, ker beneda "socializem" prihaja od beaade "družim" (latinsko aocietas), država pa nikakor ne krije pojma človeško družbe.
Vrnimo se k ameriškim burboncem, ki bodo zdaj na organiziran način pobijali "državni soolaliaem". To se pravi, da bodo pobijali novi deal. ki je usmerjen — če se bi nemoteno razvijal dalje — v državni kapitalizem. Razume se, da so privatni kapitaliati idejni nasprotniki državnega kapitalizma, kakor so idejni nasprotr niki socializma, ampak, kar je socializem pri njih že stara osovražena boacda, je za njih bolje, da oni razumejo vaako državno ekonomijo kot "socializem". Državni socializem je torej subjektivna, to je kapitalistična usnačba.
Mi bi lahko rekli, da ameriški burbonci niso takšni osli, da bi vodili vojno z neko l*eedo, pač pa |a>bijajo neko stvar. Kaj |>a je ta atvar? Podržavljenje kapitala, torej državni kapitaliaem. To je atvar. Oni verujejo, da novi deal je mo*t do podržavljanje kapitala, čemur oni pravijo "socializem". Kekli smo ž«, da pojem socialisma krije vso človeško družbo, ne pa posameznih držav, toda kapitaliati si to shar tolmačijo po svoje in — ml ne «memo mešati teh jnijmov kapitalistom na ljubo. Mi moramo biti stvarni in objektivni.
Toda ameriški burlmncl ao še neštetokrat demonstrirali svoje flirtaeije a fašisti, ki tudi razvijajo državni kapitalisem v Nemčiji, Italiji, Španiji in še kje drugje. Kaj pa je bistvena raalika med državnim kapitalizmom v fašističnih državah — in v aovjeteki Kuaiji! — in med državnim kapitalizmom v Združenih državah, čigar začetki ne lahko identificirajo v re-formiatičnem novem deaiu? V biatvu ne vidimo noliene razlike, daai je na zunaj lahko dolga vrsta razlik. I Mavec Ima povaod samo enega boeaa — politično birokracijo! — in nobene civilne avobode. Delavec b<j to najbolje občutil, kakor že danea občuti v fašiatlčnlh državah in v sovjetski državi.
Kje je torej logika ameriških burboncev. ki doma vodijo križarsko vojno pruti državnemu kapitalizmu (po njihovo državnemu socializmu). na tujem pa flirtajo a total»tarči, ki uvajajo država! kapitalizam (po njihovo nacional-' (Dalj* v
naselbin
dne v Slov domu. Citateljem Prosvete pa priporočam, da pazijo na zadevni ogle*, ki bo pravočasno prfiobčen v tem listu. £Wn dramskega kJuba in pev-akoga društva "Bled" mi je zagotovil, da bodo na omenjenem koncertu pokazali nekaj takega, kar atari Zidanšek še ni videl, čotudl je že 74 let star. Razume'se, da sem zjelo radoveden, kaj neki bodo imeli na programu. Zato pa uljudno vabim tudi jaz vse rojake v zapadni Pen ni in tudi one iz Ohia, da se
Konferenca m piknik PM Canonabarg. Pa. — Klub št. 118 JSZ uljudno vabi vse okoliške in oddaljene rojake, da se udeležite piknika in sestanka, ki ga priredi pod okriljem dro-štev Prosvetne matice in klubov J8Z v nedeljo, dne 20. avg. v Drenikovem parku v Stre banu. V slučaju slabega vremena te zabava vrši "v dvorani društva št. 188 SNPJ.
Istega dne se vrši tudi konferenca klubov in društev P. M. Proletarec oglaša našo okrajno konferenco že mesece. To bo udeležijo koncerta 27. avg. v Li-
torej dan, ki se ga bi moral vsak zaveden slovenski rojak zavedati in se tudi udeležiti. Sedanje razmere ao pač takšne, da zahtevajo delavske skupnosti. In če smo v Penni pripravljeni prirejati razafe gosposke dneve, s tem še ni rečeno, da večina. naših zavednih rojakov ni pripravljena pomagati pošteni in koristni stvari.
Za naše delavsko gibanje je štora za veliko tedaj najumestneje izobraževal
no in kulturno delo, kakršno vrši in raavija JSZ potep klubov in društev Proavetne ms-tioe. Sedanje razmere zahtevajo, da zavedno delavstvo posveti vso svojo pažnjo baš temu dalu. Zato je naša dolžnost, da ae pridružimo tej akciji, da jo po4pii»mo in da širimo njene ideje med oatalimi delavci. Med nami atarejšimi sodrugi in somišljeniki je treba več aloš-noati. Iz raznih kritik in za-vajalnih delovanj se razvidi, da je tako, da moramo bolj složno sodelovati. Tudi naša napredna mladina nas opozarja na to dejstvo in pravi, da s kavsanjem sami sebi škodujemo. Zato pa skupno delajmo za našo dobro stvar, kar bo koristilo nam vsem skupaj.
Naš klub in konferenčna organizacija Prosvetne matice za-padne Penne vas vabi, da se u-deležite nedeljske konference in piknika popoldne. Kooperacija nam je potrebna, mi se borimo sa poštene stvari. Konferenca bo zanimiva in podučlji-va. Na pikniku bo obilo zabave za vae piknikarje. zraven pa seveda tudi obilo dobre jedače in pijače. Torej na svidenje 20. avg. v Strabanu. Konferenčno zborovanje se prične ob 1. po-
braryju. Vabim tudi Pavlo Gkb
SvAkovo in njeno druiino iz aína, O., da pridejo, Na tam koneerhi boste videli tudi podpisanega, obenem pa si lafrko pripravite par movih "šuhotf';, kajti ploaalo se bo tako, da Še bo vse kadelo. Se o tem koncertu; dvorana
Slov. doma v Library j ti je u*e-cej prostrana in tudi d<
lovolj pro-
___________ udeležbo. Na
tem koncertu bosta lahko videli mnogo svojih prijateljev in znanoev- Spoanali se boate z Agnes Dolenc, ki vam je prava umetnioa pri izdelavi okusnih mesenih klobas, katere ji pomaga izvršiti njen mož Jaka Dolenc. Morda se spominjate lanskega dogodka, ko j« šlo za u-kotovitev, katere medenice (klobase) ao bolje, pennsylvanske ali ohijake- Do danes še nisem mogel tega ugitoviti. Ženske se menda vsekakor bolj razumejo *na to delikateso, zato prepustim njim, naj one o tem sodijo. Meni ni bilo še nikdar dolg čas ne pri pennsylvan§kih ne pri ohijskih klobasicah. Kleveland-čanje so tudi izvrstni izdelovalci te naše slavne domače robe, ki jo Štejemo med deflikiateso, kar tudi je. Na 27. avg. pa se bomo o tem vafcnem vprašanju še nadalje pogovorili po končanem koncertu y !Libraryju. Na svidenje!
Dne 4. avg. je moja boljša polovica Francka obhajala avoj 65. rojstni dan. Prišli so ji čestitat njeni sinovi, žene in otroci, tako tudi hčerka Prances in njen mož z malim detetom. I-meli smo se prav dobro par dni. Na 5. avg. smo jo mahnili v Slov. dom tukaj v Sharonu, da jim
^ — ------- ^^ predstavimo br. Valentinčiča
poldne in po konferenci se prič- hn več drugih mojih prijateljev, ne piknik.	j da jih obenem povabimo na kur-
Marko Tekava. 18S. |j0 pečenko. Debelo sem pogle-
Zidaniek »pet na potovanju
Sharon, Pa. — Zadnjič sem omenil, da se spet nameravam podati med moje prijatelje po zapadni Penni. To aam tudi storil. Obiskal sem naselbine Imperial, Library, Cheawlck in Ve-rono. K*r pa se moja bole-sen še vedno potika po mojih atarih koatah. ki jI Mehikanci pravijo "ramdizem" in ker se moje atare nog« še niso privadil« dolgim potovanjem, da ne govorim o plesu, kajti to poletje Šs nisem bil na nobeni veselici — gre t mojim potovanjem bolj pošasi. Kljub temu pa še nisem obupal, da je same v tem l«tu veaelje splavalo po vodi, kar ni.
Prijatelji v Libraryju so me povabili, naj pridem na njihov veliki koncert, ki ga priredi tamakjšnji dramski klub v nedeljo, dne 27. avg. ob 2. popol-
dal, ko sem videl, da je bilo v Domu aamo pet oseb, kar je nekaj nenavadnega pri nas zlasti ob sobotah, ko ee vsak rad ustavi v Domu. Kmalu vstopi človek z nekakšnim rožen vencem, na katerem ao bile nataknjene ribe, sa njim jo pa prikreše Tone Valentinčič, ki sem ga povabil, naj prisede k naši misi. On je še vedno imel svoje oči uprte v ribiča, ki je gostom ponujal ribe po nizki coni. Prodal jih ni, zdi se mi pa, da jih je oddal oskrbniku Slov. doma. Kakor mi je pozneje povedal Valentinčič, je Dom nfmeraval pri-dedlti ribjo večerjo, na kateri bi on imel obilo zabave. Ribe namreč splavajo po vodi, kure pa se ujamejo.
Moji obiskovalci so dobili tak apetit do rib in ribolova, da
jim jf ribe pražila, «eni «o prinesli samo trj velike ribe, nu-sleč seveda, da bo to pač dovolj za eno osebo. K maju pa pride
na moj vrt Anna Peršln hi mi sporoči žalostno vest, da je Tone Valentini« prejel iz Brklge-villa brsojavko, da je v bolnišnici naglo umrl Peter SeliŠnik, ki je bi! med rojaki v Sharomi dobro znan, ker je tukaj več let živel in bil moj dolgoletni prijatelj ter dobrotnik, kaltrš-nega še nisem imel v vjem svojem življenju.
Odločil #em se takoj, da naslednji dan odidem v Pittsburgh in potem v BridgeviUe k Petru, da ga še enkrat vidnp in da pri njem čujem. Dne 8. avg. ob 8. popoldne smo ga spremili na njegovi zadnji poti na Narodno pokopališče v Bridgeyiliu, kjer sedaj počiva mimo. Pokojni Peter je bil mirnega značaja, vesele naraive in naprednega mišljenja. On je vedno skrbel, da so bili val slovenski liat! pra-vočaano plačani. Naročnino za Prosveto, Prolstarca in Enakopravnost je vselej meni plačal, zadnja lata pa br. Zorniku. V zadnjih 27 letih sem spremi! mnogo umrlih rojakov in rojakinj k zadnjemu počitku in pre-čul marsikatero noč ob mrtvaških odrih. Tako dolgega sprevoda in toliko obiskovalcev pa še nisem videl. Spremili ao ga s štirimi društvenimi zastavami. Mrtvaški voz se je ustavil pri pennaylvanški železnici, avtomobili pa so se končali pri dvo-rani. Komur je ta razdalja ana-na, bo vedel, da je bil prevod dolg več ko pol milje.
Kot so mi povedali, je prišlo Petru v slovo zapet pevsko društvo iz Strabana v nedeljo 6. avg., kajti na avg. se pogreba vsled dela itak ne bi mojfll udeležiti. Pevsko društvo Blted iz Libraryja pa mu j« pod vodstvom mrs. May zapelo v dvorani, predno ao krsto dvignili k sprevodu. (Mrs. May podučuj« pevska društva v več naselbinah, zraven pa tudi uči dramatiko. Ona in njen oče bosta tudi vodila koncertni program 27. t. m. na Libraryju.) Br. Kvartič, predsednik S$PZ, je preČital ob odprtem grobu poslovilni govor, nato pa je zapelo pevsko društvo Bled talostin-ko v zadnje slovo. Tako smo se od pokojnega Petra poslovili solznih oči, njegova žena Angela pa bi najrajši pri njem o-stala; hotela je kar v grob k njemu, a «o jo močne roke pogreb-nikov zadržale in odvedle v avto.
Odšli smo nazaj v Slov. dom, kjer smo se malo okrepčali in pevsko društvo Bled je zapelo več lepih, slovenskih pesmi z namenom, da se bi mlada vdova malo potolažila. Težka je ločitev od dveh zakoncev, ki živita v zadovoljatvu, kakor sta živela Peter in Angela SeliŠnik. Toda kruta usoda je posegla vmes in strla lepo življenje. Pokojni Peter je bil star 55 let in njegova žena je dokaj mlajša. Spadal je k petim društvom in bil je priljubljen tudi, pri dru-garodcih. Zapustil nas je v lepi moški dobi, ostane nam pa v trajnem spominu vse naše življenje. 2eni in sorodnikom izrekam globoko sožalje!
Anion ZMAiii^ki
za
a kr«ta ob krsti, kakor
slučaju. * je) je preminil dne 29. , _J boleznijo na ledvicah v Isti 70 let Istočasno se je bližala koncu svojega trudapol-uega Življenja Marta, ki je trpela na vodenici. Ob smrti njenega moža je zdravnik ugotovil, da ne bo živela dalj ko 24 ur. Vsled tega se je sklenilo s sporazumom pogrebnika, z društvom in potratni domačini, da se ju položi skupno k zadnjemu počitku. Nevedoč, da je njen mož odšel pred njo, se je Marta borila s smrtjo celih 12 thii. Umçla je 10. avg. v starosti 61 let.
Pogreb Gabrijela in Marte j« bil civilen in naravnost veličasten, eden največjih kar jih pomni Pufcblo. V pogrebnem zavodu j« po odpeti žalostinki govoril ob Krstah v imenu društva It. 2f BNPJT tajnik Frank Pech-nik. Nato je v ganljivem govoru Jim Allender iz" D'en ver j a orisal težkoše umrle dvoj'ice imfgrantov in njih boj za obstanek: Na grobišču je imel poslovilni govor v imenu društva SNPJ predsednik nadzornega odbora Frank Stane.
V svojih mladih letih sta pokojna dospela z Združene države, on Iz vasi Velike Lešče, o.ia iz Jurkove vasi, rojena Relič, občina Velika Nedrja. Poroče-
leta 1899
. _________ On je dfclal v Washington in Kanaasu, leta 1912 je izgubil pri delu oko. Kakih 15 let je delal pri tukajšnji e-lektrarni, zadnjih deset let pa je bil vsled bolezni nezaposlen.
Oba sta bila naprednega mišljenja in sta vzgojila svoje o-troke v istem duhu. Za njima žalujejo: Ana, omožena Oki-chich, (Mary, omožena Lubich, sin Tom in vnuk, katerega sta posinovila, Charles Sumiha.
Praôstalim iskreno sožalje, pokojna pa naj mirno počivata v hladni ameriški zemlji!
Rose Radovich.
sta bila v avgustu v Puebki.
Smrt dveh članov SNPJ
Pueblo, Cote. — Dne 12. avg. je društvo Orel 21 SNPJ spre-
___„___________j_________ milo na pokopališče Boaelawn
so se naslednji dan odpeljali kar {dva svesta člana, Gabrijela in s tremi avti na ribolov. Se ce-, Marto Sum i no. Redkokdaj se lo mojo ženo so seboj vzeli, da primeri, da bi ljubeča ae aakon-
		t
Pü^pjs^ *< a*	is	
1 : * 1 MgT - m ^■pp g J^P	«Jp V **	*** j M t 1 "T
	9	
■mt > y|l|fl|Hf		' 4 'i-*
Motara pa sadaji stavk! 7000 tsarjaaUi delavcev.
Zamenjano preieedniitvo
Akron, O. — V Prosveti št. 156 sem čital dopis br. Antona JankovlČa iz Clevelanda, v katerem opisuje otvoritveno prireditev farme društev SNPJ. Med drugimi posestniki, ki so prišli iz zunanjih naselbin, ome-njs podpisanega kot predsednika federacije tukajšnjih okrožnih društev SNPJ, kar pa ne odgovarja rasnici, ker jaz nisem predsednik omenjene federacije. Na vprašanje, de sam v društvenem odboru, sem odgovoril, če tudi nerad, da sem predsednik društva 535 SNPJ. Iz toga je potem sledila njegova pomola v tem, da je zamenjal predsedništvo društva za fede-racijsko, kar je seveda storil nevede in pomotoma. Upam, da priiadati oprostijo tej pomoti, tako članstvo omenjane federacije v Barbertonu kakor vsi o-stali. Pri meni še vedno drži rek, da lastna hvala je cena mala.
Jaaepli I rman. 535.
Bledov koncert $7, avg.
Librory. P** — iNevihta o slovenskem dnevu j« nekoliko polegla, in prav je tako, saj ni treba, da se bi vsled tega pričela cela revolucija. Posebno žalostno je to, da «e oddaljeni rojaki toliko spodtlkajo ob stvari, katere jih nič ne zanimajo, kajti če jih bi sanimale, bi prišli sami pogledat. Prepričan sem, da bi ne imeli toliko ugovora, kajti slovanski dan ja potakel popolnoma nedolžno in jas ne vidim, da je katera stranka imela najmanjšo škodo. Mialim, da je najboljše, da smo demokratični. Dajmo narodu prostost, kakrftno .sami želimo.
Sedaj pa nekoliko o napredku naše naselbine, da ne bo kdo mislil, da smo popolnoma zaapa-11. baš nasprotno. Naš Slov. dom je pričel z delom, da se preuredi po modernem načinu In da bo v njem več prostora za naš naraščaj.
Tukajšnje pevsko društvo "Ble<T bo obhajalo tretjo obletnico svojega obstoja v nedeljo, dne 27. av«. s bogatim koncertnim In dramskim programom. Ob tej priliki bo upriior-jena pomenljiva drama "Mrak", ki predstavlja življenje v povojnem času. Videli bomo. kakšne pcaledice ima vojna na ljudsko moralo, kako razdira domove. uničuje družine — vse. kar nam je najdražjega na svetu. Po igri nastopijo rasni talenti.
(Dalj« aa S. strani)
Bolezni se spreminjajo
Kakor je mogel Moliere pred vin. I vajati veliko klistirno bri¿X^J«U zdravnikov, bi mogli danes nreL ? brizgalko ki jo uporabljajo	"1
jakcije. Lanceta za puščanje krvi ^ 1 nila votli igli, ki rabi istemu namenu* i"!*! železo, je popolnoma izginilo, čep^ H skusili znova uvesti, pijavke, ki i tako cenili, so se začele po dolgem*^ H bile popolnoma izginile, v medicini J spet uveljavljati. Kakor se «nr^i H čini zdravljenja. taTbi LTiSftl spreminjajo tudi bolezni.	' ^ j
Skrlatinka in ošpice, ki ao se jih nekor J bali, dane. skoraj ne delajo vaC
skrbi Skrlatinka, ki je veljat ne^Tj varnejšo, povzroča danes, vsaj v deželah v J imajo urejeno zdravstvo, še manj skrbi n, ošpice. Davica se pojavlja nekako v ValJ raz Ične intenzitete, tako da 80 mnogi ¿J niki že začeli dvomiti o uspešnosti «erumJ obravnave in se zanašajo bolj na to da bi m demija potekla bolj milo. Tudi akuia d1íb¿ ea je v učnih knjigah po vsej priliki bolj« Sirjena nego v resnici. Ko ae je I. )«x<) % R javila v Evropi hripa, so jo tedanji zdravni smatrali v mnogih primerih za novo boieien
Danes temu ni več tako in nič več ne rov rimo toliko o njej kakor tedaj, med tem ko vsak, ki se spominja njenega divjanja oh ko cu avatovne vojne, z grozo spominja na njei tedanjo neugnanost. Tisti čas se je pojav hripa v glavi, encephalitis epidérmica, kot va šiba za človeštvo in je razsajala prlbliá deset let.
Ob prelomu stoletja je bilo zelo razširj— vnetje slepiča, ki je postalo danes že nekolil bolj redko. V nekih evropskih ozemljih kaš jo žolčnl in mehurni kamni kakšnih petnaj let sem večjo delavnost. Prav tako poroéa o porastu embolji, ki so bile med svetovno vo no bolj redke. Med tem ko je postal akut revmatizem v sklepih vidno manj pogost, timo na kroničnega češče. Med tem ko je it vilo njegovih žrtev od 1. 1020. v splošnem i raslo za 50 odstotkov, je nazadovala jetü skoraj za tri četrtine.
Prava, tipična putika, ki jo označujejo nadni in hudi napadi bolečin v okolici palca nogi, zdravnikom danes skoraj ne prihaja ^ pred oči. Nekoč je bila to prava modna bok zen, odlični možje starejših datumov skoraj so smeli biti brez nje.
Sladkorna bolezen navzlic inzulinu in dw Še napreduje, malokrvnost deklet v razvojni letih pa je očitno nazadovala, med tem pogosteje srečujemo perniciozno anemijo. Vi lika histerija, ki jo je opisal Charcot, je njim hi njegovo šolo umrla. Med vojno se pojavila nova oblika histerije, ko so moni mnogo vojakov s fronte kot "tresljivce' ljati domov. S koncem vojne in že prej « bolniki ozdravili sami od sebe. Šlo je u do ševno reakcijo na vojni doživljaj.
Splošno menijo, da je število rakastih ob» lenj' v zadnjih tridesetih letih znatno naraslo Ta porast pa je mogoče razložiti tudi drugače Statistiki ne upoštevajo izboljšanje dlagno» raka in tudi ne tega, da se je zgradba člove štva po starostnih d6bah zelo spremenila. Sto tiatike, ki so jih izdelali po starostnih dobah, kažejo, da se v prvih sedmih desetjih žlvlje nja umrljivost zavoljo raka nI povečala. pa v naslednjih desetletjih, med tem ko je tu umrljivost zavoljo starostne oslabelosti nazadovala. «a mlajše letnike porast rakastih <► bolenj torej ne velja. Gotovo je le to, oparo-jejo raka na pljučih oziroma bolje na pljučnih vršičkih pogosteje nego prej.
Starokitajska pravila za zdravnike
V neki knjigi iz dobe dinastije Mingov na-
hajamo sledečih pet pravil za tedanje vin* nike:
1.	Ne oklevaj hrez potrebe, če te pokličej^ kakšnemu bolniku, pa naj bo bogat ali vm-Poskrbi zanj, najsi lahko plača ali J*
te bo za tvoj prijazni trud že poplačal.
2.	Obišči dekle, vdovo ali nuno samo «J. "»j vsočnoeti kakšne druge osebe. Pri^ skrivni bolezni izvrši skrbno P^kavo m govori o tem nikomur, tudi svoji žen.
3.	Ne zamenjaj dragocenih reči,
rov ali jantarja, ki ti jih dado rs prip^ zdravil. Bolje je. da jih da bolnik ssm v ga* vilo, da se izogneš vsakemu sumniči
4.	Med poalovnimi urami ae	$ ! hiše, ne hodi ob tem času «bedovsU m
ali v pivske družbe. Obravnavaj « ^ ke oJbno in kar jim zapiši, zapi*. J" no in razločno.	h
5.	Ne imej nečistih misli.* te kakšni prostitutki al, pr». ^ Cm enako kakor bolnice iz dobrih or ^ ^ si svojo dolžnost storil, pojdi m **
daj. ko te pozovojo.
'f" ' (Dalje ti pm	^
ni socializem, in korporatizernl' ' ^ ss ke ni! Ameriški
prav takšni bedaki, kakrin, " hI. # j pitalisti. ki so pomagal« Hiwrj'" očuvajo državnega "socializme
iz Ruaije!
PROSVITI
ovice I
starega kraja
UBOJ -
r AH
I« Hilija—Pred tn" Bitom okrožnega «o-m * je zagovarjal da-Jgboji 27-letnl delavec iz Sp. Raven v
KEni Pri
sdsedoval s. Božič, ob-, ogovarjal odvetnik
jtt m. zvečer so piH
i poMttnika Ivana Ko-
! jUvnah Jurij Zakel-
i Frane BukovŠek. Ma-
n, Frane Klep, Vinko BGaj«er in Ivan Kolar. ¿kot 10 1 vina. Ko so ) pred polnočjo iz vino-p| Zakelšek liter vina, j »mizi in ga odnesel {Zakelškom je šel Jože da bi pri Zakelšku r sta prišla do Zakel-ju, Bta stopila na kopitom prenočila. Takoj i je prišel posestni k Ivan liačel klicati Zakelška, i je ukradel liter vina. i Zakelšek oglasil s ko-kfai Kol&rju, naj pride [ ker ima res njegovo ga je začel Kolar ± je tat. Zakelšek je |« kozolca, pograbil v „ Jebel kol, stopil h Koga udaril s kolom po je padel na hrbet, _ielsek še večkrat za-i kolom po njem. Kolar nezavesten, Zakelšek ¡1 s kolom v roki v hi-, J tam kol na polovico1 i in vrgel polovico kola rja so pozneje pre-gov dom, kjer je 7.
poškodbam. Ko-itil ženo in štiri otro-; pa ima dvoje otrok. ,, prizadejal Kolar ju j poškodb po vsem tele-> pridale, da je ravnal s na prav zverinski nabil mu je lobanjo na i ter ga poškodoval tu-iu, prsih, rokah in no-liek je bil 1. 1937 ob-— je napadel svojo ma-p morala pred njim be-^e hiše. Opisujejo ga ^ga človeka. Pri raz-I pokazal nikakih znakov
k je obsodilo Jurija Za-a 5 let robije, na izgubo pravic za dobo 5 let in k> 860 din za pogreb Iva-rji.
»a nesrečo .
Rad j? ona, 25. julija._
^er se je po delu in okopati v bližji" Mure ključavničar ■K iz Crešnjevcev. Ob J*a pa je zadel na raz-¡™»co ter «i občutno po-'«no nogo. Moral je is. 'Vniške pomoči.
popoldne ne je vozil -i iz Crešnjevcev proti Wgonl tamkajšnji kro-Med potjo je *k" «vojo znanko in jo
*	k<>k>. kar je bilo zanj KtT ** Je pripravljalo k »imela ta znanka s se-
*	kl ** je držala pri nerodno, da je zade-
l™0 l,r»v v času, ko ^ P" bregu navzdol "Jjevake opekarne pro-^•/"Bi. Vozila ata v pre-*radi česar je
ni^T l*m '^«tnej-^nlk v prvo koča Jmfio vrglo naprej, n» trdo občutne poškod-
Nevarna nevihta
Litija, 28. julija.—Prejšnji teden smo imeli prave pasje dneve, saj je toplomer prinesel v senci do 38 stopinj Cehrija. Potem pa je prišel nenaden preokret. Nastopilo je deževje, nekaj zaporednih dni smo imeli nevihte s treski in točo. Pae hudournih oblakov je oplazil del JablanŠke do-line ter hrfbovsko vas Libergo, kjer se začenjajo že prvi dolenjski vinogradi. Nevihta e točo je udarjala po vinogradih in napravila nekaterim posestnikom precejšnjo škodo. So dobro, da so se oblaiti i točo uetayill tik pred Primekovim in prfed Moravško goro, kjer so naši največji vinogradi. Goepodarji pripovedujejo, da bo letošnja trgatev rekordna, če le ne bo uim.
Prva žrtev letošnjih treskavie je postal posestnik Novljan a Kreani&kega vrha. Njegova domačija ae dobro vidi po vsej dolini. Sredi noči eo ae vrstili bli-aki drug za drugim in tedaj je tudi udarilo v Kuglerjevo kaščo, kakor pravimo pri Novljanovih po domače. Stavba je bila krita s slamo, zato je bila hipoma v ognju. Domači ao ee takoj prebudili, v tistem pa eo že zagledali vso kaščo v plamenih. Urno so hiteli gasit, pa ni bilo mogoče več pomagati. Kašča je bila zavarovana za malenkosten znesek, saj naš kmet v sedanji krizi niti ne premore občutnih izdatkov za zavarovalnino.
Kuglerjevi so si oteli vsaj ko-aolec in hišo, ki sta stala nedaleč od goreče kašče. Sicer eo padali Ogorki že tudi na hišo, a ni pogorela, <ker je krita z opeko. Takoj potem, ko je udarila strela, je začelo močno deževati.
VELIK. POŽAR V DOMŽALAH Domžale, 29. julija.—V zgodnjih popoldanskih urah je Domžale in veo okolico vznemirila vešt o požaru, kakršnega v kamniškem okraju že dolgo nismo doživeli. V izredno kratkem času je do tal pogorel priaidek, v katerem se nahaja mehanična delavnica tvrdke Julke Praprot-nik a ekladišči in gospodarskimi poslopji, da znaša skupna škoda nekaj težkih atotisočakov.
V delavnico, ki ima zelo živahen promet, saj ee zavoljo popravil zatekajo vanjo kolesarji in motociklisti iz vse kamniške in ljubljanske okolice, je popoldne prišel neki motociklist z majhnim motorjem, ki se mu je pokvaril razpllnjač. Ko eo domači delavci vaeli stvar v roke, se je razpllnjač na lepem vnel, nato pa je ogenj zajel še mali bencinski tank, da je eksplodiral. Na mah je bil ves prostor v ognju; zakaj bencin se je razškropil na vee strani in a silnimi plameni so zagorele pnevmatike, sestavni deli, kolesa in motorji, ki jih je bilo vse polno nagrmadenih o-krog. Iz delavnice je ogenj kmalu zajel Še skladišče in šupe v soseščini, ki so bile prav tako polne raznovrstnega vnetljivega materiala. Nesreča je, razume se, takoj privabila množico občinstva na kup, na pomoč pa je prihitela tudi domača gasilska četa, za njo pa še vrsta gasilskih čet iz okolice, da je bilo kmalu v akciji 5 brizgaln. Vrlim gasil-
u ^ »kozi vas t v nedeljo dva
. ' " jo dva Idrugem«. , P** delu izredno
t
"traneh >t imel
drug
odprte
Wnikov in L šip
T111 ivtobuna
l_„ »lr*vo ko ¡¿¡¡^v'«*ki centi s Radenci
oni.
* bik,
Mele
avtobu-Ker je ozka, ob ki je šipe, zaprte-posuli potonem nak-"to. Ker Gornja izredno
razširiti ***.]• večje
nujno pode se v nesreče.
vem gre zaaluga, da so požar v kratkem omejih, niso pa mogli rešiti delavnice, skladišč in gospodarskega poslopja, ki so pogoreli do tal.
Koliko znaša škoda, se ta trenutek še ne da zanesljivo ugotoviti, ker rasen strojev, orodja, blaga in drugega materiala, ki je bil last tvrdke. je bilo v delavnici in v skladiščih še veliko število koles In motorjev, ki so jih imele stranke v popravilu. V splošnem pa računajo, da bo škoda znesla kakšnih 300,000 ali 400,000 dh^
»t N
Štirje najdenčki naenkrat i
Ljubljana, 29 julija —Za kongresne dni je Ljubljana doživela obžalovanja vredno senzacijo, kakršne ne pomni naša kronika: v 24 urah sta dve zavrženi materi izpostavili Četvero otrok in izginili brez Bledu.
V Lipičevi ulici je neka tuja državljanka, kl je bila na poti skozi Ljubljano, pri neki družini pustila kar tri svfoje otročičke v starosti 3, 5 in 6 let. Pustila jih je v hiši z izgovorom, da gre za nje po kruh, v resnici pa je ni bilo več nazaj. Preden je pobegnila, je še napisala pismo policiji, češ, naj ona redi njene o-troke in ekrbi zanje, ker sama ne more. Pustila jih je prav bre« vsega, pri njih pa je vendar o-stal potni list, da imajo nesrečni otroci vsaj dokumente za pot v svoje žalostno, brezupno življenje. Ženska si pač preprosto predstavlja vso reč, če misli, da je policija najbolj pripravna za vzgojo otrok, saj je njeno poslanstvo v resnici, da «e ukvarja z ljudmi šele takrat, ko so odrekle vse boljše vzgojne metode. Policijska uprava je vse tri malčke oddala v DeČji dom.
Na nekem dvorišču na Vilhar-jevi cesti pa so stanovalci v četrtek okrog 22.30 našli v plenice povito dete, staro 5 do 6 tednov. Poklicali so stražnika, ki je najdenčka odnesel na policijo. Ko so tam razmotali živi kup, eo našli sveženj, v katerem je bila garnitura plenic in srajčk s ob-lekco in čeveljčki, zraven pa še kuverta e 600 din, kar priča, da neznana mati nikakor ni iz najbolj siromašnih slojev. Tudi tega malčka je policija oddala v DeČji dom, obenem pa iŠČe brezdušni materi.
Miši 80 razgrizle štiri tisočake
Sv. Gora, 29. julija.—Ob vznožju samotne grape pod Široko set-jo in Cirkušami domujejo Kuns-tovi, ki imajo v grapi mlin. Doslej je gospodaril tam 84-letni oče Janez, ki pa je te dni preminil. Vse do poslednjega je bil čvrst in zgovoren in ae ga bo rad spomnil mnog turist, hodeč na Sv. goro, ki je našel v starcu, vedno pred kočo poeedavajočem, zgovornega aobeeednika.
Pred dvema tednoma, ko je bo-lezen položila očanca v posteljo, je povedal svojemu ainu — zdaj mu je 56 let, pa je še vedno samec — da ima okrog 20 tisočakov prihrankov, ki bodo po smrti njegovi. Sin je bil očetovega obvestila seveda vesel, slasti še komu je oče pokeaal šop bankov-cev. Ni pa nič silil v očeta in spraševal, kje hrani denar, aaj je bil prepričan, ko ee bodo očetove ure iztekle, da mu bo izročil vse pravočasne v roke.
Pa je prišlo drugače. Starega Kunsta je starost nenadno zvila in je nepričakovano hitro umrl. Samotarskega gospodarja so pokopali ob udeležbi vse okolice na pokopališču v ftiroki seti, kjer je podružnična cerkvica, po pogre-
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanj« a t. strani.)
godbeniki in pevci. Pevski zbor Bled zapoje med drugimi tudi I težko skladbo "Nazaj v planinski raj."
Prepričan aem, da bo vsak za-dovljen z našim programom. Po programu in koncertu se bo pa oddal lep radioaparat izdelka Fileo, ki bo v veliko veselje o-nemu, kateri ga dobi v nagrado. Zato pa nikar ne posabite po-setiti našega koncert** nedeljo, dne 27. avg. ob 2. popoldne. Na veselo svidenje 1
Lee prijatelj.
Naši obiskovalci in drugo
Elizabeth, N. J. — Reanica je, da vsakdo komaj čaka, da mu piamonoša prinese dnevnik Prosveto v hišo. Jas jo čitam že 19 let. V Proeveti ao raznovrstni dopisi in druge pod učne stvari. Z dopisi se kratkočasimo, ker so nekateri bolj šaljive vsebine, medtem ko ao drugi resni. Torej' vsakega neke j. Pregovor pa pravi, da kdor mol-€1, da devetim odgovarja.
Na oblak k nam eo prišli daljni obiakovalel. Is Denverja, Colo., «ta prišli mi«. Videtich in njena prijateljlea, ki sta ai v New Yorku ogledali avetovno razstavo in ae uetavili tudi v Atlantic City ju. Prejšnji teden pa je prišel is Kanade moj nečak, John Kriše. Videla ga ni-sem celim 25 let. Takrat je bil desetletni deček. Jaa ln moja drušina smo bili veseli njegovega obieka. John Kriše je edini Slovenec, ki je član mestne godbe v Kirkland Laku in je tudi Član pevskega sbora Triglav. Že kot 14 letni dežek je pričel igrati pri godbi v Semiču v Bell Krajini, poaneje pa je služil vojake pri kraljevi gardi in je igral na Šenitovanju kraljeve dvojice v Bel gradu. Se vedno ga veseli godba, četudi
bu eo pri Kunstovih sačeli Iskati očetovo zapuščino. Pretaknili so vae omare, skrinje, posteljo in veo hišo, a denarja ni bilo nikjer.
V trdnem prepričanju« da mora denar nekje biti, eo šli še enkrat na poeel, in zdaj ao prestrašeni našli v nekem svitku sledove sgrizenih bankovcev. Stari gospodar je bil skril, kakor so nato ugotovili, v papir štiri tisočake. Bog ve, kolikor časa je ležal dragoceni zaklad v skrivališču. Morebiti je medtem še nanj posebil sam gospodar, a zalotile so zaklad miši ln razgrizle omot z bankovci vred. Denar je tako razmrvljen, da ga ni mogoče več «eetaviti.
Kunstovi pa so prepričani, da najdeni štirje tisočaki nieo Is tistege zavitka, ki ga j« stari mlinar nedavno pred smrtjo kazal in zatrjeval, da je v njem okrog 20 tleočakov. Vee priss-devanje, da bi našli ta denar, je bilo doslej zaman. DomaČi se boje, da ga oče nI skril na kak neroden kraj, kjer ga lahko spet zalotijo miši. Lahko pa je tudi mogoče, kakor pravijo domači, da Je kak tujec odnoccl denar. Pri Kunstovih Imajo majhno tobaka m i co, kjer al hribovski kadilci lahko nabavijo tobak. Pa Je morda kak toba-kar videl sterege Kunsta, ko je nedavno kezal domačim svoje prlhrsnke. Tobakar je potem morda pazil, kam Je stari mož skril denar, In ge v primernem trenutku odnesel.
Ukrcavanje špaaakih beguncev v Vera Craeu, Mehika, kjer ae je naselilo še tinoče žrtev fašis-Na deaai aeae mati apečega otroka a pa mika Mexique, na levi pa begunci pozdravljajo svoj« novo domovine « smehom. Mehika je bila edina dežela, kl je bjallatom nesebično pomagala v krvavem boju proti fsilam u.
6000 čevljev
ijo v neznosni vročini
dela trdo v jami pod
Zunaj je poeimi hud mraz, tako da jih zelo premraal, ko gredo domov.
John je pravil, da zelo pazijo na delavce, da ne bi kateri odnesel košček zlate rude; Dalje je povedal, da Imajo tam društvo SNPJ ln da tudi k njim zahaja pittsburškl Naprej. On je naročen na list Domovino iz ljubljene. Tam sem videla sllk^> zdravnika Franca 'Drganca, ki je umrl v Ljubljani. Bil je iz-boren idravntk. V Denverju, Colo., ima brata Rudolfa, kl Je bil dolgo uradnik na glavni pošti. Brata Drganc sta bila rojena v Semiču.
Znani rojak ln profesor Janko Lavrin, ki podučuje na londonski univerzi, je leto« nameraval priti v Ameriko, a je prezaposlen s delom. Pride pa prihodnje leto. Obiskal bo več a-meriških mest. Pozdravlja vse ameriške rojake. Izvedela sem, da piše za Cankarjev glasnik roman. Ce pride v Ameriko, bo gotovo tudi obiskal Cleveland in se bo ustavil v gl. uradu SNPJ v Chlcagu. Janko Je prijazna ln spoštovana osebnoet ter učen mož. Prepotoval je vso Evropo. Domov na Krupo je prihajal vaako leto na počitnice. Bil je v Rusiji ln študiral v Pe-trogradu. Rad je govoril s domačini, Razume več jezikov ln angleško je rad govoril z našemi Amerikanci. V našo hišo Je prišel i drugimi dijaki in ae razgovarjal s mojim bratom, kl se je vrnil iz Amerike iz Den-verja. Oče mu je umrl, ko je bil Janko tri leta star, mati pa dve leti pozneje, Oetala ata z malo sestrico pri starem očetu ln materi. V šolo je šel, ko jo bil devet let star, najprej v Cerklje na Gorenjskem, kjer Je fenel dve teti, materini sestri, In strica župnika J. Goloba.
Janko Je bil nadarjen deček In se je pridno učil. Povsod je bil na prvem mestu. Pozneje Jo odšel v Prago, na Dunaj in v Dubrovnik. Tako Je šla njegova pot študiranja naprej do vojne. Po vojni Je ostal v Petrogradu, kjer Je bil izvoljen za profeeor-Ja svetovnih jezikov in je odšel v Ix>ndon.
A. Paaarirh.
Harbi/ev kratek odgovor
Cleveland, Ohlo. —Kakor razvidno, je predsednik nadzornega odbora našega društva št. 63 SNPJ le dobil prostor v Proeveti, kjer Je prepisal polovico mojega doiriea. Ker pe m> je naša seja 1S. t. m. vršila tako lepo mirno in ker je včeslh to moja j srečna Številka, ne bom preveč "razsajal" po Prosveti, bom to-I ¿en in kratek.
Da, dobival sem pittaburško zgago Naprej, nisem ga pa nikoli naročil In ne plačal, ker te-¡ga tudi ne morejo zahtevati. Da I ni btl "Nekdo" ali Jože Pugelj
Londonsko
r.
podzemlje
Tri sto let je prešlo od dne, ko je nastalo delo, ki je v naših dneh slavno oživelo pod imenom "BeraŠke opere", a v londonskem podzemlju vladajo še danes Iste stroge organizacije, ki jih v omenjenem delu zastopa stari Pea^chum. Ne gre samo za zveze zločincev, ki so v stoletnem boju s Scotland Yardon, še mogočnejša in roki pravice še bolj nedosegljivu je organizacija londonskih beručov, prav za prav organizacija "mulih kroš-njarjev in pocestnih umetnikov," kajti na Angleškem je beračenje, kakor znano, uradno prepovedano in ga je treba vezati vedno s kakršnimkoli poklicem ali predvajanjem.
Gorje predrznežu, ki so po-etavl brez dovoljenja beraškega glavnega stana v Whltechapelu ob kakšen londonski cestni vogal ln prične prodajati Žlglce ali risati po ceatnem tlaku vsakovrstne podobe. Naslednji dan se bo znašel gotovo v kakšni bolnišnici, neznane roke ga bo do preteple, da bo moder in zelen. Gorje tudi cestnemu pev cu, ki mu je bilo določeno mesto v Picadillyju, pa si dovoli za peti samo eno cesto daljp, ob Leicester Squaru. Skrivna roka mu bo priskrbela nekoliko todnov neprostovoljnega bivanja v kakšni vlažni luknji ob Tem zi. Ae večje gorje pa beraču, ki bi glavni stan opeharil za 10 od stotkov svojega "d o h o d k a". VVhitechapel ve za vsak penny tega dohodka in takšne utaje so kaznujejo z večno Izključitvijo iz beraške zveze,
Nadziral na organizacija te IHKlzemoljske oblasti šteje samo v l<ondonu, kakor vedo |>ovodati zanesljivi ljudje, nad U000 oseb. Te nadzorujejo kot nedolžni mimoidoči HO,(MM) do 100,(MM) londonskih beračev. Glavni stan dobiva vsak dan najmanj 1000
16. novembra 1967 bre« podpi sa, kjer ml nekdo tolmači pre
vila in da nismo prav volili, dočim se Je |>osneJe izkazalo, da je bilo prav ter Je tudi tako ostalo. Mi amo imeli tri kandl date za tajnika. Kden, ki nI bil izvoljen, je nastopil direktno in njegova piaava mi Je znana ter vem, da ga ni on pjaal. Kdo Je to pisel, me briga le toliko, da od takrat dobivam proteste proti mojim dopiaom. Ampak jaa niaem prav nič kriv, če niso člani hoteli voliti treh lajni kov us mesto arega, tistega, ki a« jim Je najbolj dopadel. Jaz imam samo en glas. ln bil id nekdo tudi kandidat.
Upanje Je, da Jed nota še ne bo plačala poemrtnlne zame ta ko hitro In bom š« lahko nekaj ča«a "rogovllli", kajti Amerika
kÉÉ£ 4» J* i*« Horda so tam pozabili vključiti prvo ime. kakor so to storili 2. avgusta v tiskovnem fondu Tam čltamo med drugim tudi 3. izkaz: Is Clevelanda prispeval Pugelj 16 eentov.i Koliko je teh Pugljev, ne vem in tudi ne, sekaj ne vpiše Naprej tudi prvega imena Torej «ej Naprej in Vltkovlch dokažete, kateri j« pravi, ker mene to ne brige. gaj imam še? fieno s dne
naročnik. Je bil fm drugi Pugelj j« še trt* country, sato — God
Mens America, kjer ae lahko iz-kašljamo in kjer Je delavski vodju Roosevelt, po mnenju pitta burškege Napreja, ampak več!-na članov pri društvu AM smatra, da Je predsednik, četudi do-Iira newdealarska duša. vendar le kapitallat in ne delavski Vodja, kakor Nmalra Vitkovirh in Naprej. Pa m mu odklonili podporo t veČino Naprej, don't try to fool everybody!
Her ttič, 56.
funtov šterilngov davka, pri Čemer je upoštevati, da ima še Iz preteklih desetletij ogromno
imetje.
Clanl beraške aveae ai volijo vsako leto avoje predsednike in funkcionarje. Oblasti še nikoli ni us|)elo, da bi odkrila kraj, čas in |>otek volitev. Berači svojih tajnosti pač ne isdajajo, kajti če bi se to zgodilo, bi isdaja-lec ne prešivel dne svojega dejanja.
Kako prevejano postopa ave-/.a pogoatoma, Je razvidno iB dveh primerov:
Londonsko gledališko četrt preplavljat ob poanlh popoldanskih urah redno cela armada prav čedno oblečenih prodajalcev cvetlic. Odličnim oblakoval-cem gledališč ponujajo v nakup orhideje in kamelije. Nihove cone so iste, namreč salo visoke, toda goapod, ki obiskuje s svojo obožavanko gledališče, se vendar ne ho a prodajalcem cvetlic na cesti prepiral za cenol Dama su bo že naslednji dan čudila, du orhideja, kl Je veljala pol fuuta šterllnga, vene. Ne moro vedeti, da JI je kavallr kupil samo odmeček z velikega cvetličnega trga v Covent-Gardens, odmeček, ki ga je beraškl ceh po nekem tajnem postopku začasno osvežil, a ki poznuje tem hitreje ovene,
de učinkoviteje naatopajo "rudarji is Wulesa." To nleo niti rudarji, niti niso Walesa kdaj videli. Postavljajo pa se v skupinah po štiri, pet oseb v glavnih poslovnih urah pred najodllčnejše trgovine ln pojejo b lato tako glasnim kakor grdim glasom tako dolgo, da priteče preetrašeni laatnik is trgovine ter Jih b nekoliko šilingi pripravi do tega, da odidejo naprej. Svoj "muzlkalni" nastop pa ponovijo "rudarji" seveda takoj pred aiModno trgovino. ■ Tako vlada beraške organizacija z močno roko nad svojimi pripadniki. Nikomur ni dostopna, nikomur ni odgovorna. Se pred kratkim smo čitali. da Je policiji končno us|>elo, da Je b železno roko (Hisegle v glavni stan te skrivne londonske velesile ln potegnila iz nJega nekoliko tipov, ki so si na račun raz-dedinjuncev sreče kot njihovi funkcionarji pol""* desetletja svoje žepe, ne da bi Jih njih tlačeni niti poznali. V javnosti so igrali vlogo bogatih in odličnih osebnosti. > Da bi |m ta |H>s«g zlomil moč beraške organizacije same na sebi, ne verjame nihče.
Dmlavški odbor udaril BotHwhim Stool
Washington, D. C., 16. avg. — Federalni delavski odbor Je včeraj odredil, da mora Bethlehem Steel Company v Bethehemu, Pa„ razpustiti svojo kompanlj-sko organizacijo za delavce, katera Je v konfliktu z WagnerJe-vim delavskim zakonom. Odredila velja xa 10 jeklarskih to-varen te druttie v Pettnaylveni-JI, New Yorku In Maryland«.
NI.OVKM««A NAROrWA POOPOKNA JKONOTA iaésja evefte »«blikart)« to to liai rraaveta m kart«J, lev | agilsetye eveflk Srešlev ta «leaelve to m pr««a«aM« «talili Me). Nikakor P« ae «a	«rattk r*4f*8ft
organij V»aka miibIimUi Mas «MJaJee ■?•)• «Uaife T«r* ■t« M
»r**.
I»*»**»»»»—.1
riosviTi


Roman Treh Src
JACK LONDON ~ ?
Pet milj dalje, kjer je vodila ob robu globokega jarka, je Franci« pregovoril avoje sopotnike, da ao nadaljevali pot, aam je pa znova za-oatal. , Čakal je nekaj časa, da ao drugi zavili za bližnjo goščo, nato je odšel počasi za njimi in prevzel tako proatovoljno obrambo beguncev za slučaj napada od zadaj. Kmalu je opazil na goati travi aledove konjakih kopit.
Iz kotanj se je cedila temna, maatna tekočina, v kateri je izurjeno Franciaovo oko takoj M|Kiznalo neočiščeno nafto.. To je bil aamo začetek — nekje v bližini je moral biti glavni tok nafte, od katerega ao ae ločile te atranake atruje.
Kmalu je naletel na vrelec. Strmina je bila tako velika, da bi naatal Hlap, če bi tekla meato nafte voda. Nafta je pa goata in zato je tekla zelo počaai. Franci« je bil utrujen in ker je bila pot čez potok goete nafte zelo naporna, ai je hotel najprej odpočiti. Sedel je torej na skalo, položil kraj aebe puško in revolver ter ai zvil cigareto. Vaak hip je pričakoval, da ae začuje peket konjakih kopit. Torrea in poglavar niata mogla biti več daleč.
Ve« izmučen In onemogel je prihajal ubogi delavec na upehani kobili do istega jarka, kjer je «edel nekoliko v «tran Franci«, ki je «lučaj-no odkril bogate petrolej »k« vrelce. Tu se j« utrujena kobil* zgrudila na tla. Delavec jo je brcnil z nogo, da je zopet vstala, in zapodil a palico v gozd. Sepajoč je izginila v džunglah.
Toda « tem ubogi peon ie ni bil rešen vseh nezgod ti«tega dneva da«i «am niti slutil ni, kaj ga ie čaka. Tudi on je «edel na akalo, «krčil noge, prižgal cigareto in začel ogledovati potoke go«te nafte. Kar je zaslišal v bližini korake in ve« prestrašen je zlezel v grmovje. Pokukal je iz svojega skrivališča in ugledal dva neznanca. Približala sta se irfvoru petrolejske-ga vrelca in spustila s pomočjo Železnega kolesa zatvornico tako, da je tekla nafta zelo počasi.
— Nič več ne gre — j« spregovoril starejši. —- Se en obrat In nafta raznese cev. Ameriški inženir me je svaril, naj pasim na cevi.
Komaj sta neznanca končala svoje opravilo, ko se je pojavil odred jezdecev, med katerimi je spoznal skriti peon svojsga gospodarja in njegove sosede. Najbrž so porabili to priliko, da prirede na ubežnega delavca brskado, kakor so prirejali Angleži brakade na lisice.
Ne, ta dva lastnika petrolejskih vrelcev nista nikogar videla. Toda plemič, ki js jahal na čelu odreda, je opazil sledove konjskih kopit in pognal konja v tisto smer. Ostali so mu sledili.
Peon je počakal, pokadil cigareto in se zamislil. Ko so vsi izginili, je prilezel iz skrivališča, zavrtel kolo zatvornice, ki je tadrževala nafto, in opazil, kako js brizgnila gosta tekočina pod pritiskom podzemnih plasti visoko v zrak. Kmalu se je valila nizdol po hribu cela reks nafte. Peon seveda nI razumel, kaj to pomeni, in strašns nesreča se ni pripetila samo zato, ker je porabil pri zažiganju cigarete zadnjo vžigalico. Zaman je brskal po žepih — vžigalic ni bilo več.
Zadovoljno se je smehljal videč, kako se razliva nafta. Spomnil se j«, da je v bližini stezica in ko j« skočil po hribu nizdol, je naletel na Francisa, ki ga jt sprejel z revolverjem v roki. Peona je obšla nepopisna groza, ko je zagledal pred seboj moža, ki ga je že dvakrat izdal. Zgrudil se js pred njim na kolena in dvignil roke proseč usmiljenja. Francis ga nI poznal, ker je bil siromak po obrazu in glavi ves krvav.
—	Amigo, amigot — js sajecljal peon. Toda Francis ni imel čaaa poslušati njegovih
lamentacij. Zaslišal js namreč, kako se je K|MMlaj nekje na stezici sprožil kamen, najbrž |kk1 človeško nogo. Tleti hip se je tudi spomnil, da stoje pred njim Izmučeni ostanki istega bitja, ki mu je malo poprej pomagal z žganjem na noge.
—	Hm, amigo — je dejal Francis — zdi se mi, da te preganjajo.
—	Ubijejo me, do smrti me pretepejo, strašno so jezni — je dejal nearečnež. — VI ste moj edini prijatelj, vi ste ml oče, rešite met
—	Ali znaš streljati? — je vprašal Francis.
—	Predno aem se prodal v robstvo, sem bil divji lovec v Kordillerih — je odgovoril peon.
Francis mu je dal revolver in pokazal na drevo, za katerim naj se skrije. Velel mu je streljati aamo tedaj, če bo prepričan, da ne zgreši. Sam pri sfbi je pa pomislil:
—	Zdaj-le je golf v Tarrytownu v polnem teku. In Mrs. Bellingham sedi na verandi kluba ter obupano razmišlja, kako bi dohitela v igri svoje nasprotniki, ki so jo prehiteli za tisoč točk. Gotovo prosi usodo, da bi ji bila sreča mila. Jaz pa sem tu .. . tu nad bogatim pe-trolejskim vrelcem.
Toda nit njegovih mislih je bila kmalu pretrgana, zakaj tisti hip so se pojavili na stezici orožniki s poglavarjem in Torresom. Francis je naglo ustrelil in skočil za drevo tako, da ga niso mogli opaziti. Sam ni prav vedel, je-li zadel kogs ali ne. Tods poglavar in Torres nista imela niti najmanjšega namena napasti skritega sovražnika brez ovinkov. Zato sta se skrivala zs drevess in pomikala počasi nsprej. Prsv tako sta se umikala tudi Francis in peon.
Boj jt trajal komaj dobro uro in v Franci-sovi puški je ostal še sn naboj. Peonu je Francis prsvočasno prepovedal streljati tako, da sta ostala v njegovem rsvolverju še dvs naboja. Toda ts Čas js bila Leoncie s svojimi spremljevalci že dsltč In FranCfs je bil zadovoljen s svojim uspehom tem bolj, ker se je lahko vssk hip skril. Trebs mu je bilo samo prebroditi tekočo nafto. Tako jt šlo vse dobro od rok in vat bi bilo v redu, Čt bi st nt bil pojavil ns hribu drugi odrtd, ki st jt skrivsl za drtvtsa in neprestano streljal. To je bil plemič s svojimi sosedi, ki so mu prihiteli na pomoč, da ujamejo ubtžntga delavca. Francis seveda nI vtdtl, kdo so ti ntpričakovani sovražniki. Mislil jt, ds preganja tudi ta odrtd njtgs in njtgovt prijstelje. O tem so pri-čalt tudi svinčenkt, ki so ntprtstano švigalt mimo njtgovt glsvt. Peon st jt priplszil k n j trnu in pokazal, ds sts v rtvolvtrju samo št dvs nsbojs. Vrnil mu jt rtvolvtr in ga prosil, nsj mu ds mesto njega škatlico vžigalic. Nsto mu jt peon nsmignil, nsj se požuri na ono strsn struge, po ksteri je tekla nafta. Francis jt alutll, kaj namtrava peon. Zato je poslal sovrstnikom v slovo št zadnjo svinčen-ko in vrgtl prszno puško v jarek.
Pton jt počtnll in pottgnll iz žepa vžigalice. Kakor bi trenil st jt sprtmtnila nafta v ognjeno reko. St hip in Is bazena st jt dvignil dobrih sto čtvljtv visoko sttbtr gortčtga plina. In vsi ti ognjeni potoki so drvtli tja doli, kjtr sta st pripravljala Torrts in poglavsr z orožniki ns odločilni napsd.
V strašni vročini sta st splazila Francis in pton na drugo strsn jsrka in ko jt bilo ognjt-no morjt srečno prtkoračtno, sta se požurila in izginila v goščavo.
X.
Jarek se jt Ipnalu spremenil v ognjeno morje in Torrts jt morsl z orožniki nazaj na hrib, odkodtr jt prištl. Kmalu jt priaopihal za njimi tudi poglavsr. Tudi plemič st jt morsl s svojimi sottdi umsknitl in skriti v džunglo.
Pton st js ntprtstano ozirsl. Naposled je veselo vzkliknil ln pokazal Frsnclsu nov oblak črntgs dims, ki st jt valil iz džunglt blizu prvt-ga petrolejskegs vrelca.
—	Evo, št tn vrtite st je vnel — jt vzkliknil ln pokazal svojt btle zobe. — Tth vrtlctv jt mnogo ln vsi it vnamejo. Tsko bo moj gospodar in vsa njegova svojat kaznovsna zs mukt, ki stm jih morsl prttrptti. V bližini jt št ct-lo jezero nsftt, vtllko kakor morjt, kakor vsa Juchitanska ožins.
Pri tth btstdah se je Frsncis spomnil petrolejskegs jtstrs, o katerem mu jt pravil španski pltmič — jezera, v katerem jt bilo najmanj pat milijonov sodčkov nsftt. To jtztro jt Itžslo v nsrsvni kotlini in jt bilo zavarovano samo s peščenim nasipom. Pokrito pa sploh ni bilo.
—	Koliko si vreden? — je vprašal naenkrat peona.
Toda peon ga nI razumel. » '
—	Koliko jt vndno vse, kar ttnaš na sebi in pri sebi? 'v ^
—	Pol dolsrjs ... Ne, polovico ts poloviet — jt dtjsl pton ln pogledal zadnje ostanke svojih cunj.
—	Kaj pa imaš še poleg tegs?
Nesrečno bitja je tmajalo s glavo, zavedajoč se svojega siromaštva in odgovorilo:
—	Vse moje premoženje je dolg. Doltsn sem dveeto petdeaet pero v. Ts dolg me veže za vse življenje. To je moje prokletstvo, ki mt bo težilo do smrti. Zato sem postal plemiče v suženj.
Francis st jt nthote nasmthnll.
(Daljt prihodnji*.)
narja od njega dogodku, ko bi bila Vz hrepenenja po iv 101 «troku kmalu »J? -Dolgo let mini J bili biseri ponarejeni k m
skrivaj nadomestil J
** * »>¡1 fc v dva;
tu, ko sem naposled «■, nico."
Joana se .skoraj ni »t
jo je pr^ zgodba. Gospa Sidneye, ksnčala:
"In ponarejeni biseri a tako priljubili, da jih n< zdaj. Prave sem podari ko se je poročila ..
Če se srečata dva profc
Na nekem profesor» grtsu se srečata dva gu
Prizor iz stavkt konstrukcijskih dtlavctv v Green Mountainu, Colo., kjer ao vigilanti vzeli po- "¡[a Vrot*or)i, nekdanji stavo v svoje roke in v navalu na stavkarjt ranili osem oseb. Red je naredila državna milica, ki je <<r. razorožila v ig i lan te. Tunelski delavci CIO so na drugem projektu zaatavkali en dan v znak simpatije I §	no« mpen>
in protesta.
Materina ljubezen
f- J. Carter
- Gospa Hrigita Sidneye\s ae je oblekla, Se nakit! Viela je it predala ovratnico it mlačno belih. leaketajočih ae biatrov, Iju-betnivo jo je t m »I Kitala s pogledom in si jo nadela.
Se en pogled v oglodalo! Gospa Sldneyeva se Je sa ta dan res prstnično oblekla. Saj bo dsnes pri vedel njen sin prvič mlado nevesto v hišo! Ct Je le dobro itbiral . . .
Tudi hči s svojim možem Je prišla. Gospa Sidneyeva se Je
v mislih nasmehnila. Mol in o-troci bodo najbrž prinesli kakšna darila, da jo bado malo rs* veatlili. Res. kar ratvajajo Jo. O, če bi bilo zmerom tako ...
Pol ure nato so še sedeli pri miti. Joana, Bretova nevesta* Jt bila vsem še na prvi |x>gled všeč. Veaelo, pri rod no dekle, ki je bilo nedvomno selo zaljubljeno v domačega sina.
"Kako so lepi ti biseri.** Je Joana t občudovanjem šepnila Brstu.
"Mamica. aH slišiš?" je dejal sin. "Joana občuduje tvoje bi-arre . , .**
"Prav ta prav jih ne bi sme-
je vsliknils gospa enaka v mojih le-
Is nositi.' 6ldneyeva tih ..
Vsi so mislili, da morajo vneto oporekati. "Nehajte, otroci, saj ni nič,'* je nadaljevala go-sps In ljubeče pogledala svojega mtša. Tudi starost Ima svojo Itpoto In star človek jt prav tako lahko srečen. Ti viš. da sem danes srečnejša, kakor sem bila pred petindvsjsetimi leti."
Vsi ao umolknili. Menda so vedeli, kaj st skriva ts temi beae-dsmt — Gospa Sidneyeva st jt vrnils k biserom. "Oče nekoč nI aursl. da bi Jih nosila ... Ponarejeni so namreč.'
"Ponarejeni?" jt presenečeno ponovila mlada nevesta.
"Toda mati ima te ponarejene bisere zelo rada," je odvrnil Bret.
Pogovor se je spet obrnil drugam. Samo Joana ni mogla odtrgati svojih misli od biserov. Tods njtns radovednost je bila kmalu pottšena. Gospa Sidney-tvs, ki st ji je Joana žt v prvem trenutku priljubila, jt hottla nevesto svojtga sina natančneje spoznati. Povabila jo je, nsj si z njo ogleda vrt. In tam, med cvetjem, ki je šele pred nekaj dnevi odprlo svojt popkt, sta imtli obt žtni dovolj priložnosti, da sta st pogovorili.
"Morda se ti jt zdelo čudno, otrok moj, da sem govorila tako o starosti," je dejáis gospa Sid-neyeva. "Toda če doživi človek vst to, kar sem morala jaz doživeti ... mora govoriti tako... S svoiim prvim možtm sem bila tskrat v íjontecarlu. Bretov oče je namreč moj drugi mož. Ze prej stm se poročila. Bila sem mlada, neizkušena, navezana sa-ma nase in sem žal slabo izbira-ls. Moj prvi zakon st jt končal ztlo Žalostno . . .
Lina jt bila štle v četrtem letu, ko svs odpotovala v Monte-carlo. Moj mož je bil strasten Igrsltc. Najin denar je kopnel od dne do dnt bolj, tods mož se ni mogel odtrgsti od zelene mize. In nekegs večera, ko sem ga zastonj rotila, naj pomisli, da imava otroks, ki ga bova morala vzgojiti, me je v jezi pustil ln odhltel spet v Igralnico. Kaj se je potem zgodilo, tega nisem mogla nikoli prav zvedeti. Očit no je hotel za vsako ceno dobiti nazaj denar, ki ga je bil izgubil. Strašno se jt morsl razvneti. Mrtvega so prinesli v najino stanovanje . .. ksp ga je zadela ... In nesreča ni prišla sama. Komaj sem ukrtnlls najpotrebnejše, kolikor stm v zmedenosti sploh mogls, že je prišla še druga Jobova novica: dobila sem brzojavko, ds je moja Lina nevarno zbolela."
Mlada nevesta je prestrašeno strmela v gospo Sidntyevo. Ts pa jo je pobožals po rokah in j tiho rekla:
"Pomiri st, moj otrok. Saj s vidtla, da jt Lina št živa. da je ozdravela . . . Toda koliko sem morala dotlej prestati!
Kaj naj bi prtudarjala! Odpotovati bi bila morala, hitro odpotovati, pa atm bila brez franka v žepu l Moj nesrečni mož je vse taigral . .. Nakit! Spomni la sem se ga. Prodsla ga bom in sicer takoj . .. Cet dobro uro gre vlak. Ct gs zamudim, bom morala do jutra čskstl, sem s mislila. Vssk trenutek bi me lshko za zmerom ločil od otroka.
V Montecsrlu so ljudje, k kupujejo nakit tudi ob tako potnih urah. Vratar, ki sem ae mu smilita, mi je povedal, na se obrnem ns nekegs gospoda Morettija, ki Je It pogosto sklenil hitre kupčije t obupanimi I-graki
Med nskitom sem poiskala dragoceno sapestnico. Prepričana sem bila, da bom dobila ta njo toliko, da bom lahko plačala rsčun v hotelu in si kupila votn listek do doma. Z tačudenjem pa sem potem videla, da bo denarja dosti premalo, Ko aem ae potem vrnila is stanovanja, kamor sem Ala po svoje bisere. Je bil gospod Moretti le v igralnici. Nič drugega mi ni ostalo, kakor da ga tam poiščem.
'Goapod Moretti. žal se moram ločiti tudi od svojih bise-
rov', sem mu rekla in mu ponudila ovratnico kolikor mogoče neopazno. Ozrl se je, da bi videl, ali naju nihče ne opazuje, ;>otem pa je pogledal bisere . . . n zmajal z glavo.
'Niso pravi', je dejal in mi jih vrnil, ne da bi bil še kaj rekel
Mislila sem, ds se vdirajo tla pod mano. To jt bilo vtndar nemogoče 5 Biseri — poročno darilo mojega moža — ponarejam! Zmedeno sem strmela v male, lesketajoče se kroglice v mojih rokah. Sele takrat mi je prišlo na misel: v strašnih zadregah zadnjih dni me ni nikoli prosil, naj žrtvujem še bisere. Takrat sem mislila, da je molčal iz obzirnosti . . . zdaj sem videla vse v drugi luči.
Obupana sem omahnila na stol pri mizi in poskusila zbrati svoje misli. Toda videla sem samo otroka pred seboj. Klical me je, jaz pa sem bila ločena od njega. Za zmerom morda, ker mi jt zdaj manjkalo nekaj sto-tskov. In povsod, kamorkoli sem pogledala, sam denar. Igralne znamke, bankovci, zlati . . . Tskrat je kraljevalo v igralnicah še zlato. Lesketajoče se zlato so rrabile tu ravnodušne, tam po-llepne roke . . .
Zraven mene je sedel neznan gospod Igranje ga je moralo dolgočasiti. Čisto mehanično je položil časih svoj vložek na mizo. —. In dpbival je. Dobival, da se je nabrala prava grmada bankovcev pred njim l Z lačnimi očmi sem sedela zraven njega. Morda bo moj otrok umrl, jaz pa ne bom mogla priti do njega .. .
Od bolečine sem morala biti vsa iz sebe. Po razburjenju zadnjih dni je bilo morda odpust-ljivo to, kar sem storila. — Kajti moja roka je segla po bankovcih, iznenada jih je držala velik šop. Hotela sem vstati... toda že sta stopila gospoda iz ozadja . . . Nisem mogla zbežati.
'Oprostite! Za damo sem igral in zdi se mi, da sta se gospoda zmotila/ je dejal resno gospod zraven mene. Kakor skozi meglo sem slišala ts besede. Detektiva sta se začels opravičevati in sta se umaknila. Skozi solze, ki so me oblile, sem pogledala svojega soseda.
'Pojdite, madame,' mi je re kel in stlačil priigrani denar v žepe. Prijel me je pod roko in me odvedel iz dvorane.
Prosil me je, da se pomirim, jaz pa sem mu med solzami po-
skusila z nekaj besedami opisati svojo nesrečo in se opravičiti za svoj korak, ki sem ga storila iz obupa.
'Pokažite mi bisere/ mi je rekel. Tudi jaz se nekoliko razumem nanje. Morda se je pa Moretti zmotil/
Takrat nisem niti pomislila, zakaj je to rekel.
'Biseri so vendar pravi in še nenavadno lepi/ je vzkliknil, ko sem mu pokazala ovratnico. 'Če vam je prav, vam nanje posodim toliko, da se boste/ lahko odpeljali. Odločiti se morate pa hitro, kajti vlak se čez pol ure odpelje/
Gospa Sidneyeva se je izgubila v svojih mislih in je dolgo molčala.
"Biseri so bili torej pravi. Gospod Moretti ni dobro pogledal/ je rekla Joana.
"Moretti je prav dobro pogledal. Biseri so bili navadna imitacija. Toda moj drugi mož — Bretov oče je bil namreč moj sosed, ki sem ga na tako čuden način spoznala — se je takrat
spoznal te nisem. . fesor za latinščino, kaj "Uganil si. Ti si p. profesor zgodovine, & motim."
"Da, zgodovino sem ii i Menda si tudi ti nektj l trov študiral zgodovino?"]
"Študiral sem ie, tod» spomin za letnice ir sem se rajši posvetil jezikom."
"Jaz pa z letnicami re« „ nobenih težav. Poglej: me rejši sin se je rodil 2/" proglasitvi rimske moj mlajši sin 1,848 1 bruhu Vezuva, ki je Pompeje, in moja ¿ena po smrti Julija Cezarja . .1
Naročite Mladinski boljši mesečnik ta slovi dlno!
Litten to and Adoertitt
PMJNDECH'S YU60SUV
Folk Songé Tambaritza
Station WWAJE, »M 8. Clark 8t.,
TISKARNA S.N.P.
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spidijoii deli
îisks vabila sa veselice ln shodt, vizitnice, časnika, koledarje, letake itd. v slovtnsktm, hrvatskem, slovaški češkem, nemškem, sngltšktm jeziku ia dragih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8JW-
TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
»
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene «marne, uaUake dsle »n Piâlte po Informacije aa aaalov Jj-v-^
SNPJ PRINTER Y
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TeL Rockwell 4004 CHICAGO. ILLINOIS
Senator ( laude Pepper it Flo-kl je tik pred saključltom kongrma oligoaal Koonevel'ove fuutprolnike.
Izpolnite spadali kupa«, prllolite potrebne veote OM Order v p i»»* la al aarečtU Praaveta. Mat, ki |e vata Pojasnilo j-Vselej kakor hitre kateri teh «I»"0' Pr SNPJ, ali Os se preseli pral od druline tednik, bodo moral tisti élan It dotičae naročena aa dnevnik Praaveto. (o take j ta obenem doplačati dotično vsoto lista Proeveta. tedaj mora «prsvnlltvo anllstl datum ss to rtoio
I) Ime
PHOSTITa! SNPJ. MS7 So. Lawndale Ava. Okfasf*
s.......
Priloámo poMIlam aarolnino sa Hal Preevsle *
.................
Ustavile lodaik la ga prlpUtU k aaroMai U aio|e draiiae:
..............d
.....ÄtraHv*.....-
CL ***** ».......
.......m«.....
A J~jt*a a-----
•eateeeeeeeeeaeeeeeeeteeaeeeteee**t###*"
......... Drle*« - <