iy£T3C Xlvii. Ljubljana 1930-11. FEBRUAR p- KRIZOSTOM: Lurški zvonovi. Lurški zvonovi zvonijo. Jezusa časte z božjo Materjo Marijo Tožne pesmice hite v nebeško smer. Lučke verniki v rokah tiščijo in romajo v tihi večer . .. Sredi pojoče procesije Jezus dobrotljivi gre-Blagoslavlja ovce svoje skozi žarke rožnate. Mati lurška mu ob strani hodi. K trpečim ga otrokom vodi. Vsi se mu globoko klanjajo. Z rožnimi venci pozvanjajo in kličejo Marijo v solzne oči. Mati se zazre proseče v Sina: »Jezus, zmanjkalo je vina!" Jezus dviga roke v tihi večer: »Vstani, sin moj dragi! Pojdi v miru, draga moja hčer!“ Lurški zvonovi zvonijo. V jasno noč zvone. Jezusa časte z našo Materjo Marijo. P. MODEST: Viri božje milosti. 2. S v e t a maša. r rsa mogoča verstva najdemo na površju zemlje. Pristaši vseh teh \ raznih ver, ako nekaj malega izjem izločimo, poznajo daritve. V Pri nekaterih starih narodih je bilo vse družabno življenje naravnost prepleteno ž njimi. Čimbolj živo so čutili zavest, da so odvisni od Boga, tembolj pogosto so mu darovali. Zato smemo trditi, da je daritev središče bogočastja. Kakor pa je krščanska vera izmed vseh najbolj popolna in edino prava, ker je razodeta od Boga, večne Resnice same, zato mora tudi daritev, ki se daruje na krščanskem oltarju, biti Bogu najdopadljivejša, najbolj skrivnostna, najvzvišenejša. Ta daritev je sveta maša. Jezus Kristus, Sin božji, se pod podobama kruha in vina daruje svojemu nebeškemu Očetu in mu na skrivnosten način predočuje svoje bridkosti, ki jih je prestal, ko je na Kalvariji visel med nebom in zemljo razpet na lesu križa — v zadoščenje za grehe človeškega rodu. Prvi kristjani za to daritev nove zaveze niso imeli določnega imena. Zaznamovali so jo na razne načine s tem, da so jo imenovali lomljenje kruha, Gospodova večerja, zakrament, darovanje itd. Od 6. in 7. stoletja naprej pa se je v zapadni Cerkvi udomačilo ime: maša. Latinski izraz missa znači v tem slučaju isto, kakor dimissio, kar pomeni odpustitev. Tako na vzhodu, kakor na zapadu so delili sv. mašo v dva dela: maša katehumenov in maša vernikov. Prva je minila po pridigi. Tedaj se je dijakon obrnil k ljudstvu in pozval katehumene, to je tiste, ki so se na sv. krst šele pripravljali, naj se odstranijo. Zakaj prava maša se je imela pričeti; oni pa ji niso smeli prisostvovati, ker v verskih skrivnostih še niso bili poučeni. Verniki pa so morali vztrajati in nihče ni smel poprej oditi, dokler jim dijakon po končanem najsvetejšem dejanju ni napovedal razhoda. — Torej začetek skrivnostne daritve, kakor tudi njen konec, sta bila napovedana z besedami: Ite missa est. Pojdite maša je. Zato so verniki za celo sveto opravilo začeli rabiti izraz missa — maša. „To delajte v moj spomin!" To, kar sem jaz storil; spreminjajte kruh v moje Telo in vino v mojo Kri! Tako je naročil Jezus Kristus apostolom pri zadnji večerji. Gotovo so apostoli naročilo svojega Učenika z velikim spoštovanjem izvrševali. Toda — kako? Kakšen je bil obred tega najsvetejšega opravila za časa apostolov in v neposrednih desetletjih za njimi, ne moremo natančno ugotoviti. Sklepati pa smemo, da je bila zelo ozka notranja zveza med tedanjim obredom sv. maše in med obredom, katerega so se posluževali Izraelci, ko so jedli velikonočno jagnje. Zakaj Kristus je postavil daritev nove zaveze tedaj, ko je z dvanajsterimi jedel velikonočno jagnje pri zadnji večerji. In sam° po sebi se razume, da se je pri tej slovesnosti držal izraelskega obreda-Apostoli so pa tako, kakor so od Gospoda sprejeli, sami opravljali in tudi drugim izročili. Še-le modrijan in mučenec sv. Justin nam v svojem prvem zagovoru, ki ga je spisal v Rimu okoli 155. L, bolj natančno opisuje obred sv. maše v prvi krščanski dobi. Našteva sledeče dele: 1. Branje iz knjig stare in nove zaveze. 2. Pridiga. 3. Splošna molitev vernikov. 4. Poljuh miru. 5. Darovanje kruha in vina. 6. Evharistična molitev, med katero se je izvršilo spremenjenje kruha in vina v Jezusovo Telo in Kri. 7. Razdelitev sv. obhajila, katero so tudi bolnikom dijakom nesli na dom. V glavnem se je po tem sporedu vršila sv. maša po vseh krščanskih občinah 2. in 3. stoletja. Škofom pa je bilo na prosto dano, da so smeli med te dele kake nove molitve vstaviti in stare skrajšati ali po potrebi spremeniti. Zato se je prvotni obred po raznih cerkvenih pokrajinah različno razvijal. Zlasti na vzhodu se je pokazala bujna mnogovrstnost. Koncem 4. stoletja moremo tamkaj zaznamovati tri glavne oblike mašnih obredov. Po mestih, kjer so stolovali veliki 'zhodni patrijarhi, jih smemo imenovati: antijohijski, aleksandrijski in carigrajski obred. Posebno zadnji je za nas Zanimiv, ker se ga v svojem narodnem jeziku poslužujejo pravoslavni *°vani. Kakor rečeno so to glavne oblike, od katerih so se posamezne skofije oddaljile in si tako ustvarile svoj mašni obred; vendar se pa °d gori označenih le v malenkostih razlikujejo, tako da jih še vedno ehko prištevamo k tej ali oni izmed omenjenih skupin. Na zapadli sta se tj^i4jHa6(fa/ dva obred'a. Pu^j* ga li kans-ki, ki se je začel v severni uanj&ter ke-.razširil po Fremciji in Španiji V vsaki deželi se je malo drugače,razvil in dobil tudi s,voje posebno ime. V Italiji se je imenoval ffifllaiiskk ali obred sv. Ambrozija, na Francoskem 'galikanski in na Španskem mozarabski. Ker 'je bila pa v Rimu mati in glava vseh cerkva, zato so se tudi vse druge zapadne cerkve rade po njej ravnale. Osvojile so si druga za drugo rimski mašni obred, ki je polagoma v vsej zapadni Cerkvi prišel v navado; oni starejši pa so se ohranili samo še kot stare častitljive verske svetinje. Ker se v naših krajih služba božja opravlja po rimskem obredu, je gotovo ta za nas najbolj važen. Toda o njegovem postanku in razvoju do 4. stoletja ni mogoče kaj dosti gotovega povedati. Na podlagi omenjenega Justinovega opisa smemo sklepati, da se je prvotno sv. maša v rimski cerkvi popolnoma ujemala z obredom vzhodnih cerkva in to ne samo v bistvenih, marveč tudi v nebistvenih delih. Ko je za časa prvega krščanskega rimskega cesarja Cerkev zado-bila prostost, se je zunanji sijaj njenega bogočastja zelo povečal, dolge molitve pa so se precej okrajšale. Na mesto grškega jezika, ki je bil do tedaj v navadi, je stopil latinski jezik. V cerkveno leto so se sprejeli razni novi prazniki, kar je tudi močno vplivalo na razvoj mašnega obreda. Ravno v tem pa se je pokazala velika razlika med rimskim obredom in onim vzhodnih cerkva. Dočim so v Rimu v zmislu praznika,, ki so ga obhajali, spreminjali mašne molitve, samo evharistična molitev ali kanon je ostala stalna, pa na vzhodu o kaki premenjavi niso hoteli ničesar slišati. Vse molitve so ostale stalne, nespremenljive, pa naj je bil praznik tak ali tak, naj je predočeval to ali ono skrivnost. Razni papeži so od časa do časa uveljavili kake manjše spremembe. Vendar pa kanon, to je nespremenljivi del sv. maše od pred-glasja do zauživanja, po svoji jedrnati sestavi kaže zelo visoko starost. Tudi njegov miselni red je ravno tak, kakor je bil v najstarejših obredih. Naj sl§di še kratek pregled tega obreda. Ko pride mašnik k oltarju, moli pred stopnjicami globoko sklonjen očitno izpoved in prosi odpuščanja za svoje grehe. Vstop ga opozori na pomen dotičnega godu. Zavedaje se svoje grešnosti kliče: Gospod, usmili se! — Kyrie eleison, ki preide v mogočno hvalnico Slava. Po zbirni molitvi sledi list in evangelij. Ob nedeljah in večjih praznikih se moli tudi Vera. Pri darovanju daruje mašnik kruh in vino, ki se ima spremeniti v Telo in Kri Gospodovo. Nato se obrne k vernikom in jih pozove k pobožnosti rekoč: Molite bratje. Sledi tiha molitev, ki prehaja v predglasje, katero se konča s trikratnim svet. Bližajo se najsvetejši trenotki. Med raznimi molitvami sledi spomin živih, prošnja do svetnikov, spreminja vanje in povzdigovanje. Po mnogih drugih prošnjah pi-osi v spominu mrtvih tudi za rajne. Z velikim zaupanjem moli Oče naš h Jagnje božje; trkaje se na prsi kliče: Gospod, nisem vreden — — Kljub temu pa zaužije sv. obhajilo, zanašajoč se na božje usmiljenje in ljubezen. V poobhajilnih molitvah se Bogu zahvali za prejet« milosti. Po Ite missa est podeli blagoslov, prebere še zadnji evangelij in najsvetejše opravilo je končano. P. MAVRICIJ O. GAP.: v . $ ' Sv. Frančišek, seraf v človeški podobi. 2. Na Boga je rad, rrf^i s 1 i 1. T^Vrva posledica Frančiškove božje ljubezni je bila ta, da je na Boga rad mislil. Odkar se je bil posvetil bogoljubnemu življenju, je bil -L Bog začetek, središče in cilj vseh njegovih misli in želja. Koderkoli je hodil in kjerkoli se je nahajal, povsod je imel Boga pred očmi. Vsaka najmanjša stvarca, na primer cvetka ob potu in črviček v prahu, vse ga je spominjalo na Boga ter mu oznanjevalo njegovo vsemogočnost, dobroto in ljubezen. Sonce s svojim bleskom in sijajem mu je bilo podoba božjega veličanstva in božjih popolnosti. Zemljo je spoštoval kot svojo mater, ker je Bog iz nje naredil prvega človeka in ker dobivamo od nje svojo hrano in druge življenske potrebščine. Voda mu je bila znak čistosti, ker smo si z njo pri sv. krstu očistili svojo dušo in z njo si čistimo tudi svoje telo, svojo obleko in druge stvari. Ovce in jagnjeta so ga spominjala na Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta. Ob pogledu na golobe se je spominjal na Sv. Duha, ki se je prikazal v podobi goloba Ptički s svojim petjem in žvrgolenjem so ga navduševali k češčenju in hvali Boga. Kadar je zagledal kako cerkev ali kak križ ali pa slišal govoriti o božjih rečeh, takoj je bil zamaknjen v Boga. Tako je bil res neprestano združen z Bogom. Nanj je mislil in z njim je pogovarjal doma in na poti, med delom in počitkom, v trpljenju in. veselju. Sam je nekoč priznal svojim tovarišem, da je vsepovsod našel Boga. Vsaj nekoliko bi morali tudi mi posnemati sv. Frančiška ter večkrat misliti na Boga. Kakor se prijatelj rad in večkrat spominja svojega prijatelja, tako se moramo tudi mi spominjati svojega največjega in najboljšega prijatelja, namreč svojega nebeškega Očeta. Dovolj imamo yzrokov, da to storimo. Pomislimo le, koliko dobrot nam je ljubi Bog že izkazal in koliko nam jih še vedno izkazuje! Ustvaril nas je, ohranja nas ter nam deli vse potrebno za življenje. Nam v prid je ustvaril luč, toploto, zrak, ogenj, vodo, rastline, drevesa in živali. Nam v prid je nakopičil pod zemljo različne rudnine ter ustvaril električno moč in druge prirodne sile. Vse to in še marsikaj drugega je storil ljubi Bog, da nas je preskrbel s hrano, pijačo in obleko. Kako ljubezniv in dobrotljiv je vendar ljubi Bog do nas! Ali ni Potem naša sveta dolžnost, da se ga pogosto spominjamo in večkrat s hvaležnim srcem nanj mislimo? Če tega ne storimo, smo zelo nehvaležni do Boga. Ah, kako smo lahkomišljeni in nespametni! Na sto ju sto stvari mislimo vsak dan, na Boga pa se tako redkokdaj spomnimo. In vendar bi morali zlasti na Boga največkrat misliti. Bog je vsepovsod pri nas, da, mi smo celo v Bogu, kakor se izraža Pejanje apostolov: „Bog ni daleč, od nas. V njem živimo, se gibljemo |n smo“ (Dej. ap. 17, 27). Če imamo v svojem srcu količkaj ljubezni do Boga in količkaj hvaležnega čuta do svojega največjega dobrotnika, Potem bomo našli čez dan dovolj priložnosti, da mu izrazimo svojo )’ero, svoje zaupanje in svojo ljubezen. To moramo storiti zlasti vsako jutro in vsak večer. Zjutraj zato, da začnemo vsak dan z Bogom in mu Posvetimo vsa svoja opravila čez dan, zvečer pa zato, da z Bogom vsak uan končamo ter se zahvalimo za vse dušne in telesne dobrote, ki smo J1« čez dan prejeli iz njegovih rok. 3. Bogu je bil brezpogojno u d a n. Nadaljnja posledica Frančiškove ljubezni do Boga je bila njegova popolna in brezpogojna udanost do njega. Bil je Bogu tako zvest in tako močno udan, da je bil pripravljen rajši umreti, kakor ga s kakim večjim grehom razžaliti. Greha se je tako zelo bal, da se je skrbno ogibal vsega, karkoli bi ga moglo zapeljati vanj. Zato je toliko molil in se toliko in tako strogo postil. V skušnjavah je skočil večkrat v mrzlo vodo, nekoč pa se je z golim telesom valjal celo po trnju, da je zadušil v sebi nečisto strast. Kakor pa se je sam bal in ogibal greha, tako si je prizadeval tudi druge odvračati od njega. V srce ga je bolelo, kadar je videl, da se ljudje udajajo grehom in žalijo Boga. Zaradi grešnega življenja ljudi je bil tako žalosten, da je pogosto bridko jokal. Tudi je prepotoval par-krat svojo ožjo in širšo domovino ter povsod z veliko gorečnostjo pridigal o grehu ter skušal grešnike pripeljati zopet nazaj k Bogu. Pri vsem svojem apostolskem delovanju je imel le to pred očmi, kako bi pridobil ljudi za Boga ter jih navdušil za božjo ljubezen. Bil je zares zvest in udan služabnik božji. Sam je zvesto in udano služil svojemu Bogu, pa tudi druge je želel pridobiti za to službo. O, da bi bili tudi mi tako zvesti in udani svojemu Bogu, kot je bil sv. Frančišek! Potem bi se pač bolj ogibali slehernega greha ter rajši vse pretrpeli, kakor da bi s kakim premišljenim grehom razžalili svojega nebeškega Očeta. Toda ah, mi smo Bogu tako malo zvesti in tako malo udani, da ga neštetokrat razžalimo ter si povrh tega svojih grehov ne vzamemo niti prav k srcu! To je očiten dokaz, da malo ali nič ne ljubimo Boga. Tisti namreč, ki se med seboj ljubijo, se izogibljejo vsega, s čemur bi drug drugega razžalili. Če torej Boga le količkaj ljubimo, potem ga ne smemo lahkomišljeno žaliti, temveč se moramo greha vestno ogibati. S tem bomo na najlepši način pokazali Bogu svojo ljubezen, zvestobo in udanost. Obenem pa moramo tudi druge odvračati od greha. Kakor dober prijatelj ne trpi, da bi kdo njegovega prijatelja meni in tebi nič žalil ter mu krivico delal, tako moramo tudi mi vse storiti, kar je v naših močeh, da bomo vsaj nekoliko ovirali in preprečili različna razžaljenja božjega Veličanstva. Če resnično ljubimo Boga, kako še moremo ostati brezbrižni in ravnodušni, kadar vidimo in opazimo, da ljudje Boga preklinjajo, zaničujejo, onečaščajo in s svojimi grehi kruto žalijo? Kako moremo mirno gledati, da se božje in cerkvene zapovedi enostavno prezirajo ter kar tjavendan lahkomiselno prelamljajo? Kako moremo dopustiti, da se pravice Boga in Cerkve z nogami teptajo, da se mladina nemoteno in na debelo pohujšuje, da se sme po časopisih, gledališčih in z besedo proslavljati greh in zagovarjati upor proti Bogu? Če smo le količkaj Bogu udani in zvesti, potem je naša sveta dolžnost, da se za njegovo čast in njegove pravice vedno, povsod in hrabro potegujemo ter pokažemo svojo ljubezen tudi z besedo in dejanjem. Kadar bomo za Boga z veseljem delali, se junaško žrtvovali ter z navdušenjem trpeli, takrat bomo res zvesti in udani božji služabniki. Takrat_ bonio imeli sladko zavest, da ljubimo Boga iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše in iz vseh svojih moči Po pravici je sv. Frančišek zaslužil častni naslov serafinskega svet; nika, saj je res ljubil Boga z veliko in gorečo ljubeznijo. Do te ljubezni pa se je povzpel na ta način, da je svoje srce popolnoma odtrgal od sveta ter ga posvetil izključno le Bogu. Po isti poti moramo hoditi tudi 'ni, če hočemo kedaj resnično ljubiti Boga. Svoje srce moramo odtrgati °d sveta in posvetnih stvari, kakor nas uči sv. Janez: „Ne ljubite sveta, niti tega, kar je na svetu. V tistem, ki ljubi svet, ni ljubezni do Očeta" (I- Jan. 2, 15). Prava in resnična ljubezen, ki nas ne bo nikdar razočarala in zaradi katere se nam ne bo treba nikdar kesati, je ljubezen do Boga. Ta ljubezen nam bo osladila naše življenje na zemlji, v večnosti pa nas bo napolnila z brezmejno srečo, po besedah sv. Pavla, ki pravi: „Nobeno oko ni videlo, nobeno uho ni slišalo in nobeno človeško srce ni občutilo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo" (1. Kor. 2, 9). P. ANGELIK: Na globoko. Zakaj verujejo samo preprosti ljudje? Le globoka znanost vodi k Bogu, Vsa veda polovična pa od Njega proč. ^ Weber. /^Ae se ozremo nekoliko na tiste ljudi, ki pravijo, da ne verujejo, ali I pa ki žive tako, da lahko iz njih življenja spoznamo, da ne ve-V—/ rujejo, tedaj vidimo, da je pretežna večina — vsaj 90 odstotkov — ndana kakim strastem, katerim se ne marajo odpovedati in se radi tega raje odpovedo veri. Nihče izmed izobražencev dandanes ne dvomi, da ?e zemlja suče okoli solnca in ne narobe, kakor so bili ljudje skozi tisoč-letja prepričani. Ni sicer ta nauk do zadnjih potankosti jasen, vendar se ?a tej podlagi še najlažje dado razložiti razna tozadevna vprašanja. Zato je edino pametno, da to verujemo. Ali je morda ta zvezdoslovni nauk kolje dokazan kakor istinitost krščanstva? Nikakor ne. Toda nekaj dru-Zega je tu. Krščanstvo ali bolje rečeno katoliška vera ima poleg vere Judi razne zahteve na posameznika in ne trpi tu nobenih izjem. Kakor Jutro bi eden ali drugi od tistih, ki so prepričani o resničnosti Koperni-f°vega zvezdnega sistema moral radi tega prenehati s krivičnim prido-juvanjem premoženja, ali bi se moral odpovedati grešnemu razmerju itd. k' takoj on sam, kakor tudi časopisi, knjige in brošure vseh vrst začele s Posmehovanjem Kopernika in našli bi nešteto razlogov, da bi zavrnili njegov nauk kot neutemeljen, nespameten itd. In to bi storili ne morda Zalo, ker ni dovolj dokazan, ampak zato ker bi jim bil neprijeten radi s'°jih zahtev. Samo to, da katoliška cerkev prepoveduje nečiste misli, J!1 zahteva odkritosrčnost v govorjenju, post itd. marsikomu zadostuje, Ua sovraži ves katoliški nauk. Ostali — morda 10 odstotkov — v naših krščanskih pokrajinah pa e verujejo vsled nevednosti ali vsled raznih predsodkov. Eden izmed etl je tudi tu omenjen, češ, zakaj verujejo samo preprosti ljudje? Se-7a to ni res, vendar, ker se ta ugovor večkrat sliši, se hočemo danes koliko pri njem pomuditi. . Preprostost se običajno tako razume, da stoji v nasprotju z izobraženostjo. Na vprašanje, kdo je preprost in kdo izobražen je zelo težko govoriti. So ljudje, ki so zelo izobraženi, a obenem vendar silno pri-Pfosti. Nemogoče je tu določiti pravo mejo. Med izobražene običajno elemo tiste ljudi, ki so obiskovali visoke šole in med priproste tiste, ki jih niso. Vendar pa se zgodi, da ima preprost kmet več izobrazbe kakor gospod z visokošolsko izobrazbo. Ločiti moramo torej med tako-zvano srčno in šolsko izobrazbo. V našem ugovoru znači beseda „preprost“ tistega, ki nima šolske izobrazbe, in beseda „izobražen“ tistega, ki ima šolsko izobrazbo, bodisi da jo je pridobil v šolah ali san* zasebno. Preprosti so torej tisti, ki nimajo šolske izobrazbe, ne morda radi tega, ker niso bili sposobni — so med njimi razumnejši kakor marsikateri izobraženi — ampak zato, ker niso imeli prilike, radi razmer v družini, uboštva itd. V svojem poklicu pa so pravi strokovnjaki in krivico bi jim delal, kdor bi mislil, da so neizobraženi, ker slučajno nimaj0 visokih šol. Ti ljudje verujejo, ker jih je tako učila njihova mati in so jih tako učili v šoli. Vrhu tega jim zdrav razum, ki ga imajo, pove, da po',' sod nihče ne more biti strokovnjak; pove jim, da znajo ločiti vero od duhovnika in da vedo, da je duhovnik tudi človek, ki lahko pade. Z a t0 so preprosti ljudje v veri trdni in neomajni. Globoko izobraženi vedo prav dobro, uprav zato, ker s° dobro podkovani v svoji stroki, kako neizmeren je obseg vsake po®a' mezne znanosti. Iz osebne skušnje vedo, da tipajo celo v lastni stroki p° neznani deželi, vedo, da jim eno vprašanje, ki ga rešijo, odpre dvajset Jj* še več novih. Globoko izobraženi vedo, da je znanost, katerakoli — tud1 bogoslovna — tako obširna, da je posameznik niti ene same ne mo^ povsem obvladati, kaj šele njih več. Dalje ko prodirajo v globino zi>3' nosti bolj so prepričani o resničnosti izreka starega grškega modrija** Sokrata: To vem, da nič ne vem; to se pravi, v primeri z nepregled**a množico vprašanj, ki so še nerešena je človeško znanje, naj si je še tal'1 globoko, vendar le prazen nič. In ker vse to vedo, zato so ponižni in s priprosti in verujejo. Kakor zase zahtevajo po vsej pravici, da drugi ^ rujejo njihovim utemeljenim dokazom, enako tudi oni verujejo dok3 zom duhovnika. In ker so navajeni ,da gredo vsaki stvari do dna, & ° iščejo resnico ne na površini, ampak gredo na globoko, zato je njiho' vera globoka. > j . In ker je resnica le ena, kakor je en Bog, zato globoko izobražuj vedno pridejo do resnice, do Boga in zato so največji, svetovnozna’J_ učenjaki bili globokoverni kakor otroci. Predaleč bi nas vodilo njih števanje — samo iz preteklega in sedanjega stoletja naštejemo okoli svetovnoznanih globokovernih učenjakov — zato jih omenim tu lc kaj. Globokoverni so bili slavni astronomi Nervvton, Kopernik, Lapi** ■. Newton je imel toliko spoštovanje pred božjo vsemogočnostjo, da se L vselej odkril, kadar je izpregovoril besedo Bog. Globokoverni s o P fiziki: Volta, Ampere, Galvani; botanik Linne, kemika Liebig, Paste* i Pasteur je dejal sam; „Uprav zato, ker sem mislil in študiral sem p°s J veren kakor Bretonec, in če bi bil še več mislil in študiral, bi P°s ; veren, kakor Bretonka". (Bretonci so prebivavci severne Francije). Sredi med preprostimi in clobokoizobraženimi so takozvani P° izobraženci. Leti imajo lahko visoke šole, ali pa tudi ne. En<,i vec mism in siuairai, m znani kot najbolj globokoVe gotovo, da so oni prepričani, da vse znajo, vse vedo, da ga ni čloV^ ki bi smel imeti drugačno mnenje in če ga ima, tedaj je v njihovih °*L gotovo le priprost neizobražen človek. Med polizobraženci najdemo ki so v svoji stroki doma, glede vsega druzega pa popolnoma nev? in tudi take, ki pravijo in mislijo, da so povsod podkovani, čeprav nikjer niso. Svoje znanje o veri črpajo običajno iz dnevnega časopisa, kateremu slepo verujejo, za kako knjigo, s pomočjo katere bi se o tej ali oni stvari temeljito poučili, nimajo časa. Pridige so le za „priproste“ ljudi, zato jih ne hodijo poslušat. Vera je po njihovem mnenju le za stare ženske, izmislili pa so si jo duhovniki, ki jo sicer uče, pa sami ne žive po njej. In ker so v časopisu brali, da verujejo samo preprosti ljudje, sami pa hočejo veljati za izobražene, zato tudi ne marajo verovati. Radi priznavajo, da je treba za zobozdravnika, za krojača, za odvetnika, neka predizobrazba in sami v teh rečeh zaupajo le takim, ki se skažejo, da poznajo svojo stroko. Glede vere so pa bolj širokogrudni. Verujejo vse in vsakemu, ki jim kaj od vere govori Le eno zahtevajo. Udrihati mora po cerkvi in duhovnikih in če ima ta predpogoj, potem je lahko prepričan, da bo v polizobražencih našel najhvaležnejše poslu-šavce in poslušavke. Iz povedanega je razvidno tole: Vero imajo, in sicer običajno globoko vero preprosti in globoko izobraženi ljudje. Prve vodi zdrav razum, druge njihovo temeljito mišljenje, da ne sodijo in ne zavračajo stvari, katerih temeljito ne poznajo. Tisti, ki ne verujejo pa so pol-lzobraženci... Pot do vere jim zapirajo ali nedovoljene strasti ali Uevednost ali predsodki. Manjka jim volja, da bi te ovire odstranili, ker je življenje brez vere vsekakor komodnejše, kot življenje po veri... p- MODEST: Po Frančiškovih stopinjah. II. Vse za bližnjega. f~\d časa do časa je p. Lin potrkal tudi na vrata bogatih meščanov. I I Razlike med posedujočimi in nemaniči ni poznal. Ali, da se bolje .V_>/ izrazimo, prav dobro je vedel za njo: k prvim se je zatekel, da le svojo vrečo napolnil, k drugim pa, da jo je izpraznil. , Kljub temu so ga na „desnem“ bregu zelo visoko spoštovali. Z a°brohotno naklonjenostjo so ga sprejeli, kadarkoli in kjerkoli se je Pokazal. Zakaj njegova preprosta beseda, prešinjena bratovske ljubezni p usmiljenja, je ravnotako hladila razpaljene dušne bolesti, kakor je nlegova radodarna roka lajšala telesno pomanjkanje. Večkrat so ga imovitejše družine povabile na obed. Ni se bilo bati, a bj ga bilo treba dolgo prositi. Le tedaj je vabilo odklonil, če so ga adrževale važne dolžnosti; drugače pa se je vselej rad odzval in je prišel z nekakim nasmeškom, kakor človek, ki se že naprej veseli do-rega kosila. Ko so mu nosili na mizo, se ni nikdar branil, nikdar žalujoč se odklanjal. Svoj krožnik juhe je mirno použil. Ko je nato zajedal pred seboj še kako lepo dišečo pečenko, ali kak okusen zrezek, e le za trenotek stemnilo njegovo obličje. »,Oprostite,“ je nenadoma spregovoril, „danes mi ni nič kaj dobro!“ „Ah, ubogi p. Lin!“ so ga pomilovali. »Če je tako, potem se nič ne obotavljajte!" No, obotavljal se p. Lin ni. Izvlekel je iz žepa nekaj zmečkanega papirja, ga razprostrl po mizi, skrbno zavil podarjene dobrote in zavitek je izginil v njegovem širokem žepu. Včasi si je znal tudi drugače pomagati. Med obedom se je prav živahno razgovarjal s svojim sosedom, pri tem pa nalagal na svoj krožnik vedno več jedi. Ko je bil zvrhano naložil, se je nenadoma zavedel in vzdihnil v veliki zadregi: „Glejte no, kako sem raztresen! Ko bi toliko pojedel, bi mi gotovo škodovalo." Nato je nekaj malega zaužil, vse drugo je pa zopet izginilo v globokih žepih, kjer se je znašlo tudi več kosov kruha in vsakovrstnega sadja. Kadar je bil p. Lin povabljen na kosilo, je nosil svoj želodec ta-korekoč v žepih. — Pogosto so bili obiski p. Lina čisto kratki. Prišel je, ne da bi ga bili vabili, samo zato, da spregovori nekaj besedi, da pozdravi prijatelje ali znance. »Dobrodošel p. Lin, dobrodošel! Kako lepo, da se vendar zopet enkrat pri nas oglasite!" so ga radostno pozdravili, Ponudili so mu kozarec vina. „Le pokusite, po tem vam ne bo slabo; je one posebne vrste, saj veste---------“ In p. Lin se je zadovoljno smehljal in hvaležno sprejel. Nikdar ni kakega daru odklonil. Varno je prislonil kozarec na ustnice in pokusil dobro kapljico; z očmi in z jezikom pa je dal znamenje, kako mu prija in kako se je veseli. Toda takoj se je iz tajnega skrivališča prikazala steklenica, ki je sprejela vase sladko tekočino in izginila je zopet, kdo ve kam. Drugikrat se je moglo zgoditi, da mu je ta ali oni prijatelj ponudil vina, pa je brž odgovoril: »Hvala, ne, danes mi ni zanj!" Da bi pa prijatelja ne razžalil, češ da ne mara njegovih dobrot, je hitro dostavil: »Ako bi mi pa mesto tega hoteli dati nekaj olja, bi mi izkazali svojo veliko naklonjenost." Še ni izrekel zadnje besede in že je ponujal nagovorjenemu steklenico za olje; prepričan je bil namreč, da mu prošnja ne bo odbita. Ni se motil; do vrha napolnjeno steklenico so mu izročili in on je bolj tekel, kakor pa šel k svojim siromakom. Mislim, da mi ni treba še posebej poudarjati, da je p. Lin povsod mislil na bedne in zapuščene z »drugega brega". Karkoli je pri dobrih ljudeh nabral: hrano, pijačo, obleko itd., to je razdelil med tiste, ki so bili najbolj potrebni. Tudi doma, v samostanu, se je večkrat odrekel kosilu, samo da je mogel nasititi lačne sirote. Posrečilo se mu je osvojiti neki majhen prostor na samostanski kašči; spremenil ga je hitro v skladišče za starino. Tu sem je nanosil vsemogoče reči: obnošene obleke, staro perilo, obrabljene konjske plahte, zavržene čepice in klobuke. Kadar je kje zapazil pomanjkanje teh reči, tedaj je radostnega srca praznil svoje skladišče. Še eno leto p° njegovi smrti so bratje našli tu ali tam kak kos obleke, nad katero so se spodtikali in se spraševali: »Kako pride to semkaj?" Pa spomnili so se na dobrega p. Lina in so ga blagrovali. In vendar — kako je mogel nakopičiti te zaloge? Bog sam ve; prava uganka je odgovor na to vprašanje; celo njegovim najbližjim 'je bilo to vedno nekaka skrivnost. Prijatelji in dobrotniki so mu gotovo največ naklonili. Saj jih je pa tudi znal zvito ujeti v svoje mreže! Sobratje so ga marsikaterikrat videli hoditi gori in doli po hodniku pred zakristijo samostanske cerkve s kakim lepo oblečenim gospodom. Med neprisiljeno ljubeznivim pogovorom je nenadoma obstal, obrnil svoje misli in besede na popolnoma druge predmete in s čisto spremenjenim glasom je dokazoval svojemu spremljevalcu: „Ah, ah, glejte vendar, ali tega madeža na suknji še niste opazili? na kako vidnem mestu vam je tukaj molj izjedel plašč? obleka vam gotovo mora biti preozka, ker je tam-le po šivu tako široko počila! To se ne spodobi za tako imenitnega gospoda kakor ste vi. Take suknje ne smete več nositi!" — — — Ker so bili ti vse graje vredni nedostatki navadno na takem mestu, da jih lastnik suknje ni mogel videti, ni kazalo drugega, kakor da se kratkomalo sleče in si škodo ogleda---------Zaman! Zakaj p. Lin ni držal križem rok. Ko je videl, da njegov gost slači suknjo, mu je dvor-Ijivo priskočil na pomoč. Ko pa je bil plen v njegovih rokah, tedaj si ni še-le pomišljal, kaj mu je storiti, marveč je odbežal po stopnjicah navzgor tako hitro, da se je komaj še utegnil kratko zahvaliti. Presenečeni gospod je debelo gledal za njim. Ker je pa slutil, kam bo romala njegova suknja, ni zameril; zamahnil je z roko in se od srca nasmejal rekoč: „No, nič bolj enostavno kakor to! Dobro me je Potegnil!" Včasi se je potepala okoli samostana in cerkve Marijinega Oznanjenja cela kopica lačnih, raztrganih, bledoličnih otrok. Do petdeset ali šestdeset se jih je nabralo ne samo iz predmestja, marveč iz cele bližnje nadaljnje okolice. Plazili so se po hodnikih okoli zakristije in željno Pričakovali p. Lina. Tudi značilnih podob malopridnežev ni manjkalo nied njimi. Pa vendar je izjavil samostanski predstojnik: ..Verjemite ali ne, najmanjše reči nam ni nikoli zmanjkalo." Ko se je p. Lin končno le prikazal od te ali one strani, so ga vsi obkolili in zrli vanj s prosečimi očmi. Koliko je bilo ljubezni in hvaležnosti v teh pogledih! Ni čuda, da je usmiljenje popolnoma nadvladalo dobrosrčnega p. Lina; razdelil je iz svoje ..zakladnice" vse — prav vse. mu je pošla zaloga, je segel tudi po samostanski imovini; karkoli je dosegel mu je bilo prav: kruh, mast, olje, obleka, drva----------vse je rnzdal v svoji brezmejni ljubezni. (Dalje prihodnjič.) Čujte, kaj pravi sv. Frančišek Šaleški tistim, ki se jim mudi v zakon: »Ne prenagli se. Kajti ko si se enkrat vkrcal na zakonsko ladjo, je ke-s«n/e prepozno. Zakon je red, v katerem je treba že pred letom pokušnje obljubo narediti. Ko bi obljuba sledlia šele po dovršenem letu P°skušnje, kakor v redovih, bi se jih večina skesala. P. HUGO: Mehiški Tarzicij. T7"" omu ni znana ljubka zgodba o starokrščanskem evharističnem mučencu sv. Tarziciju. Mučeniški smrti zapisane je bilo treba I X pokrepčati za zadnji boj. A kdo naj jim nese Kruha močnih? Akolit, mašni strežnik Tarzicij se javi. Saj res, on bo najbolj pripraven za to. Kdo naj v njem, morda še otroku, samo sluti svečeniškega bogonosca? A menda je preskrbno in preljubeče stiskal k sebi zaupani ' zaklad, ter s tem nevede in nehote vzbudil pozornost prežečih paganov. Ustavili so ga in silili vanj, naj pokaže, kaj skriva. Takoj mu je moralo biti jasno, da ima le dvoje na izbiro, ali žrtvovati zaklad, ali lastno življenje. Niti za trenutek ni kolebal kaj. Samo preko mojega trupla boste prišli do mojega zaklada. Tako se je zgodilo. Človeku naše zajčje dobe glede vere, se ta mična zgodba zdi le pesniška legenda brez zgodovinske podlage. Češ, odkod otroku, ali če že hočete mlečnemu fantu, to junaštvo, pred katerim mora vstrepetati bradat mož železne volje in jeklenih živcev? Pravite, da od presv. Evharistije. Toda ali nimamo tudi danes takih nežnih cvetov, ki jih pogosto gledamo pri angeljski mizi, a o kakem izrednem junaštvu pri njih ni dosti opaziti. Če jim malo krvi izpod kože pogleda, zajokajo kakor drugi. Kaj šele, ko bi jim šlo za življenje! Jaz o zgodovinskem jedru Tarzicijeve zgodbice nisem nikoli dvomil. Saj ni edina te vrste. Starokrščanska mučeniška doba nam jih nudi vse polno, zgodo- Mehiški Tarzicij kot prvoobhajariec-vinsko še bolj podprtih kot je ta. Kdor pozna nadzemsko silo krvavo preganjane vere, se temu ne bo čudil. Ona napravi iz otrok junake-ki se ne strašijo mučeniške smrti, četudi v navadnem življenju pi'e' blede in zajokajo, ko opazijo kri. Priznam pa, da so se mi take krvave zgodbe doslej zdele zmes zgodovine in legende, resnice in pesniškega nakitja. Danes ne dvomim več, da so mnoge ne samo v svojem jedri1-temveč tudi v svojih podrobnostih resnične. Da je med njimi bržkoHe tudi Tarzicijeva, nam priča zadnje mehiško preganjanje, ki se je vršil0 takorekoč pred našimi očmi. Ta krvava doba mehiške cericve nam je dala več Tarzicijev, ki so v junaški borbi in mučeniški smrti za ver° vredni vrstniki starokrščanskega evharističnega mučenca in njih muče-ništvo z vsemi občudovanja vrednimi okolnostmi dokazano. Enega njih vam tu predstavljamo in ga hočemo podrobneje opisati. To je Jose Sanches del Rio, iz Sahuayo Imel je malo nad trinajst let, ko se je javil za voijsko proti Callesovim krvnikom. Ponovno je kar na svojo rolko pisal poveljniku vstašev za svobodo vere in cerkve, Pru-denciju Mendoza, ter ga prosil, naj ga sprejme med Kristusove vojake. Ker ni bilo zaželjenega odgovora in je slutil zakaj ga ni, saj ni prikrival svoje starosti, je zadnji prošnji dostavil, da če ga smatra za orožje prešibkega, naj ga sprejme v kako upravno službo pri kadru. Otroško naivno niu je opisal, za kaj vse bi bil vendar sposoben, kakor n. pr. da bi na konje pazil, ali pri kuhinji pomagal. Dostavil je še, da zna fižol kuhati. Poveljniku je imponiralo njegovo junaško navdušenje za sveto stvar, združeno z otroško naivnostjo. Pisal mu je, da ga sprejme ne samo 2a službo pri kadru, ampak za fronto. Sedaj je šele materi razodel svojo namero. Razume se, da mu je ona spričo njegove mladosti na vse načine branila. A ni nič pomagalo. Junaško se ji je odrezal: „Mama, nikoli več ne bom imel tako lahke prilike si priboriti nebes, kot jo imam sedaj.“ £ veseljem je odhitel na fronto, kjer so ga takoj prekrstili v Tarzicija. Dali so mu lastnega konja in potrebno orožje. Ponosno je jezdil zraven Poveljnika sovražniku nasproti. Rilo je 6. febr. 1928. Vladna vojska je bila vstašem tik za petami. Naenkrat se poveljnikov konj zgrudi, od krogle zadet. Naš Tarzicij, videč, da se poveljniku samemu ni ničesar zgodilo, skoči s konja in pravi hladnokrvno: „Gospod general, evo vam mojega konja! Rešite se, vi ste Potrebni, četudi mene ubijejo!" Po teh besedah je planil v grmovje in 2ačel streljati na zasledujočega sovražnika. Ko je izstrelil zadnji naboj, je obrnil puško, da se z njenim kopitom navali na sovraga in mu razbije Slavo, kakor se je krepko sam izrazil. Vladne čete so ga ujele in vlekle h komandantu. „Tu sem,“ je neustrašeno izjavil, „ker mi je zmanjkalo municije. A udam se ne!“ i Vojaki so se pripravljali, da ga ustrele. Generalu je pa njegov na-slop tako imponiral, da je to zabranil in mu ponudil sprejem v vladno armado. „Rajši umrjem," se brez pomisleka odreže, „ker sovražim prega-ujavsko vlado. Ona je moja sovražnica. Ustrelite me!“ Kot ujetnika so ga zaprli v mestu Cotija. Še isti dan je pisal svoji kateri sledeče pismto: Cotija (Mich) 6. febr. 1928. Draga moja mama! V današnji bitki sem bil ujet. Ne bo dolgo, ko bom moral umreti, "a kaj zato, mama. Udaj se v voljo božjo. Srečen sem, da bom moral Utnreti, ker bom umrl za Roga. Ne žaluj za menoj, mama, ker edino če na to mislim, postanem žalosten. Povej mojim starejšim bratom, naj slede i Ogledu, ki jim ga je dal njih mlajši bratec. Naj Ti bo sveta volja božja. , °odi dobra in pošlji mi svoj in očetov blagoslov. Spominjaj se me in ; Povej drugim, kako in kaj je z menoj. Sprejmi prisrčni pozdrav svojega ) s>na, ki te ljubi in želi, da bi te pred smrtjo šen enkrat videl." Jose Sanches del Rio. (Konec prihodnjič.) P. ROMAN: Na potih brezdomca. Povest delavca. II. V dva dni se je odločil. V Niiraberg grem. V staroslavno mesto, f ki je o njem že toliko slišal, že toliko bral. Tudi njegova orga- V___y ruzacija je potrebovala ondi mladega človeka, ki bi se udejstvoval med mlajšimi delavci. Delo njegove stroke se bo tudi dobilo. Ko je svoj sklep povedal družini, kjer je stanoval, so bili vsi od prvega do zadnjega užaloščeni. Tekom leta so ga vzljubili. Četudi ne visoko izobražen, je bil dokaj načitan in prepotoval je mnogo sveta, pri vsem tem pa je ohranil skromnost, ki je baš pri ljudeh teh krogov nekaj nenavadnega. Zlasti ga je vzljubila najmlajša hčerka Trudi, šivilja. Za učenje je bila premalo nadarjena in tudi preslabotna. Med vojno in prva leta po vojni je niso mogli dati v kak dekliški zavod, radi pomanjkanja sredstev in tako si je sama zaželela da postane šivilja. Silno nežnega občutja in izbranega okusa je dala vsem svojim stvarem nek poseben poudarek, vse kar je izdelala prav do posameznega kosa perila, je bilo tako skrbno izdelano, da je kmalu zaslovela kot izborna šivan-karica. Zasanjala si je takole ob delu, ko je slonela nad morjem bele tkanine, batista, šifona, finega platna, svile, svojo lastno delavnico, vmes pa so se nehote vpletale misli in spovračale k zastavnemu tihemu in resnemu delavcu — Blažu Vidoniju. In sedaj naj vse to ugasne! Kar čez noč! Ali sme? Zakaj, ravno njej? Njeni sestri sta dve poročeni, tretja je uradnica, in ona naj ostane kar doma, samo doma. Ne, ne! In vso dolgo noč je prejokala od zadržane, skrite bolečine. Sama ni vedela, kako globoko so jo sanje prevzele. Ali naj govori, ali naj pove, ali naj razodene materi? 0, tega ne! Ponos meščanke se je v njej uprl — rajše trpim, če še tako trpim — tega pa nikoli ne. In vendar se ni mogla premagati, da bi proti koncu tedna, ko se je približal dan Blaževega odhoda, ne sešila nekaj prav posebno finega perila, nekaj robcev in vanje je dala vtkati svoje dekliško ime: Trudi. To je vložila, tako da nihče ni vedel, med njegovo ostalo perilo in vmes so kapale njene solze in rosile njegovo obleko... Toda Blaž Vidoni vsega tega ni videl in ni vedel. Morda tudi ni hotel vedeti. Zakaj tudi v njem je bil ponos, ki se je branil vsega, karkoli bi utegnilo imeti le videz neenakovrednosti. Tako morda namenoma ni vsega tega videl, in namenoma ni vrnil pritiska Trudine roke, ki se mu je voljna prožila v slovo. Tako je Blaž prešel prvi kamen spodtike, ki bi ga lahko na njegovega življenja potu zaustavil kar od početka. III. Na vlaku. Četrti razred si je vzel Blaž, nekoliko da je varčeval, nekaj, da je bil med svojimi, ne povsem do Niirnberga, ker je kanil preje še izstopiti, kje sam ni vedel, ampak to je bil od nekdaj njegov način potovanja, prepustiti se slučaju, nepredvidenim okolnostim. Ljubil je igračkanje z usodo z življenjem, z bodočnostjo. Ko se železnica izvije iz objema visokih dimnikov in neštetih to-varen, ko pribobni preko mogočnega kolinskega mostu, in se globoko Pod visokimi oboki mostu blesketa Ren, postane pokrajina vsa drugačna. Sivina neba se izpremeni v sinjino, polja postanejo vsa bolj bujna, vsa dehteča, iz rahlo vzpetih pobočij ob Renu dihajo in dehte vinogradi, v reki se zrcali pomladno nebo in skozi okna železnega voza Posije solnce. O, solnce! Blaž se poigrava s to mislijo. Delati zopet enkrat v solneu. Zakopati roke in dlani v zemljo, mehko in trdo, voljno in dehtečo, sedaj ko je zunaj spomlad, ko se poraja novo življenje, ko ujive drhte pričakovanja plodnega semena. Blaž se sprva ustavlja. Na pisma pomisli, ki jih ima na organizacije v Nurnbergu. Na delo, ki ga čaka, ki ga pozneje morda ne bo dobiti. Toda ta luč, ta opojnost solnca, to drhtenje njiv, ta vabeči smehljaj odseva reke — vse to ga premami, premaga, tako prevzame, da se ne ustavlja več. Pri prihodnji postaji izstopi in ne vedoč, kam vodi cesta, stopa po poti proti solncu, proti luči, ves srečen. Skrbi je odložil. Pisma odpošlje po pošti, sam pa sporoči, da ne ve, kdaj pride, ker je našel drugo delo. To pri Blažu ni morda dolgo premišljevanje, preudarjanje 7- ne, to je pri brezdomcu, nemirne krvi otroku, sklep, ki ga ne omajejo še taki dokazi in ugovori. On gre solncu naproti. In tisto nebeško Solnce, ki solncu in zvezdam sijaj daje, ki vse °greva, ki vsem sveti, ki vse ljubi, vodi tudi njega. Po ovinkih gre ta Pot, zakaj Blaž Vidoni ima prosto voljo, po stranpotih in nehodnih stezah prečesto, ker Blaž Vidoni ima svojo glavo in po svoje misli — nazadnje pa tudi po ovinkih in stranpotih pride do cilja, ki mu je namenjen na tej božji zemlji. In naše srce ga spremlja, spremljajo ga naše oči, naše uho prisluškuje njegovim besedam in njegovi govorici, sledi utripom njegovega mladega moškega srca, dokler naposled ne bomo skupno z njim tudi mi °bčudovali božje previdnosti in ljubezni prečudno modrost. Ceste ob Renu so široke in mogočne. Kakor srebrni pasovi se pno °d mesta do mesta, od vasi do vasi. In ponosne so na svojo belino, na svojo nedogledno daljo in še na krasne gradove, ki so posejani na obeh straneh Rena. Nič manj pa niso slikoviti kmečki dvorci. Zakaj kmetje s° tod bogati kot malokje na svetu in zanosni tudi. Po petdeset do sto §lav živine ni redkost in dvorci so kot graščine, s prostranimi sobami m starodavnim preprostim pa vendarle dragocenim pohištvom. Blaž je hodil in hodil. Preje dolge mesece v tovarni, sredi bobne-# dl strojev, sredi dima in saj in umazanosti naenkrat prestavljen v ta Pomladni raj — potem imamo približno sliko, kako zelo je užival. Podarili smo pa že, da je imel Blaž odprte oči in, kar je glavno, tudi čuteče srce. Zato ni čuda, da proti večeru, ko nežne megle vstajajo iz Rena in kot vile polegajo po vinogradih in čuvajo sladke zaklade še nerojenih vin — ni vedel ne kod in ne kam. Celo imena si ni zapomnil, kje približno se nahaja. Povsem ga je prevzela lepota narave, probujajoče , Se zemlje. i . Začelo je deževati. Sprva po malem, pa vedno hujše, vedno bolj gno, pomladanski dež, ki zemljo tali in rahlja in za setev pripravlja, “ji je že povsem premočen, ko začne misliti, kam bi se obrnil. Pred ^jim široka cesta, za njim nedogleden pas. Ob straneh: valovi Rena in vinograd za vinogradom. Tam so posestva razsežna. Naposled ugleda 3 Precej vstran že na napetem pobočju precej mogočno poslopje z raz- svetljenimi okni. Blaž ni vajen prositi. Toda danes mora veljati tudi tako. Okrene se in v času, da bi zmolil rožni venec, stoji tik pred mogočnim vhodom kmetske hiše. Ni se še dodobra ogledal, se začuje oster pasji lajež in iz teme, izza dežja zagrmi glas moža, čigar senco so razsvetljena okna risala v nenaravni velečini: „Was will er? — kaj da hoče?" Blaž se ponosno vzravna. In v svoji dokaj gladki nemščini, z malce tujim naglasom, odvrne prav tako rezko, kratko, odsekano: „Herberge“ — prenočišče. Isti mogočni glas, ki govori iz sence, se skloni malo nižje — nekaj dolgih hipov je tiho, nato pa zagrmi: „Naj vstopi.“ In Blaž Vidoni visoko vzravnan, ves premočen sicer, pa vendar zastaven vstopi v prostorno, lepo obokano vežo s kamnitim tlakom in vstopi tudi v novo življenje, ki ga presuče, preustvari, ki ga na drugo pot zavrne, iz te hiše vodi zanj bližnjica proti njegovemu zemeljskemu cilju. Seveda Blaž tega ne sluti... Za seboj čuje sedaj korake one sence. Je to velik, plečat mož, kmet-gospodar, ki čuti, da ima dokaj zemlje pod seboj, zato lahko na široko zastavi svoj korak. Čelo mu je visoko, nekoliko osiveli lasje dajejo prijetno rdečemu licu neko posebno mikavnost, lahko bi rekli, da je ta mož zal, le pogled mu je nenavadno strog, resen, kakor da govori iz oči in ne iz srca. In vendar nehote čuti Blaž vstajati neko toploto, zasluti za to trdo postavo dobroto, ki se zavestno skriva za počasno, premišljeno, odsekano govorico. Moža si gledata v oči. Nepremično. Oba sta visoka, le da je postava Blaža Vidonija mlajša, šibkejša. Lepa slika v visoki obokani veži v nedoločnem siju skromne luči. „Greta!“ To je glas moža, ki ve kaj hoče. Nekje izza stopnišča priplava nazaj kot odmev jasen dekliški smeh, z odgovorom: „Ta-koj, oče.“ Že se čujejo stopinje, šumenje krila v hitrem hodu in pred oba moža stopi vitko, visokoraslo dekle, verna podoba očeta. „Nun, Vater?“ — Torej, kaj? „Greta, pripravi temu tujcu gostinsko sobo. In daj nekaj mojega perila in obleke, da se lahko preobleče." Ko že hoče iti, se še enkrat obrne in povzame: „Pa ne pozabi zakuriti." Nato se okrene do Blaža in izklesano obličje spreleti kot nekaka slutnja dobrohotnosti: „Naj gre za dekletom." Blaž Vidoni, ki skoro ni poznal zadrege, jo danes pozna. Brez besede sledi dekletu. Po širokih čistih hrastovih stopnicah, kjer se njegove mokre stopinje nadležno poznajo, ga vede na zaprt mostovž, kjer mu veli naj jo za hip počaka. Sama stopi v neko sobo in hodnik prelije pramen svetlobe. Izza polodprtih vrat pa čuje Blaž tiho govorico, šepetanje, dekliški smeh in ujame tudi besedo: Fahrender — popotnik — in kot odmev še besedo: Vagabund — postopač. Blaža Vidonija oblije rdečica: In da ni nekaj v obrazu moža, ki ga je bil sprejel pod svojo streho, kar ga privlači, bi se brez besede okrenil in šel naprej v temo, v objem dežja in noči. Le ono, skrito, sluteno, zadržano — ga drži nazaj, da se ugrizne v ustnice in počaka dekleta, ki se tisti hip prikaže iz sobe. Lepo jo je videti, obraz od luči, v belih rokavcih in modrem krilu. Blaž se domisli Trude, vidi jo sklonjeno nad belo perilo, in srce mu prevzame neka bridka otožnost — grenka čaša brezdomstva. (Dalje prihodnjič.) FRAHCISEAHSn MISIJONI p■ HUGO: Armada Sv. Križa. \ Taša »Armada sv. Križa“, ki se je po prvem slovenskem narodnem \ romanju v sv. Deželo 1910. začela tako živahno kretati, postaja r- 1 vedno bolj speča kralj Matjaževa vojska. Prav radi priznamo, da tega kriv tudi naš list. Svoj čas je prevzel nalogo mobilizatorja in organizatorja križarske armade. Ta naloga mu je tudi v prvi vrsti spadala, povi sv. Frančiška so varihi svetih krajev. Sinovom sv. Frančiška, kot komisarjem sv. Dežele, so papeži poverili nalogo zbirati miloščino za »varihe božjega groba". Dokler je »Cvetje" pridno razpihavalo ogenj Navdušenja, ki ga je zanetilo naše narodno palestinsko romanje, se je Precej nabralo v ta namen. Ko je pa ono utihnilo in nazadnje še darov j11 več priobčevalo, je vse nekam zastalo. Ker se pa zaveda svoje naloge n tudi svoje odgovornosti, če bi je ne vršilo, se ji hoče z letošnjim le-,°*n znova živahno posvetiti. Pazno bo sledilo razvoju dogodkov sv. De-Ze*e in od časa do časa poročalo o njih. Križarje pa, ki so kljub njego-yeiHu molku zvesti ostali, prosi, da bi še nadalje zbirali miloščino, ki jo 0 sProti objavljalo. Ko je po svetovni vojski Palestina prišla pod angleško nadoblast, ^ tedanji voditelj naše »Armade sv. Križa", P. Jeronim Knoblehar za-pal sledeče tolažbe in upapolne besede: »Zaenkrat se turškega fana-'*rria palestinskim kristjanom ni treba več bati, ker Angleži znajo za vC(t skrbeti v deželah, ki so pod njihovo oblastjo, Palestina pa je sedaj . angleških rokah. Tudi v posestnih pravicah do svetišč se katoliški cerjem njihovim varihom ni treba bati kake krivičnosti in kakega pri-Jajšanja, to nam dokazuje ravnanje Angležev v misijonih, kjer so mi-l°narji uživali največje svoboščine pred vojsko. Kdo bi mogel povedi' čemu bo dobro, da je prešla sv. Dežela v angleške roke?! Vsekako ^ Moramo reči, da se bodo tamkaj razmere v prilog sv. Cerkvi spremile. Le nekaj bo ostalo, varihi svetišč, frančiškani bodo ostali navedi na podporo od drugod, kakor sedaj." ( .. Ne samo on, vsi smo bili tega mnenja in se veselili, da so sveti aji po dolgih stoletjih vendar prišli v krščanske, če že ne katoliške Hj e in celo v roke treznih Angležev. Žal, da je bilo to veselje preura-vf°. Vse drugače bi bilo danes tam1, ko bi bila Anglija ostala pri pr-%r?ein sklepu iz 1- 1916., da hoče v slučaju zasedbe Palestino izročiti aro<^nemu varsivu- A. ko je zavojevala sveto mesto Jeruzalem, je p penila svoj prvotni načrt in zahtevala zase izključni mandat nad ‘estino. Kmalu za tem je prišla na dan z judovsko narodno državo pod svojim protektoratom. Sladke sanje katoličanov so se jele razblinjati. „Varihi božjega groba“, ki najbolje poznajo tamkajšnje razmere, so začeli s skrbjo gledati v bodočnost. Takoj so uvideli, da če se ta na-; črt uresniči, tamkajšnjih kristjanov ne čaka obljubljena dežela mleka, in j medu, prej solza in mučeniške krvi. , Početki judovske narodne države segajo že v predvojno dobo. Bila je vzor takozvanih zionistov, ki so pred tremi desetletji spočeli to misel in ves čas vztrajno in požrtvovalno delali za njeno uresničenje. A ta misel se ni rodila iz kakega verskega navdušenja. Saj so bili prav za prav njeni najnavdušenejši agitatorji judovski dijaki, razkropljeni p° svetu. Narodni vzori in boji, ki so vsepovsod razvnemali mlada srca, so tudi nje zajeli in ogreli. Lastna domovina, skupno naseljenega in za skupne interese se borečega naroda, je bil njih vzor. Brez nje ni narodnih vzorov in bojev. Lastne domovine pa niso videli nikjer, le na vse ve-: trove razpršene rojake. Če je ni, jo je treba ustvariti. Iz tega je pognalo misel o ustanovitvi samostojne judovske države na nekdanjih zgodovin-1 skih tleh. To nalogo si je privzel zionizem. Njegova gibajoča sila je bil malik narodnosti, ne vere. Ko so tudi novi gospodarji Palestine, Angleži, 1. 1917. na to pri; stali in ustanovitev judovske narodne države sprejeli v svoj politični program, se je zdelo, da bo ta vzor Izraela v doglednem času postal dejanje, posebno še, ker je silni judovski kapital priskočil na pomoč. Leto za letom so se jele večje judovske mase vsipati v obljubljeno deželo, da jo znova spremene v nekdanji zemeljski raj. Večina jih je bila 'M Rusije in obrobnih držav, kjer jih je zajel komunizem. Od tega zastrujv ljeni, so začeli graditi lastno domovino. Člani organizacij „Tell Avb' (socialisti) in „Kwusoth“ (komunisti) so bili pijonirji bodoče države- ; Čd take države kristjani, ki so bili že prej v znatni manjšini, pač nis° j mogli kaj prida pričakovati. j s A kakor se zdi samostojna judovska država, ki ima biti krščan- j ska, zaenkrat še ni v načrtu božjem. Arabci, ki se sedaj smatrajo ^ edine upravičene lastnike Palestine, so zionistično stremljenje že ves ča^ c s paznim očesom zasledovali. Toda dokler mu Angleži niso ponudih Jj roke, niso videli v njem kake grozeče nevarnosti. Zato jim je pa sedal p kri tem silnejše zavrela. Brez ozira na oboroženo angleško moč, so d lani navalili na Jude. Ko bi jih ne bila ščitila angleška vojna sila, h1 ji bili vse poklali. Krvolitje so Angleži ustavili, arabskega srda proti Judon1 n ne. Kakor v dovrelem vulkanu brodi v arabskih srcih in vsak čas lahk° o< še bolj divje izbruhne. Judje in Angleži so spoznali, da s samostojn0 judovsko državo na njih nekdanjem ozemlju ne bo nič. Obrnili so p0" gled v Rusijo, kjer se jim za ta vzor nudi več možnosti. Kristjani so & ta kajpada oddahnili. Ena nevarnost zanje je odstranjena. Ve Obstoja pa še druga, zelo resna. To je nevarnost anglikansko-pr°' ta testantskega vpliva. Vsa čast Angležem z gospodarskega stališča. V df' Pr setih letih bodo v Palestini več napravili, kakor se je doslej naredilo 1 Us sto letih. V tem so oni specialisti. Z verskega stališča je pa stvar čis*° SP' druga. Do okupacije Palesjine po Angležih, so katoličani teh najsvetČ ših krajev, zlasti „varihi božjega groba“, uživali mnoge predpravice, ^ so jim jih katoliške velesile potom takozvanih fermanov izposloval Pr sijonoma. V njih deluje 305 može" skih in 172 domačih misijonarji. Na Japonskem imamo dve aposH ski prefekturi in en početni misij01 z 46 inozemskimi in 1 domačim ■ sijonarjem. V Indiji imamo 1 m" ; jon, ki ga oskrbuje 12 angleških 111 sijonarjev. V Afriki ste dve misij°(5 J ski prefekturi, v oskrbi 46 belgij^1 in portugalskih misijonarjev. V ^ j verni Ameriki so trije misijoni Bf \ Indijanci. Upravlja jih 106 mis>jj j narjev naših ameriških provinci] ( Južni Ameriki so tri misijonske š^j ' fije, 4 komisarijati in 1 misijo" jj 146 misijonarji. Misijoni v širšem P j! menu besede so raztreseni po vSf i peterih delih sveta, med katolik v razkolniki, protestanti in moha"11 , dani. I ' Med žive mrtve. P Že pred več kot enim letom se: ^ apostolski vikar v Ta-tsien-loU f P tibetanski meji, Peter Filip G>rf d dau obrnil na našega vrhovnega , c' dovnega predstojnika, da bi frallj škani sprejeli neko novo misijo"5, 0 postajo med gobavimi. Ti so bi" koj pripravljeni. Ker je pa kraje' sl vlada še delala ovire, se je s''. v? zavlekla. Preteklo jesen je ime"0, tu ni apostolski vikar sporočil P- J stj neralu, da so ovire odstranjene) tedaj poskrbi za potrebno os^jjje Ker so se misijonarji že proštov0*0 ri] oglasili, jih je bilo treba samo stiti naj se pripravijo. Na p^j sv. Frančiška so odpotovali. , naki ljubezni so: P. Placid Alb’ bivši misijonar na Kitajskem, član beneške provinci j e sv. Frančiška, 1 “■ Barnaba Lafond iz kanadske pro-vincije, ter brata Jožef Nadal in Jo-Andreata, oba iz beneške pro-TJpcije sv. Frančiška. Sestre Fran-Clskanke misijonarke so že do sedaj stregle tem živim mrličem. ^ančiškan apostolski nuncij. • B Naslovnega nadškofa P. Paskala . Robinsona, O. F. M., je sv. oče ime-r noval za nuncija v Dublinu. Novi Apostolski delegat je rojen dublin-'i ,ari' 2 očetom, ki je bil po poklicu ipsnikar, je odišel v Ameriko. Tam |e najprej študiral pravo. Pozneje ' sledil očetovemu poklicu in po-i al sourednik North American Re- dvv. Kot tak je stopil v frančiškan-: ^ * red. Modroslovne študije je do-S11 v našem mednarodnem kole- ji? Sv- Antona v Rimu, kjer je bil >. Posvečen v mašnika. Po kon- -h študijah je bil nekaj časa sodnik našega „Archivium Franci-^ anurn“.Vmivši se v Ameriko je Postal ,. - profesor zgodovine na wa-j.lngtonskem vseučilišču. L. 1919. je i bil t kot Poslan na pariško konferenco palestinskem ga je sv. oče w strokovnjak v l.PSnju- potem g . 2-. ■'“J. imenoval za apostolskega vi-a °rja sv. Dežele, dve leti pozneje v jJf nasl°vnega nadškofa. Nato je Pai eTu sy- stolice ponovno vizitiral i daj lnov lo Malto, dokler ga ni se-i cija Sv’ °če imenoval za prvega nun-I svobodne Irske. Perni pevec — tretjerednik. | ski ^0laec_ novembra so v samostan-^ Vali 7 Plet* (Umbrija) prazno-f ^edn etnico smrti opernega pevca stini. arodnega sl°vesa Matije Batti-! Njen'*3, nav(lušcnega tretjerednika. !je v° k1116 le zaslovelo 1. 1878. Pel Tike laznlB operah Evrope in Arne-: P0 ’ P°.vs°d z velikim priznanjem, tfetip ^ svoie žene> Španjolke, tudi c®’ je živel večinoma v ■ lam imajo španski frančiška- ni pri cerkvi 40 mučencev svoj samostan. Vanj se je umaknil in se se udeleževal vseh samostanskih pobožnosti. Pozneje se je preselil v lastno vilo v reatinski dolini, posvečeno po stopinjah sv. Frančiška. Tudi tam je stopil v najožjo zvezo z ondotnimi sinovi sv. Frančiška. Umrl je 27. nov. 1928. Po njegovi zadnji želji so ga pokopali v tretje-redniškem habitu. Papežke besede in njih usoda. Pod tem značilnim naslovom je bavarski kapucin P. Bertold, napisal neko razpravo, v kateri mnogim gotovo neljubo izprašuje vest radi omalovaževanja tretjega reda pri socialni obnovi. Med drugim pravi: „Pri nas smo toliko organizirali, da smo vse organizirali. Reklo se je že, da smo se do smrti zorganizirali. Da, veliko smo organizirali, veliko časa, dela in moči potrošili, pa malo dosegli, tako da že govore o bankrotu vsega našega organizacijskega dela. Samo na eno smo pri vsej tej delavnosti pozabili, na III. red. Tega smo domala popolnoma ignorirali in izločili. In vendar, kako velikega pomena bi lahko bil za naše organizacije, smemo reči, da studenec in središče njih sile... To so vrzeli v naši organizaciji, in sicer usodne vrzeli. — Velja istotako za nas. Dar francoskih III rednic papežu. Francoske tretjerednice so poklonile sv. očetu za zlato mašo umeten in dragocen mašni plašč z albo. V plašč in deloma tudi v albo je uvezenih nič manj kot 2550 podob svetih, blaženih in častitljivih treh redov sv. Frančiška. Na plašču jih je 2050, na albi pa 500. Se razume, da morajo biti pri takem številu le male podobice, ki so pa s škrupolozno natančnostjo izdelane. Plašč in alba va-gata le dva in pol funta. Delo so izvršile sestre klarise. Dve leti je bilo trideset sester zaposlenih s tem delom. Mora biti pač umetnija prve vrste. C. Drobne vesti. 1VT ovi mehikanski zakonik, ki ga -L* pripravljajo, bo vseboval postavko, da revež, ki je kaj vzel, ker je bil sam ali njegova družina v dejanski stiski, ne sme biti kaznovan. No, ta komunizem se ni rodil v Rusiji. IVT ajslavnejši pridigar anglikanske 1^1 cerkve Rev. Vernon Cecil Johnson je prestopil v katoliško cerkev. V anglikanski cerkvi je njegov prestop izzval veliko presenečenje. Saj ni prvo. Ravno najboljši se vračajo k materi cerkvi. tt Lisieux je bil na čast novi patro-V ni misijonov sv. Mali Tereziki od 15.—29. sept. mednarodni misijonski kongres, na katerem je bilo zastopanih 25 narodov. Za sklep 30. sept., so položili ogelni kamen za novo baziliko v čast Mali Cvetki. ospodičina Lasinger v Baltimoru vJ se je odločila, da hoče stopiti v karmel. Par ur pred slovesom od doma je zaželela še enkrat pogledati svoje rojstno mesto. Ker ni bilo več časa, se je v aeroplanu dvignila nad mesto, si je zadnjič ogledala, potem pa zginila v karmelsko celico. Tprancoski škofje so sklenili, da v -T bodoče nobeni premoderno oblečeni ramarici v Lurd ne bo dovoljeno stopiti v votlino. Gotovo bo marsikatera rajši zunaj ostala. Zakaj glede mode poznajo ženske samo eno avtoriteto, tozadevno pariško diktaturo. T)o sklenitvi konkordata med Va-JL tikanom in prusko vlado je Berlin dobil svojega prvega katoliškega škofa, v osebi znanega učenjaka Kristijana Schreiber. Viljem svoji nekdanji prestolici k temu gotovo ni častital. ■pvunajski socialisti nikakor nočejo \-J dovoliti, da bi se ob nedeljah v kolodvorskih prostorih brala sv. maša in izletnikom dala prilika zadostiti nedeljski dolžnosti. A meriški milijonar RockefeUe je poslal njujorškemu kardi°° lu Heysu v dobrodelne name0 25.000 dolarjev. Nek drugi neinne® van istotako 25.000. ►oštna uprava države Ugai° d» (Južna Afrika) vse nemoral poštne pošiljke iz „kulturnega“ sVJ ta pridrži in zavrže, ker takega bl°^ niti črnci ne prebavijo. Dober, a P ' popran nauk za moderne »kultur0 države. ,|| T rski državni podpredsednik Er°ef, A Blythe, doslej protestant, je PL stopil v katoliško cerkev. Je fma.’Lr in poštni minister. Veliko je k nje*y vemu spreobrnenju pripomogla 10 gova katoliška žena. F) red meseci je časopisje P°r0vs|;f! A da je iz zakladnice zagrel0^ stolnice zginilo nekaj dragoce j,, stolnice zginilo nekaj drago^ umetnin. Eno najdragocenejši*1’ ii°' jo arrteriški strokovnjaki cenij° 20.000 dolarjev vrednosti, so se izsledili v nekem clevelandskem 'jU zeju. Izročena je bila jugoslovam J mu poslaniku Dr. L. Pitamicu, d | vrne lastniku. A/C ehiška vlada bo uzakonila L znanje skušenj in častnih aKv vov, ki jih je kdo pridobil na 10 i zvanih prostih ali zasebnih šol prvi vrsti pridejo v poštev ka*?.eiii šole, katerih je največ. Pred m J leti je prošnjo za priznanje °d nila. lir TPnajst članov angleške z\eZfSi' Al) iških apostolov „Catholic s( dence Guide“, ki pridigajo p° ^ nih vogalih, je stopilo v razne .1ov' fijske zavode, da postanejo m niki. j 4vjc»r ~\T teku je svetniški proces »jV> ▼ ske tretjerednice Marjete /M ki je umrla 1. 1879., odičena spodovimi ranami, kakor sv. čišek. P- KR1Z0ST0M: Kako je postal Janezek božji angelček. anezek ni imel ne matere, ne očeta. Mamica mu je umrla lani kmalu po božičnih praznikih. Dečka so prenesli tuji ljudje v bolnišnico, zakaj bil je pohabljenček. Kakor veneča cvetka je ležal siromaček v veliki sobi, ki se mu je zdela nedopovedljivo lepa, polna svetlobe in solnca. Njegovi posteljici nasproti je stal ob steni velik kip Matere božje z malim Jezusom. Božje Dete je stegovalo svoje ročice vprav proti njemu. V tej lepi sobi je stalo dvanajst snežnobelih posteljic in dvanajst ovenelih obrazkov je kukalo izpod mehkih odej. Ljubezniva, vedno smehljajoča redovnica sestra Estera jim je stregla. Bili so tu bolnički, povezani z deščicami okrog celega telesa; drugim so visele težke uteži na rokah in nogah, da bi jim izravnale skrivljene ude; nekateri pa so smeli od časa do časa zapustiti posteljico. Jožek je šepal s svojimi bolnimi nogami z ve- ---- liko težavo po sobi. Fonzek, ki je bil brez rok, se je temu prav ljubeznivo igral in je s svojo dobro voljo zabaval še .ruge. Grbasta Bezika pa je sedela v svojem malem vozičku, ki so ji ga UrL>gi vozili po sobi. . Reziko je Janezek najraje opazoval. Upal je, da bo dobil tudi sam ak voziček, ko bo smel spet iz postelje. Dobro je vedel, da ne bo mogel °diti s svojimi drobnimi ukrivljenimi nogami in z globoko rano v ko-Na vozičku bo pa lepo, lepo! . Se nekaj drugega je bilo, zakaj se je Janezek za Reziko posebno • *mal. Bezika je bila namreč prav tako grbasta, kot on sam. O koliko f moral zaradi svoje grbe pretrpeti! Sosedov Mihec se mu je veli-trat rogal in ga smešil pred drugimi dečki. Babica ga je pa znala r^lePo potolažiti, ko mu je pravila, da so v grbi skrite angelske pe- t i Rog vedi, ali ima tudi Rezika v grbi perutničke? Janezek bi jo K° zelo rad vprašal, pa se je bal. Preteklo je več tednov. Zunaj je divjala zima, vsa snežena in mrzla, v bolniški sobi pa je bilo prijetno in gorko. Nekoč je vzela sestra Estera Janezka v naročje ter ga je nesla v drugo zelo veliko sobo. Pozneje so povedali otroci Janezku, da je to operacijska soba. Siromaček se je tedaj komaj ozrl okrog sebe, pa je že zaspal. Šele drugi dan se je zbudil in noga ga je v kolenu strašno bolela. Jokal je in tožil. Kar nehote je hotel pobožati koleno, toda segel je v praznoto — noge ni bilo več. Otipal je le zgoraj debelo povezo. Otrok je bolno zakričal. Sestra ga je pa prijazno tolažila, češ da jf bilo neobhodno potrebno odrezati nožico, ker sicer bi bil moral umreti-Pozneje bo dobil umetno nogo in lep voziček. Vse bolečine pa naj lepo potrpežljivo prenaša in naj jih daruje ljubemu Jezusu in božji Materi za rajne starše in babico. Tiho in vdano trpljenje je Jezusu zelo všeč Janezek je popolnoma utihnil, le tu in tam1 je lahno zastokal. Nekoč se je sklonila sestra Estera nad otroka in ga je tiho vprašala: »Janezek, kaj bi rekel, če bi te vzela božja Mati v nebesa k tvoji mamici? Ali si ne želiš postati angelček?" Janezek je zaprl svoje trudne veke. „Da, to bi bilo lepo... toda ne, ne, umreti nočem!" je zakričal v velikem strahu. Vedel je namreč, da mora vsak, ki hoče iti v nebesa, prej umreti. Umreti, to je pa nekaj strašnega! Sosedov Mihec mu je to vse natančno razložil. »Tvoje mamice ni v nebesih," tako mu je govoril. »Vse sem natančno videl. Na pokopališču so izkopali globoko jamo in vanjo so p°* ložili tvojo mamico. Slednjič so jo zasuli s celim hribom prsti." Janezku se je krčilo v strahu srce. Ne, ne! V tako jamo pa nika; kor ne maram. Tam je tema in mraz in sneg pada na grob. Ne! Umret' nočem! In jokal je sam vase — neslišno — kot jokajo tihi bolni otroci Z mehkimi besedami ga je tolažila sestra Estera. Toda saj ni nedela, kaj mu je povedal Mihec in tako ni mogla razumeti vzroka nj®” gove velike skrbi. Tistega večera je zaspal Janezek zelo pozno. Morda pa sploh & spal. To ni mogla biti noč, ko je pa bilo vse okrog tako jasno in sveti®- Ne — Janezek res ni spal. Pokonci je sedel v svoji posteljici klju^ odrezani nogi in nobene bolečine ni čutil. Cela soba je bila polna zlate svetlobe. In sredi sobe — kaj pa je bilo to? Janezkovo srce je obstalo v veselem zavzetju: kip Matere bo-žje’ . ki je stal ob steni njemu nasproti, je oživel. Nebeška Kraljica je stopila z nastavka ter se je vsedla sredi so-^ . na zlat prestol. Vsa se je blestela v čudoviti lepoti in v naročju je drža*9 božje Dete. Janezek je šel parkrat z ročicami preko oči. Morda sem pa že ' nebesih, je mislil. Ali pa me je prišla Marija iskat. Ozrl se je okrog sebe. Ne! Še je bil v bolnici. V posteljicah so toirno spali vsi drugi otroci. Ko se je znova ozrl proti božjemu Detetu, je plavala tam okrog Cela truma majhnih angelov v belih svilnatih srajčkah s srebrnimi perutničkami. Nekateri so sipali pred Marijine noge rože in vijolice, drugi Pa so igrali na zlate harfe in peli nebeške pesmi. Marija in Jezusček sta zrla prijazno Janezka in Marija mu je rekla s sladkim nasmeškom: „Ali hočeš priti k nam v nebesa, Janezek?" Jezusček je stegnil proti njemu obe ročici in ga je povabil: „Pridi!“ , Pohabljenčku je bilo tako prijetno v duši. Vše je pozabil... svoje bolečine, odrezano nožico, vse ... ,, Z lahkoto se je dvignil in še isti hip sta bila pri njem dva angela, ^ sta ga nesla pred Jezusčkov tron. Božje Dete je razprostrlo svojo ročico — in Janezek ni bil več Se°. bljenček. Stal je na dveh zdravih nogah. Zazdelo se mu je, kot da 2 ,!e razpočil na njegovem hrbtu tesen obroč — in nad rameni so mu UtTlele angelske perutničke. Ves blažen se je vrgel pred tron in je šepetal: , »Hvala ti, hvala, ljubi Jezus, ljuba nebeška Mati... Prosim tudi ^ruge otroke..." & Marija se je ginjena nasmehnila. Jezus pa je razprostrl svoje ro-e *n je zaklical: „Pustite male k meni priti!" k Tedaj so se na mah zbudili vsi otroci in so zavriskali od veselja, 80 zagledali nebeške goste. 2(jr Poskakali so iz'svojih posteljic in pritekli pred Jezusa ter ga po- Pozdravljen, Jezus, božje Dete! Iz nebes si k. nam prišlo. Razprostrl ročice svete. Blagoslovi nas ljubo! Angelčki so prijeli otroke za ročice in so zaplesali ž njimi čudovito lep ples, kakor snega znajo le angelčki. Janezek je bil sredi med njimi. Strme je gledal, kako se je tudi [ Rezikina grba odprla in kako so vsklile iz nje zlate angelske perut1- j Gledal je, kako so metali otroci od sebe železne uteži, oklepe in ovoje> Jožkove noge so bile popolnoma zdrave in Fonzku so zrastle roke. „Zdaj pa pojdite v miru, dokler vas ne pokličem!" je rekel Jezu®; in vsi otroci so stekli veselo’ v svoje postelje. Angeli pa so jih pokru1 skrbno z odejo. Samo Janezek se ni ganil z mesta. Pritisnil se je k Mariji in 3° prosil: „Mati, dovoli, da ostanem pri tebi in pri tvojem Sinu!" Nebeška Kraljica pa mu je rekla: »Vprašaj Jezusa!" Jezus pa 3f prijel Janezka za roko in mu zašepetal: „Še danes boš z menoj v raju- ; Nato sta srečnega dečka dvignila dva angelčka in ga položila v postelji00' Janezek se je izgubil v prijetno omotico. Ob njem je čula sesti3 Estera. „V nebesa, v nebesa!" so drhtela njegova usteča. Sestra mu je za' pela rahlo pesemoo. Zbudil se je, toda oči ni hotel odpreti. Hotel je seči z ročico pr0** rami, da bi potipal svoje perutničke — pa se ni mogel ganiti. Tudi r svoji nožiči je segel — pa je ni bilo. Silna bolest ga je prešinila. Kaj če so bile to le sanje! Ne, ne! »Še danes," je reklo božje Dete, „še danes boš z m#10^ v raju." »Janezek, ali te boli?" ga je izpraševala sestra Estera, ko je »P1 žila njegov nemir. »Srček, poglej me! Ali me nimaš nič več rad?“ Janezek je imel sestro Estero zelo rad, ker je bila čisto podoP1^ njegovi mamici, tako blaga, tako dobra. Zato je odprl oči. Tedaj je Pj izginil zadnji ostanek nebeškega sijaja. Vse je bilo kpt navadno. Otr^ so spali v svojih posteljah in poleg njega je sedela sestra Estera. Drob11' lučka je gorela na omarici. »Vse je minilo... vse!" je vsklikal. »Kaj pa, dete moje? Ali si kaj lepega videl? Povej! Pripoveduj P' H je prosila sestra. V zadregi je zaprl Janezek svoje veke. Ali je sploh mogoče P^ pisati tako lepoto? Pa je šepetal: I »Nebeška Mati in Jezušček... tu sredi sobe... in angeli. sem obe nogi zdravi---------in perutničke — Fonzek tudi.-------- pridejo angeli pome. Jezus mi je obljubil... Zlate in srebrne peruti'' Marija tako lepa — Jezus tako ljubek...“ Janezkova glavica je omahnila v sestrine roke. Zaspal je in prebudil v nebesih. * / Sl ' o «c H< Od Tisto uro je postal Janezek božji angelček. sl>( v«t tli] BHfHH VPPASALNiiCbTlCEK i-* - V r 5 ; i~ j M ~ * Vr>£i iglgggp*''» r- f H ^ ji k "li 2222?222 p- HUGO: . 1- Ali ima tretjerednik kaj koristi če prisostvuje vesoljni odvezi, pa n' bil pri sv. zakramentih, ne takrat ne prej? — Š. O. iz K. Za popolni odpustek združen z vesoljno odvezo se zahtevajo isti P°8°ji, kakor za druge popolne odpustke: sv. spoved, sv. obhajilo, obisk cerkve in molitev po namenu sv. očeta. Kdor tedaj ni v primernem času °pravil sv. spovedi, to je ali en teden prej ali en teden pozneje in kdor ,'.Prejel v ta namen sv. obhajila, ki se lahko prejme dan prej in cel •eden pozneje, ne more dobiti popolnega odpustka. Pristavil bi še, da Q°r vsaki dan, ali domala vsaki dan prejema sv. obhajilo, zanj glede v- spovedi ni nikakih predpisov. More dobiti vse odpustke, četudi je bil Pred mesec dni pri sv. spovedi. 2. Ali je neobhodno potrebno, da se moli 5 Očenašev in vero za od-PUstek združen s popolno odvezo? — Isti. Vera se ne zahteva, oz. dejanje vere. Kar pa tiče Očenaše je stvar lalo nejasna. Kadar se daje vesoljna odveza javno, se navadno glasno ®h en Očenaš in Ceščenamarijo. Naš redovni obrednik izrecno pravi J se moli 1 Očenaš. Jeli pa tudi zadostuje, je drugo vprašanje. Obredja ? je izšel pred novejšimi določbami, da treba moliti vsaj 5 Očenašev J1, Prakticira se pa še vedno po starem, da se moli le 1 Očenaš itd. Da j.j.rlim to prakso pri dajanju vesoljne odveze izrecno potrdil, nam ni trH^ar znaneSa- Da bi jo molče odobraval, ne moremo z gotovostjo Zato je vsekako bolj gotovo, da se dotičnemu Očenašu dostavi 3. Ali bodo pri sv. spovedi že odpuščeni grehi sodnji dan vesoljnemu Ve‘u odkriti? — Isti. 0 To je vprašanje, o katerem je težko kaj določnega povedati, kakor SovPs^ednji sodbi sploh. Če se postavimo na stališče, da bo poslednja itn v Socialnega značaja, bi rekli, da bodo odkriti vsi tisti grehi, ki so Pok socialni vpliv, torej pred vsem zunanji. Seveda bo odkrita tudi pra^a> s katero je grešnik tako osebno kot socialno škodo skušal polj^ 4- Jaz po sv. obhajilu ne morem opraviti molitve za odpustke, ker 0H-ani hitro domov. Opravim jih pred sv. obhajilom. Ali sem deležna QPustkov? — J. ž. Ua, ker ni zapovedano, da se mora pogoje za odpustke po vrsti \-ej.Iu^- Celo to bi veljalo, če bi kdo molitve za odpustke pred sv. spo-^^opravil, ko še ni bil v milosti božji, da le zadnji zahtevi zadosti v P. ANGELIK: Kronika III. reda. Šl. PETER PRI NOVEM MESTU, okr. Novo mesto; ustanov. 1.& 1924; voditelj: Vovko Frančišek, župnik; odbor: Vidrih Antonija, Strgar Ana, Poglajen Marjeta, Gorenc Marija, Bregač Alojzija, Medle Marija; število članov: moških 2, ženskih 100; naročnikov Cvetja: 19; okoliš skupščine: 1600 duš. MARIBOR, BAZILIKA MATERE USMILJENJA, okr. Maribor; ust. 12. 6. 1864; voditelj: P. Filip Benicij Perc O. F. M., duhovni svetnik; odbor: Sturm Alojzij, Šerbelc Jožef, Pukšič Anton, Štern Jurij, Verbajnšek Matija, Veber Franc, Miklešič Miroslav, Sabotič Jakob,| Blažič Mihael,, Sentočnik Leopold, Glajncer Frančiška, Štupca Antonij2' Gselman Ana, Caf Marija, Kolman Marija, Benedičič Terezija, Pečnik Ivana, Skrabiš Roza, Žebot Marija, Štern Julijana, Bauman Katarin2' Alekšič Marija, Kočijaž Elizabeta, Marko Terezija, Jevšenak Ana, čep: Alojzija, Miklešič Marija, Pinter Neža, Sabotič Elizabeta, Čeh Katarin2>j Krajnc Ivana, Sentočnik Elizabeta, Klabus Marija; število č 1 a n o v: moških 158, ženskih 1141, v novicijatu: 24; Frančiškovih kri’ žarjev: 12; naročnikov Cvetja: 441; delujoči odsek1; dobrodelni; okoliš skupščine: 41.272 duš. SV. MIHAEL V ČREŠNJEVCU, okr. Maribor; ustan. 27. 4. 19P voditelj : Zamuda Alojzij, župnik; odbor: Kotnik Matevž, Roba1 Štefan, Škobl Marija; Ačko Filomena; število članov: moških: 1* ženskih 142; v novicijatu; 9; naročnikov Cvetja: 15; okoli* skupščine : 1666 duš. LJUBLJANA, CERKEV MARIJINEGA OZNANJENJA, MARIJA TRG 4, okr. Ljubljana; ust. 1715; voditelj: P Salvator Zobec O. F.M" provinc.komisar III.reda; odbor: Grubar Karol, Dolinar Jernej, Sadsj Franc, Černič Iv., Hostnik Fr., Kostanj evic Marko, Ločniškar Iv., Sanj1' Jernej, Verne Doroteja, Kušar Ana, Češnovar Angela, Drofenig Marij2 Kepic Amalija, Janež Jožefa, Bezlaj Jožefa, Plečnik Franja, Pečan M2' rija, Vrečar Marija, Skubic Ana, Premk Franja, Sadar Marjeta, Wessn«r Josipina, Pirnat Marija, Cerkovnik Elizabeta, Bergant Marija, Bisjer Frančiška, Funtek Marija; število članov: moških: 90, ženskih 1800; v novicijatu: 45; Frančiškovih križarjev (voditelj- ' Krizostom Sekovanič): učencev 114, srednješolcev 37; naročnike', Cvetja: 949; delujoči odsek: dobrodelni in misijonski; ok°' liš skupščine: 56.658 duš. DOL PRI LJUBLJANI, okr.Ljubljana; ust.29.6.1921; voditelj Kastelic Matija, župnik; odbor: Šimenc Magdalena, Zajc Jera, Pirš M2*' jana, Bizil Marija, Bernat Ivana; število članov: moških 3, %eV j skih 62; naročnikov Cvetja: 12; delujoči odseki: dob^ ; delni in odsek za olepševanje cerkve; okoliš skupščine: 1250 d112 J „BLAGOR MRTVIM, KATERI UMRJE JO V GOSPODU1': Frai'!; Blažič Marija, Votolen Terezija. — Sv. Peter na Kronski g o ('j t Čuden Ana, Praznik Elizabeta. — Šmartno pri Litiji: Rep>n t Ana, Hostnik Marija. — Selce nad Škofjo Loko: Hajnrihar L rica, Kemperle Micka. — Št. J a n ž na Dolenjskem: Prija}®,1 Ana, Kišek Lucija. „ZAKAJ NJIH DELA GREDO Z NJIMI" (Raz. 14, P KAKO TREBA, DA BEREŠ KRONIKO III. REDA? Na videz se J zde te številke in imena dolgočasna, če pa znaš prav brati, boš videl našel mnogo zanimivega in poučnega. Ime kraja III. skupščine ti pove, da je ondi ustanovljena skupščina dl. reda, da se vrše'ondi shodi III. reda in deli vesoljna odveza. Ce se Preseliš v ta kraj ali v njegovo bližino boš takoj vedel, kam se ti je treba obrniti, da ostaneš dober član III. reda. Odbor III. reda. Imena se ti zde nepotrebna, vendar so zelo važna ^ zgodovino III. reda. Odborova dolžnost je: da se v skupščini pomnoži število dobrih članov III. reda; da so člani III. reda naročeni na lastno 8‘asilo Cvetje; da delujejo v raznih odsekih. Največ zaslug, pa tudi naj-več krivde na procvitu in delavnosti pa tudi na zaspanosti III. reda ima odbor III. reda. Število članov. Papež Benedikt XV. pravi: „Zato je naša želja, naj ?e bo nobenega mesta, nobene vasi ali sela, ki ne bi imelo dovolj veli-fcega števila udov te vrste, in teh ne nekaj lenih in zado-v.o 1 j nih s samim imenom tretjerednikov, ampak delav-p1 in skrbnih za svoje in drugih zveličanje." Želja papeža mora biti tre-Jorednikom zapoved. V vsaki župniji bi morala biti skup-.rja III. reda. Število tretjerednikov bi moralo biti »dovolj ve-i Ko*. Mislim, da ne pretiravam želje papeževe, če pravim, da bi mo-faJ.a biti vsaj ena tretjina odraslih katoličanov vlil. l ui U- Koliko članov III. reda bi morala imeti posamezna skupščina atiko spoznaš iz , Okoliša skupščine. Okoliš pomeni ono župnijo, one kraje, iz JJb-rih morajo člani III. reda hoditi na shode Če šteje n. pr. okoliš U00 duš, je treba odšteti približno šesti del proč, to je okoli 500. To-k<> odpade na otroke do 14. leta. 2500 razdeliš na tri dele. Ena tretjina j j aša okroglo 800 duš. Toliko članov III. reda bi morala imeti skup-*®a> ki ima v svojem okolišu 3.000 duš. Na podlagi tega lahko zraču-; ’ koliko jih je v tvoji skupščini premalo. Znane so ti velike naloge j cjT* reda, saj gotovo bereš o njih v člankih: Tretji red in katoliška ak-Ja.\ Teh nalog ne more izvršiti posameznik ampak le močna organi- ■ III. reda. Tvoja dolžnost je agitirati za III. red. Kjerkoli veš za ■ red rC^a ^an^a a^ moža, dekleta ali ženo, povej mu o velikih nalogah III. lila’ navduši ga za III. red. Če bi vsak storil svojo dolžnost, bi kronika ' -reda imela mnogo veselejši obraz. zla v^evH° naročnikov Cvetja. Cvetje je časopis za naše verno ljudstvo, i Ul za.ude III. reda. V prvi vrsti bi morali biti naročeni na Cvetje • tkure<^n^ki. Če hočejo biti res pravi otroci in učenci velikega sv. Fran-i qvKa> morajo poznati svoje vzore in cilje III. reda. To pa najdejo v ■ svo U' ^ko član III. reda brez važnega razloga ni naročen in ne bere JeŠa- glasila ni delaven član ampak, kakor pravi papež „len in zado- s samim hnenom tretjerednika." Dalje pravi papež Leon XIII.: t feer je glavno sredstvo, ki služi nasprotnikom, tisk, zato sledi iz tega i sprS^a dolžnost katoličanov, da slabemu tisku postavijo na-: p?a°U.dober ^sk, resnico, da brani vero in zastopa katoliško je ,°- Resna dolžnost katoličanov, v prvi vrsti članov III. reda torej j HiH ia Podpirajo dober tisk. Ako tretjeredniki ne širijo in ne podpirajo v tjer aslnega tretjeredniškega glasila, ki je povsem naravno vsakemu tre-jj tiSk n*ku najbhžje, potem lahko z gotovostjo sklepamo, da za dober ) ki •.i)remnogi tretjeredniki ne store nič, to se pravi, da svojega vodila, ti v?am • *° zaPoveduje, ne spolnujejo, da zapovedi sv. Očeta ne J resno. Koliko bi moralo biti število naročnikov Cvetja v posa- 61ail skupščinah, lahko spoznaš iz sledečega primera. Recimo, da je v III. reda, ki v skupščini bivajo 150. Od teh je recimo ena cela tretjina takih, ki ne znajo brati, ki slabo vidijo, ki stanujejo skupno i drugimi tretjeredniki v eni družini in tam berejo Cvetje. Ena tretjina gotovo ne bo premalo vzeto, ampak kvečjemu preveč. Biti bi tore, moralo v tej skupščini vsaj sto naročnikov Cvetja. Odbor III. reda bi moral na to paziti, ako tega ne stori, zanemarja svojo dolžnost. Umrli udje III. reda te spominjajo na dolžnost ljubezni, da moliš in daruješ svoja dobra dela za rajne brate in sestre. Enkrat bo tudi tvoje 'ime stalo med umrlimi. Razno. 1. Zalivale: Zahvaljujem se prav iskreno presv. Srcu Jezusovemu in Marijinem11' sv. Frančišku in sv. Mali Tereziki, da se mi ljubo zdravje po težki, i®1' kepolni bolezni zopet polagoma vrača. Anica Seršen, Ljutomer. Zahvaljujem se presv. Srcu Jezusovem, Mariji Pomagaj, sv. An* tonu, sv. Frančišku in sv. Mali Tereziki za uslišano prošnjo. Prilagan1 Din 10 v podporo „Cvetju“. — A. R. St. Zahvaljujem se svetogorski in brezjanski Mariji, sv. Jožefu, sv. Antonu Pad. in sv. Mali cvetki za ozdravljenje v težki bolezni. — R. R- 2. Darovi: A. Za frančiškanske misijone. Frančiškanska mi' sijonska družba v Mariboru: a) Zbirka pospešit C' ljev: Frančiška Stranjšek (Maribor) Din 906, Jožef Urankar (Maribor) Din 100, Jožef Cede, župnik v Studenicah Din 45, Friderik Horvat, dekaD pri Vel. Nedelji, Din 41, P. Ciril Lekšan, župnik v Ormožu Din 30, Kata-rina Čeh (Maribor) Din 14. — b) Posamezni: Ludvik Štancer, Ma' ribor Din 150, po Din 100: Neimenovan mariborski dijak, Anton Križaj1' Št. Ilj (za kit. misijone). Din 95: Martin Plečko. Din 60: Marija Lešnik Fram. Din 50: Marija Dolenc, Maribor. Din 40: izkupiček za znanih Štirje neimenovani. Din 36: Neža Majcen. Po Din 30: Marijina družba' Kamnici. Marija Čep. Za misijonske razglednice. Po Din 20: Ivana * j) puš, Neimenovana. Din 15: Krajc. Din 12: Alojzija Ljubeč. Po Din 1"' Sifko Terez., Jan. Vrbanjšek, Rihard Ruhar, Marija Cajnkar, Mar>Ja Vilčnik, Neimenovana. Din 6: Kat. Čeh. , II. Iz raznih krajev: Neimenovana po P. Romanu za kup otroka (Ignacij) Din 200. Neimenovana za odkup otroka (Franc d Paula, Din 150). Neimenovana po P. Berardu Din 100. Neimenovan Din 10. Neimenovana Din 10, Ana Tomažin Din 10, Neža Lipovec Din j. za P. Baptista. Antonija Pevec, Kamnik za odkup pag. deklic Din D3' B. Za afrikanske misijone: a) Zbirka frančiškanske misijonske družbe Mariboru : Neža Napast, Cirkovice Din 250, Jernej Zadravec Din 1^' Neimenovana Din 26. Genovefa Kokol Din 20, Anton Cvahte Din 12. C. Za cerkev sv. Frančiška v šiški: Neimenovaj1 j (Dolenjsko) Din 500, prof. Luka Arh, Št. Vid Din 100, Jožef Novak, b novci (po Glasniku) Din 50 D. Za Frančiškov dom v Šiški: Marija Jerše Din m- E. Za armado sv. Križa: Neimenovan Din 125. • * F. Za razširjanje sv. vere: Antonija Peyec, Kami* Din 25. G. Za katoliško akcijo: Serafina Pirc, Tržič Din 10. ^ H. Za tiskovni sklad „Cvetja“: Matilda Strajner Din