PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 300 (9605)
TRST, torek, 28. decembra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PRIČAKOVANJE ZA DREVIŠNJI TELEVIZIJSKI GOVOR PREDSEDNIKA VLADE
Andreotti odklonil «gospodarski vrh» in razsrdil napredne ter laične sile
Optimistične izjave o skorajšnjem izhodu iz krize je La Malfa komentiral z voščilom: «Če je tako, pa srečno novo leto» - Piccoli ostro kritičen do sedanjega političnega ravnotežja
RIM, 27. — Tudi predpraznično vzdušje ni moglo zamegliti resnosti polemike okoli predloga o «vrhu» demokratičnih strank o gospodarski politiki, ki so ga zadnji predlagali republikanci in sprejeli komunisti, socialisti in socialdemokrati.
Predsednik vlade Giulio Andreotti je, v imenu vlade in KD, jasno zavrnil predlog in tako prekinil molk, poln dvoumnih in upanja polnih izjav zadnjih dni. Za to je izkoristil, kar mimogrede, kratek prednovoletni razgovor z uredniki radijskih poročil.
«Program, ki sem ga začrtal, redno napreduje. Leto 1977 je odločilnega pomena, vendar vrsta znakov kaže, da obstaja resen napor vseh, ki bo pripomogel k izhodu iz težav. Morda bodo koristna srečanja s strankami okoli posameznih zakonov, nikakor pa ne o splošnih političnih problemih.» Andreotti je torej kar se da optimist, čeprav je še pred dnevi govoril celo o racionira-
nju mesa in tiskanju izkaznic za potrošnike.
«Če je tako, mu želimo srečno novo leto,» ironično komentira v u-vodniku za republikansko glasilo Ugo La Malfa in dodaja: «Če se Andreottiju ne zdi primerno skup^ no srečanje strank o gospodarski politiki, nam je žal, kajti mi smo prepričani prav nasprotno. Iznesli smo zamisel, vendar nismo tega telefonsko predlagali ne Andreottiju niti tajniku KD Začcagniniju. Če pa Andreotti in demokristjani menijo, da «vrh» o gospodarski politiki ni potreben, jemljemo pač to na znanje. Vsekakor to pomeni, da bodo oni, samo oni, odgovorni za vse, kar se bo zgodilo v Italiji v prihodnjih mesecih.»
Tudi komunisti, socialisti in socialdemokrati izrekajo negativno oceno stališča predsednika vlade. Nekateri sicer še. pričakujejo, kaj bo rekel Andreotti na drevišnji oddaji na televiziji, pač pa ni čakal niti tre-
nutka voditelj demokristjanskih poslancev Flaminio Piccoli, ki je odločno in neposredno izkoristil priložnost za napad na vlado. Z desnice, seveda. Tako Piccoli pravi, da «Andreottijeva vlada obstaja zato, ker nima alternative, ki bi bila za vogalom. Toda ne smemo si delati utvar. Lahko si predstavljamo, da taka vladna formula nima recepta večnega življenja.» Stanje je sedaj «zamrznjeno», meni Piccoli, toda «koriiunisti nam nočejo darovati ničesar zastonj, demokristjani pa ne smejo prebiti zvočne pregrade, ki bi pomenila kakršnokoli vključevanje komunistov v vlado, čeprav samo na ravni soodločanja ali prispevanja idej». KD in KPI sta «nezdružljiva», trdi Piccoli, poleg tega pa «gre pripisati dobršen del krivde nejasni identiteti vmesnih strank».
Triccolijev zaključek je kar mračen: «Onkraj meja, ki smo jih začrtali, je praznina, ki jo moramo zapolniti z zavestjo, da se moramo
liiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimiiiliiiimiiim»
SOLIDARNOST TRBIŠKE OBČINE Z RABELJSKIMI RUDARJI
Sklepi EGAM izzvali polemike o politiki državnih soudeležb
Vodilni kader rudarske veje EGAM o klientelisti-čni politiki trošenja ogromnih finančnih sredstev
VIDEM, 27. — Po dvodnevni stavki se je 500 rudarjev rabeljskega rudnika vrnila na -delo. Pred tem pa so se udeležili seje trbiškega občinskega sveta, kateremu sta prisostvovala tudi predsednik deželne vlade Antonio Comelli ter senator Bsorcbia. Občinski svet je soglasno 'odobril dokument, ki so ga pri priči izročili predsedniku deželne vlade z naročilom, naj ga obravnava in posreduje osrednji rimski vladi. V dokumentu je. med drugim, poudarjeno. da ima rabeljski rudnik še obsežne perspektive, saj so neizkoriščene nekatere plasti rude, ki bi zajamčile vsaj pet let nemotenega dela za vse rudarje.
Trbišk; občinski svet vsekakor zahteva, naj vlada noskrbi za potenciranje družbe ANMI, ki je v sklopu EGAM in upravlja rabeljski rudnik.
Pojavi delavskega negodovanja zaradi sklepa EGAM, da likvidira celo vrsto svojih družb (ali tako iz-
li'iuiiiHiiiHmiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiimiiiiffiiMiiiiii)
Afriški božič
Krvavi izgredi v Capetownu, ki so zahtevali 24 človeških življenj, po le zadnji člen v verigi nemirov in nasilja, ki od junija letos pretresa Južno Afriko in ki je po u-raduih vesteh zahtevalo nekaj nad 400, po neuradnih pa nad 3.000 žrtev. Stalna napetost in nemiri v tej državi so dokaz, da se je položaj v deželi korenito spremenil, zlasti Pa se je spremenila miselnost naj-"°'j osveščenega dela zasužnjenega prebivalstva. Še pred nekaj leti .le bilo rasističnemu režimu dovolj, “a ie ob ostrejših nastopih Afriča-uov pokazal zobe in mir je bil zagotovljen za daljšo dobo, danes pa tudi najbolj surova represija ne zadostuje več. Vorster in najbolj nazadnjaške sile južnoafriške druž-.» ki ga podpirajo, so se v svojem računu, da bodo z nasiljem zlomile odpor afriškega prebivalstva, uštele.
Najbrž ni brez pomena tudi dejstvo, da so demonstracije izbruhnile ravno ob božiču, prazniku, ki v vsem, tudi nekrščanskem svetu, '. j;l za simbol miru in sprave. Krvavi dogodki v Capetownu pa so izraz, osnovnega protislovja, na katero je svojem uvodniku, posvečenem Južni Afriki, opozorilo tanzanijsko vladno glasilo «Sunday News», ki izhaja v Dar Es Salamu. List poudarja med drugim, «da je ob božiču navada, da duhovniki in državni poglavarji pozivajo k prizadevanju za mir in pravičnejši svet. Večina ljudi pa je še vedno zatirana, primanjkuje ji hrane in je izpostavljene boleznim, posledici11}, ^hranjenosti in zaostalosti. Afričani, ki se borijo za osamosvojitev, so siti lepih besed; prepričani so, da bodo dosegli svoj cilj sa-uio z dejanji. Zanje ti praznični dnevi niso dnevi proslav, ker tudi umajo kaj proslavljati ali praznovati, pač pa morajo nadaljevati svoj pravični boj: samo tako svet ne bo pozabil nanje.» (vt)
siljuje vlado, naj ji dodeli večja finančna sredstva) prihajajo na dan tudi drugje. Tako so v Milanu u-službenci družbe «Breda - Siderurgica» v okraju Sesto San Giovanni in «Cogne» v kraju Vittuone imeli protestne skupščine. Delavci pripravljajo podrobno dokumentacijo, ki jo bodo izročili deželni vladi Lombardije in vsem političnim strankam.
Oglasili pa so se tudi vodilni funkcionarji rudarskega in kovinarskega sektorja družbe EGAM, ki obtožujejo predvsem sedanji politični sistem, da nosi glavno krivdo za krizo, v katero je zašla EGAM.
«Vodilni politični krogi», trdijo funkcionarji te veje EGAM, «so dobro vedeli, kakšen je položaj podjetja, vendar so se izogibali vsakršnega sklepa, misleč, da zadostuje govoričenje». Ton je, torej, očitno oster. Glavno krivdo pripisuie vodilni kader EGAM sistemu državnih soudeležb (in torej politiki ministra Bisaglie). ki je žrtvoval poglavitno nalogo EGAM na področju izkoriščanja rudnih bogastev Italije na račun «klientelistične politike reševanja zgrešenih industrijskih pobud». Resnici na ljubo je EGAM kupovala tudi ladjevje in časopise, vendar o tem raje molčijo.
Vsekakor ugotavljajo vodilni funkcionarji EGAM, da je družba trosila ogromna finančna sredstva za reševanje zgrešenih industrijskih pobud, tako si je nalagala nepotrebna finančna bremena, medtem ko je denarja zmanjkalo, ko je bilo treba krepiti področje izkoriščanja rudnih bogastev.
Na tem področju po mnenju vodilnega kadra rudarskega sektorja 'E GAM obstajajo dobre perspektive.
Toda vodstvo EGAM si ni pomišljalo niti trenutek in je ošibilo z nedavnim sklepom prav ta sektor, ki bo sedaj prepuščen zasebnim monopolom. To se dogaja v trenutku, ko vse države sveta skušajo uvesti nadzorstvo nad surovinskim bogastvom lastnih dežel, saj je od tega odvisno v veliki meri, kakšna usoda bo doletela manifakturno industrijo.
Pri tem vodilni kader EGAM kritizira vlado, češ da je mislila, da zadostuje zamenjava večkrat kritiziranega upravitelja EGAM (Einaudi-ja) z Niutto, ne da bi se resno in konkretno lotila celotne politike načrtovanja izkoriščanja rudnih in drugih surovinskih bogastev Italije.
(st.s.)
Po konferenci OPEČ v Katarju
DUNAJ, 27. — Generalni tajnik OPEČ, organizacije držav izvoznic petroleja, Feyide je danes izjavil, da je kljub sklepu držav članic, da določijo dve različni ceni za surovo nafto, organizacija bolj močna kot kdaj koli prej ter je poudaril, da je sleherna domneva o razbitju OPEČ zgolj pobožna želja.
Feyide, ki se mu bo 31. decembra Iztekel mandat, je te svoje iz-
mi-
ju določili, dve različni ceni za petrolej. Saudska Arabija in Združeni arabski emirati so sklenili namreč, da bodo s 1. januarjem podražili petrolej za 5 odst., medtem ko se je drugih enajst držav članic OPEČ odločilo za desetodstotno podražitev od 1. januarja, nadaljnjih 5 odst. pa od 1. julija.
Feyide je dodal, da dve ceni še ne pomenita dve organizaciji ter poudaril, da ne dvomi o enotnosti in solidarnosti OPEČ.
Pred rešitvijo ameriško-panamskcga spora?
NEW YORK, 27. - V intervjuju, ki ga objavlja ameriški tednik «Time». pravi novoizvoljeni predsednik Jimmy Carter, da bodo ZDA najbrž kiralu podpisale nov sporazum s Panamo. Na vprašanje časnikarja, ki je hotel vedeti, s katerim zunanjepolitičnim vprašanjem se bo najprej spoprijela nova ameriška uprava, je Carter namreč dejal, da upa, da se bo spor s Panamo v kratkem zaključil, saj je to odvisno samo v ZDA.
izogniti tveganih pustolovščin in u-sodnih sporov.» Tvegana pustolovščina pa bi, za Piccolija, pomenilo tudi srečanje demokratičnih strank.
CANDIDA CURZI
Z Novim letom barvna televizija?
RIM. 27. - V krogih RAI-TV ne izključujejo, da se bo v kratkem sestal medministrski odbor CIPE in odobril sklep, da se z novim letom prično redne oddaje barvne televizije. Po teh vesteh nai bi RAI-TV oddajala v barvah zaenkrat 15 ur tedensko. Sklep pa je v veliki meri odvisen od možnosti uvedbe posebne naročnine za posestnike barvnih televizijskih aparatov.
Tito obišče Egipt in Libijo
KAIRO, 27. — Kot poroča italijanska tiskovna agencija ANSA bo jugoslovanski predsednik Tito od 20. do 27. januarja uradno obiskal E-gipt. Pred tem bo jugoslovanski predsednik odšel na petdnevni o-bisk v Libijo, kjer naj bi z Gadafijem obravnaval vprašanje Bližnjega vzhoda ter okrepitev sodelovanja med neuvrščenimi državami.
Hubi in tovariši na začasni svobodi
RIM, 27. — Tajnik socialistico:' stranke Bettino Craxi je izrazil zadovoljstvo, ker so češke oblasti izpustile na začasno svobodo bivše člane CK KPČ v Dubčkovih časih — Milana Hubla, Jaroslava Sabato, Jirija Mullerja ter Antonina Ruse-ka. Vsi so presedli več kot štiri leta ječe, čeprav niso zakrivili ničesar, kar bi bilo po zakonih češkoslovaške republike kaznivo. Z njimi niso ravnali človeško, kar je izzvalo gladovno stavko Hubla in tovarišev. Zanje so se zavzeli, poleg drugih, tudi italijanski komuni sti, vendar ni mogoče reči. da so njihovi protesti zalegli. Med KPI in češko partijo so namreč odnosi zelo napeti in mestoma sovražni Zgodilo se je celo, da je bil Hubi obtožen «stikov z Enricom Berlin-gurjem».
«Milan Hubi in njegovi tovariši so bili izpuščeni zgolj na začasno svobodo,» ugotavlja Craxi in poudarja, da se morajo napredne sile na svetu boriti za popolno osvoboditev vseh zaprtih pristašev «praške pomladi» na Češkem.
Razvrednotenje lire za 1,3 odstotka
RIM, 27. — Odprtje menjalnega tržišča po sklepu, ki je stopil v veljavo, o polovični odpravi davka na nakup tujih valut (od 7 na 3,5 odst.), beleži rahel padec lire, ki se je razvrednotila v primerjavi z dolarjem za 1,3 odst., oziroma za en odstotek glede na ostale valute.
To se je lahko zgodilo predvsem zaradi posega državne banke, ki je na tržišče vrgla 50 milijonov dolarjev in bo morala verjetno poseči tudi prihodnje dni, če hoče preprečiti paniko zaradi naglega padca vrednosti italijanskega denarja. Lira je vsekakor kotirala, glede na dolar, na ravni 875.
Tržni izvedenci menijo, da so na menjalnem tržišču delovale predvsem velike petrolejske družbe. Glede perspektiv se mnenja bank in državne banke razhajajo. Prve so pesimistično razpoložene, medtem ko so voditelji državne banke prepričani, da jim bo uspelo «vzpostaviti red».
Bistvo spora je v tem, da se prvi bojijo panike, ki jo lahko vzbudi padec lire in torej odprtje «spirale nakupa» tujih valut, ki bi ta padec še pospešile. Na drugi strani pa je državna banka prepričana, da bo lahko še nadalje segala na tržišče in branila vrednost lire, ker ima dobre rezerve. Sicer pa zaupa varčevalnim ukrepom vlade.
RIM. 27. — Vlada se bo sestala v četrtek, kot je bilo napovedano, in bo, po vsej verjetnosti, razprav Ijala o krizi podjetja EGAM.
TRAGIČEN OBRAČUN SPOPADOV MED ŠTUDENTI IN PRISELJENIMI DELAVCI
24 črncev ubitih in 100 ranjenih med izbruhom nasilja v Capetownu
Zmerno delavstvo ni sprejelo vabila radikalnih mladincev, naj se odpove praznovanju božiča v znak žalovanja za 400 žrtvami rasističnega nasilja
ti
Sit
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiKiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiifiiiiiaiiiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiaiiiiiiiaiiiin
NA ZADNJEM LETOŠNJEM ZASIPANJU JUGOSLOVANSKE SKUPŠČINE
Sprejeta resolucija o uresničevanju družbenega načrta SFRJ za leto 1977
Predsednik ZIS Bijedič poudaril, da se je gospodarski položaj v Jugoslaviji občutno izboljšal, prihodnje leto pa lahko računajo na živahnejšo gospodarsko dejavnost
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Jugoslovanska skupščina je na zadnjem letošnjem zasedanju konec prejšnjega tedna sprejela proračun Jugoslavije in resolucijo o politiki uresničevanja družbenega načrta Jugoslavije za prihodnje leto. Na skupni seji o-beh skupščinskih zborov je imel o tem daljši ekspoze predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bije-did, njegova izvajanja o proračunu pa so za posamezna področja dopolnili še trije predstavniki zvezne vlade, in sicer zvezni tajnik za ljudsko obrambo general armade Nikola Ljubičič, zvezni tajnik za zunanjo trgovino Emil Ludviger in predsednica zveznega komiteja za vprašanja borcev in vojaških invalidov Mara Radič.
Obseg izdatkov proračuna federacije so delegati določili v višini
90.5	milijarde dinarjev, v resoluciji pa so opredelili cilje, ki naj bi jih prihodnje leto doseglo jugoslovansko gospodarstvo. Glavni cilji so. povečanje družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za približno
5.5	odst. (industrija 6 odst. in kme-
tijstvo približno 3 odst.): porast zaposlenosti in produktivnosti dela v ' tfružtjčhčm" sektorju z*« približ-no 3 odst.; povečanje celotnih investicij za 6,8 odst. (pri tem naj bi se gospodarske investicije v osnov n asredstva povečale za 8,5 odst.); porast osebne potrošnje za približno 4,5 odst., medtem ko bi mora'a splošna in skupna potrošnja rasti počasneje od družbenega proizvoda; povččanje izvoza blaga in storitev za približno 6.5 odst., uvoza blaga in storitev pa za približno 7 odst.; povišanje cen m življenjskih stroškov prihodnje leto ne bi smelo biti višje kot bo letos; hitrejši razvoj gospodarsko premalo razvitih republik (Črna gora, Makedonija in Bosna in Hercegovina), zlasti pa pokrajine Kosovo.
Ko je predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijed č pojasnjeval pomen resolucije ter smeri družbenogospodarsKega razvoja Jugoslavije v prihodnjem letu, je med drugim naglasil, da je politika ekonomske stabilizacije okostje resolucije. «V leto 1977 pirihajamo z ugodnejšimi rezultati — je dejal Bijedič
niiinMimiiiiiiniiimmmiiHimiiimiiniiin.rtiiiniimMiii iiiiiiiiiiiiii»iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiii m mu iiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiim mulinili h ninnimi mririmmiimii m iimini umi
DELEGACIJA ZDRUŽENJA ITALIJA - ŠPANIJA JE ODPOTOVALA V MADRID
Pritisk svetovne javnosti za osvoboditev Carrilla
Branilci tajnika KPŠ zahtevajo takojšnjo izpustitev
jave dal deset dni potem ko so nistri za petrolej držav proizvajalk surove nafte na konferenci v Katar- rale priti še nekatere ■ politične de-
RIM, 27. — Danes zvečer je odpotovala v Madrid delegacija združenja Italija - Španija, v kateri so predstavnik PSI Enrico Manca, KPI Giuseppe D’Alema, KD Carlo Fra-canzani ter predstavnik sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL Emilio Gabaglio. V delegaciji je tudi tajnik združenja Andrea Gaggero.
Pred odhodom z letališča v Fiu-micinu je socialist Manca izjavil, da mora biti takojšnja izpustitev političnega tajnika KP Španije San-tiaga Carrilla dokaz, da se je Španija v resnici napotila po poti demokracije. Poudaril je, da je pred nekaj tedni na kongresu španske delavske socialistične stranke opazil več nasprotujočih si znamenj tako demokratičnega pritiska kot poskusov, da bi preprečili politični razvoj. Po njegovem mnenju bi izpustitev Santiaga Carrilla iz zapora bila nekako simbolična za razvoj demokracije v Španiji.
Komunistični poslanec D’Afema Delegacija je izrazil prepričanje, da se bo demokracija v Španiji uveljavila in da bo osvoboditev Carrilla pomemben mejnik v procesu, ki bo privedel Španijo med demokratične države ter jo bo še bolj zbližal z demokratično Italijo. Fraeanzani (KD) je v svoji izjavi dejal, da je ta delegacija izraz italijanske demokratične javnosti, ki jo je aretacija Santiaga Carrilla hudo prizadela, saj pomeni hudo kršitev osnovnih človekovih pravic Danes in jutri S v Madrid mo-
združenja Italija-španija pred odhodom z letališča Fiumicino
legacije iz raznih evropskih držav, da bi seznanile špansko vlado z o-gorčenjem, ki ga je v demokratičnem svetu povzročila aretacija generalnega tajnika KPŠ Carrilla in drugih sedem pripadnikov španske partije
Zagovorniki osmih komunističnih voditeljev so predložili frankistične-mu političnemu sodišču priziv, v katerem zahtevajo, naj vseh osem jetnikov takoj izpuste na svobodo. V madridskih političnih krogih prevladuje mnenje, da bo sodstvo mo-
ralo kaj kmalu spremeniti svoje zadržanje. Če se bo vlada hotela pogajati z demokratično opozicijo o volilnem zakonu ter razpisati splošne volitve še pred koncem januarja, bo morala nujno privoliti v nekatere koncesije. Volilna kampanja bi morala trajati vsaj tri mesece, volitve pa naj bi bile konec maja. Vlada je sicer določila prvotno kot datum konec junija, vendar so nekateri ministri mnenja, da je treba kar se da pospešiti ves postopek. Kamen spotike je tudi tokrat špan-
(Telefoto ANSA)
ska komunistična partija. Vlada še ni odkrito povedala, ali se bo tudi KPŠ lahko udeležila volitev ali ne. Španska demokratična opozicija in vsa mednarodna demokratična javnost pa vztrajata, da brez udeležbe vseh političnih strank ni mogoče govoriti o demokraciji in bi volitve zgubile na pomenu.
Skrajna desnica medtem še vedno razsaja. V Barceloni sta bili tarča atentatov dve knjigarni in v obeh primerih so zato bile krive skrajno desničarske skupine.
— kot pa smo prišli iz lanskega v letošnje leto. Pred letom dni smo bili‘ še pod velikim pritiskom posledic velikih sprememb v mednarodnih gospodarskih odnosih in recesije v svetovnem gospodarstvu, kar je imelo resne posledice za naš celoten gospodarski razvoj. Iz leta 1975 smo prišli v to leto z deficitom plačilne bilance približno milijardo dolarjev, z ravnijo cen in življenjskih stroškov, ki je bila dvakrat višja od ravni, s katero končujemo to koledarsko leto, z zelo visoko nelikvidnostjo gospodarstva in z upočasnjeno rastjo industrijske proizvodnje in celotne gospodarske dejavnosti. V prihodnje leto pa vstopamo z občutno izboljšano zunanjo in notranjo likvidnostjo, s plačilno bilanco, ki je v minulih 11 mesecih izkazovala presežek 350 milijonov dolarjev, z deviznimi rezervami, ki so se v manj kot letu dni povečale za več kot poldrugo milijardo dolarjev in dosegajo raven približno dveh milijard in 700 milijonov dolarjev, kar omogoča, da se ponudba na tržišču poveča z večjim uvozom blaga, zlasti za široko potrošnjo, pa tud; da nekaj hitreje uresničujemo cilje srednjeročnega načrta na področju investicij in razvoja.»
Prihodnje leto po Bijedidevih besedah Jugoslavija lahko računa na živahnejšo gospodarsko dejavnost kot letos, in to tudi zato, ker so se letos jugoslovanski gospodarski in družbeni subjekti preusmerili na novo pot gospodarjenja in poslovanja, ki ne priznava proizvodnje za zaloge, vlaganj brez kritja in kj v osnovi onemogoča prilaščanje tujega dohodka in življenje na tuj račun.
«Nobenih iluzij nimamo — je tudi izjavil Bijedič — da bo sovražnik zmanjševal svojo dejavnost, še manj pa, da se bo odrekel svojim strateškim ciljem in poskusom, da bi o-grozil našo neodvisnost in spodkopal samoupravni sistem, vendar mu to ne more uspeti, ker je Jugoslavija danes ekonomsko in politično trdna socialistična skupnost.» Pri tem je Bijedič tudi naglasil pomembne rezultate, dosežene pri krepitvi varnosti Jugoslavije. Spregovoril je tudi o številnih in zelo pomembnih dogodkih, ki so se letos zgodili v svetu in v katerih je Jugoslavija aktivno sodelovala, in pri tem posebej opozoril na izjemno in neumorno dejavnost predsednika Tita, ki «s svojim velikim ugledom in jasno vizijo o poteh za reševanje žgočih problemov sveta navdihuje in usmerja našo celotno dejavnost na mednarodnem planu».
«Sredstva, predvidena s proračunom, v glavnem pokrivajo potrebe razvoja, življenja in dela oboroženih sil,» je izjavil armadni general Nikola Ljubičič, ko je delegatom pojasnjeval tisti del proračuna, ki je namenjen za potrebe oboroženih sil. «Ta sredstva — je menil Ljubičič — so prav gotovo obremenitev za našo družbo, vendar so glede na vojaško -politični položaj v svetu v skladu z našimi obrambnimi potrebami.» Zvezni tajnik za ljudsko obrambo je v ekspozeju tudi podčrtal, da so u-stvarjeni materialni in moralni pogo ji za uspešno vodenje vojne ne glede na moč agresorja.
VLADO BARABAŠ
CAPETOWN, 27. — Po zadnjih vesteh policijskega ravnateljstva so včerajšnji izgredi v predmestnih črnskih četrtih Nvanga in Guguletu zahtevali smrt 24 oseb. Ranjenih je bilo 97 ljudi, več sto pa je zapustilo domove iz bojazni pred novimi incidenti. Dvesto stanovanjskih poslopij je bilo do kraja sežganih, nadaljnjih sto pa hudo poškodovanih. Davi so se nemiri mestoma nadaljevali, vendar, kot kaže, brez hujših posledic, ako izvzamemo določeno gmotno škodo na nepremičninah.
Izgredi so nastali, ko je množica temnopoltih študentov, pa tudi drugih mladih črncev vdrla v nekaj hiš in pozvala stanujoče — prav tako temnopolte — naj se iznebijo vseh okraskov in podobnega, s katerimi so ob priliki božiča popestrili bedne prostore. v katerih bivajo. Šlo je skoraj izkl jučno za priseljene delavce plemena Baca iz vzhodnih predelov capetownske pokrajine o-ziroma Transkeia — ljudi torej, ki so zaradi nemogočih življenjskih raz. mer postali idealno sredstvo belora-sistične strumentalizacije; Voerster-jev režim zna to sredstvo dokaj spretno uporabljati pri zatiranju temnopoltega prebivalstva in z njim dopolnjevati tradicionalne repres:j-ske metode, kakor so ječa, mučenje ter vsakovrstne prepovedi v socialnem pogledu, kadar že ne gre za hladnokrvne umore črnskih borcev za svobodo in enakopravnost.
Demonstrantjc so te pred približno mesecem dni pozvali vse temnopolte prebivalce, naj ne praznujejo božiča, temveč naj se ob božičnih praznikih s primernim žalovanjem rajši spomnijo nad 400 žrtev rasističnega nasilja, ki so padle pod svinčenkami policijskih agentov junija letos med izgredi v znanem «getu» Soweto. Delavstvo se po večini vabilu ni odzvalo, odtod krvavo nasilje, ki je povzročilo toliko smrtnih žrtev; priseljenci so namreč študentom odgovorili z nasiljem in pričeli sežigati hiše. čemur je pač sledila verižna reakcija. Tudi ne gre izključiti možnosti, da so se med udeležence spopadov vtihotapili temnopolti agitatorji v službi nacirasistične via. davine. V resnici se je zvedelo, da so skupine črnskih študentov skozi ves minuli teden sistematično iskale med priseljenci in drugimi temnopoltimi prebivalci getov policijske obveščevalce, razne ovaduhe in neposredne agente policijskega komisarja gen. Prinslooja: le-ta je pobesnel. ko so bili 16. t.m. izvršeni v capetownskem predmestju trije bombni atentati, za katere so odgovornost prevzeli pripadniki najbolj radikalnega črnskega gibanja ANC — Afričan National Congress oz. njegovega vojaškega krila Ùmkhonto We Sizwe. Kot znano, gre za organizacijo, ki se je glede vprašanja osvoboditve temnopoltega prebivalstva Južnoafriške unije izpod belo-manjšinskega jarma postavila na ne. popustljivo stališče: Svobodo si mora črnska večina priboriti z o-rožjem!
V zvez; z zadnjimi krvavimi dogodki v Nyangi in Guguletuju je tanzanijsko vladno glasilo «Sunday News», ki izhaja v Dar es Salaaniu, zapisalo med drugim: «Ob božiču je navada, da verski očetje in državni poglavarji pozivajo k pravici in miru na svetu, toda kljub temu je še vedno večina prebivalstva na zemlji zatirana in podvržena lakoti ter boleznim. Afričani, ki se borijo za osamosvojitev, so naveličani besed; uverjeni so, da bodo svoj cilj dosegli le z dejanji. Te dni nimajo torej prav ničesar proslavljati ali praznovati, le svoj pravični boj morajo nadaljevati; edino tako svet ne bo pozabil nanje», (dg)
Na sliki (telefoio ANSA) prizor Ji predmestja Capetowna po izgredih.
TOKIO. 27. — Novi japonski premier Fukuda je naslovil na šefe industrializiranih držav poziv, naj se srečajo bolj pogosto. To še zlasti velja za predstavnike ZDA in ZRN.
ZARADI NUJNOSTI SKLEPANJA PRED KONCEM LETA
Pojutrišnjem seja pokrajinskega sveta kljub negotovosti političnega stanja
TOVORNO POSTAJALIŠČE ptl FERNETIČIH
Januar ja bodo začeli montirati novo poslopje za carinarnico
Na dnevnem redu tudi prispevki Dijaškemu domu - Dokument KD potrjuje nasprotovanje sodelovanju z vso levico
Tudi druga dela naglo napredujejo - Mine povzročajo škodo Številni tovornjaki, parkirani na glavni cesti, ogrožajo promet
Medtem ko traja negotovost in negibnost pri vodenju obeh naj večjih krajevnih izvoljenih uprav, to je tržaške občine in pokrajine, in se nadaljujejo posvetovanja med strankami, s sicer krajšimi prekinitvami ob teh prazničnih dneh, upravni roki tečejo. Nekatere upravne sklepe je pač treba vsekakor sprejeti pred koncem leta, da ne zapadejo finančne naložbe. Zato so se načelniki svetovalskih skupin v pokrajinskem svetu sestali na predbožični dan in sklenili sklicati sejo sveta v četrtek, 30. t.m. Sklepati bo namreč treba o nekaterih ukrepih, ki zadevajo pokrajinsko osebje in o prispevkih, kj jih predvidevajo deželni zakoni in jih pokrajina deli javnim in privatnim ustanovam za podporno ali skrbstveno delo. Med temi je tudi Slovenski dijaški dom «Srečko Kosovel», za katerega predlaga pokrajinski odbor naslednje prispevke na račun delovanja v šolskem letu 1975 - 1976: za menzo 1.200.000 lir. za domske storitve milion lir ter za pošolski pouk pol milijona.
V teh dneh se je sestal tudi pokrajinski odbor Krščanske demokracije, ki je izdal sporočilo za tisk, v katerem najprej predlaga za občino in pokrajino «obnovljeno čim širše sodelovanje med demokratičnimi silami, osnovano na enakopravni prisotnosti in zavzetosti glede odgovornosti za usmerjanje in vodenje tudi na izvršilni ravni». S tem bi omogočili uresničevanje nekaj nujnih in temeljnih pobud in javnih del, bi zagotovili nepretrganost in funkcionalnost uprav in se izognili tako nepremičnosti kot nevarnosti komisarskih uprav. Na prvi pogled bi se zdelo to stališče novo, zlasti ko govori o enakopravni odgovornosti tudi pri izvršilnih funkcijah. Toda takoj nato KD zvrača krivdo za paralizo obeh demokrščanskih odborov na socialiste in komuniste in ponavlja že staro nasprotovanje vstopu vse levice, torej tudi komunistov, v izvršne organe občine in pokrajine,
kar po mnenju socialistov in KPI onemogoča učinkovito delovanje teh uprav.
Prav tako so demokristjani nasprotni splošnemu sporazumu med vsemi demokratičnimi strankami za imenovanje predstavnikov v neizvoljenih javnih ustanovah, češ da bi to zavzelo značaj splošnega političnega dogovora, kar da je za njih nesprejemljivo. Opirajoč se tudi na stališča socialdemokratov in republikancev do predlogov o sestavi levičarske uprave na pokrajini, demokristjani vabijo vnovič socialiste, naj «iz čuta odgovornosti do višjih interesov mesta» vstopijo ponovno z njimi v odbore.
Nič še torej ne kaže, da bi bila na vidiku možnost zbližanja med nasprotujočimi si stališči in ni predvideti hitrih rešitev dolgotrajnih težav obeh krajevnih uprav.
Movaiti papir od danes 1500 lir
Dražji tudi kolki, menice, registracija aktov in državne licence
Danes stopi v veljavo podražitev kolkov in kolkovanih papirjev, ki jo je vlada sprejela pred časom, a je bila šele včeraj objavljena v Uradnem listu. Kolkovani papirji stanejo od danes dalje 1.500 lir (namesto dosedanjih 700), kolek pa se je zvišal od 50 na 100 lir, od 150 na 300 lir, od 300 na 500 lir in od 700 na 1.500 lir.
Taksa za mednarodna denarna nakazila (vaglia cambiari) znaša 7 lir na vsakih 1.000 vplačanih lir, zvišana pa je tudi taksa na menice: za menice izdane in plačljive v Italiji 8 odstotkov: za menice, izdane v Italiji in plačljive v tujini, 5 odstotkov: za menice, izdane na ime bančnih ustanov 7 odst. Vladni odlok določa tudi zvišanje pristojbin
.......
Smrt vzorne borke NOB Alojzije Sulčič-Džičke
V Križu se je v nedeljo dopoldne hitro razširila vest, da je po dolgi in mučni bolezni umrla Alojzija Sulčič por. Laharnar, po domače Džička Gibstva. Z njeno mnogo prezgodnjo smrtjo, saj ji je bilo komaj 54 let. je vaška skupnost izgubila eno svojih prvih aktivistk Osvobodilne fronte in enega najsvetlejših vzorov skrajne predanosti stvari svobode in napredka.
Pokoina Džička se je rodila v Kr žu 26. junija 1922 v revni družini. Po opravljenem osnovnem šolanju se je izučila za šiviljo. Življenje je bilo težko, zlasti no očetovi smrti. Z materjo in sestro je živela trdo življenje našega delovnega človeka, toda pošteno in značajno se je spoprijemala z vsakdanjimi težavami in rasla v zavedno slovensko dekle.
Takšna je dočakala usodna leta vojne in nasta'anje narodnoosvobodilnega boja. ki je v tradicionalno antifašističnem Križu dobil organizirane oblike že v zgodnji jeseni leta 1941. Po skrbnih pripravah je bil v oktobru v vinski kleti Ladka Sirka - Južinovega ustanovljen prvi vaški odbor Osvobodilne fronte, ki je kmalu razširil dejavnost tudi na nekatere sosednje vasi. Ustanovnim članom odbora so se hitro začeli priključevati še drugi in med n.iimi je bila tudi tedaj komaj 19-letna Dž:čka. Pa ne le ona sama, tudi njena mati in sestra sta požrtvovalno delovali za organizacijo in njihov skromni, toda gostoljubni dom, je postal eno od shajališč aktivistov.
Sredi leta 1942 je kriško organizacijo OF zadel hud udarec, ko so io. julija zaradi izdajstva aretirali večino vodilnih ljudi in nekatere cd njih pred posebnirn sodiščem v Rimu obsodili na večletne zaporne kazni. Džička se je zaradi konspiracije^ in zglednega zadržanja aretiranih pri mučenjih in zasliševanjih, aretaciji izognila, zato pa se je še s toliko večjo zagrizenostjo vrgla na delo za ponovno navezovanje zvez in ponovno vzpostavljanje organizacije. In res je organizacija OF kmalu polno zaživela in imela v Džički ne le vztrajno aktivistko, marveč tudi požrtvovalno in neustrašno kurirko. Mnogim starejšim vaščanom
je še v spominu, s kakšno vnemo je sodelovala pri javni manifestaciji mladincev 25. julija 1943 ob padcu fašizma. Prav ta manifestacija je dala novega zagona celotni organizaciji, ki je ob kapitulaciji Italije prerastla v vseljudski upor. In spet je v novem obdobju narodnoosvobodilnega boja bila Džička med prvimi bodisi pri ustanavljanju SKOJ v septembru in prvega odbora Slovenske protifašistične ženske zvezè, ki je bil ustanovljen prav v njihovi hiši. Februarja 1944 se je kot ena od delegatk iz Križa udeležila na Štjaku prve pokrajinske konference SKOJ za Primorsko in z vsakega takega srečanja se je vračela prepojena z novimi energijami.
Džička je bila kratkomalo povsod, aktivistka doma za zbiranje raznovrstnega materiala za partizane, za širjenje narodnoosvobodilne literature, za kurirske zveze, njen dom pa je bil ves čas ne le zbirališče aktivistov in borcev, pač pa tudi skrivališče in obenem oskrbovališče za ranjene ali bolne partizane. Ničesar se ni bala, niti najtežjih nalog, niti nevarnosti a-retacije.
Prvi maj 1944 je uradno zabeležen kot dan njenega vstopa v Južnoprimorski odred, vendar gre res samo za uradni datum, kajti Džička je že vse do tedaj opravljala izredno zaupne naloge po navodilih vojaških štabov. Po ustanovitvi mornariškega oddelka pri 9. korpusu pa je prišla v njegov sklop kot kurirka in obveščevalka in v tej funkciji vzdržavala zvezo med štabom mornariške enote in štabom 9. korpusa v Trnovskem gozdu ali še dlje, kar je od drobnega dekleta zahtevalo izrednih fizičnih naporov in poguma, saj se je morala neštetokrat prebijati tudi skozi sovražne zasede in premagovati neštete druge ovire, ne nazadnje vremenske. S svojimi hitrimi posegi je večkrat reševala življenja borcev pred aretacijami in zasedami. V vojski je dosegla čin starejšega vodnika, za svoje junaštvo pa je bila tudi odlikovana z redom za hrabrost.
V vojski je ostala še nakaj časa po osvoboditvi, potem pa se je vrnila v rodni Križ in bila aktivna v krajevnih antifašističnih organizacijah.
Marsikaj se je od tistih časov spremenilo, razmere in ljudje. Tm da antifašistični Križ je v Džički vedno spoštoval čudovit primer dekleta in žene, ki je dala za svobodo in napredno misel več, kot je bila dolžnost vsakega poštenega Slovenca. Na svoj delež v skupnem boju je bila ponosna, toda nikoli se zaradi tega ni rinila v ospredje. Ostala ie taka kot je bila, skromna in poštena in še v zadnjih časih, ko jo je bolezen že mr.očno utrudila, zvesta ideji za katero se je razdajala in odločna v obrambi resnice in čistosti upora in boja v katerem bo tudi njeno ime ostalo zapisano z blestečimi črkami.
Soborci in sovaščani, ki so z njo živeli medvojni in povojni čas, jo bodo zato ohraniti v trajnem spoštljivem spominu.
Naj počiva mimo v domači zemlji. Njenim tudi naše iskreno sožalje.	— en
za registracijo raznih aktov na 2 odst. vrr ’ osti, taksa za državne licence pa „e zviša za 30 odstotkov.
Urnik trgovin za praznike
Sreda, 29. decembra: trgovine bodo ves dan odprte.
Petek, 31. decembra: vse trgovine bodo odprte ves dan, razen trgovin s sadjem in zelenjavo, ki bodo odprte od 1G.30 do 19. ure, pekarn (oJ 7.40 do 13. in od 17. do 19. ure) ter mesnic (od 7.40 do 13. in od
16.30	do 19. ure).
Sobota, 1. januarja: vse trgovine bedo zaprte.
Nedelja, 2. januarja: vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (od 8. do 13. ure) ter mlekarn in pekam (od 7.40 do 13. ure).
Pogled na temelje za novo carainarnico pri F emetičih
iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiimuinmiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimMiHiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiii
KAKO SMO DOŽIVLJALI LETOŠNJI BOŽIČ
PRIJAZNO PRAZNIČNO VZDUŠJE KLJUB VSEJ KRIZI IN SKRBEM
V nekaterih krajih so ohranili stare običaje - Uspela božični koncert godbe na pihala v Nabrežini in tradicionalno lučanje v Boljuncu
Božični prazniki so zadnja desetletja postali potrdilo potrošniške ef-forije. Božič je pomenil darila, razsvetljene vitrine, trinajsto plačo, smučanje in vse kar je lepo in prav. Otroci so v šolskih nalogah povedali, da so tudi reveži in o-menili Andersenovo prodajalko vžigalic. S spominom na revščino smo hoteli dokazati, da smo še usmiljeni, bistvo božiča je ostal dedek Mraz s sanmi, obloženimi s številnimi dobrotami. Govorim v preteklem času, ker se pomen božiča spreminja, saj družbena kriza razjeda mit potrošniškega bleska. Letos so se mesta in trgovine prižgale kot svetilke dvoma in negotovosti. Kupujemo, vendar ne brezbrižno in slastno kot pred leti. Gremo na smučanje (kdor more), vedno več ljudi pa prekleto natančno šteje vsak liter bencina. Privajamo se dejstvu, da je kriza realna, in to ni prijetno. Stiskati pas je «lepo in prav», ni pa jasno, kaj nam bo družba dala v zameno. Kaj bomo dali o-troku namesto električnega vlakca? Knjigo? Kulturno dobrino? Preveč let so nas pitali s predmeti, ki so bili paša za oči in nič več, vsi ne znamo več peti v gostilni in i-grati tombolo v veseli družbi...
Letošnji božič je že za nami, sedaj nestrpno čakamo na novo leto. Nato pa naj bi se v duhu varčevanja, ki naj prispeva k premostitvi hude gospodarske krize, za daljšo dobo odpovedali praznikom. Morda je tudi ta ukrep razlog, da ljudje skušajo te praznike preživeti na kar najbolj prijeten način.
Trgovine so bile v predprazničnih dneh in so še naprej polne, kot bi kupna moč plač ne opešala kot je v resnici in večina si je za božič privoščila marsikaj, kar je pošteno preizkusilo družinsko blagajno.
Ko govorimo o družabnem življe nju in starih običajih, ki še zmerom živijo, čeprav jim je neizprosna logika današnjega časa odvzela dobršen del nekdanje pristojnosti in svežine. Med temi je tradicionalni božični koncert godbe na pihala v Nabrežini. Na trgu pred cerkvijo es- je zbrala množica in prisluhnila. To se ponavlja na ta dan že leta in leta, kot se v Boljuncu ponavlja na Štefanovo tradicionalno lučanje. V navadi je namreč, da se no večernicah zberejo na «Gorici». kot pravijo glavnemu vaškemu trgu, domači fantje in dekleta ter se po mili volji obmetavajo z jabolki in pomarančami. Na ta dan so v vasi odprli tudi osmice in v Boljunec se je običajno zgrnilo veliko ljudi iz Brega ter iz drugih krajev, čeprav se letošnjega luča-nja na «Gorici» ne da primerjati s preteklostjo, je bilo v nedeljo na glavnem trgu vseeno precej živahno. Ob določeni uri, ko je v zvoniku udarila plat zvona so z ene
Žalostno odkritje v stanovanju v Ul. Bartoletti 3: priletni osebi, moški in ženska, sta pred štirimi ali petimi dnevi umrli, a ves ta čas ni nihče tega opazil. Gre za 78-let-nega Antonia Palaversija iz Ul. Bartoletti 3 in za 60-letno jugoslovansko državljanko Ano Perc, doma iz Ljubljane, Sprehajališče ob žici 1, ki pa je že dalj časa živela s Pa-laversijem. Da v stanovanju nekaj ni v redu, je prvi ugotovil sosed, ki je včeraj dopoldne telefoniral Pa-laversijevemu zetu Giorgiu Gherba-vazu in ga obvestil, da je v stanovanju že dva dni prižgan radio. Ker je vedel, da nameravata soseda za božične praznike v Ljubljano, je mi-
strani trga na drugo prifrčala prva jabolka in kmalu je bilo že vse tlakovano s potolčenim sadjem. V primerni razdalji pa je ta boj spremljala kar številna množica. K uspehu je veliko pripomoglo tudi lepo sončno čeprav dokaj hladno vreme. Sploh je božične praznike spremljalo ugodno vreme, čeprav je v nočnih urah v zgornji okolici živo srebro na termometru krepko zdrknilo pod ničlo. Po končanem lučanju se je množica odpravila v gledališče «France Prešeren», kjer je domače prosvetno društvo priredilo ponovitev predstave, s katero so prejšnjo nedeljo odprli gledališče. Spored je dopolnil le oktet «Majen-ca», ki ga je številno občinstvo toplo sprejelo ter ga za njegovo ubrano izvajanje nagradilo z burnim aplavzom.
Danes se sestane
•-'iJUA	...	■ V.	: '
občinski svet v Nabrežini
Danes ob 18. uri se sestane občinski svet devinsko - nabrežinske občine. Poleg številnih vprašanj u-pravnega značaja, med katerimi je tudi mnenje v zvezi z načrtom za u-reditev sesljanskega pristanišča, sta
V zvezi z neizpolnjeno zahtevo o podaljšanju avtobusne proge št. 33 do novih ljudskih hiš v Ul. Monta-sio in Ul. Mangart pri Magdaleni se je številno predstavništvo prebivalcev tega predela sestalo včeraj s člani upravne komisije in tehniki konzorcija za prevoze. Kot je znano, se je predsednik konzorcija Rossi svojčas obvezal, da bodo omenjeno progo podaljšali do novih poslopij IACP takoj ko bo občina izdala u-strezno dovoljenje o prevoznosti nove ceste. Te obljube niso izpolnili, kar je izzvalo precejšnje ogorčenje prizadetega prebivalstva, ki je prejšnji četrtek iz protesta za več ur blokiralo Istrsko ulico.
Med včerajšnjim srečanjem je delegacija, ki so jo sestavljali tudi nekateri predstavniki sindikata sta-novalskih upravičencev, seznanila člane konzorcija, med katerimi ni bilo predsednika Rossija, z nevzdržnim položajem, ki ga v omenjenem predelu Magdalene povzroča po-
slil, da sta pred odhodom pozabila izklopiti radio.
Ko je prišel nekaj minut kasneje Gherbavaz pogledat in je odklenil vrata, je iz stanovanja bruhnila izredna vročina in smrad. V kuhinji sta ležali trupli Palaversija in Per-ceve v razpadajočem stanju, ob njima pa prižgana pečica na metan. Okna so bila hermetično zaprta in po vsej verjetnosti je pečica izčrpala ves kisik v zaprtem prostoru; pomanjkanje kisika je Palaversija in Percevo sprva omamilo; o tem namreč priča lega trupel. Umrla sta verjetno pred kakimi štirimi ali petimi dnevi. Končno besedo o tem bo imel sodni zdravnik, ki bo opravil obdukcijo.
na dnevnem redu resoluciji KPI -PSI o proračunu za leto 1976 in o osimskem sporazumu ter resolucija o šolskih okrajih.
Seja občinskega sveta v Dolini
Danes se bo na županstvu v Dolini zadnjikrat v letošnjem letu sestal občinski svet. Na dnevnem redu je preostala najvažnejša točka prejšnjih sej : proračun. Tako bodo občinski svetovalci na današnji seji razpravljali o predvidenih dohodkih in izdatkih za prihodnje finančno leto.
V. L.
Lepa božičnica proseških otrok
V Prosvetnem domu na Proseku so v četrtek priredili božičnico, na kateri so nastopili otroci proseške slovenske osnovne šole. Spored je obsegal nastop dveh razredov, ki so pod vodstvom požrtvovalnih učiteljic s petjem, recitacijami in kratkimi igricami razveselili številne starše in drugo občinstvo.
manjkanje avtobusne povezave. Ljudje, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, so prisiljeni opraviti skoraj kilometer poti peš do avtobusnega postajališča. Člane komisije so nato spomnili na obljube predsednika ter zahtevali takojšnje u-krepanje.
Predstavniki upravne komisije konzorcija so zagotovili, da bodo to vprašanje podrobneje proučili na svoji seji, ki bo v četrtek, 30. decembra, ter sprejeli ustrezen sklep. Obenem so se obvezali, da bodo posredovali pri predsedniku Rossiju, naj izda odredbo za takojšnje izvajanje sklepa o podaljšanju avtobusne proge, člani delegacije pa so s svoje strani poudarili, da bodo spet odločno ukrepali, če bo tudi tokrat ostalo le pri obljubah.
Lojze Spacal v Reggio Emilii
V soboto, 8. januarja 1977 bodo v Reggio Emilii otvorili veliko antološko razstavo Lojzeta Spacala. Razstava bo v dvorani «Palazzo del Capitano del Popolo» iz XIII. stoletja. Pokrovitelj razstave je občina Reggio Emilie, organiziral pa jo je «Centro della grafica internazionale — Venezia». Ob priliki bo izšel tudi obsežen monografski katalog.
POPRAVEK
V	članku Pd od 24. dec. 1976 o Žrtvah drugega tržaškega procesa je prišlo v poročilu pod naslovom «Ustrahovalni proces» do neljube pomote. Odstavek «štirje jetniki pa niso prišli na sodišče. . . » bi se moral pravilno glasiti takole: «štirje jetniki, obsojeni na težke zaporne kazni, so po obsodbi umrli v ječi zaradi mučenja in obolelosti; ti so bili Edvard Mlekuž, Adolf Uršič, Jakob Semec in Andrej Čok».
V	poročilu pod naslovom «Spominjamo se s ponosom» bi se moral odstavek, kjer je govor o Pinku Tomažiču. «mladostnim predstavnikom svobodnega nacionalno - socialističnega revolucionarnega borca» pravilno glasiti: . . . «mladostnim predstavnikom sodobnega nacionalno -socialnega revolucionarnega borca».
Dela na tovornem postajališču pri Fernetičih so v polnem teku. Družba Farsura, kateri je bila poverjena uresničitev II. faze del, je pripeljala na gradbišče potrebno mehanizacijo in se lotila hkrati vseh treh važnejših objektov, ki spadajo v to fazo, namreč gradnje glavnega poslopja carinarnice, nadaljnje razširitve parkirne ploščadi in gradnje nadvoza na cesti Fernetiči -Col. V zadnjih tednih je delo sicer nekoliko oviralo deževno vreme, zdaj pa je pritisnil mraz (včeraj zjutraj je bilo pri Fernetičih —7 stopinj), tako da je znatno otežena gradnja pri železobetonskih konstrukcijah.
Delo pri razširjanju ploščadi je že močno napredovalo, tako da so buldožerji doslej odstranili okoli 70 odst. predvidenega materiala. Delavci so po drugi strani skoraj za ključih delo pri postavljanju temeljev za novo carinsko poslopje. Medtem je družba Farsura naročila nekemu podjetju v Furlaniji pripravo sestavnih delov, da bodo montirali carinarnico. Naročilo je skoraj nared, tako da računajo, da bodo z montažno lahko začeli že okoli 15. januarja. Tretja skupina delavcev pa gradi nadvoz za cesto Fernetiči - Col, pod katerim bo tekla glavna vhodna cesta za tovorno postajališče. Sedanjo cesto, ki vodi izpred mejnega prehoda proti avto-portu, so začeli nižati, tako da bodo pred vhodom na ploščad dosegli ustrezno višino.
V drugo fazo spadajo še razne druge gradnje, ki bodo prišle na vrsto po omenjenih glavnih delih. Tako je predvidena speljava potrebne kanalizacije, postavitev čistilnih naprav za črne in meteorološke vode, speljava metanovoda, vodovo da in elektrovoda (vse z Opčin), u-reditev asfaltne prevleke ter izkop posebnega bazena (v dolžini 30 m, širini 20 m in globini 5 m), iz ka terega bodo črpali vodo v primeru požara.
Pri razširjanju ploščadi se delavci poslužujejo min, tako da je vsako popoldne pri Fernetičih «kakor ob potresu» — so nam povedali domačini. Pri tem je že prišlo do vrste incidentov, da so namreč skale zletele tako daleč da so poškodovale nekaj rulotk, spravljenih v bližnjem kampingu. Pretekli petek pa je močnejša eksplozija pognala kamenje celo na glavno cesto proti mejnemu prehodu. Kamenje je ogrožalo promet, take da je morala nastopiti tudi policija. Odgovornost za mine nosi neko manj še podjetje, kateremu je družba Farsura poverila nalogo, da odstranjuje material s celotnega področja, na katero se bo razširila ploščad. Zaradi močnih min pa nastaja tudi škoda na bližnjih poslopjih. tako da so domačini v stalnem strahu za okna strehe in sploh za svojo varnost.
Človeško varnost močno ogrožajo tudi številni tovornjaki, ki parkira jo kar na glavni cesti Opčine - me ja, ne da bi se posluževali dela ploščadi, ki jim je na prosto razpo lago in kjer bi lahko parkiralo najmanj 30 tovornjakov s prikolico. Pred časom so se tu ponesrečili trije mladi Jugoslovani, v nedeljo popoldne pa je ob bolgarski tovornjak trčil tržaški avto, pri čemer je bila teže ranjena mlada potnica iz Trsta, šoferji tovornjakov ne marajo s ceste nredvsem iz dveh razlogov: ob cesti imajo namreč na razpolago gostilno, bare, hotelske sobe in vrsto prodajaln, v katerih lahko po potrebi nabavljajo razno blago, medtem ko na ploščadi vsega tega ni, saj še vode ni na razpolago, ne sanitarij, itd. Drugi razlog pa je v tem, da se šoferji boje, da bi zamudili «turnus» za prehod čez mejo, če ne bi postavili svojih tovornjakov kar v vrsto pred blokom. Vse to povzroča navadnemu avtomobilskemu in turističnemu prometu precejšnje nevšečnosti zlasti ob prazničnih dneh, ko carina ne dela in se pred mejnim prehodom ustvarjajo nepregledne vrste težko natovorjenih vozil. Ker bo delo za gradnjo postajališča trajala še dalj časa, bi morali prometni organi spravljati tovornjake z glavne ceste in jih preusmerjati na parkirni prostor, ki jim je na razpolago na bližnjem postajališču.
Obvestilo staršem
Otroci — Tržačani in Benečani, ki so na zimovanju v Zgornjih Gorjah pri Bledu, so srečno prispeli na kraj. Od danes naprej se bodo vsak dan peljali na Pokljuko, ker v dolini ni snega.
ŽALOSTNA SMRT PRILETNEGA MOŽA IN NJEGOVE DRUŽICE
Tragedija v Ulici Bartoletti: štiri dni mrtva v stanovanju
Verjetno sta umrla, ker je pečica na metan izčrpala ves kisik
liiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilun
Po četrtkovi demonstraciji prebivalstva Magdalene
NOVA ZAGOTOVILA GLEDE PODALJŠANJA PROGE 33
Upravna komisija konzorcija za prevoze bo v četrtek sklepala o tem vprašanju
Danes ob 11. uri se na dolinskem županstvu poročita ZDENKA TRAMPUŽ in
STOJAN SANCIN SPDT vošči svoji odbornici veliko sreče na novi življenjski poti
d
Danes se poročita
ZDENKA TRAMPUŽ in
prof. STOJAN SANCIN
Obilo sreče in veselja jima voščita ravnatelj in profesorski zbor srednje šole Simon Gregorčič v Dolini.
d
Danes se poročita
ZDENKA TRAMPUŽ in
STOJAN SANCIN Občinski odbor jima želi veliko sreče na skupni življenjski poti.
ZDENKI TRAMPUŽ in
STOJANU SANCINU
izreka najboljše želje v zakonskem življenju sekcija KPI Občine Dolina.
J
V nedeljo sta se v Zgoniku poročila
MAGDA REBULA in
DARKO METLIKA ŠK Kras iskreno čestita svoji odbornici in njenemu izvoljencu.
Vabimo Vas na družabno
SILVESTROVANJE
v Ljudskem domu v Križu.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 28. decembra
NEDOLŽNI OTROCI Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28. — Dolžina dneva 8.42. — Luna vzide ob 11.43 in zatone ob 0.00.
Jutri, SREDA, 29. decembra TOMAŽ
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 4 stopinje, najnižja 0,8 stopinje pod ničlo, ob 19. uri 3,2 zračni pritisk 1018,2 mb pada, vlaga 35-odstotna, brez vetra, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja
10,9	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
V dneh 24., 25. in 26. decembra 1976 se je v Trstu rodilo 11 otrok, u-mrlo pa je 37 oseb.
UMRLI SO: 64-letni Mario Scher-gna, 61-letni Giovanni Legovic. 70-letni Abramo Lecchi, 82-letni Antonio Degrassi. 64-letna Gisella Torre, 83-letni Ettore Locucco, 77-letni Salvatore Codella, 72-letna Giulia Turch vd. Giorgetti, 67-letna Ida De Ros por. Pertout, 52-letna Aristea Ferfoglia vd. Roiz, 73-letni Antonio Abate, 67-letni Giovanni Hotes, 79-letni Giovanni Smogliani. 53-let-na Elza Antonac, 79-letni Francesco Savi. 69-Ietna Anna Karnel vd. Co-lalto, 78-letna Bernardina Zanchi-rella vd. Velini, 62-letni Giuseppe Perini, 72-letna Vittoria Slaw por. Trumbic, 75-letni Guglielmo Gidino, 63-letna Berta Vicig vd. Pribac, 78-letna Giuseppina Piacuta vd. Zes-ser, 67 letni Albino Rauber, 71-letni Giuseppe Laurenti, 84-letni Giuseppe Cattoli, 34-letni Sergio Barducci, 73-letni Enrico Bellina, 44-letni Elio Vascotto, 80-letni Franc Grgič, 80-letni Dominik Štrekelj, 67-letni Nicolò Budicin, 77-letni Giovanni Korelich, 84-letna Livia Felice, 81-letna Anna Bozzer vd. Ja-nesich, 75-letni Antonio Perossa, 71-letni Alberto Špehar, 56-letna Antonia Scampi vd. Lapel.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do	16.	ure)
Vielmetti, Borzni	trg	12:	Al	Centauro, Ul. Rossetti	13;	Madonna	del
Mare, Largo Piave	2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 7.30)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; Žavlje: teL 213-137: Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA
BARI	85	23	80	26	1
CAGLIARI	88	56	9	29	77
FIRENCE	41	62	76	36	29
GENOVA	63	51	68	10	9
MILAN	55	78	20	71	37
NEAPELJ	7	81	60	37	9
PALERMO	47	60	67	75	79
RIM	78	15	70	68	58
TURIN	46	39	76	14	16
BENETKE	30	15	25	44	90
ENALOTTO
2 2 X 2X1 X 2 X 121
KVOTE: 12 — 10.614.000 lir; 11 — 336.300 lir; 10 — 25.900 lir.
Gledališča
ROSSE I TI
Gledališka skupina «Il Cerchio» sporoča. da odpadejo predstave «La gatta cenerentola» (Mačka pepelka). ker je zbolel glavni igralec. Tistemu, ki je kupil listek, ga bodo izplačali v prodajalni vstopnic stalnega gledališča «Teatro stabile».
VERDI
Novo leto v «Teatro Verdi» bodo začeli z uprizoritvijo znane Massene-tove opere «Werter». Dirigiral bo Bruno Bertoletti, delo je režiral Giulio Chazalettes. V glavnih vlogah bosta pela Carmen Gonzales in Alfredo Kraus.
Kino
Ariston 16.30 «Il deserto dei tartari». V. Gassman in G. Gemma. Barvni film.
Mignon 15.00 «La scarpetta e la
rosa».
Nazionale 15.00 «R libro della giungla». Walt Disney. Barvni risani film.
Grattacielo 16.00 «La pietra che scotta». Robert Redford in George Segal. Barvni film.
Fenice 15.00 «King Kong». Barvni film Dina De Laurentiisa.
Exeelsior 16.00 «R Casanova» Federica Fellinija. Igra Donald Su-therland. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.30 «Histoire d’0». Corinne Clery. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ritz 16.00 «R signor Robinson». P. Villaggio, Zeudi Araya.
Aurora 16.30 «L’ultima follia di Mei Brooks». Barvni film za vse.
CapStol 17.00 «Missouri». Jack Nickolson, Marion Brando. Barvni film.
Cristallo 16.00 «H corsaro della Ja-maica». R. Shaw. Barvni film.
Moderno 15.00 «Mary Poppins». Ju-lie Andrews in Dick Van Dyke. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Febbre di donna». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Impero 16.30 «Invito a cena col delitto». David Niven, Peter Sellers.
Vittorio Veneto 15.30 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». J. Nickolson. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Amico stanimi lontano almeno un palmo». G. Gemma.
Abbazia 16.00 «Continuavano a chiamarlo Trinità». Barvni film.
Radio 16.00 «4 marmittoni alle grandi manovre». Barvni film.
Astra 15.00 «Il settimo viaggio di Simbad». Barvni film.
Volta Zaprto.
Razstave
V Tržaški knjigarni Franko Vec-chiet razstavlja najnovejše grafične liste.
Atilij Kralj razstavlja v dolinski Torkli do 10. januarja 1977. Razstava je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 21. ure in ob nedeljah m praznikih (razen božiča in novega leta) od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Vpisani v likovni tečaj, ki ga prireja «Associazione artistica regionale» praznujejo božič z razstavo v dvorani v Drevoredu Ippodromo 2/2. Razstava je odprta od 27. decembra do
3.	januarja 1977 od 17. do 20.30 (samo ob delavnikih).
URARNA - ZLATARNA
MALALAN
OPČINE, PROSEŠKA 6 - TRSI vam priporoča:
■ CERTINA □ BULOVA B ZENITU
B HEUER

TEČAJI VALUT V MILANU DNE 27 12. 1976
Ameriški dolar: debeli	877.—
drobni	845.—
Funt šterling	1478.—
Švicarski frank	357,25
Francoski frank	174,80
Belgijski frank	23,90
Nemška marka	369.—
Avstrijski šiling	51,80
Kanadski dolar	845,—
Holandski florint	353.—
Danska krona	148.—
Švedska krona	208.—
Norveška krona	166.—
Drahma: debeR	20.75
drobni	20,75
Dinar: debeli	4L—
drobni	4L—
MENJALNICA
vseh tujih valut
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
JOSIP KOŠUTA
(KADEKOV)
Slovo od pokojnika bo danes, 28. decembra 1976 ob 11.30 na pokopališču v Kopru.
Pokopan bo v Preddvoru pri Kranju danes ob 15. uri.
Žalujoči: žena Brigita, sestri Roža in Marija ter brat Ferdinand z družinami, nečaki in drugo sorodstvo Križ, Trst, Koper, Preddvor, 28. decembra 1976
Po dolgi in mučni bolezni nas je 25. t.m. zapustila naša draga
ALOJZIJA SULČIČ por. LAHARNAR
(bivša partizanka)
Pogreb bo danes, 28. t.m., ob 15. uri v Križu.
Žalostno vest sporočajo: mama-«Pavla, mož Henrik, hči Nadja, nečakinja Maša in drugo sorodstvo
Dne 25. t.m. nas je zapustila naša draga
ELZA ANTONAC
Pogreb bo danes, 28. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na opensko pokopališče.
Žalujoči: sestra, stric in drugo sorodstvo
Opčine, Trst, Ljubljana, 28. decembra 1976
Sporočamo žalostno vest, da je 25. decembra umrla
ELZA ANTONAC
dolgoletna profesorica filozofije in zgodovine na našem zavodu. Ohranili jo bomo v trajnem in hvaležnem spominu.
Licej «France Prešeren»
Trst, 28. decembra 1976
SPD Tabor — Opčine se poslavlja od svoje drage neutrudne pobudnice kulturne dejavnosti in vzgojiteljice
ELZE ANTONAC
Težko prizadeti sestri in sorodnikom iskreno sožalje.
Nenadoma je preminil naš dragi
DOMINIK ŠTREKELJ
Pogreb bo danes, 28. t.m., ob 13.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev.
Žalujoči: hči, sin, sestre in brat z družinami ter drugo sorodstvo
Božje polje, Trst, Buenos Aires, 28. decembra 1976
Po dolgi in mučni bolezni je preminila
TONČKA LAPEL roj. ŠKAMPERLE
Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, 29. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Katinari.
Žalostno vest sporočajo: sin Fulvio, hči Silvia por. Robba, bratje Niko, Bogo in Anton (odsoten), sestra Pina ter drugo sorodstvo
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Na izrecno željo pokojnice družina ne žaluje.
Trst, Senožeče, Koper, Chicago, 28. decembra 1976 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša draga mama in nona
ANTONIJA ANTONIČ vd. SEMOLIČ
Pogreb drage pokojnice bo danes, 28. t.m., ob 15. uri v cerkvi v Mavhinjah.
Žalujoči: sinova Vladimir in Lojze ter hčerka Olga z družinami
Sesljan, Ronke, Buenos Aires, 28. decembra 1976
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage matere in none
IVANE ŽULJAN vd. PREGARC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, pevskemu zboru PD «Slavec», godbi na pihala ter govornici za poslovilne besede.
Žalujoče družine: Pregare in Grahonja Log, Rocol, 28. decembra 1976
Zavodska sveta znanstvenega in klasičnega liceja F. Prešeren izrekata iskreno sožalje sestri Gini ob smrti prof. Elze Antonac.
Ob hudi izgubi drage sestre prof. Elze Antonac izrekajo najgloblje sožalje sestri Gini dijaki znanstvenega in klasičnega liceja F. Prešeren.
Sindikat slovenske šole sporoča, da je v soboto umrla dolgoletna in zaslužna članica prof. Elza Antonačeva, profesorica na klasičnem liceju «France Prešeren».
Svoje člane vabi, naj se udeležijo njenega pogreba in počastijo njen spomin.
Užaloščeni sestri in drugim sorod ri kom izreka svoje globoko sožalje.
Ob smrti prof. Elze Antonac izreka Slovenska prosvetna zveza globoko sožalje sestri Gini in drugim sorodnikom.
Krožek za družbene in politične ve de P. Tomažič se klanja spominu svoje članice prof. Elze Antonac in izreka globoko sožalje sestri Gini in drugim sorodnikom.
ŠD Mladina izreka svoji odbornici Nadji Laharnar iskreno sožalje ob težki izgubi drage mame.
Ob smrti Alojzije Laharnar izre kata Ida in Danilo družini globoko sožalje.
NA POBUDO POKRAJINSKE SINDIKALNE FEDERACIJE
Pokrajina bo usklajala pobude za združevanje skupnih dejavnosti
Podjjetja krajevnih ustanov naj bi združili v pokrajinske ali področne konzorcije ter tako zagotovili smotrnejše izkoriščanje njihovih zmogljivosti
Ob nenadomestljivi izgubi tovarišice Alojzije Sulčič por. Laharnar izreka ANPI-VZPI iz Križa pri Trstu občuteno sožalje svojcem.
Sekcija PSI iz Križa izreka globoko sožalje materi Pauli, možu Henriku in hčerki Nadji ob prerani izgubi drage Alojzije (Gigke) Laharnar. S ponosom jo bomo ohranili v spominu kot hrabro borko v narodnoosvobodilni borbi.

m

_ Namesto cvetja na grob Antonije žagar daruje Sveto Grgič z družino 5.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji.
V	spomin na dragega strička Josipa Košuto daruje nečakinja Vlasta z možem Armidom 20.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji.
Namesto novoletnih voščil članom in organizacijam daruje PD Slavko Škamperle od Sv. Ivana 15 tisoč lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji.
Alma in Marica voščita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srečno novo leto in darujeta 10.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji.
Namesto pismenih novoletnih ščil sorodnikom, prijateljem in znancem daruje Lojzka Čebohin - Gro-zdana 5.000 lir za žrtve potresa Beneški Sloveniji.
Namesto cvetja na grob Antonije Žagar darujeta Ivanka in Karlo Grgič (Padriče 15) 3.000 lir za šolo K. D. - Kajuh.
V	spomin na tovarišico Elzo An tonac daruje openska sekcija KPI 10.000 lir za SPD Tabor in 10.000 lir za tiskovni sklad partijskega glasila Delo.
V	spomin na Elzo Antonac daruje Viktor Sosič z družino 5.000 lir za SPD Tabor in 5.000 lir za krožek za družbene in politične vede «P. Tomažič».
Nosilci krste Justa Pečarja od Banov darujejo 10.000 lir za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah.
V	počastitev spomina tov. Justa Pečarja daruje Tončka Vidau 3.000 lir za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Pine Ma lalan darujeta Angela in Francko Škerlavaj 5.000 lir za ŠD Polet. V isti namen darujeta Anica in Mar-čelo Malalan 5.000 lir za ŠD Polet
V	spomin na prof. Elzo Antonac darujejo dr. Gantar, Egon Kraus, Felice Ostrouška in Marčelo Malalan 40.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na drago prof. Elzo Antonac darujeta Zdenko in Maja
10.000	lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Dominika Štreklja daruje družina Albin Magajna iz Križa 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Proseka.
Otroci slovenskega vrtca pri Sv. Ivanu darujejo 16.450 lir za «Mlado briezo».
V	počastitev spomina Josipa Pra šla daruje družina Ban (114) 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel.
V	počastitev spomina Karla Rupla daruje žena Angela 5.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V isti namen darujeta Marija in Nini
3.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Pepi Starc daruje 5.000 lir za pev ski zbor Tabor.
V	spomin na drago Elzo Antonac darujeta Lili in Milko Čebulec 5.000 lir za SPD Tabor.
Namesto cvetja na grob drage mame daruje Nadja Laharnar 20 tisoč lir za ŠD Mladina.
Namesto cvetja na grob Alojzije Laharnar daruje družina Strogov šek 5.000 lir za ŠD Mladina. V isti namen darujeta Ida in Nacjo Bogateč 10.000 lir za ŠD Mladina.
V	počastitev spomina Ivane Pregare in namesto cvetja na grob prof. Elze Antonac daruje družina Kuret 10.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Pine Ma lalan in prof. Elze Antonac daruje Lucija Hrovatin 10.000 lir za PD Tabor.
V	spomin na tov. Elzo Antonac darujeta družini Radka in Branko Lakovič 5.000 lir ter Pepka in Rudi Sosič 10.000 lir za SPD Tabor Op čine.
Na povabilo predsednika pokrajinske uprave Agatija so se v ponedeljek v pokrajinski palači sestali zastopniki enotne sindikalne federacije CGIL. CISL, UIL ter deželnega odbora za podjetja krajevnih ustanov, da bi preučili sindikalno politiko na področju družbenih dejavnosti v Posočju. Sindikalno federacijo sta zastopala Colaut-ti in Colleoni, CRIPEL Marin, delavce v krajevnih ustanovah pa Al pini, Bosio, Biancuzzi in Lesovini.
V razpravi so osvetlili možnosti združevanja skupnih dejavnosti v konzorcije, kar naj bi v končni fazi vplivalo na njihovo pocenitev. Beseda je tekla o vodovodih, meta-novodih, javni razsvetljavi, upopelje-valnikih, pogrebnih službah, reklamni dejavnosti, kanalizaciji, čistilnih napravah in smetarski službi S tem v zvezi so kot primer navedli tudi pokrajinsko prevozno službo, ki je prešla v javno upravo.
Po uvodnih besedah pokrajinskega predsednika Agatija, ki je zagotovil pripravljenost pokrajinske uprave, da koordinira posamezne pobude ter doseže bolj smotrno in tudi cenejše delovanje posameznih skupnih dejavnosti, sta zastopnika sindikalnega gibanja Aldo Colleoni in Colautti opisala politiko sindikalne federacije, ki teži k premagovanju sektorske zaprtosti na tem področju ter predlaga povezovanje teh služb v konzorcije, ki naj imajo pokrajinski ali pa področni značaj. Prvi cilj tega predloga je zagotoviti občanom boljše storitve, preprečiti razsipanje javnega denarja (kar je nekaj običajnega in je posledica nesmotrnega izkoriščanja ljudi, naprav itd.) ter izdelati program posegov.
Predsednik CRIPEL Marino Ma rin je poročal o ugotovitvah, ki so jih zbrali na različnih področjih ter je predlagal enotno vodstvo za oskrbo z vodo, plinom in elektri ko, medtem ko naj bi za potrebe javne čistoče zgradili dva upepelje-valnika; goriški naj bi služil tudi potrebe Krmina in Gradišča,
so vodovod, elektrika, plin, bi kazalo ustanoviti pokrajinske konzorcije —• je dejal Colleoni — za druge, kot so upepeljevalniki, čistilne naprave in podobno, pa bi ustanovili področne konzorcije, ki bi «pokrivali» potrebe na levi oziroma na desni strani Soče.»
Zelo otipljiv primer, kako ne smiselno je, da vztraja vsaka občina pri svojem, ozkem reševanju vprašanja .skupnih služb, je prav primer Gradeža, kjer jih razmere silijo, da si zgradijo novi vodovod. Občinski predstavniki tega kraja v laguni so namreč ugotovili, da bodo svoje žejne občane odžejali bolj poceni, če se bodo navezali na po-soški vodovod,. ki ga za potrebe Trsta gradijo v spodnjem Posočju. Tamkaj poskusno že obratuje črpalka, iz katere se sedaj voda izliva v Sočo. Gradež se bo priključil na to napravo in s tem rešil svoj problem. To je samo en primer, vendar je takšnih še veliko.
Predsednik Agati je sprejel sindikalni predlog, da CRIPEL sestavi dokument, v katerem bo točno opredelil možnosti združevanja skup nih dejavnosti na pokrajinski ali
področni ravni, pokrajinska uprava pa bo, ko bo ta dokument izdelan, sklicala sestanek vseh prizadetih ustanov, da bodo poiskali najboljši način, kako te dejavnosti urediti, da bi bile učinkovitejše in da ne bi po nepotrebnem razmetavali javnega denarja.
DELEGACIJA PRI PREFEKTU
Avtoprevozniki zaskrbljeni zaradi pomanjkanja dovoljenj
Gre za dovoljenja za prevoz blaga s tovornjaki v Jugoslavijo
V četrtek seja pokrajinskega sveta
Zadnjo sejo v letošnjem letu bo imel goriški pokrajinski svet v četrtek, 30. januarja, ob 18. uri. Na tej seji bodo verjetno izvolili svetovalske komisije, ki bi preučevale vprašanja raznih področij, sporazumno z ožjim pokrajinskim odborom. Delo teh komisiji, v katerih naj bi bile zastopane stranke, ki imajo svoje svetovalce, naj bi olajšalo delo pokrajinskega sveta. Poleg področnih komisij naj bi ustanovili tudi pokrajinsko gospodarsko kon-zulto, v katero naj bi prišli tudi predstavniki gospodarskih ustanov in sindikatov.
Zastopniki obeh zadružnin zvez, goriškega konzorcija avtoprevozni kov in goriške zadruge avtoprevoznikov so bili prejšnji dan pri go riškem prefektu dr. Barrassu. O-brazložili so mu hud položaj, ker ni še ministrstvo za prevoze posla lo na pristojni goriški urad dovoljenj za vožnjo s tovornjaki v Jugoslavijo za prihodnje leto 1977 Zastopniki avtoprevoznikov so prefek tu dejali, da je prišlo do podobnih zastojev tudi v prejšnjih prilikah in da so morali zaradi tega goriški avtoprevozniki, ki imajo največ po sla prav s prevažanjem blaga v Jugoslavijo in iz nje. večkrat usta viti delo. Na jugoslovanski strani pa je drugače, kajti pristojne jugo slovanske oblasti so pravočasno dale svojim avtoprevoznikom u-strezna dovoljenja za vožnje v Italijo.
Goriški avtoprevozniki so zahtevali naj prefekt posreduje v Rimu.
in družinam. Goriška ustanova je svoje delo usmerjala v pomoč tistim občanom, za katere je doslej dobivala nalog. So pa ljudje, ki se ne obračajo na javno pomoč iz neznanja ali pa ker nočejo pomoči, Vodstvo ECA se zato obrača na vse meščane, da ga obvestijo o primerih ljudi, ki pomoč potrebujejo, sami pa ne zaprosijo zanjo. Obvestila sprejema pisarna ECA v Gorici, Ul. Baiamonti 22.
Obvestilo ECA
Vodstvo goriške občinske podpor ne ustanove se obrača na vse občane, da mu pomagajo pri razvi janju njegovega dela. Na podlagi zakonov ima ta ustanova nalogo pomagati socialno ogroženim občanom
SEDEM MESECEV PO MAJSKEM POTRESU
V	zgornjem Posočju so končali prvo fazo obnovitvenih del
V	letu 1977 intenzivno nadaljevanje obnove ■ Zagotovljena prezimitev za vse, ki jih je prizadel potres ■ V prihodnjem letu samo v tolminski občim za okrog 100 milijard starih dinarjev gradenj
drugega pa naj bi zgradili v Tržiču. Gradež, ki je oddaljen in ima svoje značilnosti, pa bi si zgradil svojega. Marin je nadalje dejal, da pri teh dejavnostih niso največje breme naložbe, ampak njihovo vzdrževanje.
Predstavnik organizacije delavcev krajevnih ustanov (FLEL) Legovini je dodal, da so že preučili sta nje vodovodov in da bi lahko že prešli k izvajanju sprejetih načel o konzorcialni službi.
Predsednik Agati je v svojem sklepnem govoru omenil boj za var stvo okolja in s tem povezano gradnjo upepeljevalnikov in čistilnih naprav. Poudaril je popolno priprav ljenost pokrajine, da v sodelovanju s krajevnimi ustanovami rešuje na vedena vprašanja. S tem v zvezi je sprejel predlog, da v februarju skliče sestanek nredstavnikov krajevnih ustanov, že obstoječih konzorcijev, ustanove CRIPEL ter sindikalnih organizacij.
O visokem družbenem pomenu sestanka, za katerega se je zavzemala predvsem sindikalna federacija, nam je član sindikalne federacije na tem sestanku dr. Aldo Colleoni navedel nekaj stvarnih primerov, ki dokazujejo nesmotrno in razdrobljeno delovanje skupnih dejavnosti. V goriški pokrajini imamo za približno 15O.0ÌOO prebivalcev kar šest vodovodnih podjetij, s popolnimi delovnimi organizacijami, ki prodajajo vodo po različnih tarifah. Po Colleonijevih besedah takšna distribucijska mreža ni racionalna ter bi bilo treba iskati druževanje posameznih podjetij na pokrajinski osnovi, tako da ne bi podjetja svo jih računov sestavljala ori podjetjih v Trstu ali celo v Vidmu, ampak bi se posluževala uradov in mehanizacije mestnih podjetij v Go rici,
«Za nekatere skupne storitve, kot
V	tolminski občini in v tistih naseljih novogoriške in idrijske občine, ki jih je prizadel potres, so končali prvo obdobje obnove. Z izredno požrtvovalnim delom zidarjev in drugih gradbincev, pripadnikov vojske in milice, monterjev raznih strok, delovnih brigad, prostovoljcev iz vse Slovenije ter mnogih drugih, ki so prišli na pomoč ljudem v nesreči, so zgradili skoraj vseh 475 doslej predvidenih stanovanjskih montažnih hiš ter 29 večjih objektov iz sestavljivih delov. V njih so zagotovili prezimitev za večino občanov, ki jih je prizadela naravna nesreča. Precejšnje število družin bo zimo preživelo v svojih hišah; slednje so bile med potresom sicer poškodovane, toda so jih že obnovili. Gre skupaj za okrog 2 tisoč stanovanjskih poslopij. Tem družinam so pri obnovi domov pomagala gradbena podjetja, oziroma jim je finančno pomagal občinski odbor za odpravo posledic potresa v Tolminu. Manjše število družin bo moralo prebiti zimo pri svojcih ali pri sosedih. Vsaka družina, ki bo nudila gostoljubje prizadetemu občanu, bo zanj prejela 500.000 starih dinarjev pomoči iz občinskega sklada.
V	obdobju po zadnjih močnejših potresnih sunkih v preteklem septembru je bilo skratka zlasti na Tolminskem opravljeno zelo pomembno in veliko delo. Pri tem je treba u-poštevati, da je bilo vreme skrajno neugodno, saj je kar 24 dni deževalo. Delovni ljudje in občani iz Slovenije ter tudi iz drugih jugoslovanskih republik in obeh pokrajin, so poleg opravljenega dela zbrali za prizadete kraje tudi več kot 27 milijard starih dinarjev pomoči v gotovini. Ta sredstva so že skoraj v celoti porabili: največji del so na menili za financiranje novih naselij montažnih hiš v breginjskem kotu in drugod, za gradnjo vodovodov, kanalizacije, cest, pa za napeljavo e-lektrike ter za druga dela. Kot smo v «Primorskem dnevniku» že poročali, revnejšim družinam vsa dela izvajajo brezplačno, se pravi, da
stroške poravna družba.
Kljub uspehom pri odpravi posledic naravne nesreče, pa je končanih komaj okrog tretjino obnovitvenih del. Upoštevati je namreč treba, da je bilo med potresom porušenih ali poškodovanih skupaj okrog 8.000 stanovanjskih poslopij. Tolikšno število zgradb bo seveda treba tudi nadomestiti. Spričo takega stanja so pristojni organi v okviru republike Slovenije ter v prizadetih občinah že sklenili, da bo potrebno z obnovo letu 1977 nadaljevati. V prihodnjem letu bodo obnovili vse stanovanjske hiše, ki jih je še mogoče popraviti oziroma bodo zgradili potrebno število novih poslopij. Hkrati pa bodo namenili posebno skrb obnovi gospodarskih in drugih družbenih objektov ter se lotili izpolnjevanja načrtov za gospodarsko preobrazbo tolminske občine in celega Posočja. Pri tem je posebnega pomena sanacija Alpskega turističnega centra v Bovcu ter zagotovitev novih delovnih mest rudarjem idrijskega rudnika. Ta je namreč, kot znano, zaradi velikega padca cen živega srebra na tujih trgih že dalj časa v težavah.
I novim obdobjem obnovitvenih del bodo začeli takoj, ko bo to dopuščalo vreme. Do tedaj pa bodo sprejeli ustrezne ukrepe za zagotovitev potrebnih dodatnih sredstev. Tudi v letu 1977 bo za odpravljanje posledic potresa velikega pomena sodelovanje vojske, mladinskih delovnih brigad, gradbenih delavcev ter specializiranih brigad strokovnih delavcev. Pričakujejo, da bo pri nadaljnjih prizadevanjih za obnovo o-ziroma za gospodarsko preobrazbo tolminske občine ter tistih naselij v novogoriški in idrijski občini, ki jih je prizadel potres, sodelovalo v letu 1977 več kot 3.000 gradbincev in dru. gih delavcev.
M. D.
OSTER ODGOVOR SINDIKALNE ZVEZE
Danes na Goriškem enourna stavka proti ukrepu INAM
Stališče sindikalne zveze o uporabi sredstev «goriškega sklada»
Tajništvo pokrajinske sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL se je v dneh pred prazniki ukvarjalo predvsem z dvema pomembnima problemoma. Prvi se nanaša na nedavni preklic ugodnosti, ki so jih uživali zavarovanci zavoda INAM iz goriške in tržaške pokrajine, drugi pa je v zvezi z uveljavljanjem novega zakona o goriški prosti coni ter o porazdelitvi sredstev iz «goriškega sklada».
Glede enostranskega in nesmiselnega ukrepa osrednjega vodstva zavoda INAM je pokrajinsko tajništvo zavzelo odločno in ostro stališče. V tiskovnem poročilu, ki so ga izdali v četrtek, pojasnjujejo nesmiselnost in škodljivost ukrepa samo dobrih šest mesecev pred začetkom uvajanja reforme v zdravstvu. Poudarjajo nadalje, kako bo ta akt, kolikor ne bo v kratkem času preklican, prizadel predvsem delavski razred, ki že itak nosi najtežje breme v tem težavnem gospodarskem in družbenem položaju.
Sindikati nadalje pozivajo vse družbene in politične sile, posebej pa še vlado in ministra za delo in so-
cialno skrbstvo, naj se zavzamejo za takojšnjo odpravo krivičnega u-krepa.
Za danes pa so oklicali enourno stavko vseh delavcev, ki so zavarovani pri zavodu INAM. Stavkali bodo zadnjo uro v vsaki izmeni. Stavki pa se bodo pridružili tudi delavci iz tržaške pokrajine, ki jih je ukrep od 11. t.m. prav tako prizadel. Glede porazdelitve sredstev ;~ «goriškega sklada» pa zavzemajo sindikati stališče, naj se ta porabijo res smotrno in za take investicije, ki lahko dajo nov zagon goriškemu gospodarstvu in zagotovijo tudi primerno število novih delovnih mest.
Sredstva — približno 800 milijonov lir letno — naj ne bi služila niti za mašitev lukenj, tam kjer sta zatajili država ali dežela s svojimi po šegi.
Sindikati so tudi mnenja, da bi se lahko dvignile kvote pri nekaterih vrstah blaga (gorivo), seveda pod pogojem, da se tako dobljena sred stva namenijo samo za take naložbe ki bodo goriškemu gospodarstvu res koristile.
ki ga je upravljal 19-letni Roberto Bisiach iz Gradišča. Devettija so zaradi številnih poškodb nemudoma prepeljali v goriško splošno bolnišnico, nato v Videm, kjer so si zdravniki pridržali prognozo.
Seveda ni v teh dneh manjkalo tudi lažjih prometnih nesreč, z manjšimi telesnimi poškodbami ali samo z gmotno škodo.
dorica
VERDI 16.00—19.00—22.00 «II Casanova». F. Fellini. D. Sutherland in T. Aumont. Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15—20.15 «Kmg-Kong» Brid-ges J. Lange.
MODERNISSIMO 16.40—22.00 «Il figlio di King-Kong». Znanstvenofantastični film.
CENTRALE 16.30-19.00-21.30 «Mary Poppins». W. Disney. J. Andrews in D. Van Dyke.
VITTORIA 17.00—22.00 «Africa erotica». L. Casley in E. Carson. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 «400.000 dol-lari sull'asso di cuori».
PRINCIPE 16.00-19.00 «Novecento at-to II».
Nova dorica in okolica
SOČA «V vrtincu» ameriški barvni film ob 16.00 in 20.00.
SVOBODA «Rdeči rubin» danski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Štirje mušketirji» ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči le v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4. tel. 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolò, Ulica 1. ma.ia. tel. 73328
Mali oglasi
NA PECI prodajamo trosobno stanovanje z dvoriščem in velikim vrtom. Pojasnila nudi brivec iz Sovodenj.
GOSTILNA	
z mesom in ter pristnim	ribami na žaru briškim vinom
	PRI IVI I RK OTU
	vabi vse na SILVESTROVANJE GORICA, Grojna 2
Drevi sestanek krajevnega sveta v Stražcah
Drevi se spet sestane krajevni svet v Stražcah. Svetovalci bodo razprav ljali o nekaterih stanovanjskih vpra šanjih ter o spremembah splošnega regulacijskega načrta. Sestanek bo ob 20.30 na sedežu knjižnice v Ulici Brigata Pavia.
PONUDBA ZA DELO
Podjetje INTECO S. p. A.
izpopolnitve osebja:
sprejema delavce zaradi
Varilce
ključavničarje
Pleskarje
INTECO
GORICA - Štandrež - Ul. Ressel 3 - Telefon 83992
Hude prometne nesreče ob praznikih
Praznično vzdušje na Goriškem je skalila vrsta hudih prometnih nesreč. Dve osebi sta umrli že kmalu po nesreči, tretja pa se bori za življenje v videmski bolnišnici.
V Gradišču je v soboto izgubil življenje komaj 10-letni Livio Grat ton. V Drevoredu Trieste ga je s avtom povozil 38-letni Adalberto Vi sintin iz Foljana. Zaman je bila takojšnja zdravniška pomoč v goriški bolnišnici in kasneje v videmskem centru za oživljanje, kamor so deč ka prepeljali zaradi hudih poškodb. Proti večeru je umrl.
Druga smrtna prometna nesreča se je zgodila v Tržiču na božični večer. 45-letni Fioravante Corazza se je z mopedom peljal po Ul. Bagni, iz nepojasnjenih razlogov pa je izgubil nadzorstvo nad vozilom ter treščil v parkiran avto. Udarec pa je bil usoden, saj je že med prevozom v bolnišnico izdihnil zaradi zloma možganskega dna. Nesreča se je zgodila okrog 20. ure.
Do podobne nesreče pa je prišlo približno ob istem času tudi v Gradišču. Okrog 20.15 je 53-letni Fio-rinto Devetti z motorčkom trčil v pred njim vozeči avtomobil fiat 850,
NADALJUJE SE V TRŽIČU
v Ul. Duca D'Aosta 91-93 (nasproti UPlf.1)
VELIKA
IZREDNA
PRODAJA
MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH OBLAČIL IN VOLNENIH IZDELKOV
Nova uprava ARA
bivši De Marchi
PO TRADICIONALNI ANKETI ZAGREBŠKEGA DNEVNIKA «ŠPORISKE NOVOSTI»
V prijateljski tekmi
Mima Jaušovec in Matija Ljubek letošnja športnika leta SFRJ
Lepo priznanje tudi Kranjčanu Mirku Janškovcu - V ekipnih tekmovanjih so se najbolj izkazali košarkarska reprezentanca in rokometašice Radničkega
Teniška igralka Mima Jauševec in kanuist Matija Ljubek sta najboljša jugoslovanska športnika v letu 1976.
Enak naslov je pripadal moški jugoslovanski košarkarski reprezentanci, pri dekletih pa rokometašicam beograjskega Radničkega. Taka je bila razglasitev 27. ankete Sportskih novosti, pri kateri je sodelovalo 280 novinarjev iz vse Jugoslavije.
Pokale najboljšim je v Zagrebu podelil glavni urednik Sportskih novosti Zvone Mornar.
Nagrado za fair play — Vladimir Oreškovič — pa so podelili trenerju ženske namiznoteniške reprezentance Krajnčanu Mirku Janškovcu.
r
pomeni za mlado ekipo izreden u speh. Bronasta kolajna je- visela okoli vratu tudi Mirku. Toda nesebični Janškovec je šel Bela Selu, snel svojo kolajno in jo obesil okoli vratu tistega, ki je bil po njegovem mnenju bolj zaslužen za ta uspeh.
Jugoslovanski košarkarji pa so pravi rekorderji na teh anketah, saj so bili za najboljše izbrani že osemkrat. Tudi v tej izbiri je seveda odločala montrealska kolajna. Srebro košarkarjev ni dovolilo nobenih ugibanj.
Rokometašice beograjskega Radničkega so v letošnjem letu osvojile
slovanskih prvakinj in pokalnih zmagovalk, so še zmagale v pokalu evropskih prvakinj.
PLAVANJE
Petrič zopet odličen
Na velikem novoletnem plavalnem mitingu v Trbovlju je bil zopet osrednja osebnost mladi plavalec kranjskega Triglava Borut Petrič, ki je zmagal v vseh disciplinah, v katerih je nastopil.
V sprintu pa je izboljšal državni mladinski rekord za majhne bazene s časom 55'9.
Povratno srečanje bo 15. januarja na Reki
Odbojkarji Bora in jugoslovanskega pivoligaša Rijeke na skupnem posnetku po prijateljski tekmi na stadionu «Prvi maj». Presenetljivo so v tem srečanju slavili borovci.
prav vse naslove. Po naslovu jugo-
......m...........................................................................................................................................iiii„,„,„„„„„„l„liiiiimi„.........................
Bor — Rijeka	2:1
(15:9, 10:15, 15:11)
BOR:	Kodrič, Milič, Špacapan,
Požar, Živec, Ugrin, Kralj, Neubauer in Zadnik.
RIJEKA Brožič, Liverič, Crnkovič, Sršen, Travica, Jeličič in Milin.
Odbojkarji Bora so se med tednom poslovili od leta, ki se izteka z mednarodno tekmo z jugoslovanskim prvoligašem Rijeko. Za slovo so borovci slavili nepričakovano zmago, ki pa je bila povsem zaslužena. Res, da šesterka Rijeke ni nastopila z najboljšo postavo, toda ne glede na to dejstvo, izbojevana zmaga ne izgubi na svoji vrednosti. Kot na vseh preteklih prvenstvenih srečanjih lahko poudarimo tudi za to, da so Tržačani napravili velik na-
llUIIHIIIIIIIIIIlIlllllllllllllllIIIIlIlHlUIIIIIIinillllllllll
KOŠARKA
V PRVIH ITALIJANSKIH LIGAH I NA PRVI SEJI ZDRUŽENJA SEOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
Mariborčanka Mirna Jaušovec, letošnja jugoslovanska športnica leta
Za Mimo Jaušovec lahko rečemo, da je pomenilo leto 1976 prodor v sam vrh svetovnega tenisa. Dobri poznavalci svetovnega tenisa uvrščajo 20-letno študentko iz Maribora na deveto mesto jakostne lestvice.
Matija Ljubek, 23-letni mizar iz Belišča, pa je nedvomno prave športno odkritje in ne samo v ju goslovanskem, ampak v svetovnem merilu. Na olimpijskih igrah io o-svojil kar dve kolajni, in sicer bronasto in zlato v kanuju.
Kranjski namiznoteniški trener Mirko Janškovec je samo tri tedne pred evropskim prvenstvom prevzel žensko namiznoteniško reprezentanco, ki jo je dolgoletni trener Bela Sei iz objektivnih razlogov zapu stil Prizadevni Mirko se je hitro odločil. Na Hvaru je vodil dekleta na zaključnih pripravah in potem so odšli na prvenstvo v Prago. Vrnili so se z bronasto kolajno, ki
v >r
POŽRTVOVALNI TRŽAČAN! IZGUBILI Z EMERSONOM ŠELE PO PODALJŠKU
Goričani so nudili državnemu prvaku Sinudyneju zelo močan odpor
					
m i	Pl	m			l t J
1.	Stivale
2.	Orestilla
1.	Bon vero
2.	Granarolo
1.	Scaltro
2.	Sevenoaks
1.	Mustaki
2.	Vuttera
1.	Bufalotta
2.	Ottolenga
1.	Botner
2.	Managua
KVOTE 582.085 lir
45.000	lir
6.000	lir
Pali. TS — Emerson 67:78 (30-25, 57:57)
PALLACANESTRO TRIESTE: Ritossa, Forza 9, Oeser 6, Baiguera 10, Meneghel 14. Scolini. Pozzeceo 6, Jacuzzo 2, De Vries 20, Rolla.
EMERSON GENOVA: Rusconi 6, Boscaglia, Gualco 10, Salvaneschi 2, Croci, Marinaro, Natali 14, Car-raria 8. Marquinho 24, Billeri 4.
SODNIKA: Burcovich in Zanon iz Benetk.
PROSTI METI: Pali TS 11:19, Emerson 14:29. PON:	Baiguera,
Gualco, Carraria. De Vries.
GLEDALCEV: 2.300.
Po dramatični in večkrat razburljivi tekmi je Emerson iz Genove šele po podaljšku premagal tržaški Pallacanestro, ki je bil večji del tekme v vodstvu in je popustil prav tedaj, ko bi se moral še bolj zagrizti. Tržačani so namreč bili boljši tekmec vse do zaključnih minut. Tedaj pa so gostje dohiteli domačine Zadnje sekunde srečanja so bile dokaj dramatične, tako da sta se ekipi po dveh regularnih časih razšli pri neodločenem izidu.
V podaljšku so Tržačani igrali brez svojega najboljšega dirigenta Baiguere in njihova naloga je tako postala skoraj brezupna. Vseeno pa so domačini zaigrali izredno požrtvovalno. Najbolj izkušen košarkar gostov, Rusconi, pa je nekai sekund pred koncem tekme dal odločilni koš in za domačine je bilo tako konec.
Tekma ni bila na dokajšnji tehnični ravni. Košarkarji obeh ekip so bili poprečni pri metih in tudi sodnika sta večkrat zgrešila, s tem da sta najboljšemu strelcu gostov Marquinhu dovoljevala grobo igro. Od domačinov je tokrat izredno prijetno presenetil kapetan in veteran Pozzeceo,
Komentar Mirka Novosela
Derbi kola Sarajevčanom
Po prepričljivi zmagi naše moške reprezentance na Balkanskih igrah, kjer je «plava vrsta» osvojila zlato kolajno, je bilo v soboto in nedeljo 11. kolo prve jugoslovanske zvezne košarkarske lige.
Derbi kola je bil v Beogradu, kjer sta igrala domača	Crvena zvezda in sarajevska Bosna,
ki je eden	od kandidatov za osvojitev letošnje-
ga državnega naslova.
Zmagali so Sarajevčani in to predvsem po zaslugi odličnega Mirze Delibašiča, ki je sam dal kar 32 točk. Sploh je bil najboljši strelec iz Sarajeva nerešljiva uganka za Slavniča in tovariše, ki so bili v prvem polčasu boljši nasprotnik, v drugem delu tekme pa so morali priznati premoč gostov, ki tako ostanejo v borbi za državni naslov.
Še	naprej	vodi	beograjski	Partizan, ki se ni posebno namučil,
da je	piemagal	novinca lige	— Igmana. Zopet pa je ostal brez
točk ljubljanski Brest, ki je izgubil v Skopju z neposrednim nasprotnikom za obstanek v ligi, z Rabotničkim. Položaj Ljubljančanov postaja tako dokaj kritičen in že v prihodnjem kolu bodo Je-lovac in tovariši gostovali na Reki, kjer se bodo spoprijeli s presenetljivim K varnerjem, ki je v tem kolu v gosteh premagal Zadar.
Tokrat pa je na vsej črti razočarala zagrebška Cibona, ki je proti Radničkemu igrala zelo nezbrano.
Splicam pa so se tokrat pošteno oddolžili v Valjevu za lanski neuspeh. Jugoplastika je namreč Metalcu nasula kar 116 košev in je tako potrdila, da upravičeno juriša na letošnji državni naslov.
Tudi to kolo je pokazalo, da je borba za naslov osredotočena na tri ekipe:. Partizana, Bosno in Jugoplastiko. Na dnu lestvice pa se obeta izredno ogorčen boj.
IZIDI 11. KOLA
V	BEOGRADU: Crvena zvezda — Bosna Sarajevo
V	ZAGREBU: Cibona — Radnički FOB Beograd
V	ZADRU: Zadar — Kvarner Reka
V	VALJEVU: Metalac — Jugoplastika Split
V	BEOGRADU: Beko — Industromontaža Zagreb
V	SARAJEVU: Igman — Partizan Beograd
V	SKOPJU: Rabotnički — Brest Ljubljana ,
LESTVICA
Partizan Beograd 20: Jugoplastika Split in Bosna Sarajevo 18; Radnički FOB Beograd in Cibona Zagreb 14; Beko Beograd, Crvena zvezda Beograd in Kvarner Reka 12; Metalac Valjevo 10: Brest Ljubljana, Industromontaža Zagreb in Rabotnički Skopje 6; Zadar 4; Igman Ilidža 0.
Beko in Bosna imata tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO (8. 1. 1977)
Kvarner - Brest: Bosna - Rabotnički; Industromontaža - Crvena zvezda; Radnički FOB - Beko; Partizan . Cibona; Jugoplastika - Igman; Zadar - Metalac.	MIRKO NOVOSEL
IZIDI 13. KOLA
Brina - Roller	81:65
Cinzano - GBC	104:79
Emerson - Pali. TS	68:67
Vidal - Cosatto	81:71
Fernet Tonic - Brindisi	98:85
Chinàmartini - Scavolini	94:92
LESTVICA
Fernet Tonic 24, Cinzano Emerson 22, Brina 18, Chinamartini 10, GBC in Vidal 12, Pali. Trieste 10, Scavolini 8, Roller, Cosatto 6, Brindisi 0.
PRIHODNJE KOLO (29.1.2.)
Emerson - Brindisi, Fernet Tonic -Chinamartini, Brina - Cinzano, Cosatto - GBC, Vidal - Olimpia Roller, Scavolini - Pali. Trieste.
A — 1 LIGA
Pagnossin — Sinudyne 81:90 (46:45)
PAGNOSSIN GORICA: Savio 5, Garrett 29, Ardessi 13, Flebus 6, Beretta, Bruni 16, Soro 4, Fortunato 6, Caluri 2, Gregorat.
SINUDYNE BOLOGNA: Caglieris 17. Valenti 2, Villalta , 19, Driscoll 6, Serafini 12, Bertolótti 23, Anto-nelli 5, Martini 2, Sacco 2, Pe-drotti 2.
SODNIKA: Bianchi (Rim), Ciocca (Milan).
PROSTI METI: Pagnossin 27:42, Sinudyne 12:25.
Goriškemu Pagnossinu ne gre in ne. gre. V nedeljo je imel sicer za nasprotnika trenutno prvaka italijanske košarkarske A -1 lige. Sinudyne iz Bologne, in je zato poraz tudi. upravičen, vendarle pa so tudi tokrat Goričani pokazali zvrhano mero dobre volje in prizadevanja. Goriška , peterka je igrala v Trevisu, ker je bilo njeno domače igrišče diskvalificirano, zaradi znanega napada nekaterih navijačev na dva sodnika. Kljub temu pa je bilo v dvorani veliko navijačev iz Gorice, ki so hoteli podpreti svoje varovance.
Trenutni prvaki so kot vedno pokazali izredno igro, ki tudi opravičuje njihov položaj na lestvici. To. je bilo tudi pričakovati v tej tekmi, ko je bil njihov nasprotnik goriški Pagnossin, moštvo, ki je trenutno na repu lestvice. Svojo premoč so gostje pokazali že v pr vih minutah igre, vendarle pa so se Goričani nepričakovano zbudili in z nekaj uspelimi meti dohiteli nasprotnike. Izenačenje je ostalo do konca prvega polčasa. Tudi v drugem polčasu je bila igra enakovredna, pet minut pred koncem pa
je vsa goriška ekipa nenadoma odpovedala. Američanu Garrettu je ponovno pričela nagajati nolečina na nogi, ni zmogel več uspešno režirati igre in tudi pri drugih soriških igralcih se je pričela vidno kazati utrujenost, saj so bili. to je treba poudariti, v celotnem poteku igre kos njihovim močnejšim nasprotnikom. Trenutek utrujenosti so italijanski prvaki spretno izkoristili in razlika v koših se je vidno večala, kljub poslednjim podvigom Goričanov. Končni rezultat devetih košev razlike sam jasno pove. da je bila tekma zares napeta do zadnjega trenutka.
Tudi v ostalih srečanjih te lige ni prišlo do velikih presenečenj. Favoriti pa so se morali potruditi, da so. strli odpor nekaterih manj slavnih ekip (Mobilgirgi je s težavo premagal Jolly. Xerox jc le s toč ko razlike odpravil Snaidcro). Preseneča čedalje Alco, ki jc trdno na drugem mestu lestvice.
IZIDI 13. KOLA
Porazdelitev frnkdj in diskusija e okvirnem programu za leto 1977
Za najbolj masovne športne panoge so odgovornost prevzeli odborniki
Forst - Canon	93:87
Alco - IBP	84:73
Mobilgirgi - Jolly C.	83-82
Brili - Sapori	88:76
Xerox - Snaidero	86:85
Sinudyne - Pagnossin LESTVICA	90:81
Na prvi redni seji Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, krovne slovenske telesnokulturne organizacije v Furlaniji - Julijski krajini, so si novoizvoljeni odborniki porazdelili funkcije za prihodnji dve poslovni leti. Že občni zbor je, v skladu s statutarnimi določili, neposredno izvolil predsednika v osebi Vojka Kocmana, ostale funkcije pa so prevzeli: podpredsednik za Goriško — Davorin Pelicon, podpred
tesno sodelovati z odbornikom in sleherna tehnično-organizacijska odločitev bo skupno koordinirana.
Odgovorni odborniki za posamezne panoge so sledeči: košarka — Emil Gombač, nogomet — Ivan Plesničar, odbojka — Boris Simoneta, planinstvo in smučanje — Valter Mokor, izvajanje reorganizacije zamejskega športa — Emil Bole, tisk in propaganda -— Boris Simoneta.

blagajnik — Vladimir Wilhelm.
Ena izmed novosti, za katero se je opredelil odbor, je ta, da so za
našega športnega udejstvovanja, saj je treba dosedanje oprijeme uskladiti z novimi pogoji in potrebami organiziranega športnega udejstvova
najbolj masovne športne pànoge j - ]<pr ’ referentov tiče, so ne-prevzeli odgovornost posamezni od-, ^ Mi že do!očeni in sta pristala bomski. Tako se bo delno zmanjšala	(namizni tenie —
aser rrs j šHSSIes
vim prijemom hoče ZSŠDI doseči, j	za ostale pano»e pa P° 00
da se ne bi več križale razne izbire 1
v posameznih panogah s športno politiko krovne organizacije. Še zmeraj bo obstajala figura refčrenta. ki pa bo pri raznih pobudah moral
j izbire prišlo v bližnji bodočnosti I» predhodnih posvetih z društvi in
Delovanje ZSŠDI
/.3~U1 obvešča, da bo urad v Trsta zaprt od danes, 28. decembra, do 2. januarja 1977.
Urad v Gorici bo zaprt od 28. decembra do 6. januarja 1977.
Sinudyne 22, Alco, Forst, Mobilgirgi 20, Brili 14, Canon 12, IBP,
Sapori Xerox 10, Pagnossin, Snai-dero in Jolly 6.
......„„„„„„„	....muli«......................................
zainteresiranimi izvedenci.
Drugi del òdbordVéga zasedanja je bil namenjen analizi globalnega programa za leto 1977, ki ga je ob občnem zboru ZSŠDI izdelalo z ZT KOS iz matične domovine in s SFZ s Koroške, o čemer smo že obširno poročali.
Odbor se je tudi dalj časa zadržal ob vprašanju odnosov članic do ZS ŠDI, ki dosiej niso bili najbolj zadovoljivi, zato je nujno in potrebno takojšnje razčiščenje pojmov, pristoj-
ODBOJKA
PO PRVEM DELU 1. JUEBMOVMSRE LISE
PARTIZAN NA PRVEM MESTU LESTVICE
Lanski prvak Vardar je doslej razočaralsaj je le na ésseìsm mestu Prvi uspeh Crvene zvezde ■ Rečani so tudi tokrat gladko izgubili
nosti, dolžnosti in pravic. Društva morajo obvezno pošiljati kopije posameznih prošenj za podpore, predhodno morajo seznaniti ZSŠDI ter predstaviti okviren proračun in program, če nameravajo prirediti kakršnokoli športno manifestacijo. Prva taka obveznost članic bo predstavitev okvirnega programa za leto 1977 najkasneje do konca januarja, nakar bo na tej osnovi in po posvetovanjih s posameznimi društvi odbor izdelal dokočni okvirni program ZSŠDI do polovice februarja.
Na koncu je odbor ZSŠDI sklenil, da prevzame finančno breme zimo-vanja otrok novega člana —Slovenskega planinskega društva iz Čedada in da se ob tej priložnosti nabavi 7 parov smučk, ki bodo postale last beneškega planinskega društva.
-bs-
NOGOMET
Prvi del jugoslovanskega odbojkarskega prvenstva 1. moške lige je končan. Lestvica pa ni še, dokončana, ker mora Mladost Monter odigrati zaostalo tekmo s Študentom iz Niša.
Verjetno bodo zmagali Zagrebčani in na vrhu lestvice bosta z enakim številom točk — Mladost Monter in Partizan iz Beograda. Letošnje prvenstvo. pa je izredno zanimivo glede na dejstvo, da so se pribili na sam vrh jugoslovanske odbojke
78:85
69:80
111:114
72:116
85:73
73:89
78:72
novi centri. Po drugi strani pa nekatera zveneča imena pa preživljajo hudo krizo. To velja predvsem za beograjsko Crveno zvezdo, ki je izbojevala prvo zmago prav v zadnjem, 13. kolu, in to z novincem lige Študentom.
Lanski prvak Vardar iz Skopja je trenutno na slabem desetem mestu, kar pomeni, da Bogojevski in tovariši preživljajo krizo. Odkritje letošnjega prvenstva pa je nedvomno VGSK iz Velikega Gradišča po prvem delu prvenstvenega plesa na odličnem tretjem mestu. Največjo zaslugo za to imata izredna igralca Trifunovič j -in Mitič, ki sta si tako odprla pot tudi do reprezentance.
Odlično igra tudi Modriča, ki je novinec v ligi, in je igral odločilno tekmo za napredovanje s Fužinar-jem iz Raven. Modričani so v prvih trinajstih tekmah zbrali 18 točk in so zaenkrat na četrtem mestu razpredelnice.
IZIDI 13. KOLA
Partizan - Modriča 3:0, Crvena zvezda - Študent 3:1, Vojvodina -Bosna 3:2, GIK Banat - Jedinstvo 3:1, VGSK - Spartak 3:2, Rijeka -Mladost Monter 0:3, Vardar - Ribnica 3:2.
LESTVICA
Partizan 22, Mladost Monter 20, VGSK in Modriča 18, Bosna 16, Spartak in GIK Banat 14, Ribnica in Vojvodina 12, Vardar in Jedinstvo 10, Rijeka 8, Študent 4, Crvena zvezda 2.
Povratni del prvenstva se bo pričel 29. januarja prihodnjega leta.
Od 10. pa do 24. januarja se bo moška jugoslovanska odbojkarska reprezentanca pripravljala na Bledu.
lansko leto pokalne prvakinje, pa so se morale to pot zadovoljiti s tretjim mestom, saj so jih najprej premagale kasnejše zmagovalke Crvene zvCzde in kasneje v pravi maratonski bitki še igralke Radničkega.
IZIDI
1.	KOLO: Crvena zvezda - Rijeka 3:1, Radnički - Partizan 3:1.
2.	KOLO: Partizan - Rijeka 1:3, Crvena zvezda - Radnički 3:1.
3.	KOLO: Crvena zvezda - Partizan 3:0, Radnički - Rijeka 3:2.
Toplak uradni selektor
BEOGRAD,* 27. — Na konferenci NZJ so Ivana Toplaka uradno potrdili za novega selektorja reprezentance.
Za nove- podpredsednike so izvolili Draška Popoviča, Vlada Bogar-ca in Vladislava Stojkoviča.
Kot je znano, pa je predsednik Tone Florjančič. Za novega sekretarja pa so izbrali Anteja Pavloviča.
HITROSTNO DRSANJE
Vladimir Lobanov svetovni rekorder
ALMA ATA, 27. — Moskovčan Vladimir Lobanov je v Medeu dosegel nov svetovni rekord v hitrostnem drsanju.
Progo, dolgo 1500 m, je predrsal v odličnem času 1’53”8.
Prejšnji rekord je držal Nizoze meč Van Helden z 1’55”61. Ta rekord je Nizozemec dosegel lansko sezono v Inzellu.
predek pri bloku in napadu. Prav tema dvema elementoma igre gre pripisati delež za to zadnjo zmago.
S tem, da je dober sprejem naše fante na mreži ni nasprotnika v 2. italijanski ligi, ki ga bi zaustavil. To je bilo tudi v tem neposrednem spopadu z Rečani.
Po drugi strani pa moramo še enkrat poudariti, da igra Rijeke. slovenskim odbojkarjem leži in tekma sama je bila zanimiva od samega začetka pa do konca. V prvem nizu sta bila nasprotnika stalno za petami, saj se nista mogla odlepiti eden od drugega. Složno sta zbirala točke vse do devetice, ko je Bor po nekaj menjavah osvojil set.
Drugi set je bil diametralno nasproten in to pot so slavili gostje, ki so tako stanje spravili v ravnotežje. Ker se je po dogovoru igralo na dva dobljena seta, je bil zadnji del igre najlepši in tudi izenačen. Začetno izdatno vodstvo so domačini počasi, toda zanesljivo in ne-zadržano manjšali, dokler ni prišlo do izenačenja pri sedmdei. Od tega stanja naprej so se vrstile menjave servisa kar ra tekočem traku. V odločilnih posegih so bili spet zanesljivejši borovci in dva uspešna bloka Miiiča sta pomenila tudi dokončni naskok na zadnjo zmago v letu 1976.
Tudi to srečanje je še v večji meri utrdilo prijateljske stike med Borom in šesterko Rijeke. Gostje so povabili na Reko 15. januarja tako moško kot tudi žensko ekipo Bora, da bi igrali na predtekmi 2. kola pokalnih prvakov, ko se bodo Rečanke pomerile z madžarskim prvakom.
G. F.
KOŠARKA
PRVENSTVO DEČKOV
Prvi poraz Domove peterke
Arte A — Dom 94:68 (43:33)
DOM: Cantelli, Buzzinelli 3, Wal-trisch, Sancin 4, Juren, Devetak D. 18, Vižintin 2, Devetak L, Dornik (k) 41.
ARTE A: Di Nallo 4, Leghissa, Stecchina 2, Oraziani 8, Bressan 25, Clemente, Bettin 44, Gasparini 5, Marcolongo 3, Oraziani 3.
SON: Dom 30, Arte 16.
PON: Sancin (v 35. min.), Buzzinelli ,(v 37. min.), Devetak D. (v 38. min.).
PM: Dom 13:24, Arte 23:43.
Domovci so prvič v letošnjem prvenstvu zapustili igrišče poraženi, in: sicer proti izredno močnemu nasprotniku Arte A. Domovci so, žal, zaigrali pod svojimi sposobnostmi in, če bi imeli več sreče pri metih na koš, bi lahko pospravili tudi ta par točk) Tudi sodnik ni bil tokrat kos svoji nalogi in je večkrat oškodoval Gojkovičeve varovance.
Že na začetku srečanja je bilo opaziti slab dan Domovih igralcev, saj je obramba pešala in izgubljenih žog je bilo nešteto. To so nasprotniki izkoristili in takoj povedli kar z 21:10. Tedaj so naši igralci nekoliko, bolje zaigrali in se pribLžali Arteju na same tri točke.
V drugem polčasu so domovci še bolj popustili in to jim je bilo u-sodno. Domovci so zaigrali vsi pod svojimi možnostmi. Žal, je opaziti, da Gojkovičevi varovanci igrajo iz tekme v tekmo slabše. Vendar nam je trener Gojkovič dejal, da s pogostimi treningi bo gotovo moštvo napredovalo.
M. Č
ŠPORT NA M
Odprta meja
Intervju s planincem- veteranom Stankom Perouškom.
Danes se v Dolini poročita STOJAN SANCIN in
ZDENKA TRAMPUŽ Obilo sreče v življenju jima želijo atleti in atletinje ŠZ Bor.
Borovi uajmlajši košarkarji med tekmo letošnjega prvenstva v minibasketu
V BEOGRADU
Crveni zvezdi pokal Jugoslavije
V Beogradu so se pomerile štiri ekipe za jugoslovanski pokal: beograjski šesterki Crvena zvezda in Radnički ter Partizan Sremski Kar lovci in Rijeka,
Po pričakovanjih so zmagale zastopnice Crvene zvezde, ki so tako že šestič osvojile prehodni pokal OZ J. Odbojkarice Reke, ki so bile
Prejšnji teden se je v Dolini zaključil prvi turnir v briškoli in tre-šetu, ki ga je priredila prve dni decembra tamkajšnja gostilna pri «Studencu».
Turnirja se je udeležilo kar lepo število tako mladih kot priletnih igralcev ne samo iz Doline in breških vasi, temveč tudi nekaj igralcev s Krasa in iz mesta samega.
Od 40 igralcev, in sicer dvajset parov, sta zmagala Nardin - Zobec od Domja, druga sta bila domačina Smotlak . Prašelj in tretja (prav tako iz Doline) pa Zobec - Kosmač:
V sredo zvečer je lastnik gostilne priredil večerjo za vse udeležence turnirja, po kateri so bili proglašeni in nagrajeni prvi trije zmagovalci.
ODBOJKA
Bor nepričakovano premagal Rečane
V ZAOSTALIH TEKMAH 2. AMATERSKE LIGE
BREG IN ZARJA PONOVNO USPEŠNA
V ostalih dvobojih ugoden razplet za Primorje: Opi-cina Supercaffè in Edile Adriatica sta bila poražena
Zarja — Zaule 2:0 (0:0)
ZARJA: Puzzer, Žagar, I. Grgič, Kralj (J. Grgič), Trampuž, Križ-mančič, Jacopino, Terčon, Metlika, Messi, Ražem.
ZAULE: Pauschè, Orfano, Lego-vich, Budicin, Crisich, Fonda, Sa-vron, Loredan, Codagnone, Babich (Cociancich), Forti.
STRELCA: v 20. min. d.p. Messi, v 43. min. Ražem.
SODNIK: Tomasin.
V zaostali tekmi je Zarja s klasičnim izidom premagala Zaule, čeprav so Žavljani prišli v Bazovico s trdnim namenom, da odnesejo rdečim vsaj točko. Drugače sicer ne bi moglo biti, ker je Zarja vso tekmo nadzorovala igro in se že po začetnem žvižgu podala v napad. Z zanesljivo igro na sredini igrišča so Bazovci močno pritisnili na vrata Žavljanov, ki so prodore Jacopi-na, Ražma in Metlike odbijali. Tržačani pa so odgovarjali z neuspešnimi protinapadi. V drugem polčasu so zarjani prikazali ne sredini Igrišča poprečno igro, ki pa je prinesla zadetek po zaslugi Messija. Zarja se z zadetkom ni zadovoljila in je še naprej napadala, a vendar brez uspeha, dokler ni Ražem streljal izven kazenskega prostora v levi kot vratarja Pauschèja. S to tekmo je Zarja utrdila svoj položaj na sredini lestvice. Igra je bila na dobri tehnični ravni, zlasti v prvem polčasu, čeprav brez zadetkov. V obrambi je solidno igral Trampuž, v napadu pa Jacopino in Ražem. Tudi Messi se je odlično izkazal na sredini igrišča skupno s Kraljem, ki pa je moral v drugem delu zapustiti igrišče zaradi poškodbe. S tem parcm točk v žepu se Zarja poslavlja od starega leta in v novem upa, da bo v nadaljevanju prvenstva še naprej zadovoljevala svoje navijače s podobnimi uspehi.
Kaal
Breg — S. Sergio 2:0 (0:0)
BREG: Ghersinich, Bonazza, Kre-vatin, Sovič, Klun, Melon, Jež, Lo-vriha, Samec, Bonnes (Rodela) in Strnad.
S. SERGIO: Karlicek, Braico, Cer-njava, Delise, Basez, Palermo, Ul-c'grai, Zucca, Saule, Orsini, Verch.
SODNIK: Del Mass.
ZADETKA: 68' Rodela, 90’ Jež.
Srečanje s sosedi je prineslo «plavim» dve točki, skorajda nepričakovani, saj je bila morala domačih na tako nizki ravni, da bi jim bil polovični izkupiček po zadnjih neuspelih srečanjih dobrodošel.
S. Sergio brez dvoma ni pričakoval poraza, saj je bil na igrišču enakovreden nasprotnih «pla-vih», ki so imeli tokrat tudi nekoliko sreče, predvsem z uspelo zamenjavo Bonnes - Rodela. Nadalje so bili tokrat naši igralci nekoliko bolj pazljivi in se niso spuščali v neprestane napade, ki povzročajo velike praznine v obrambi, vrh vsega pa so nekoliko bolje izkoriščali krilske pasove. Tudi tokrat pa so večkrat zapravljali žoge, ker so jih zadrževali.
V nedeljo so odigrali nekaj zaostalih tekem nogometnega prvenstva 2. amaterske lige. Tudi tokrat je spet prišlo do presenetljivih izidov. Ekipa Op. Supercajfè, ki je pred tremi tedni krepko vodila na lestvici je proti Rosandri doživela drugi zaporedni poraz in s tem potrdila, da preživlja trenutno krizo. Nepričakovano je poražena zapustila igrišče tudi ekipa E-dile Adriatica, ki je s tesnim izidom klonila Flaminiu, za katerega je to bila druga prvenstvena zmaga.
Dobro se je v nedeljo odrezala Zarja, ki je z dvema goloma v drugem polčasu odpravila šibko ekipo Zaule. Z istim izidom in prav tako z goloma v drugem delu igre je Breg premagal žilavo ekipo S. Sergia, ki se je srčno upirala porazu.
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Flaminio . Edile Adriatica 1:0 Op. Supercaffè - Rosandra 1:2 Zarja - Zaule	2:0
Breg - S. Sergio	2:0
LESTVICA
Opicina 17, Primorje in Op. Supercaffè 16, Rosandra 14, E-dile Adriatica, Zarja, S. Marco Duino in Vesna 13, Costalunga, Flaminio in Breg 11, Zaule 9, S. Sergio in S. Marco 8, Auri-sina 7, Pro Farra 4.
5.	Marco dve tekmi manj. Primorje, Zaule, S. Sergio, Costalunga, Pro Farra in Aurisina tekmo manj.
PRIHODNJE TEKME
2. 1. 1977 (Zaostali tekmi) Costalunga . S. Marco Pro Farra - Aurisina
6.	1. 1977 (Zaostali tekmi) Zaule - S. Marco
S. Sergio - Primorje
•iiiiiii inni mi in m umi iiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiui m min ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiuiiiiii
SAH
44. PRVENSTVO SZ
Karpov tudi državni prvak
S tem je mladi svetovni prvak osvojil še zadnji naslov, ki mu je do sedaj manjkal
Anatolij Karpov je morda dokončno potrdil, da je njegov naslov svetovnega prvaka res zaslužen: zmagal je na nedvomno najtežjem turnirju na svetu — sovjetskem prvenstvu, kjer je rating nastopajočih letos prišel Jo 25-18 točk. Karpov je sicer zelo slabo štartal in v prvih treh kolih osvojil le ero točko, doživel pa tudi edini poraz prvenstva P oti Gellerju. V nadaljevanju je igral skoraj vedno na zmago in o-svojil 8 zmag v 14 tekmah, tako da si je naslov praktično zagotovil že kolo pred koncem. Kljub temu Pa se ni predal previdnosti in tudi zadnjo igro igral na zmago. Na drugo mesto se je s točko manj povzpel Balašov, ki se je edini upiral Karpovu, Petrosjan in Polugajevski pa sta si delila tretje mesto. V prvo deseterico, ki ima po propozicijah sovjetskega prvenstva pravico, da se neposredno vpiše tudi drugo leto v 1. lig0j so se uvrstili še presenetljivi Dorfman, Talj, Smislov, Geller, Romanišin in Svešnikov. Talj in Romanišin sta bila s svojo igro očitno najbolj skrajna. Prvi je remiziral v 12 od 17 srečanjih, Romanišin pa je zabeležil sedem zmag in sedem porazov, sad njegove brez-
kompronrsne igre. Ravno tako brezkompromisen je bil Kuprejčik, ki bi bil po številu zmag (5) na sedmem mestu, je pa v resnici pri 10 porazih ostal na zadnjem — 18. mestu.
KONČNA LESTVICA: Karpov 12, Balašov 11, Petrosjan in Polugajevski 10,5, Dorfman 9,5, Talj in Smislov 9, Geller, Romanišin in Svešnikov 8.5, Guljko 8, Grigorjan in Va-ganjan 7,5, Raškovski in Tajmanov 7, česčovski in Zaharov 6,5 ter Kuprejčik 6.
BALKANSKE IGRE
Jugoslovanke presenetile
Na ženskih košarkarskih Balkanskih igrah v Bolgariji so Jugoslovanke poskrbele za veliko presenečenje. V zadnjem in odločilnem srečanju so namreč premagale še prvo vrsto Bolgarije z 91:65 (40:30) in so tako nepričakovano, a zasluženo osvojile prvo mesto.
KONČNI VRSTNI RED
1.	Jugoslavija
2.	Bolgarija A
3.	Romunija
4.	Bolgarija B
Takoj ob začetnem žvižgu so se Brežani pognali v napad ter prevzeli vajeti igre, vendar so se vsi njihovi prodori izjalovili pred kazenskim prostorom, kjer so se gostje odlično izkazali zaradi dobre kondicije in večje atletske zmogljivosti. Igra je postajala čedalje bolj napeta in trda, toda do konca polčasa ni prišlo do zadetka.
«Plavi» so zaigrali drugi polčas proti vetru, poznala pa se jim je slaba telesna kondicija. Zato so gostje prevzeli vajeti igre in diktirali svoj tempo. Mondo je v tem trenutku izvedel posrečeno zamenjavo Bonnes - Rodela in terenska prednost gostov je kmalu splahnela. V 68. min. je Rodela z glavo lepo prestregel podajo z desne strani in povedel. Gostje so čvrsto reagirali in dosegli iz offsidea gol, ki ga je sodnik razveljavil. V 80. min. so osta-L gostje v 10, zaradi izključitve Sauleja. S. Sergio je vseeno napadal, Breg pa je branil prednost do zadnje minute, ko je Jež prisebno prišel do žoge in sam premagal Karlicka; šele tedaj je S. Sergio položil orožje.
Ta uspeh je lep božični dar domačim navijačem in učinkovita moralna injekcija za naše moštvo.
JOLO
Uspešno posredovanje vratarja Brega med nedeljskim zaostalim srečanjem v 2. amaterski ligi
iiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
NOGOMET	t
V NEDELJSKIH TEKMAH 3. AL
Gaja izgubila točko proti S. Vitu Polovičen uspeh nogometašev Krasa
Za gajevce je delitev točk neuspeh, ki bo olajšal mrtvi tek Primorca, Kras pa je prišel do druge prvenstvene točke
S. Vito — Gaja 1:1 (0:1)
S.	VITO: Malusa, Crevatin, Miss, Mitri, Butti, Tropea, Villini, Rupini, Russignaga, Cavalli, Franceschini.
GAJA: Kante, Križmančič, Vrše, Rismondo, Čermelj, Savarin, Branko, Grgič, Zuzich, Dani Milkovič (Ladi Milkovič), Bolcich, Viviani, 12 Klavdij Grgič.
STRELCA: v 1. min. p.p. Branko Grgič, v 17. min. d.p. Cavalli.
KOTI: 7:6 za Gajo.
GLEDALCEV: okoli 100.
Gaja je v zaostali tekmi prven
mondo, saj je bila vsaka žoga njegova. Torej pravi ,,maratonec”.»
d. gr.
Kras — Donatori Sangue 1:1
KRAS: Ferfolja, Trampuž, Rebula, Verša, Šegina, P. Milič, L. Mi
stva s tržaško ekipo S. Vito izgu- , Nogometaši Krasa so tudi ti bila točko. Zaigrali so v prvem pol-	ekipi Donatori Sangue £ te.
času solidno, v nadaljevanju pa so pobudo popolnoma prepustili domačinom in tako lahko rečemo da je remi pravičen za obe ekipi.
Gaja je stopila na igrišče brez Iztoka Grgiča, katerega je nadomestil novinec Dani Milkovič, in prav to se je lahko poznalo predvsem na sredini igrišča in v prvi vrsti, kajti žogo ni uspelo nikomur preusmeriti v mrežo, čeprav je Branko Grgič že v prvi minuti presenetil tržaško obrambo z lepim diagonalnim strelom. Vse je kazalo, da bo za Tržačane tokrat katastrofa. Gajevci so bili ves prvi polčas v napadu, ustvarili so si res stoodstotne priložnosti za gol, toda B. Grgič, Bolcich in Viviani so bili le za las netočni, pa tudi športna sreča jim ni bila naklonjena. Gajevci so tako zaključili polčas le s pičlim golom razlike, kar ni odražalo realnega dogajanja na igrišču niti ni zagotavljalo zmage.
Po odmoru, ko smo bili prepričani, da bodo gajevci le podvojili in si zagotovili zmago, je prišlo do popolnega razočaranja, kajti pobudo so prevzeli Tržačani in oblegali Kantejeva vrata. Gajevci so bili le senca ekipe iz prvega polčasa. V nadaljevanju je S. Vito s prostim strelom zasluženo remiziral, potem pa je igra postajala vse bolj živčna: Gaja je v finišu izvedla pritisk, toda brez jasnih pojmov.
Marij Čuk — pesnik - nogometaš — nam je po tekmi dejal: «To je bila za Gajo res izgubljena točka. Najboljši na igrišču pa je bil Ris-
tekme, saj so Prosečani zaigrali res dobro in bili ves čas enakovreden nasprotnik, če omenimo še, da so «rdeče - rumeni» nastopili kar s petimi nogometaši, ki lahko igrajo še
v	n"’tn1	nr'rrrm bi-
ut	v .	ti nad igro Prosečanov navdušeni,
Itc’ T\ Černjava, Blazina čeprav so naši fantje šli z igrišča
\ DONATORI SANCITE- Carini Tl ! Poraženi- Do So!a s0 2°stÌe Prišli sa' 1 DONATORI SANGUE. Castn, U mo u minut pred kqncem tekme>
ATLETIKA
STATISTIČNE ZANIMIVOSTI DESETEROBOJA
JIM TH0RPE ŠE VEDNO NAJBOLJŠI BRUCE JENNER SPROŽIL OFENZIVO
Minljivost ocenjevalnih tablic - Električno merjenje časov prizadene deseterobojca štirikrat
dovich, Vinci, Chermaz, Scarpa, Pi-fchel, Puzzer, Gianola, Carone, Va-scotto, Ferrante.
STRELCA: v 30. min. Scarpa, v .85. min. L. Milič, t SODNIK: Ludvig.
žavo izsilili delitev točk. V prvem polčasu se krasovim napadalcem nikakor ni posrečilo priti do zadetka, čeprav so imeli precej ugodnih priložnosti. Nekajkrat so poskušali tudi s streli od daleč, a brez uspeha. Gostje pa so izkoristili eno redkih priložnosti in povedli. Gol je domače nekoliko zmedel, toda kmalu so se spet zbrali in nadaljevali z obleganjem tržaških vrat. Njihove akcije so bile prepočasne, ker je bilo zaradi slabega terena nemogoče prodirati po krilih. V nadaljevanju srečanja so bili krasovci prav tako boljše moštvo in dosegli toliko pričakovani gol z Ljubom Miličem, ki je lepo streljal pod prečko. V tem delu srečanja smo videli nekoliko bolj praktično igro Krasa. Zaigrali so borbeno in ni bilo toliko nepotrebnega poigravanja.
R. B.
ZAČETNIKI
Primorje - Op. Supercaffè 0:1
PRIMORJE: Bukavec, Ražem, O-livetti, E. Fonda, Šuc (Racman), Candotti, Perco, Huez, Košuta, D. Fonda, Brizzi.
OP. SUPERCAFFÈ’: D’Ano, Brizzi, Podda, Laschizza, Marcelli, Pi-tacco, Zotti, Degrassi, Tilojal in Škamperle.
STRELEC: v 49. min. Podda.
V zaostali tekmi so začetniki Primorja na domačih tleh nezasluženo izgubili proti ekipi Supercaffè, ki spada med najboljše enajsterice prvenstva. Neodločen izid bi bil nedvomno najpravičnejši rezultat te
zaradi nesporazuma v proseški o-brambi. Najboljša v vrstah Primorja sta Dila D. Fonda in E. Fonda.
H. V.
Med izredne rekorde atletske sezone 1976 spada nedvomno nova znamka v moškem deseteroboju, kjer je Američan Bruce Jenner zbral 8.618 točk in po nekaj na pol uspelih poskusih vendarle tudi «e-lektrično» prehitel Sovjeta Avilova.
Atletski deseteroboj je panoga, ki doživlja v zadnjih letih močan razvoj, čeprav predvsem v širino. Hud napor, ki to tekmovanje terja, svetuje najboljšim, da vse moči investirajo le v največja tekmovanja. Dosežke deseterobojcev ocenjujejo po posebnih tablicah, ki so v veljavi tudi za vse atletske panoge. Tablice so v zgodovini atletike že štirikrat spremenili. Uvedene so bile 1. 1912, popravili pa so jih v letih 1920, 1936, 1952 in 1964. Idealno bi morali biti po teh tablicah vsi svetovni rekordi na isti ravni, kar pomeni, da bi morali tablice prilagajati ob vsakem svetovnem rekordu. To bi bilo seveda kaotično in težko izvedljivo, v bistvu pa so tablice zelo blizu temu idealu saj znaša sedanja razlika med najboljšim in najboljših rekordom (samo za panoge deseteroboja) samo 128 točk.
Današnji članek naj bi ocenil nekaj deseterobojcev, ki so dali svoj pečat zgodovini te panoge in bi za te atlete tudi nakazal njihovo razmerje do tedaj veljavnih svetovnih rekordov v 10 panogah. Atleti, ki pridejo v poštev so Jim Thorpe (1. 1912), Robert Matthias (1952), Ra-fer Johnson (1960), Nikolaj Avilov (1972) in Bruce Jenner (1976).
V poštev vzemimo najprej Thor-peja, severnoameriškega Indijanca, ki bi po današnjih tablicah zbral 6.756 točk. Bil je slab metalec, drugače pa odličen. Njegov rekord bi z današnjim ocenjevanjem popravili komaj 1. 1927. V dobi Thorpeja so svetovni rekordi v 10 panogah dajali 8.591 točk, kar pomeni, da je Thorpe sam veljal kar 78,64 odst. vseh svetovnih znamk.
Naslednji velikan je bil Matthias, ki je kot 17-letnik zmagal na OI v Londonu in uspeh nato ponovil še v Helsinki. Matthias bi z današnjim | štetjem tedaj nabral 7.731 točk, medtem ko so posamezni svetovni rekordi veljali skupnih 9.938 točk. Matthias je torej sam odtehtal 77,79 odst. vse skupne vrednosti.
Rafer Johnson, danes osebnost v službi, ki skrbi za varnost predsednika ZDA, je bil glavni junak deseteroboja do leta 1960. Zname-
niti so bili njegovi dvoboji s Sovjetom Kuznecovom v letih ko sta si SZ in ZDA nesporno deliti atletski svet. Po današnjih tablicah je Rafer Johnson kot prvi premagal «o-semtisočak». Še danes bi veljal 8.063 točk in bil v svetovni eliti. Johnson je imel eno samo veliko slabost. Malo je skakal v višino.
V primerjavi s svetovnimi rekordi, ki so 1. 1960 veljali skupno 10.496 točk je Johnson zbral 76,82 odst. njihove skupne vrednosti.
Kitajec Jang Čuang Kang in Nemec Bendlin sta bila sicer odlična atleta, vendar brez večjih tekmovalnih uspehov. Za njima je Toomey dosegel svoj rekord, ko se še ni u-miril preplah po izrednih rekordih v visokoležeči mehiški prestolnici. Neizbežno pa moramo vzeti v poštev. Sovjeta Avilova, ki je dosegel prvi rekord z električno izmerjenimi časi. Zbral je skupno 8.454 točk v primerjavi z 11.301 točko kolikor so tedaj veljali posamezni svetovni rekordi. V odstotkih je dosegel najnižjo vrednost 74,81.
Na zadnjih OI v Montrealu je A-meričan Jenner ponovno vzdignil to razmerje do 76,02 odst. Njegovim 8.618 točkam stoji trenutno nasproti 11.432 točk posameznih svetovnih rekordov.
Številke so do zadnjih dogodkov torej kazale, da deseterobojci kljub stalnemu izpopolnjevanju le ne morejo biti kos napredku pri čisti specializaciji. Jenner je morda izjema, morda pa lahko tudi upravičeno navaja k optimizmu, da je pri današnji stopnji razvoja atletike lažji napredek v širino kot v višino.
Bruno Križman
V KRIŽU
Družabni večer ŠD Vesna
ŠD Vesna je imelo v četrtek v Ljudskem domu v Križu tradicionalni družabni večer, ki so se ga udeležili društveni odborniki, nogo metaši in vsi tisti, ki vestno sledijo društvu, da bi si izmenjali no voletna voščila in skupno pokrom Ijali o morebitnih problemih dru štva.
Prisotne je pozdravil predsednik Miro Sedmak, ki je poudaril po membnost takih prijateljskih sre čanj med igralci in simpatizerji.
nato pa se je dotaknil prijateljskih stikov, ki jih ima ŠD Vesna z italijanskim vaškim nogometnim društvom ter katerega igralci in odborniki so se udeležili tega prijateljskega srečanja. Sedmak je zaključil svoj govor z željo, da b: tudi v prihodnjem letu nogometne ekipe nadaljevale po tej poti in da bi se taka srečanja med igralci in vaščani večkrat prirejala.
Ob tej priliki so tudi podelili zlate kolajne kot najzaslužnejšima igralcema društva veteranu Verzie-ru in pa bivšemu vratarju Radu Tenceju, ki zaradi poškodbe ne more več braniti domačih barv.
S. T
SMUČARSKI SKOKI
ST. MORITZ, 27. - Jugoslovanski skakalci so letošnjo sezono pričeli nepričakovano uspešno. V precej močni konkurenci na 90-metrski skakalnici v St. Moritzu je Zupan med 50 nastopajočimi zasedel 10. mesto, Bantan je bil 16., Anžel 25., Terpež pa 33. Zmagal je Avstrijec Steiner pred Mòschniggom in von Gronigenom, Zupan pa je na skupni lestvici prehitel več znanih ska-ka'cev.
ROKOMET
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Nov nepričakovan podvig Celja
Rokometaši Celja so v nedeljskem 12. kolu znova prijetno presenetili svoje navijače: premagali so namreč vodečo ekipo Crvenko, in to kljub temu. da sta manjkala v njihovih vrstah najboljši strelec Vukoje in Božič. junak tekme pa je bil 16-letni debutant Anderluh, ki je dosegel 11 zadetkov. Končni izid 30:28. V ostalih tekmah so degli te rezultate:
Medveščak — C. zvezda 18:16, že-ljezničar (S) — Metaloplastika 27:24, Borac — Dinamo 29:22, Krivaja — Vardar 19:19, Potisje — Partizan 17:19, Dubočica — Željeznjčar (N) 27:22.
Na lestvici vodi Partizan z 18 točkami pred Crvenko (16 in tekmo manj). Borcem in Železničarjem (S) s 15. Celje je z 10 točkami na osmem mestu.	----
koteks
TOBUIS
proizvodno in trgovsko podjetje n. sol. o., LJUBLJANA
Obiščite trgovino visoke mode
BOUTIQUE — Koper, Čevljarska 22
Cenjenim odjemalcem želimo srečno novo leto!
Hr
KAREL
PRUSNIK - GAŠPER
Gamsi
na plazu
101.
«Glej ga, kramarja!» je vzkliknil oče Luka ogorčen. «Ta kapelski cigan bo potem jezikal, da je bataljon oskrbo-Val s svojo kramo!»
In da bi si ohladil jezo, je spregovoril o divjačini. Bil Je prav strasten lovec kakor njegov stric Urban in je dobro Poznal svoj revir.
«Kori, v Topici že ruševac poje,» je rekel «če maraš, Pa stopiva jutri nadenj!»
«Ali imaš kako pušo?»
*P> teh pa dovolj !» In Luka se je prebrisano nasmehnil. Naslednje jutro sva že ob pol treh odrinila v Topico. Bi-
a je še noč, ko sva prišla na rastišče, za katerega je vedel ie on.
«Kori, ostani pri tem smolovcu; tu bo pel, če bo sploh Pel; laz grem na drugo stran plotu.»
• Sedel sem in čakal, kdaj se bo začelo daniti. Komaj se J na vzhodu malo zasvitalo, že slišim prvi «čiuuuušii». še se s J"111 °Slasil. Drugi «čiuuuušii» je bil že bliže. Tudi jaz r zapihal in že je ruševec v ostrem loku priletel pred dostn ° u	slišaI stre* ’ie bit takoj pri meni in mi ra-
«Ali ti nisem rekel, da bo tu pel!»
Vračala sva se z močnim starim petelinom v nahrbtniku. Vsi so še spali. Le stražar naju je ustavil s svojim: «Stoj! Kdo je?»
Peršmanca nam je skuhala močnega čaja, tovariši pa so se čudili lepemu ptiču. Lukej in okrajni kurir sta dobila lepe krivce. Brž sta si jih dala za klobuk.
Pri Peršmanu smo se čutili vedno zelo varne. Včasih smo bili tu ves dan. Prav rad sem se zglasil pri njih. Peršmanca je bila zelo užaljena, ko smo se za veliko noč 1943. leta pozabili zglasiti pri njej. Tedaj namreč dekleta delijo fantom odrezke potic, ki jih imenujejo krajčke. Peršmanca je zame pripravila kraj ček. Ko sem se čez nekaj dni le zglasil, mi je užaljeno očitala: «Seveda po krajček si šel pa drugam ! »
Peršmanci smo pravili čemrova Nančka. Spoznal sem jo že letal929, ko je bil gospodinjski tečaj v železni Kapli. Bila je devetnajstletna zdrava in močna gorjančica. Marsikateri fant se je zaljubil vanjo in, priznam, tudi mene so prevzele njene oči in sloka, močna postava. Kako je le plesala in kakšna pevka je bila! Vrh vsega je bila na tečaju med najboljšimi kuharicami. Čemrov oče ji je obljubil grunt, toda ni ga dobila, ker je vzela Luko Sadovnika, mladega Peršmana.
Neko noč smo prišli k Peršmanu. Odprla nam je in nas z zagonetnim nasmeškom vodila v hišo. Po prstih smo se tihotapili v zgornjo sobo. Nančka pa nam je svetila s svečo. Nič ni povedala, kaj je, in za vsak primer sem vzel pištolo v roke, Nančka je prav na hitro in na široko odprla vrata v sobo, pri tem pa izbruhnila v navihan smeh. Pred nami je nenadoma stal naš tovariš Milan v spodnjih hlačah s svečo v levici in pištolo v desnici Milan se je pri hiši počutil tako varnega, da se je kar slekel in se tak ulegel v posteljo z belimi rjuhami.
Nančka se je krohotala, da so se še otroci zbudili. Medtem 'smo Milana oštevali. Ta nam je zatrjeval, da je sicer raje živ kot mrtev, toda v tej hiši je čisto brez skrbi.
Odšli smo v spodnjo sobo in komaj smo se do sitega najedli že priteče njenih šest otrok — ìe sedmi še ni shodil — in kriče: «Nemci gredo!» —
Tokrat se Nančka ni smejala. Brž nam je kazala pot iz sobe v vežo, od tam po hodniku v svinjak, iz svinjaka v hlev, iz hleva na skedenj, od tod pa na peter, od koder je vodil dolg visok most skoraj naravnost v gozd. Sedaj smo se mi smejali, kajti venomer nas je priganjala:
«Hitite! Hitite!»
Takrat so se menda otroci zmotili. Ko smo se čez nekaj dni vrnili, smo jo še vedno dražili.
Kakor je bila Nančka navihana in hudomušna, tako je bila tudi podjetna in delovna. Poleg svojih sedmih otrok je oskrbovala še tri otroke svoje sestre Micke, ki je bila v partizanih. Hkrati je bila še naša obveščevalka. Za vojsko je dala vse : iz hleva je šla ovca za ovco, vol za volom, le da je «nahranila svoje fante». Peršmanova hiša je bila prazna le tedaj, kadar je obveščevalna sporočila, da se je sovražnik napotil od Raztočnika proti Podpeci, ki je bila dobre pol ure od Peršmana, Dokler pa s obili fašisti pri Raztočniku, se partizani še zganili niso.
Kakor vedno, je bila Nanči tudi 25 aprila zelo dobre volje. Ves dan smo bili pri hiši; imeli smo seje in posveto-vanJa' ,^u J'e bil tu<Ii štab Koroškega odreda. Sami stari partizani in znanci. Po seji smo se šalili. Ahac je modro predlagal, da si priskrbimo kaj okusnega za pod zob.
«Gašper...» je začel.
Prekinil sem ga in rekel, da že dobro poznam njegovo geslo: «Ni potrebno, da bi bilo malo, samo da je dobro!»
Napisali smo pisma in kurirji so odšli. Bilo je krasno vreme; sonce je tako prijetno sijalo, da so se borci greli po travniku. Razpoloženje je bilo sijajno. Nanči je odšla «na
Gorico» k velikemu koritu prat volno, ki jo je pozimi napredla, da bi oblekla svojo mnogoglavo družino.
Tisto popoldne se je res vse smejalo, še celo 84-letna stara mama Frančiška. Čemu tudi ne? Saj se bliža konec krvave vojne, še najmlajši Nančkin sin, ki je še sedaj jecljal, je že prepeval tisto o svobodi.
Okoli Peršnanove hiše je bila lepa trata. Sneg je že zdavnaj skopnel in trava je bila suha, po njej pa se ie prekopicovalo devet mladih Peršmanov, se lovilo slepe miši in žvrgolelo. Pravi zarod ! Zdravi in bistri !
Večji so že plezali po drevju in kazali svoje otroške akrobacije partizanom, ki so se jim smejali in jih vzpodbujali. Najmlajši so se kobacali pod drevesi, se spotikali in padali Nekateri so še po vseh štirih lezli za starejšimi
Samo veselje je bilo ta dan ! Komandant bataljona Drago, ki je stal ob meni, mi je dejal.
«Ali jih vidiš?! Pa reci, ali se izplača boriti se zanje ko so tako srčkani! Kako ti je vesela ta otročad ! Kar srečen si, če doživiš tak dan ! »
Drago je imel rad otroke in če bi imel čas bi jih opazoval cele ure. Lovil jih je, si jih posajal v naročje in jih povpraševal po imenih.
«Aha, aha, ti si Ciril, ti Ančka, Joži .. in ti, mali?»
Ta mu še ni znal odgovoriti, pa je zanj povedal najstarejši :
«Ta je pa.,. hi hi hi...»
Premislil se je in zbežal.
Peršmanov mladi rod je že znal prepevati partizanske pesmi. Nosili so titovke, na ramah so imeli lesene puške in bili so mladi Titovi pionirji. Kolikokrat so ti dečki stražili, potem pa brž prihiteli z obvestilom, da «gredo Nemci» in da naj se umaknemo. Potem so še sami poskrili titovke in lesene puške
Kolikim borcem so tako rešili življenje!
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 * 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjelja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za
Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNI
Stran 6
28. decembra 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 moduluš (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goričko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
aLJztr Selili
3f ^Trst založnikov FIEG
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska f
MNENJE ARABSKIH POLITIČNIH IZVEDENCEV
Ženevske mirovne konference prihodnje leto najbrž ne bo
Treba bo počakati na volitve v Izraelu in na rešitev ameriških notranje-političnih vprašanj - PLO o izročitvi težkega orožja
BEJRUT, 27. — Posebni dopisnik libanonskega dnevnika «Al Anvar» iz Kaira obravnava danes vprašanje sklicanja ženevske mirovne konference o Bližnjem vzhodu ter navaja mnenje arabskih političnih o-pazovalcev, ki trdijo, da se konferenca v teku prihodnjega leta ne bo sestala in da je politična rešitev izraelsko - arabskega spora še vedno izredno zapletena.
Morebitno sklicanje ženevske kon-fe~ence, po mnenju arabskih političnih opazovalcev, ne bi obrodilo nobenih sadov pred izraelskimi zakonodajnimi volitvami in pred sestavo nove vlade, ki bo popeljala Izrael k pravičnemu miru ali pa k ponovni brezobzirni vojni. Pri tem je treba upoštevati tudi novo ameriško upravo, ki se hoče najprej seznaniti z dejanskim stanjem na
področju Bližnjega vzhoda ter je zato sklenila stopiti v stik z raznimi zainteresiranimi državami.
V tem okviru so povabili v ZDA saudskega prestolonaslednika Abde-la Aziza, za njim pa bodo gostje ameriškega zunanjega ministrstva zastopniki Egipta, Sirije in Izraela. Najbrž se ta posvetovanja ne bodo zaključila pred julijem 1977.
Bivši posebni odposlanec arabske zveze Klovis Maksud svari pred pretiranim optimizmom v zvezi z rešitvijo bližnjevzhodnega vprašanja. Maksud trdi, da se bo nova ameriška uprava najprej spoprijela z notranjepolitičnimi vprašanji, komaj nato pa bo obravnavala krizo na Bližnjem vzhodu. Četudi bi ženevsko konferenco sklicali v bližnji prihodnosti. bi Arabci zgrešili, če bi se nanjo preveč zanesli. Konferen-
Nesmotrne gradnje zrušile geološko ravnovesje
Ogromen usad znova ogroža Dolino templjev
Dramatičen položaj v Giarrossi pri Potenzi in v predmestju Caitanissette
AGRIGENTO, 27. — Deset let po ogromnem usadu, ki je zrušil vrsto stanovanjskih blokov in zaradi katerega je bilo vsaj dvajset tisoč ljudi brez . strehe, je Dolina templjev pri Agrigentu znova ogrožena. Dobrih sto metrov od templja, posvečenega boginji Junoni. ki je eden od najboljše ohranjenih svetišč v dolini, je zazevala ogromna odprtina, široka 8 metrov in globoka deset. «Jama» je posledica o-gromnega usada, ki zadeva okrog
180.000	kvadratnih metrov površine in katerega vzrok je izobiino deževje zadnjih dni.
Po mnenju geologov in izvedencev deželnega spomeniškega varstva, ki so si davi ogledali Dolino templjev, je del griča, ki se dviga nad templji. začel počasi drseti proti reki San Biagio. Ob hitri cesti je zato opaziti manjše vzbokline, posledice ogromnega pritiska, ki ga zemeljska masa izvaja na ilovnata tla doline. Po mnenju izvedencev templji zaenkrat še niso neposredno o-grože.ni, čeprav bo treba v kratkem ukrepati, da ne bodo znamenita svetišča pa tudi vsa ostala naselja še bol] poškodovana. Zaradi drse rja ogromne mase zemlje so se že zrušile nekatere kmečke hiše, ce sta, ki povezuje turistično pot nad dolino z državno cesto Porto Empedocle - Caltanissetta pa je zaprta prometu. Po mnenju izvedencev kaže, da je ravno zaprta cesta eden od vzrokov usada, saj naj bi zrušila geološko ravnovesje. Deževnica je pronicnila do nepropustnih plasti in povzročila počasno drsenje o-gromne mase lahnjaka proti dolini.
še bolj dramatičen je položai v Giarrossi, majhnem naselju pri Potenzi, ki je dejansko obsojeno na smrt. Ogromen usad, ki se je u-
PREPIR V ZAKRISTIJI
Agent kvesture v Chietiju, ki je včeraj zjutraj odgovarjal na telefon, je najbrž aebelo pogledal, ko ga je skupino, vernikov pozvala, naj policija takoj poseže, ker da je v cerkvi sv. Martina izbruhnil hud prepir Še bolj presenečeni pa so bili najbrž agenti, ki so nekaj minut pozneje prihiteli v zakristijo in s težavo rešili mladega župnika M. C. iz «krempljev» razjarjene ženske, ki je obtoževala dušnega pastirja, da jo je preslepil s svojimi o-bljubami in jo nato zapustil kljub otroku, ki naj bi se rodil iz njunega razmerja.
Mladi duhoven se je vo jutranji maši odpravil v zakristijo. da bi slekel obredna o-blačila, ko ga je 32-letna T. A., ločena od moža in mati dva meseca starega otroka, napadla kot furija. župnik, nresene-čen nad nepričakovanim napadom, jo je pošteno skupil in najbrž bi bilo po njem. če ne bi verniki, ob trušču in- kričanju. ki so ga slišali iz zakristije. nemudoma telefonirali letečemu oddelku in zahtevali takojšen poseg. In agenti so le s težavo rešili dušnega pastirja, spraskanega in z raztrganimi oblačili, iz krempljev pobesnele napadalke
ženska obtožuje duhovnika, da jo je najprej ovražii nato pa jo zapustil, ko je zanosila Duhovnik va zavrača vsakršno obtožbo. Po pripovedovanju znancev in prijateljev naj bi se večkrat zavzel za žensko in skušal rešiti njen zakon. Cilja, ki si ga je zadal, očitno ni dosegel, vzbudil pa je za nimanje nemirne in čustveno dokaj labilne M. T.
trgal prejšnje dni, je danes ponoči zrušil most, zadnjo vez med naseljem in državno cesto 94. O-krog 70 družin, ki živijo v Giarrossi je že zapustilo svoje domove in se začasno naselilo v osnovni šoli v neki bližnji četrti. Kot rečeno pa je naselje obsojeno na smrt, čeprav geologi še niso dokončno ocenili položaja. Dober del hiš se ie že zrušil, v ostalih pa so zazevale velike razpoke.
Velik usad ogroža tudi predmestno četrt «La Spina» v Caltanissetti, kjer so zazevale odprtine na državni cesti 122 bis. Zemeljski usad je poškodoval okrog 30 hiš. katerih stanovalce so izselili. Zrušilo se je tudi nekaj nosilcev voda visoke napetosti. Po mnenju izvedencev, ki so začeli z znanstvenimi poskusi, je usad ogromen: približno milijon kubičnih metrov sipnega materiala.
(vt)
ca bi utegnila biti nevarna, morda celo pravi polom na diplomatski ravni.
Kar zadeva krizo v Libanonu pravi bejrutski dnevnik, da bo sedanje premirje trajalo več mesecev, Libanon pa se bo moral sprijazniti z dejstvom, da bo ostal pod vplivom drugih arabskih držav.
Časopis se ukvarja tudi z izročitvijo težkega orožja ter trdi, da je predsednik izvršnega sveta PLO Jaser Arafat obvestil sirskega in egiptovskega predsednika, da se palestinsko odporniško gibanje ne more odpovedati težkemu orožju, dokler ne postane jasno, v kakšno smer se bo zasukal položaj. Izročitev težkega orožja, pravi Arafat, bi tudi pomenilo, da se PLO odreka pomembnemu adutu v pogajanjih za rešitev arabsko - izraelskega spora.
Izročitev težkega orožja s strani Palestincev je bila v ospredju pogovorov predstavnika PLO Abasa v Kuvajtu. Abas je izjavil, da je palestinsko osvobodilno gibanje pristalo na izročitev težkega orožja v mestih in nekaterih vaseh, nikakor pa ne more izročiti svojega težkega orožja v južnem Libanonu, na meji z Izraelom. V zvezi z ženevsko mirovno konferenco pa je Abas dejal, da nihče od palestinskih voditeljev ni načelno proti udeležbi PLO na ženevski mirovni konferenci, palestinska organizacija pa se o tem vprašanju ne bo izrekla in ne bo določila oblike svoje morebitne udeležbe, dokler PLO ne bo uradno povabljena nanjo. Abas je ob zaključku dejal, da se Romunija in Jugoslavija aktivno prizadevata, da bi prišlo do rešitve bližnjevzhodnega spopada.
Libanonski predsednik Elias Sar-kis in predsednik vlade Selim Al Hos proučujeta načrt, ki predvideva ustanovitev nove libanonske vojske, ki naj bi štela 40 tisoč mož in ki bi razpolagala s sodobno oborožitvijo. Stara libanonska vojska je štela 18 tisoč mož, vendar je bila polovica vojakov v raznih uradih. Med državljansko vojno se je vojska razdelila v štiri različne skupine. Nova vojska naj bi bila zmožna skrbeti za varnost meja ter za varnost v notranjosti države.
RIM, 27. — Današnji Uradni vestnik prinaša odlok predsednika republike, ki odreja, da bo poletna ali zakonita ura v letu 1977 trajala od polnoči 21. maja do 1. ure 24. septembra.
Letalo na tovarno: 59 mrtvih
Minulo soboto je letalo 707 egiptovske družbe «Egyptair» strmoglavilo na industrijski obrat v predmestju Bangkoka na Tajskem. Pri nesreči je našlo smrt 59 oseb (52 potnikov oz. članov posadke in 7 delavčevi. Nesreča se je pripetila, ker je pilot zamenjal luči industrijskega predmestja s svetlobnimi napravami 20 km oddaljenega letališča. Na sliki vdove treh ubitih delavcev	(Telefoto ANSA)
imniiiiiirniìihiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiihiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiia
PO POSVETU S PREDSTAVNIKI STRANK, SINDIKATOV IN STARŠEV DIJAKOV
Minister Malfatti za 8 mesecev odložil volitve šolskih svetov
0d 13. marca na 13. november - Tedaj bodo volitve okrajnih, pokrajinskih in osrednjega šolskega sveta, kot tudi volitve zavodnih in okrožnih svetov
RIM, 27. — Minister za šolstvo Malfatti je odredil, naj se volitve za oblikovanje višjih šolskih zbornih organov, to je pokrajinskih, okrajnih ter osrednjega šolskega sveta, ki bi imele biti prihodnje leto 13. marca, odložijo na 13. november. Vest o 8-mesečnem odlogu prinaša ministrska okrožnica, v kateri je rečeno, da je bil ustrezni sklep sprejet upoštevaje zadevne predloge zastopnikov krščaoskodemokratske, socialistične, republikanske in socialdemokratske stranke ter komunistične partije; ti so namreč svetovali, naj bi bile omenjene volitve • istočasno z volitvami za obnovo zavodnih ter okrožnih svetov. Minister je ugodil zahtevi, potem ko se je o zadevi izrecno posvetoval tudi s predstavniki enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL in tako imenovanih avtonomnih, šolskih sindikatov, kakor tudi s predstavništvi stanovskih združenj, združenja staršev AGE in odbora demokratičnih star-
Zaradi ogromnega usada, ki ogroža Dolino templjev pri Agrigentu, ki vodi do svetišča, posvečenega boginji Junoni
je bila zaprta prometu turistična cesta, (Telefoto ANSA)
šev COGIDAS. Z druge strani je Malfatti potrdil, da bodo 13. marca volitve v višji šolski svet.
Odlog volitev za obnovo okrajnih in pokrajinskih ter osrednjega šolskega sveta je naletel splošno na odobravanje.
šolski sindikat CGIL meni, da je ministrov ukrep docela upravičen, kolikor bi večkratne volitve v razmeroma kratkih časovnih razdobjih le razpršile in razredčile vrste tistih. ki so poklicani, da s smotrno oddanim glasom prispevajo k širjenju demokracije na šoli; «volitve po obrokih» bi razen tega precej izgubile na političnem pomenu, ki ga v resnici imajo. Naš šolski sindikat — nadaljuje nota CGIL — ki se bo prihodnje leto prvič udeležil volitev v višji šolski svet sporazumno z drugimi, samostojnimi sindikalnimi organizacijami, pa je mnenja, da je potrebno čimprej ustanoviti deželna središča za poklicno usmerjanje; u-resničitev teh centrov je predvidena, kot znano, šele po volitvah v okrajne in pokrajinske šolske svete, a šolskemu osebju je treba takoj dati možnost kvalificiranega poklicnega razvoja.
Načelnik komisije za šolstvo KPI Giuseppe Chiarante je ravno tako pozitivno ocenil odlog volitev, vendar s pripombo, da Malfattijeva poteza ni najugodnejša. Komunisti so namreč že septembra predlagali, naj bi tudi pri volitvah v okrajne oziroma pokrajinske šolske svete u-vedli tako imenovani postopek drugostopenjskih volitev; dejansko naj bi , torej izvolili predstavnike staršev, dijakov ter učnega in neučnega šolskega osebja iz vrst ustreznih predstavništev v okrožnih in zavodnih svetih. Predlog ni bil sprejet, pač pa je bila sklenjena odložitev Volitev, ki bo sicer z druge strani omogočila ponovno proučitev zakonodaje na šolskem področju; komunisti zagovarjajo namreč stališče, da je treb.. čimbolj poenostaviti postopek za ureditev šolske problematike, ki je v smislu, pooblaščenih odlokov vse preveč zapleten. Ne nazadnje se KPI zavzema tudi za natančnejšo opredelitev vloge in pristojnosti šolskih organov v odnosu do drugih družbenosoeialndh dejavnikov.

Gen. Aloja obtožen goljufije
MILAN, 27. — Bivši načelnik generalnega štaba italijanskih oboroženih sil gen. Giuseppe Aloja je bil formalno obtožen goljufije. Skupno z njim je preiskovalni sodnik postavil na zatožno klop še štiri ljudi, med katerimi 49 letnega Milančana Uga Rattija. Slednji naj bo po obtožnici imel v goljufiji nosilno vlogo z u-stanavljanjem navideznih delniških družb, cilj katerih je bil izsiliti petičnim industrijcem kar čimveč denarja. «Gen. Aloja — piše v svojih zaključkih preiskovalni sodnik — se ni neposredno udeležil goljufije, vendar je s svojim imenom (bil je predsednik ene od navideznih družb) in s svojim molkom odio čilno pripomogel k uspehu Rattije vih naklepov.»
LONDON, 27. - Prebivalstvo Severne Irske je mirno praznovalo božič, in to po zaslugi 72-urnega premirja, za katero so se domenili katoliški in protestantski gverilci.
Čeprav ni bilo oboroženih spopadov, poročajo vseeno o štirih smrtnih žrtvah. Gre za 23-letnega mladeniča, ki je bil v četrtek težko ranjen pri streljanju in za dve sestri oziroma moškega, ki so izgubili življenje med silovitim požarom, katerega vzroki niso znani.
I NOVIM LETOM
«Carosello» pred dokončno upokojitvijo
Popularno reklamno oddajo bosta nadomestili drugi dve krajši oddaji, ki se pa ne bosta v ničemer razlikovali od ostalih televizijskih propagandnih oddaj
RIM, 27. — Prvega januarja, trudni in neprespani in s solidnim Silvestrovim mačkom na plečih, ne bomo žalovali samo za letom 1976, pač p? bo marsikdo od nas utrnil solzo tudi za «Carosellom», popularno propagandno oddajo, ki je dvajset let pomenila vsem televizijskim gledalcem kratko pavzo med televizijskim dnevnikom in večernimi oddajami. Obenem pa je bila za vse otroke, več ali manj dorasle, znak da je treba v posteljo. Z Novim letom bo tudi za popularno rubriko po 19 letih in 11 mesecih «življenja», po 7.20C oddajah, kar je za italijansko televizijo neprenosljiv rekord, prišel čas upokojitve. Nadomestili jo bosta dve boli običajni reklamni oddaji, enako porazdeljeni med prvim in drugim kanalom, ki pa ne bosta v ničemer različni od ostalih televizijskih reklamnih oddaj.
Ko je pred nekaj meseci uprava televizijske službe sklenila, da ukine «Carosello», je ves italijanski tisk
brez izjeme . prelil veliko črnila o tej oddaji, ki je sicer imela dokaj kvaren vpliv predvsem na nedoraslo deco, vendar, pa. je dala pr vemu televizijskemu kanalu poseben pečat. Kdo ni, pa čeprav ne z veliko pozornostjo, prisluhnil reklamnim «shortom», kdo se ni vsa) v sproščenem iri neresnem pogovoru kdaj poslužil «carosellovskega» izrazoslovja? In kdo, oče ali mati, ni kdaj zažugal svojemu nagajivemu malčku: «Če ne boš priden, boš moral v posteljo, ne da bi videl «Carosella»!
S svojimi skopimi 15 minutami je ta oddaja ustvarila zvezdnike in zvezdnice posebne vrste. Za marsikaterega gledališkega ali filmskega umetnika je pomenila odskočno desko, za druge pa je bila dokaz, da so zasloveli in so torej deležni časti, da lahko reklamirajo določen predmet ravno, med najbolj popularno reklamno oddajo. «Carosellov-ske'ma» zvezdniku škandalističru tisk rubrika kot je T.G-2 Dossier.
in ženske revije niso odmerjale posebne pozornosti, kljub temu pa je bil prav tako popularen. Kdo se ne spominja plešastega Cesareja Polacca, policijskega inšpektorja, ki je zagrešil eno samo napako, ali pa svetlolase in prikupne Solvi Stubing, ki ie vabljivo prigovarjala: «Pokliči me, postala bom tvoje pivo». Kdo je pozabil na Ubalda Laya, slovitega in nezmotljivega poročnika Sheridana? In z naštevanjem bi lahko nadaljevali še in še.
V tem pogledu je imel «Carosello» velik vpliv na italijansko živi je nje in na izrazoslovje vseh Italijanov. Nihče si verjetno ne upa trditi, da je ta vpliv pozitiven, še daleč ne, bil je pa izraz nekega načina življenja in mu zato — izrazitemu sinu potrošniške družbe — pritiče pomembno mesto v poglavju zgodovine običajev zadnjih dvajsetih let. Ni naključje, da je «Ca rcsellu» ob njegovi smrti posvetila posebno oddajo tudi zelo resna
(vt).
Povoljno oceno o odlogu volitev v okrajne in pokrajinske svete je dal med drugim še izvedenec za šolska vprašanja v KD Raniero Benedetto.
Kot rečeno, ostane nespremenjen rok volitev v tako imenovani vsedržavni šolski svet, ki bo nadomestil dosedanji višji šolski svet. Njegova naloga bo poleg drugega sestavljanje letnih analitskih poročil o splošnem razvoju šolstva v državi, z druge strami pa bodo njegovi člani lahko kritično ocenjevali razne zakonske osnutke o šolstvu: končno se bodo pristojni dejavniki morali z njim obvezno posvetovati, ko bo šlo za probleme šolskega osebja izrazito službene narave. V svetu bo 71 članov, predsedoval mu bo prosvetni minister, njegova mandatna doba pa bo znašala 5 let. (dg)
n iiiiiiin n n n n n im n m mn n m im n n Hlinili im iiiii
Prizadevanja za rešitev rabeljskega rudnika
V	zvezi z zadevo EGAM, ki je pred dnevi zagrozila z likvidacijo vrste nerentabilnih in zadolženih o-bratov, je deželni odbor nastopil pri predsedniku ministrskega sveta Andreottiju, pri ministru za državne u-deležbe Bisagli in pri ministru za industrijo in trgovino Donat Cattinu z zahtevo po čimprejšnji rešitvi tega vprašanja. Predsednik deželnega odbora Comelli in odbornik za industrijo in trgovino Stopper sta pri tem poudarila zlasti skrb, ki jo je vest o razpustitvi družbe AMMI zbudila v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer bi zapora rabeljskega rudnika pomenila odpustitev okrog 500 delavcev.
V	Rablju je bila včeraj izredna seja trbiškega občinskega sveta, ka ieri je prisostvoval tudi predsednik deželnega odbora Comelli. Na seji so sprejeli resolucijo, ki so jo predložili predstavniki rudarjev in sindikalnih organizacij, v kateri se med drugim postavlja zahteva, naj parlament in vlada zagotovita nadaljevanje proizvodnje v rudniku, zlasti še upoštevajoč dejstvo, da so izvedenci ugotovili še znatna nahajališča rude zlasti v globljih plasteh rudnika.
Tatovi v stanovanju dr. Rafka Dolharja
Še neznani tatovi so med božičnimi prazniki vlomili v hišo občinskega svetovalca dr. Rafka Dolharja v Ul. Toscanini 6. Ko se je včeraj ponoči malo po eni uri dr. Dolhar vrnil domov iz Trbiža, kjer je preživel praznična dneva, je opazil, da je v hiši prižgana luč in da so vhodna vrata vlomljena.
Nemudoma je o .tem obvestil policijo in pregledal stanovanje, da ugotovi,. kaj so neznanci ukradli. Tatovi so se polastili krznenega plašč» nakita, zlatnine, srebrnine in 400.000 lir v gotovini, v skupni vrednosti približno 10 milijonov lir. V hišo so vdrli tako, da so razbili šipo na vhodnih vratih in odstranili železno pregrajo, ki je pokrivala šipo. Ključavnica na vratih je namreč zdržala pred vlomilskim orodjem.
Tragična odločitev 26-letnega dekleta
Mlado, komaj 26-letno dekle, Sandra Cossutta iz Ul. Muzio 1, se je včeraj dopoldne vzela življenje. Na Drašci je zaužila veliko količino u-spavalnih tablet in izdihnila. Truplo sta v zgodnjih popoldanskih urah videla dva dečka, ki sta po naključju šla mimo.
TOREK, 28. DECEMBRA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	ARGUMENTI: Z a kulisami
13.00	Oddaja o potrošnikih
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	Program za najmlajše: Knjiga povesti
17.25	Dve leti počitnic: Vprašanje časti, francoski film 17.55 Znanstvena oddaja
18.15	ARGUMENTI: Umetnost
18.45	JAZZBUM: Johnny Griffin - Charlie Mariano 19.20 Jaz in moji trije otroci: Katie je nenadomestljiva
V današnjem filmu serije «Jaz in moji trije otroci» družina Douglas najame kar tri hišne pomočnice, ker je zdravnik predpisal Katie dolgo dobo počitka daleč od doma.
19.45	Almanah
20.00	DNEVNIK
20.45	Predsednik vlade Andreotti bo v neposrednem prenosu odgovarjal na vprašanja novinarjev o zdajšnjem položaju v Italiji oz. o nadaljnjih perspektivah.
21.45	Le inchieste del commissario Maigret
UNA VITA IN GIOCO — tretje in zadnje nadaljevanje
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim: Filmska rubrika
13.00	DNEVNIK - Ob 13. uri
13.30	Jezik in dialekti
17.00	KARAVANA: Mož brez pištole
Film je režiral Richard Bartlett, igrajo Ward Bond, Robert Horton, Jack Mahoney.
18.00	Politehnika — Arhitektura
18.25	Rubrike dnevnika št. 2 — ŠPORT
18.45	TEŽKI RAČUNI
Danes se začenja serija oddaj «Težki računi», ki bo v treh nadaljevanjih na kratko obdelala vrsto gospodarskih vprašanj in ki je neke vrste predujem obsežnejše oddaje o gospodarstvu predvidene za prihodnje leto. V prvem nadaljevanju bo govor o avtomobilskem zavarovanju, v drugem o prehrani, v tretjem pa o premični lestvici. Današnja oddaja, ki ima za izhodišče vrsto dogodkov zadnjih dni razčlenjuje napake in nedoslednosti sedanjega sistema za zavarovanje avtomobilov. Spričo predvidenih poviškov zavarovalnine je cilj sestavljavcev oddaje predlagati nov sistem zavarovanja, tako da bi se to dejansko spremenilo v element družbenega skrbstva.
19.45	DNEVNIK - ODPRTI STUDIO
20.45	TRIJE MUŠKETIRJI
Šesto nadaljevanje se odvija v gostilni ob cesti za Calais, kjer je Porthos izzval na dvoboj enega od zasledovalcev, da bi omogočil D’Artagnanu, da uide kardinalovim vojščakom. Porthos, ki je bil v dvoboju lažje ranjen, je moral podaljšati svoje bivanje v gostilni, ker je izgubil na kocke ves denar in se zato ni mogel vrniti v Pariz. Tu ga sreča D’Artagnan, ki se, potem ko je rešil kraljico, znova vrača proti Calaisu, da bi našel svoje tri prijatelje. Porthos se vsekakor med svojim prisilnim bivanjem v gostilni ni preveč dolgočasil, saj je med drugim tudi podvoril soprogi krajevnega pravdnika. Po veselem snidenju D’Artagnan prepusti Porthosa njegovim ljubezenskim opravkom in vzame že spet pot pod noge, da bi poiskal še ostala dva prijatelja.
21.00	CARO PAPA’ — Komični film
21.30	O italijanski ljudski pesmi
22.15	DNEVNIK 2 - DOSJE
Ob zaključku Dnevnik — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
10.00, 14.00 TV ŠOLA
Zlom osi. Obnova socialistične Jugoslavije, Razredna skupnost, Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk itd. šolska TV: O konferenci neuvrščenih v Colombu Čudovito žerjavovo darilo DEBELINKO — serijski film Obzornik DNEVNIK
MEDNARODNA OBZORJA: Kruh naš vsakdanji Kakšna je letošnja letina po svetu in pri nas, kakšno je stanje na tem področju v deželah v razvoju, kjer vsako leto zaradi lakote umre več milijonov ljudi, govori današnja oddaja «Mednarodna obzorja». Oddaja, v kateri sodelujejo razni znani jugoslovanski strokovnjaki s področja prehrane, predstavniki FAO in razvitih ter dežel v razvoju, daje tudi prikaz, kaj je bilo doslej pri nas in po svetu storjenega, da bi se pridelek povečal, kakšna sta bila dosedanja pomoč in sodelovanje med razvitim svetovnim severom in razvijajočim se jugom in kaj bj bilo še treba narediti.
H. de Balzac: BLIŠČ IN BEDA KURTIZAN DNEVNIK
8.00,
16.05
17.05 17.25
17.55
19.30
20.00
20.55
21.55
19.30
20.00
20.15
20.35
22.05
22.35
18.15
20.00
21.00
23.00
Koper — barvna
ODPRTA MEJA — slovenska oddaja Otroški kotiček — risanke DNEVNIK
DEKLE — celovečerni film
Aktualna tema — dokumentarna oddaja
Kvartet Ledina in trio Mihe Zajca — narodna glasba
Zagreb
Očetje in sinovi Signali
IRONIJA USODE - I. del filma Spomini na glasbo
TRSI A
7.00,	8.00,	10.00.	12.45,	15.30,
17.00,	18.00, 19.15 Poročila: 7.20 -12.45 Dom in izročilo: Dobro jutro po naše, Koncert sredi jutra. Lik iz naše preteklosti, Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Za mia de: Sestanek ob 13., Kulturna beležnica, Roman v nadaljevanjih, Glasba na našem valu: 16.00 -19.(M) Kultura in delo: Opera, Za najmlajše, Slovenski zbori.
KOPER
7.30,	8.30. 12.30,	14.30, 16.00.
17.30, 18.30, 20.30 Poročila ; 3.35 Zbori; 10.00 Z nann je...; 11.15 Poje Alexander; 11.30 Orkester Baiardi: 12.05 Glasba po željah:
14.00	Mladina pred mikrofonom;
14.35	Valčki, polke in mazurke:
15.10	Slovenski popevkarji; 15.30 Orkester Pourcel ; 16.45 Nekaj do-skočnih; 17.00 Mladim poslušalcem «Veselo v novo leto»; 18.00 Čarobna godala; 19.30 Pop glasba; 20.35 Rock party; 21.00 Literarna oddaja; 21.35 Glasbena oddaja; 22.00 Diskoteka.
RADIO 1
7.00.	3.00. 12.00, 13.00, 15.00 in
19.00	Poročila; 7.30 Budilka; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Strnjena opera «Boheme»; 11.30 Glasbeno -
govorni spored; 13.30 Najnovejše italijanske plošče; 14.30 Radijska nadaljevanka; 15.05 Zgodovina 1 talije: 15.35 Program s Sandroiri Merlijem; 18.30 Neapeljske pesmi;
19.10	Nabožna oddaja: 19.30 Ra dijska drama; 20.35 Ikebana v glasbi: 22.35 Sodobni italijanski glasbeniki.
SLOVENIJA
6.00,	7.00. 8.00, 9.00, 12,00 14.0t'
18.00,	19.00 Poročila; 6.20 Rekrea cija; 6.50 Dobro jutro, otroci!,
7.20	Na današnji dan; 7.30 Iz na ših sporedov: 8.08 Glasbena ma tineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.45 Turistični napotki: 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali:
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.20 Zabavna glasna;
13.30	Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi ; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Svet tehnike; 16.00 «Vrtiljak»; 18.05 Naši solisti: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Francija Puharja; 20.00 Slo venska zemlja v pesmi m besedi;
20.30	Radijska igra: Harrisu za upamo: 21.30 Zvočne kaskade:
22.20	Jugoslovanska glasba: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo; 0.05 Dixieland parada: 0.30 Popevke za vse; 1.03 Koncert po polnoči.