gpeffirioafl ki kbbofMUBSnt« postala Poštnina platana v gotovini _
Šte*\ 118.
liEI]«Sna pooBlaKenka u oglalevan)« Italijanskega In ta]ege _ Urorai Union« Pubblicita ttallana ti A, Milana
F Tjjubljani, v sredo, 27, maja 1942-XX.
teto VII.
(JredolitTt I« iptifii R-oplUrJera 6, Cjubljana. dedazlone, Amminiatrazionei Lopttarjera 6, Lnbiana.
ConcMalonarla ckIimIti pet la pubbllcitA cit provenieau ItaJlanc ed ester a; Union« PubblicitA Uallana & A. Ullana>
II bollettino No. 725
Brillanti vittorie aeree nel cielo di Malta
II Quartiere Generale delle Forze Armate co-munica:
la Cirenaica vivaci attivitk esplorafive; ab-biamo respinto pattuglie avversarie e prešo qualche prigioniero.
I nostri aviatori hanno conseguito ulteriori brillanti successi distruggendo in una serie di aspri duelli, senza subire perdite, nove apparecchi inglesi.
Gli obieftivi di Micabba sono stati centrali dai nostri bombardieri i quali attaccati dalla caccia nemica, reagivano abbattendo due »Spitfire«, men-tre altri quattro venivano fatti precipitare dai cac-ciafori di scorta. Tutti i nostri apparecchi quan-tunque colpit e con feriti a bordo hanno latto ri-lorno aile basi.
Un nostro convoglio e stato aftaccato nel Me-diterraneo senza alcun successo da mezzi sub-acquei ed aerei; colpito dalla reazione contraerea delle unitž di scorta, un velivolo britannico preci-pitava in mare.
Alcune bombe sono state sganciate nella scorsa notte da aeroplani inglesi nei dintarni di Messina tri San Raineri e Giardino a Mare: sono segnalati danni di lieve entita e tre feriti fra i militari.
Con i vittoriosi duelli sostenuti eri il secondo gruppo di caccia — comandato dal Ten. Col. Aldo Quarantotti — in una serie di brillanti combatti-menti, tutti sostenuti nel cielo di Malta, ha ab-battuto dal 10 al 15 maggio 28 velivoli nemici per-dendone solo uno.
Vojno poročilo st. 725
Sijajne letalske zmage nad Malto
Uradno vojno poročilo štev. 725 pravi:
V	Cirenajki živahno ogledniško delovanje. Odbili smo nasprotnikove patrole ter dobili nekaj ujetnikov.
Naši letalci so dosegli nove sijajne uspehe s tem, da so v vrsti hudih dvobojev brez lastnih izgub'sestrelili devet angleških letal.
Naši bombniki so zadevali cilje v Micabbi. Ko jih je napadlo sovražnikovo lovsko letalstvo, so odgovorili s tem, da so sestrelili dve letali vrste Spitfire, druge štiri pa ’ So zbili lovci iz spremstva. Vsa naša letala so se vrnila v oporišča, čeprav so bila zadeta in so imela na krovu ranjence.
Na Sredozemskem morju so podmornice in letala napadla naš ladijski sprevod. Neko angleško letalo je treščilo v morje, ko ga je zadel protiletalski ogenj s spremljevalnih ladij.
Preteklo noč so angleška letala vrgla nekaj bomb na okolico Messine med krajema San Raineri in Giardino a mare. Poročajo o majhni škodi ter o treh ranjencih med vojaki.
Z včerajšnjimi zmagovitimi dvoboji je druga lovska skupina pod poveljstvom podpolkovnika Alda Quarantottija v vrsti sijajnih bojev, katere je vse prestala nad Malto, sestrelila od 10. do 15. maja 28 sovražnikovih letal in od njih izgubila samo eno.
Vladar na veličastnem obisku po severni Italiji
Kralj in Cesar je v preteklih dneh pregledoval vojaške posadke v nekaterih krajih ob zahodni meji v Cuneu, Alessandriji in Turinu, kjer je odprl razstavo vojnih obrti
Rim, 27. maja. s. V preteklih dneh je Nj. Vel. Kralj in Cesar končal obsežno potovanje po severni Italiji. Ustavil se je po raznih krajih, pregledoval oborožene oddelke, delil odlikovanja ter bil navzoč pri izročanju praporčkov. Vse--povsod je bil deležen mogočnih manifestacij prebivalstva, ki mu je prirejalo navdušene in goreče sprejeme, obnavljajoč mu tople izraze svoje vdanosti ter svojega trdnega prepričanja v zanesljivo usodo svoje domovine.
Potovanje se je začelo v San Remu, kamor je vladar prišel 23. maja. Pred njim je prišel tja kr. Vis. knez Piemontski. Sprejeli so ga državni podtajnik za vojno Scuero, armadni poveljnik general Garibaldi, prefekt, zvezni tajnik, župan ter armadna generala Bangale in Zanchieri. Množica pred postajo je z navdušeno manifestacijo sprejela vladarja, ki je s knezom Piemontskim in zastopniki oblasti krenil proti Ospredalettom. Slavnostno okrašeno mestece mu je priredilo navdušen sprejem. Vladar je tam odlikoval vojake in polkovne zastave ter se udeležil mimohoda. Nato se je vrnil v San Remo, kjer je bil deležen novih manifestacij, dokler ni odpotoval z vlakom.
Naslednji dan mu je izraze vdanosti ponovil Cuneo, kamor je vladar prišel že zgodaj. Tudi tam ga je sprejel podtajnik za vojno, dva armadna poveljnika, več generalov in zastopnikov oblasti. Po izkazanih časteh je Kralj v spremstvu poveljnika planinske divizije generala ^Battistija pregledal strahotno razporeditev oboroženih čet na obširnem trgu. Nato je razdelil odlikovanja hrabrim polkom, ki so se vrnili z grškega ter jugoslovanskega bojišča. Nato je med nepretrganimi ovacijami krenil na obsežno sprehajališče, ki nosi ime po Nici, kjer so mimo njega korakali v najpopolnejšem redu polki, katere je ljudstvo na gosto obmetavalo s cvetjem. Kralj je za to popolno izvedeno parado pohvalil poveljujočega generala, a nato je med novimi manifestacijami za-
pustil mesto, kjer je nekaj ur posvetil vojaškemu poveličevanju planinskih čet, ki so ponos obmejne pokrajine, katera je dala in bo še dajala svoj junaški prispevek za zmago.
Popoldne je yladar dopotoval v Aleasandrijo, kjer so ga sprejele ogromne množice z manifestacijami za vladarsko hi&o in za vojsko. Priso-' stvoval je mimohodu čet, nato pa med navdušenjem prebivalstva obiskal materinski in otroški dom. Na trgu Goffre je njegov voz obkolila množica fašistovskih delavcev in študentov, ki so izrekali svojo ogromno ljubezen in neskončno vdanost savojski hiši.
25. maja se je v Turinu nenadno razvedelo o vladarjevem prihodu in mesto se je odelo v zastave, ljudje pa so z vseh ulic in uličic zbirali na trgu pred kraljevim gradom in na trgu Vitttorio Veneto. Ogromne manifestacije so sprejele vladarja, ko je prišel s spremstvom na trg in pregledal mogočne oddelke vojske. Pogled na hrabre planinske čete v orožju je. množice ganil. Nato je Kralj-vojak v resnem in treznem obredu odlikoval zastavo nekaterih polkov s kolajno za vojaško hrabrost. Te zastave bodo v vojaški zgodovini italijanskega ljudstva pričale o legendarnih junaštvih v osvobodilni vojni. Potem so oddelki v popolnem redu in vojaški bojevitosti med navdušenim vzklikanjem zbranih množic korakali mimo ljudstva, nato pa so množice dajale duška čustvom savojskega in fašistovskega Turina do Kralja in do kneza Piemontskega, do Duceja in do vojske. Vladar in knez sta se večkrat pokazala na balkonu kraljeve palače, množica pa ju je pozdravljala z vzklikom »Vincere!«
Popoldne je Vladar v navzočnosti krajevnih oblasti odprl razstavo vojaške obrti. Na razstavi so dela, ki so jih v izvenslužbenem času naredili vojaki po vseh krajih Italije. Načelnik propagandnega oddelka pri IV. armadi podpolkovnik Mar-ticani je pred Kraljem pojasnjeval pomen in cilj
Daljnosežna izjava vodstva fašistovske stranke
Brezpogojno izpolnjevanje nalog, ki jih fašistom nalaga vojna
, Vsa skrb za mladino
je v
Rim, 27. maja. s. Vodstvo fašistovske stranke Beneški palači včeraj imelo pod Ducejevim predsedstvom drugo sejo. Z vzklikom so sprejeli naslednjo izjavo:
»Vodstvo Narodne fašistovske stranke po prvih sejah, ki jim je predsedoval Duce znova ponavlja, da je z ozirom na pravila, glavna naloga stranke obramba in ojačenje fašistovske revolucije, organizacija in politična vzgoja italijanskega naroda po glavnih stebrih fašistovskega nauka, ki zahtevajo večjo politično, moralno in socialno zavednost v miru, zlasti pa v vojni. Fašisti, ki imajo prednost, da so ustvarjalci in nosilci revolucionarne resnice fašizma, morajo z vzgledom dokazovati, da imajo pravico in torej tudi dolžnost, da to nalogo izpolnjujejo. Vse ustanove, ki jih je režim ustvaril na kateremkoli področju, morajo služiti kot orod je za postopno in celotnostno politično vzgojo italijanskega naroda.
Pred zaključkom bitke pri Harkovu
Uničevalni boji južno od mesta so dosegli višek — Izjalovljeni sovjetski poskusi za umik in nemškega obroča
Hitlerjev glavni stan, 27. maja. Uničevalna bitka južno od Harkova je v popolnem razvoju.
Sovražnik je skušal ubežati obkolitvi proti vzhodu, tem da je zbral vse svoje sile.
Tudi včeraj so se taki poskusi v hudih bojih izjalovili.
Hkrati so napadajoči nemški, romunski in madžarski oddelki z jugovzhoda in severa znatno omejili sovražniku svobodno gibanje. Njegove močno stisnjene sile so izpostavljene nenehnim uničujočim udarcem nemškega letalstva.
Severovzhodno od Harkova so bili ponovni sovjetski napadi zavrnjeni.
Na srednjem odseku bojišča so nemške čete po krajevnih napadih zavzele novo ozemlje.
Na severnem odseku bojišča so nemški napadalni oddelki imeli uspehe.
V vodah med Islandijo in Severnim rtom so bojna letala v noči na 26. napadla močno zavarovano skupino ladij. 8000 tonska trgovska ladja je bila zadeta, pet drugih pa je bilo poškodovanih po bombah.
V Severni Afriki so močne sile bojnih letal bombardirale vojaške naprave na odseku pri Tobruku.
Budimpešta, 27. maja. s. S pristojnega vira poročajo, da se boji okrog Harkova zmagovito razvijajo po načrtih nemškega vrhovnega poveljstva.
Prvo obdobje bojev se bliža zmagovitemu zaključku. Madžarski oddelki, ki se bojujejo ob strani nemških čet, se hrabro bijejo v operacijah, ki so sijajno in naglo dovedle do obkolitve sovražnika. Na južnem odseku bojišča, zaupanem madžarskim četam, se je nadaljevalo živahno ogledniško delovanje. Sovražnik je skušal napadati, a so ga madžarske čete vselej zavrnile ter mu prizadejale krvave izgube. Madžarska policija se je spopadla in uničila osamljene sovjetske oddelke in boljševiške tolpe. V teh bojih je dva tisoč boljševikov obležalo mrtvih. Madžarski oddelki so zajeli ogromno orožja, topov, oklepnih voz in strojnic. V poslednjih 24 urah je protiletalsko topništvo sestrelilo tri sovražne bombnike.
Rim, 27. maja. s. Reuterjev vojni dopisnik se bavi z boji na odseku pri Harkovu in pravi, da kaže, da so položaj naglo bliža višku, in dostavlja, da so v bitko zapletene ogromne množice moštev in oklepnih voz. Ni dvoma, zaključuje dopisnik, da je položaj skrajno kočljiv.
Položaj na Sredozemskem morju -v luči izjav angleškega admirala
Rim, 27. maja. s. Bivši vrhovni poveljnik angleških pomorskih sil v Sredozemlju admiral Cunningham je predvčerajšnjim zastopnikom tiska izjavil, da uj»a, da bo Anglija premagala sile Osi, kakor hitro bo znala povzeti prave zaključke iz naukov preteklih let. Doslej sta obe nasprotujoči si sili vodili boj medsebojnega uničevanja zvez in oskrbovalnih postojank. — »»Medtem, ko smo mi skušali iz zraka in z morja napadati oskrbe za Libijo, je sovražnik napadal našo postojanko na Malti in naše sku-
pine ladij. Navzlic temu pa se nam je posrečilo okreniti naše napadalne sile v Sreaozem-Iju in prišel bo dan, ko se bomo sovražniku lahko postavili po robu z enakimi silami.«
Ta jasna izjava o manjvrednosti je v močnem nasprotju z vsemi prejšnjimi izjavami politikov, vojaških veščakov, listov in pa anglosaksonske propagande ter je na »brane časnikarje naredila tako mučen vtis. da so se vzdržali slehernega drugega vprašanja.
Zaradi tega je vodstvo fašistovske stranke sklenilo povabiti posamezne zveze, naj izvedejo strog izbor med navadnimi člani stranke, da odstranijo iz nje vse tiste, ki iz kakršnegakoli razloga ne zaslužijo več časti, da bi se borili pod liktorskimi zastavami, posvečenimi po žrtvi in krvi tisočev tovarišev.
Vodstvo stranke znova ponavlja, da predstavlja orgtnizacija GIL, ki jo je ustanovil in hotel Duce, poglavitno orodje za vzgojo italijanskega naroda. Zaradi tega mora stranka GIL-u posvečati največjo skrb. Tudi tu mora načelo o kakovosti in o izboru odločati pred načelom količine in golega števila.
V	mladih tovariših pod orožjem: študentih, kmetih, delavcih, ki so se borili in se še bore, pozdravlja vodstvo stranke junaški izraz mladine iz fašistovske dobe ter povišuje odpor »mladih fašistov pri Bir el Gobiju v posvetitev in v simbol tistega kar utrjuje vero v fašizem.«
Vodstvo stranke je docela prepričano, da bodo mladi, ki so vredni tega imena, ohranjevali in branili vrednote, ki jih je ustvarila revolucija črnih srajc s krvjo skvadrizma in s stvaritvami režima, ter jih izročali svojim naslednikom. Te vrednote so: brezpogojna vdanost domovini, ponos nad na-fiim plemenom in nad našo zgodovino, zavestna disciplina ter najresnejše udejstvovanje na vseh področjih, ljubezen do boja ter navajenost na nevarnosti, pogum ter čut za resnico, nesebičnost pri I>ovelj6tvenih poslih, točna ločitev med svetim in vsakdanjim, izbrana lojalnost v osebnih odnošajih.«
Tajnik stranke je po Ducejevem nalogu odločil, da fašisti, ki so na javnih ali politično pomembnih mestih, ne morejo brez dovoljenja stranke sprejemati ali ohraniti stalnih ali začasnih upravnih mest, bodisi rednih ali izrednih, do katerih nimajo pravice zaradi svojih javnih funkcij. Gre za mesta, ki so v zvezi z upravo, zastopstvom in nadzorstvom javnih naprav v najširšem smislu in vseh vrst, zasebnih podjetij in ustanov, civilnih in trgovskih družb vseh vrst, konzorcijev, sindikatov ter drugih gospodarskih in tehničnih organizacij.
Tajnik stranke bo v sporazumu z notranjim, pravosodnim, finančnim in korporacijskim ministrom določil, katere so tiste javne ter politično pomembne službe im funkcije, za katere je potrebno imeti privoljenje fašistične stranke, če hoče imet-nih sprejeti ali ohranili stalna ali začasna upravna, zaetopstvena ali nadzorstvena mesta pri omenjenih javnih ali zasebnih ustanovah.
Vodstvo stranke je sklenilo, da bo v letu 1942-43-XXI GIL organizirala šolsko prehrano za vse učence osnovnih šol brez razlike na družabni položaj.
Prihodnja seja vodstva stranke bo v Beneški palači 19. junija ob 17 pod Ducejevim predsedstvom.
V Nemčiji ni več govora o brezposelnosti, pač pa
o številnih prostih mestih, je povedal mini-eterialni svetnik dr. Beisiegel. Delovni uradi so razjx>lagali konec marca leto6 z 2 milijona prostih mest, medtem ko je bilo v začetku leta prostih 6amo 1.5 milijona mest.
Japonske čete so se 17. maja izkrcale na filipinskem otoku Busuanga, pregnale Filipince in osvobodile 102 Japonca, ki 60 bili tam zaprti od 10. decembra.
V Tokiju so uvedli preiskavo proti nekaterim
tujcem in Japoncem, fci 60 osumljeni, da 60 vohunili v korist kominterne. Oblasti 60 zaprle tudi fK»slanca Kena Inukija, pri katerem so našli nedovoljene 6pise.
to obrti, katere značaj je izražen v stavku »kadar se ne bojujemo, pa delamo!«
Vladar je nato pazljivo obiskal zanimivo razstavo. Pred odhodom se je blagohotno razgovarjal s prireditelji ter obrtniki v uniformah. Pred tem je Kralj obiskal še 14. razstavo medpokrajinske-ga fašistovskega sindikata lepih umetnosti ter stoto razstavo družbe za pospeševanje lepih umetnosti. Med temi obiski mu je ob vožnji j>o turin-skih ulicah prebivalstvo nepretrgano prirejalo veličastne manifestacije.
Sprejemi pri Duceju
Rim, 27. maja. s. Duce je sprejel generala Pirzija B i r o 11 i j a , ki mu je poročal o položaju v črni gori. Položaj tam so začenja približevati stalnosti.
Duce je sprejel časnikarja Giovannija A n -salda, s katerim se je razgovarjal o vprašanjih časnikarskega in političnega značaja.
Duce je sprejel maestra Franca Ferrara, ki odhaja v Budimpešto dirigirat vrsto koncertov.
Vesti 27. maja
Nemci uporabljajo v bitki pri Harkovu novo vrsto letala, ki ga imenujejo »leteči protitankovski top«. Ta letala imajo močan oklep in po en protitankovski top, za katerega uporabljajo posebno vreto streliva. To lahko prebije tudi oklep največjih sovjetskih tankov.
V	Moskvi so na zborovanju vodilnih Judov iz sovjetske Rusije poslali vsem Judom sveta navdušen oklic, da naj v vseh državah in na V6eh bojiščih sodelujejo v boju proti Osi in nai pomagajo rdečim armadam streti Nemčijo. Avstralska policija je odkrila obsežno zaroto proti vladi, poročajo iz Buenos Airesa.
Predsednik turške republike, Izmet Ineni, je povabil turško mladino, naj se ogiba slehernih osebnih jx>litičnih gibanj in naj ne verjame tistim, ki jo hočejo brezvestno napeljati v dejanja, ki 60 škodljiva državi.
Nemški kmetijski stroji in orodje za zasedene ruske pokrajine
Berlin, 27. maja. s. Da bi dali poljedelstvu v ruskih zasedenih pokrajinah sodobne kmetijske stroje in da bi popravili šikodo, ki so jo botjševiki povzročili pri teh važnih delovnih pripravah, so zadnje čase poslali Nemci v te kraje veliko kmetijskih strojev in orodja. Navzlic težavam, ki jih povzroča vojno stanje, so bili stroji in orodje izdelani v rekordnem času. Samo v mesecu aprilu so prepeljali v vzhodne pokrajine nad 1500 kmetijskih instrumentov, razen tega so poslali tja čez 93.000 raznih plugov ter znatno število vlačilcev in drugih kmetijskih strojev ter nadomestnih delov. Večino tega orodja so uporabljali že pri spomladanskih delih. Pošiljatve bodo nadaljevali ter razdeljevali orodje na razne predele zasedenega ozemlja.
Potrditev smrtne obsodbe zoper angleške in jugoslovanske vohune v Bolgariji
Sofija, 27. maja. s. Kasacijsko sodišče v Sofiji je včeraj potrdilo II smrtnih obsodb, ki jih je pred časom izreklo posebno sodišče zotper dr. Dimitrova, angleškega državljana Normana Davvisa, tiskovnega odjjoslanca pri bivšem angleškem poslaništvu v Sofiji, Srba Dušana Petkoviča. tiskovnega odposlanca pri bivšem jugoslovanskem poslaništvu v Sofiji ter tri druge srbske uradnike pri bivšem jugoslovanskem diplomatskem zastopništvu v Sofiji in pet Bolgarov. Vsi so krivi, da «d vohunili ter organizirali atentate v Bolgariji. Kasacijsko sodišče je obsodbo spremenilo v toliko, da krivi Angleža Normana Dawisa ne le sodelovanja, temveč kot glavnega pobudnika in organizatorja vseh zločinskih akcij.
Izjave generala Stillwella o zavezniških težavah v Burmi
Bangkok, 26. maja. s. Ameriški general Still-well, ki poveljuje kitajskim četam v Burmi, se trenutno nahaja v Novem Delhiju na razgovorih z generalom Wavellom, V izjavah za časopise, je ameriški general rekel, da je Burma s stališča zavezniških koristi življenjsko važen prostor, skozi kateri vodijo zVeze do Kitajske in je zato vreden vseh naporov. Rekel je, da se 5. in 6. kitajska armada še naprej borita, ne da bi pri tem navedel kje in v kakšnih okoliščinah. Rekel je tudi, da nima namena prikrivati resnice in priznal, da so Angleži in Kitajci doživeli v Burmi same poraze. Če bi se zaveznikom posrečilo dobiti nova ojačenja, je dejal general Stillwell, potem bi se.jim posrečilo položaj izboljšati. Pritoževal se je, da ni imel na razpolago večjega števila letalstva. V času vseh bojev smo bili izročeni na milost in nemilost napadom japonskega letalstva. Za kitajske vojake ie dejal, da so dobri bojevniki in imajo tudi dobre poveljnike, izrazil pa je priznanje tudi za vojaške odlike Japoncev, ki znajo ob silno skromnih sredstvih živeti in znajo prezirati tudi smrt. General Stlll-well je svojo izjavo končal rekoč, da je ponovna osvojitev Burme v vsakem pogledu težka operacija, katere pa ne bo mogoče izvesti, ne da bi poprej v celoti preuredili in vzporedili vse *a-vezniške sile.
Dve novi žrtvi komunističnega terorja
Ubita sta bila včerai v Ljubljani vseučiliški profesor dr. Ehrlich
in akademik Viktor Rojic
Ljubljana, 27. maja.
Včeraj dopoldne so prelivale! bratovske krvi k svojina neštevilnim zločinom nad našim ljudstvom dodali še dva zločina, ubita sta bila vseu čil iški profesor dr. Lambert Ehrlich in akademik jurist Viktor Rojic. Grozen zločin je pretresel vsakogar, ki mu je’ljudstva še mar in v njem še tli vsaj iskrica vesti in poštenja. Vseučihškega profesorja dr. Lambert« Ehrlicha je Ljubljana dobro poznala, še bolj pa akademska mladina, k j ji je bil pokojnik ne le diiliov-ni vodja in dušni pastir, pač pa tudi vodnik in veflik dobrot n jegovo dobrotno srce ni poznalo ozkosti. damo roko je imel za fllta-demika iz svoje usjbližje okolice, kakor tudi za tistega, ki ga je poprosil za podporo in je bil dobrote resnično potreben.
Dr. Ehrlich je prišel no bogoslovno fakulteto ljubljanskega vseučilišča 1. 1922. in zasedel stolico za etnologijo iti primerjalno veroslovje. Za to svojo stroko se je temeljito pripravljal rta dolgoletnih študijah v tujini. Bogoslovje je študiral v Innsbrucku, svojo stroko pa v Parizu in Oxfordu. Prve znanstvene izdelke je objavil v angleščini in nemščini. Ko je prišel v Ljubljano, se je oprijel še drugega dela: posegel je
•	plemenitim delom tudi v delovanje akademskih društev in zastavil vse svoje siie, da se je vse strnilo v borbo proti brezbožnemu komunizmu in njegovemu pogubnemu razkrajalnemu vplivu. Ehrlich je bil preprost mož silne pobožnosti in velike plemenitosti in resnično neumoren ljubitelj mladine. Mož ni nikoli iskal plačila in nagrade za svoje delo: odlikovala ga je požrtvovanost in plemenitost, kakor jo redko srečujemo. Svojo mladino je vzgajal za bojevnike trdne vere in služabnike svojega ljudstva tako, kakor je pač sam iz vse globine svoje duše ljubi! svojo rodno grudo in svoj mali narod od takrat pa prav vse do svojega poslednjega diha, ko so mu komunistični ntorlci s kroglami pokončali življenje, da so spravili s poti idealista, ki ni maral služiti grdim in mračnim namenom mednarodnega brezboštva in se odpovedati ljubezni do tistih idealov, katere je naše ljudstvo v dobrih duhovnikih zmerom visoko čislalo in cenilo.
Umor dr. Ehrlicha je zverinsko dejanje, ki ga ni mogoče opravičiti s prav nobenimi zlaganimi in zlobnim: izmišljotinami, kakor jih sicer komunisti natvezijo za sileherni svoj umor. Neizpodbitno dejstvo je, da je bil zločin premišljeno in namerno ukazan in z enako hladnostjo in drznostjo, kakršne so zmožni le poklicni zločinci, tudi izvršen. Padla je nedolžna žrtev, kakor že več pred njim. Naše 'ljudstvo v’e, kdo nosi vso težo odgovornosti za ta vnebo-vpijoči greh. Kdor prozornih naklepov komunistov doslej še ni spregledal, jih mora sedaj: Brezobzirno hočejo izkoreniniti vse, kar je zvesto svojemu rodu in kar noče slišati o interna-cionaliz.mu, boljševizmu, skrajnemu barbarizmu in vsem podobnim spakam, ki se skrivajo za organiziranim komunizmom, zakrinkanim za lahkoverneže z blestečimi gesli »osvobodilnega gibanja., Spočetniki prdih zločinov ne bodo < oprali s sebe krvavega madeža, ljudska volja y' 1 jih bo pozvala na odgovor in kaznovala, kakor zaslužijo!
Pokojnik se je rodil 1. 1S78. v Camporosu v Kanalski dolini. Gimnazijo je študiral v Celovcu, bogoslovje pa v jezuitskem zavodu »Ca-nisianum« v Innsbrucku. Kaplavoval je v Beljaku, nakar je postal škofijski kaplan, pozneje pa škofov tajnik. Po končani svetovni vojni se je udeležil mirovne konference v Parizu. Tam je ostal še dve leti in poglabljal svoje strokovno znanje. Nasledn ji dve leti je bi na študijah Oxfordu, 1. t922. pa je prišel v Ljubljano na vseučilišče. Tu je razvil vse svoje sposobnosti in načrte. Bil je neumoren delavec, pravi dušni
Eastir akademske mladine. Zmerom je podpiral ►ružbo sv. Mohorja, širil misijonsko misel in prirejal iz evoje stroke številna predavanja po deželi. Bil je hrabri bojevnik sv. Cerkve, ne-
Zamude potniških vlakov pri odhodu s postaje Ljubljana
S postaje Ljubljana odhajajo potniški vlaki često zamujeni, ker se pred vstopom potnikov v vlake vrši pregled potnih dokumentov. Potniki' prihajajo k vlakom tako pozno, da se ta pregled ne more izvršiti pravočasno, da bi'potniški vlaki lahko brez zamud odpeljali iz izhodne postaje.
V	bodoče potniški vlaki ne bodo več čakali na pregled potnih listov, ampak odpeljali vozno-redno ne glede na to, ali je bil pregled izvršen ali ne.
Zato opozarjamo potujoče občinstvo v njihovem lastnem interesu, da prihajajo tako pravočasno na postajo, da bodo njihovi potni listi pregledani še pred voznorednim odhodom vlaka.
ustrašen v boju, pa popustljiv do nasprotnika, ki je imel zanj vedno prijazno srce in radodarno roko. Vsak dan je maševal svojim akademikom v Cirilovem domu. Tudi včeraj je storil tako. Ko je odhajal v diružbi akademika Hojica, sta ga morilca počakala in ga ubila. Večni Sodnik mu bo odmeril plačilo: takšno kakor ga je zaslužil kot zvesti sin katoliške Cerkve in zvesti vojak svojega ljudstva. Ne bo- mu težko stopiti pred Njega saj je dobrote delil na vse strani in iz njih ni delal kapitala. Umrl je kot siromak. Vsi, ki so ga poznali, pa se bodo nje-
•	gove plemenite osebnosti vedno spominjali.
t Viktor Rojic
Druga žrtev, ki je včeraj padla ob profesorju dr. Ehrlichu, je bil akademik Viktor Rojic. Pasti je moral fant, ki je bil zmerom skromen in pohleven. Nikdar se ni silil v ospredje. V revščini in bedi se je pretolkel skozi V6e študije. Rodil se je pred 34 leti v Zaloščah. V Travniku je študiral gimnazijo, potem pa 6topil v jezuitski red. Bil je preslabotnega zdravja, da bi vzdržal vse trdote redovniškega življenja. Pogostokrat je moral zato prekiniti študije, dokler ni nazadnje opustil misel na duhovjski poklic in se vpisal na pravno fakulteto ljubljanskega vseučilišča. Pridružil se je mladini okrog pokojnega dr. Ehrlicha in zato mu je morilec tudi pretrgal nit življenja. Bodi mu ohranjen časten 6pomin, Bog pa mu naj nakloni plačilo za zvestobo in vdanost, 6 katero mu je služili
Naj počiva v miru!
V treh vrstah...
Koroški gauleiter je bil te dni na obisku pri mežiških rudarjih. Bil je 6 6vojim spremstvom tudi v rudniku, kjer 60 mu razložili, kako je prejšnja angleška uprava izkoriščala rudnik. Ob slovesu je gauleiter nagovoril rudarje in jih pozival, naj tudi oni po 6vojih močeh doprinesejo svoje k nemški zmagi.
19. in 20. t. m. so bili na zasedanje povabljeni krajevni voditelji ptujskega okrožja. Razgovarjali so 6e |X)6ebno o vprašanju zaščitencev, o uradnih zborovanjih, o športnih in otroških igriščih in še o nekaterih manj j>omembnih rečeh. Okrožni vodja jim je ob koncu govoril o sedanjem stanju v Nemčiji.
V Mariboru oddajajo mleko strankam le od 7 do 9 zjutraj. Gospodinjam 60 naročili, da morajo mleko takoj prekuhati in tako preprečiti zasirjenje, ki v vročih dneh kaj rado nastopi.
Za otroke in mladoletnike bodo v kratkem v Mariboru razdelili izvestno količino zelenjadnih konzerv. O razdelitvi teh konzerv je bil izdan natančen razpored.
V gornjegrajski otroški vrtec se je dozdaj javilo 42 otrok. Otroški vrtec ima 6voje prostore v gradu.
V Ptuju so se zbrali na posvet gozdarji in gozdni revirni nadzorniki. Višji gozdar je spregovoril nekaj besed o gozdni upravi in posebno o pomenu gozdov v vojnem času. Po zborovanju so si gozdarji ogledali ptujske mestne zanimivosti, nakar 60 imeli zvečer skupno večerjo.
Na binkoštni ponedeljek 60 imeli v Ptuju sestanek bojevniki iz zadnje svetovne vojne. Prav tako 60 bile na sestanek povabljene vse vojne vdove iz ptujskega okraja. Sestanek je sklicala Domovinska zveza.
Prvi kino in prvi avtofaksi v Ljubljani
Ljubljana, 27. maja.
2e mnogokrat se je pisalo, sukali so se po kavarnah in gostilnah pogovori o vprašanju, kdaj je bil ustanovljen prvi kino v Ljubljani in sploh, kdaj je Ljubljančan prvikrat videl kinopredstave. Starejši Ljubljančani vedo med drugim povedati, da so bili v mladostnih letih deležni prve kinopred-stave takole okoli leta 1890. Mogoče še nekoliko let nazaj. V Ljubljano je prišlo potujoče kinopod-jetje, ki je postavilo svoj veliki šotor na sedanjem Krekovem trgu, takrat med preprostim ljudstvom »Jamarski plac« imenovanim. To kinopodjetje, ki je bilo prlprosto organizirano, so takrat Ljubljančani v trumah obiskovali in se kar trgali za vstopnice. Film je predstavljal Napoleonovo slavo in njega padec. Na platno so bile vržene tudi nekatere Napoleonove bitke. Grmenje topov pa so na ta način posnemali, da je podjetje najelo nekatere barabce, ki so zadaj za kinoaparatom tolkle ob velike plohe in kadi.
Prvi kino v modernem smislu besede je bil v Ljubljani ustanovljen že lota 1907., ne pa 1912., kakor so nekateri pomotoma trdili. Prvd kino je bil nameščen na vogalu nove hiše št. 1 v Tavčarjevi ulici in tedanje Dunajske ceste. Kino je zavzemal vogalni prostor, kjer je sedaj prodajalna trgovca Preloga. Hišo je po 1. 1900 sezidal podjetni Poležan Anton Deghenghi. Ta je bil majhen mož, toda sila podjeten in dober finančnik. Med Ljubljančani je v letih od 1900 do 1914 veljal kot eden najboljših finančnikov in gospodarstvenikov, da se tako izrazimo v moderni gospodarstveni slovenščini. Imel je več hiš v Ljubljani, udeležen je bil s svojim kapitalom pri raznih ljubljanskih podjetjih, kupil je več hiš, tako veliki Kolizej, o katerem so že pred štiridesetimi leti Ljubljančani govorili, da ima več prebivalcev kakor pa Višnja gora, dalje, je kupil Matičevo hišo, kjer je sedaj BaPina palača. Pri Maliču je bilo veliko shajališče mnogih tovornikov in voznikov.
Prvi kino, ki je začel poslovati 1. 1907., so ustanovili: Tržačan Dragotin Vechiet, zlatar in urar, ki je dal iniciativo za kino, kot strokovnjak italijanski državljan Carlo Gani in kot finančnik Anton De-ghengbi. Tej družbi se je pozneje priključil še gospod Počkaj.
V	omenjeni hiši pa je prvi kino ostal le eno leto. Prostori so bili namreč neprikladni in niso odgovarjali požarnovarnostnim prodpisom. 2e leta 1908. se je kino preselil v nekdanji Maličev hotel, last Deghenghija, in je tam ostal leta in leta, do časa, ko so staro poslopje podrli in začeli zidali sedanjo Bat’ovo palačo.
Velikanski je bil sprva naval v ta kino. Velika radovednost je gnala mlade in stare, moške in ženske k predstavam. Bile so poceni. Prve vrste so bile po 10 vinarjev, najboljši prostori po 1 krono. Kmalu pa so se Ljubljančani teh kinopredstav naveličali, saj je znano da se ljudje v Ljubljani kmalu naveličajo du najedo kake novotarije. Zato se je čez nekaj let družba razdrla in razšla. In 1. 1912. Je g. Kokalj podjetje prevzel proti primerni visoki odškodnini. Kupčija Je bila dobra. L. 1914. je izbruhnila prva svetovna vojna. Med vojno je kino »Ideal« bil naravnost oblegan in podjetje je bujno napredovalo, ne toliko zaradi klasičnih filmov, kakor zaradi raznih takratnih šlagerjev. Mnogi z bojišča prihajajoči in polne denarnice imajoči vojaki
so se trgali za vstopnice in jih preplačevali. Temu kinu pa je v operi postal kino »Centrale velika konkurenca. Strokovnjak Gani je izstopil iz prvega podjetja ter je po vojni odprl gostilno, odnosno klet v Maličevem hotelu. Točil je tudi italijanska in vipavska vina. Pozneje je izstopil še Vechiet, ki je najprej nato odprl trgovino z zlatnino in urami v Šelenburgovi ulici. To je potem prodal urarju Čudnu sinu in se vrnil v Trst.
Zanimivo je dalje, da je to prvo kinopodjetje tudi filnialo marsikatere slavnosti in velike javne prireditve. Imelo je velik posnemalni aparat.
Kdo je bil prvi avtotaksi v Ljubljani? Ko je včeraj »Slovenski doin« objavil osmrtnico za Pavlom Steletom, so se pač starejši Ljubljančani v toplih besedah spominjali tega originalnega, dobrosrčnega Ljubljančana. Pavle Stele, mož korenjak, je bil prvi, ki je uvedel okoli 1. 1910. avtotaksi v Ljubljani. Vozil je vesele Ljubljančane povsod, na izlete proti Gorenjski in Dolenjski. Takratni izvoščki so Pavleta sprva postrani gledali, pozneje pa so se z njim sprijaznili, kajti Pavle je bil tudi do njih zlata duša. Bodi pokojniku, ki so ga včeraj spremili k zadnjemu počitku, ohranjen med nami trajen spomin!
Nove stepnjice pred novimi tržnicami
Ljubljana, 27. maja.
Tam pred novo zgrajenimi mesarskimi stojnicami je zdaj že lejia zelena travica. Z zelenimi grudami so mestni vrtnarji obložili položen na-sijjek, ki loči spodnji tržni prostor od višje ležečih mesarskih stojnic.
Obložene travnate grude so začele takoj zeleneti, ker so jim vrtnarji jx>svetili vso pozornost. Če pa 60 hoteli ljudje ih gospodinje priti iz zele-njadnega trga k mesarjem, potem so morale ali prav do Zmajskega mostu ali pa do nekdanjega Ferantovega paviljona, če niso seveda hotele poškodovati trave. Toda vsi niso bili tako obzirni, da bi hodili daleč naokrog ,ampak so jo rajši mahnili kar po zelenih rušah navzgor. In tako je bilo takoj izgaženih nekaj stezic preko trave. Stopnice so bile zato nujno potrebne. Mestna občina je dala narediti tri stopnišča. Eno bo na koncu pri Kresiji, drugo in to največje v sredini nasipa, tretje pa na drugi tretjini nasipa blizu Zmajskega mostu.
Šubičeva ulica bo kmalu urejena
Ljubljana, 27. maja.
Še malo, pa bo Šubičeva ulica odprta tudi za vozni promet. Sicer je cestišče že dovolj urtjeno ludi. za ta promet, le hodnik tam v Šelenburgovi ulici je bil še v napotje, da cesta ni bila uporabna. Tudi široki hodnik ob novem nunskem zidu na severni strani je že utrjen in ga bo treba le še asfaltirati, dočim se hodnik na nasprotni strani še vedno ugreza na nekaterih mestih.
Mestni delavci so začeli v ponedeljek razkopavati hodnik v šelenburgovi ulici. Delo gre le počasi od rok, saj morajo cementni tlak razkopavati z dletom in kladivom v roki. Koliko udarcev in koliko muje bo treba, preden bo trda masa odstranjena. Kako hitro pa bi bilo delo oprav-
Novice iz Države
Kongres vojnih kirurgov. V nedeljo se je v Rimu, v dvorani Julija Cezarja na Kapitolu, začel kongres italijanskih vojnih kirurgov. Priredilo ga je vojno ministrstvo, sodelujejo pa V6i vojaški zdravniki, kakor tudi vidnejši kirurški strokovnjaki iz vseh večjih klinik in bolnišnic. Govprili bodo o načinih zdravljenja-v prejšnji kakor tudi v sedanji vojni. Razen tega bodo sodelovali tudi zdravniki iz Nemčije, Romunije, Bolgarije, Hrvaške, Španije in Albanije. Dognanja, do katerih bodo prišli, bodo takoj porabili za zdravstveno zaščito vojakov, ki so na bojiščih.
S kolesom padel v globok prepad. Alpinski kapitan Filippo Bosio 6e je na kolesu peljal iz službe proti Aosti. Po nesrečnem naključju je mož, ki je vozil tik ob cestnem robu, zadel s kolesom ob obcestni mejnik, nakar 6e je prevrnil in 6 kolesom vred padel jjo pečini v globino 80 metrov. Dva potnika, ki 6ta bila tedaj slučajno priči nesreče, sta mu takoj priskoči la na pomoč, toda našla 6ta ga preveč pobitega, da bi bilo mogoče upati na ozdravljenje. Preden 60 ga prepeljali v bolnišnico, je že izdihnil.
Pripravlja se nov zakon o državnih monopolih. Rimski listi jx>ročajo, da izdeluje posebna komisija nove predpise o državnih monojjolih. Delo je skoraj končano in ima štiri dele: o monofiolu 6oli, o monojiolu tobaka, o prekrških in kaznih in zadnji del, ki govori o 6plošnih navodilih. Ureditev teh zakonov je bila potrebna, da se zakonski predpis:! poenostavijo in da se odstranijo V6e nejasnosti v tolmačenjih. Pač pa bodo precej povišane kazni za prestopke proti mono potek im predpisom.
Padel pod kolesje vlaka, ki mu je oarezalo obe nogi. Huda nesreča je zadela železničarja Agosti-mja iz Padove. Mož je imel nalogo, k tovornemu vlaku priklopiti nekaj vagonov. Med premikanjem pa je'padel pod kolesje, ki mu je odrezalo obe nogi. Ostali železničarji 60 mu takoj nudili pomoč in ga dali prepeljati v bolnišnico. Tam so mu morali dati transfuzijo krvi, pa navzlic temu ni dosti upanja, da bi okreval.
Kardinalski kolegij šteje še 50 članov. S smrtjo francoskega kardinala Baudrillarta se je število kardinalov zmanjšalo na 50. Od teh je 29 Italijanov, 4 Francozi, trije Nemci, dva Spanca, dva Severnoamerikanca, po eden pa iz Anglije, Argentine, Belgije, bivše Poljske, Madžarske, Portugalske, Irske, Kanade in Brazilije, eden pa je Vzhodnjak. Kakor poudarjajo vatikanski krogi, papež nima namena izjaopiolniti praznih kardinalskih mest, čeravno se je kardinalski zbor zmanjšal 6koraj za tretjino. Sedanje izredne razmere ne dovoljujejo novih imenovanj, pač pa bo 6v. Oče jx> končani vojni na prvem velikem tajnem konzistoriju imenoval toliko kardinalov, da bo večina praznih stolic zasedena. Nikdar pa pajiež ne da zasesti vseh 6tolic, da ima za vsak izreden primer vedno prosto kakšno kardinalsko mesto.
Bik qa je pobodel. 78 letni pastir Givanni Gianbattista iz Norcie je gnal večjo čredo govedi k napajališču. Med potjo pa je bik nenadoma zbezljal in naskočil pastirja. Stari pastir se je sicer spretno umikal, toda srdita žival ga je vendarle podrla na tla in ga nabodla na rog. Gianbattista je obležal težko ranjen, po prevozu v bolnišnico pa je umrl Bik mu ie bil razmesaril vso desno stran prsnega koša.
Porod na letališču. V bližini nekega letališča je stala na samem bajtica, v kateri ie bivala družina ribiča Serafinija. Vojaki, ki so bili v bližini bajte na patroli, so zaslišali klice na pomoč in prihiteli zraven. Ribičeva zeha jim ie povedala, da se ie približala ura porod« in jih prosila, naj pozovejo z letališča pomoč. Poveljnik letališča je takoj poslal avtomobil, in zdravnika, toda komaj so prispeli do letališča, ie zdravnik spoznal, da porodnica ne sme tvegati vožnje do najbližje bolnišnice. V letališč-nih prostorih za hitro pomoč, ie bila potem rojena deklica, kateri sta bila za botra poveljnik in žena nekega častnika. Vsi člani posadke pa so zbrali večji denarni znesek in ga dali otroku za doto.
ljeno s kakšnim modernim orodjem, na primer s kompresorjem, ki smo ga že velikokrat videli pri takem delu. Čez nekaj dni bo tudi kladivar-iem uspelo, da bodo končali začeto delo. Tako bo Šubičeva ulica odprta za promet. Za zdaj se pešci zelo radi poslužujejo nove ceste .Tudi prehod iz Šubičeve v Beethovnovo ulico je urejen in izročen svojemu namenu. Ko bo odstranjen tudi omenjeni hodnik, bomo dobili najnovejšo moderno pot, ki bo vezala sredino mesta z zelenim Tivolijem in Rožnikom.
Opera pripravlja delo F. in L. Riccija »Kri-špin in Botra«, ki doslej v Ljubljani še ni bilo izvajano. Opero bo dirigiral Anton Neffat, zrežiral jo bo Robert Primožič, ki bo pel tudi naslovno partijo Krišpina.
Prva letošnja uprizoritev Shakespearejeve tragedije »Romeo in Julija« bo v soboto za red Premierski. Delo je imelo lani v dr. Kreftovi' režiji izreden uspeh, h kateremu je veliko pripomogla originalna inscenacija inž. E. Franza. Naslovni vlogi bosta kreirala tudi leto6 Vida Juvanova in Slavko Jan.
E. Wallace
RDEČI KROG
ROMAN
Naslednje jutro je bil poklican v mr. Froyantovo hišo. Tam ga je že čakal Derrick Ynle. Kljub njunim dobrim prijateljskim odnošajent se je lov na Rdeči krog razvil v dvoboj med tema tako različnima osebnostima. Že javna tajnost je bila, da je bila Parrove skorajšnje pogube bolj kriva nadnaravna zmožnost njegovega ne-službenega tovariša kot pa neprestano udejstvovanje Rdečega kroga.
Da mu ne bi delali krivice, moramo priznati, da se je Derrick Vale na vse mogoče načine trudil, da bi to mnenje spodnesel. Toda mnenje je ostalo. Kljub temu, da je bil Froyant velik skopuh, in da je prav tako dobro vedel za Yalovo visoko ceno, ga je takoj potem, ko je dobi) grozilno pismo, poklical k sebi in se izročil v njegovo varstvo. Njegovo zaupanje v policijo je namreč že zdavnaj splahnelo in si ni niti najmanj prizadeval, da bi ta svoj skepticizem prikrival.
»Mr. Froyant se je odločil, da bo plačal.« Te besede so veljale inšpektorju v pozdrav.
>No, seveda, gotovo bom plačal,« je izbruhnil Froyant.
V	teh zadnjih dneh se je postaral kar za deset let, si je mislil Parr. Njegov obraz je bil bolj bled in bolj upadel kakor kdaj koli prej. človeku se je zdelo, da je kar vase zlezel.
»Če glavni policijski stan dovoljuje tej hudičevi tolpi, da ograža poštene meščane in jim ne more braniti njihovega življenja, ali jim preostane potem kaj drugega, kakor da plačajo zahtevane vsote? Moj prijatelj Pindle je tudi prejel prav tako grozilno svarilo in je tudi plačal zahtevano vsoto. Jaz tega ne morem več prenašati, to je vse skupaj že od sile.«
Froyant je hodil gor in dol po knjižnici in sc pri tem vedel, kot b{ bil izgubil pamet.
»Mr. Froyant bo plačal,« je dejal Derrick Yale počasi. »Toda mislim, da se je tokrat Rdeči krog nekoliko preveč predrznih«
»Kaj mislite s tem reči?« je vprašal Parr.
»Ali imate pismo, gospod?« je vprašal Yale. Froyant je divje potegnil neki predal in ga odprl. Iz njega je vzel pismo, ki ga je vrgel z vso silo na svoj pisalnik.
»Kdaj pa je to prišlo?« je	vprašal	Parr	in	vzel	v	roke pismo,
na katerem je bil videti rdeči	krog.
»Z današnjo jutranjo pošto	sem ga	dobil.«
Parr je prebral, kar je bilo napisano v	sredini	kroga:
»Po denar bomo prišli v YaIov urad v petek popoldne ob pol štirih. Bankovci ne smejo biti v serijah. Če ne bomo dobili denarja, boste umrli še isto noč.«
Inšpektor je trikrat prebral to kratko svarilo, potem pa je vzdihnil:
»No, to poenostavlja vso stvar,« je dejal. »Prav gotovo ne bodo prišli —---------«
»Jaz pa mislim, da bodo prišli,« jo dejal Yalc mirno. »Toda pripravljen bom za sprejem in rad bi videl, da bi mi bili tudi vi pri rokah, mr. Parr.«
»Kar brez skrbi bodite, da bom čisto gotovo pri rokah,« je odvrnil inšpektor hladnokrvno, »za noben denar se ne bi odrekal tej priložnosti. Mnenja pa sem še vedno, da le ne bodo prišli.«
»Kar se tega tiče, se pa z vami ne strinjam,« je dejal Yale. Kdorkoli je glavni vodja Rdečega kroga, naj si bo ženska ali pa moški, temu res ne primanjkuje poguma. in pa istočasno,« Ynle je znižal svoj glas, »se boste srečali v mojem uradu s staro znanko.«
Parr se je naglo obrnil in sumljivo premotril detektiva. Raz-videl je, da se očitno zabava.
»Druminondovo?« je vprašal.
Yale je potrdil.
>AIi jo boste zaposlili?«
»Talija	Drummondova me	zelo zanima	in mnenja sem, da	bo
vprav ona	mnogo pripomogla	k razrešitvi	skrivnosti.«
V	tem	trenutku se jima	je pridružil	Froyant. Yalo	in Parr
sta previdno menjala svoj pogovor.
XX. poglavje.
Ključ za	hišo ob reki.
V	četrtek zjutraj.
Domenili so se, da naj Froyant dvigne potrebni denar. Yale bi se nato oglasil pri Froyanfu, da bi prevzel denar, potem pa bi se vrnil v svoj urad, kjer bi ga že pričakoval, da pravočasno ukrenejo vse potrebno za obiskovalčev sprejem.
Mr. Parrova pot v glavni stan je vodila mimo velike hiše, v kateri je živel v osamelosti Jack Beardmore.
Dogodki, ki so se pripetili v teh zadnjih tednih so mladeniču povzročili velike skrbi in nenavadno se je spremenil. Iz mladeniča je nenadoma postal mož, razumen in uravnovešen. Podedoval je po očetu ogromno bogastvo, toda to bogastvo ga ni osrečilo in je vplivalo nanj čisto drugače kot bi kdo mislil in pričakoval. Izgubil je skoraj vse zanimanje za življenje. Samo TalJje Drummondove mu ni bilo mogoče pozabiti. Bolj ko si je prizadeval, da se je ne bi spominjal, bolj mu je silila pred oči. Njen obraz mu je bil vedno pred očmi, podnevi in ponoči. Sam sebe je zmerjal in se skušal prepričati, češ, ni vredno, da se toliko trpinčiš. Toda vsa njegova modrovanja so se morala umakniti njeni podobi, ki jo je nosil globoko v srcu.
Med njim in inšpektorjem Parrom se je medtem razvilo nek* čudno prijateljstvo. So pa biti tudi trenutki, ko je skoraj sovražil tega malega, plečatega moža. Čeprav so čustva v Jackovem življenju prevladovala in vodila vsa njegova dejanja, mu je njegova razsodnost prigovarjala, da pač ne sme pričakovati sočustvovanja od tega strogega moža postave.
Poklicna posvetovalnica v lanskem letu
Mladini je potrebna prava poklicna orientacija — Bodočnost imajo pri nas takšni poklici, ki črpajo surovine iz domačih tal
Ljubljana, 27. maja.
Pred nekaj meseci smo v dveh člankih opozorili našo javno6t na veliko socialno delo, ki ga v Ljubljanski pokrajini opravlja »Poklicna posvetovalnica in posredovalnica«. Na podlagi podatkov iz prejšnjih let, do konca leta 1940., smo pokazali, kako je ta važna ustanova, ki je komaj začela pred nekaj leti orati ledino, lepo uspela ter se odlično uveljavila v naši javnosti, zlasti v skrbstvu za mladino.
Na razpolago imamo zdaj podatke o delu te ustanove v letu 1941 Poročilo v letu 1941. pa kaže, da se je tudi »Poklicna posvteovalnica prav dobro znašla v novem položaju in da je Se bolj utemeljila potrebo svojega obstoja.
Prvi trije meseci minulega poslovnega leta so kazali na razmah dela poklicne svetovalnice. Tedaj je bilo preiskanih 144 obiskovalcev. Razna obrtniška združenja, upraviteljstva in ravnateljstva meščanskih in osnovnih šol 60 dala pobudo za predavanja o vprašanjih pravilne poklicne izbire po mestih in deželi.
Tako so bila lani meseca februarja in marca prirejena predavanja staršem osnovnošolskih otrok v Ljubljani: na Grabnu, Prulah, Vrtači, v Zgornji šiški in v Mostah ter v Novem mestu in na Ježici; dalje 6taršem meščan6košolskih otrok v Slovenski Bistrici in v Ljutomeru; predavanje na učiteljskem zborovanju v Ljubljani in v Kočevju ter predavanji obrtniškim mojstrom na Bledu m v Radovljici.
V	tem ča6u je obiskalo poklicno posvetovalnico pet eskurzij učiteljev in učiteljic, ki so 6e poučili o nalogah svetovalnice.
Ustanovitev Ljubljanske pokrajine je preusmeril delokrog svetovalnice. Gospodarski položaj in izgledi posameznih poklicev zlasti obrti, so se spremenili. Potrebno je bilo predvsem svetovati pravilno izbiro obrtniških poklicev tisti mladini, ki je za obrt dorasla. Mladina prvotno ni vedela, za katero obrt naj 6e odloči, na delovnem trgu je bilo 6prva manj ponudbe vajeniških me6t, mladina 6ama pa je raje ostajala v šolah ali kar doma, mesto, da bi vstopala v obrtniške, trgovske ali industrijske poklice. Le fotografska in črkoslikarska obrt sta dvignili povpraševanje po vajencih.
Tako je pripadlo svetovalnici v večini primerov delo z mladino, ki je v6topaila iz četrtega ali petega razreda osnovne šole v gimnazijo, v meščansko, v višjo ljudsko ali v eno izmed strokovnih šol in pa celo z mlado6tnovišjih gimnazijskih razredov. Spremenjene razmere so namreč močno vplivale tudi na izbiro tako imenovanih »učenih« poklicev, katerih gospodarska bodočnost je postala nedvomno drugačna, kakor prej. Zato 6e je v razmerju 6 prejšnjimi leti povečal obisk obiturientov in V6eučiliških slušateljev.
Pri delu v poklicni svetovalnici prihaja zato vse bolj do izraza vzgojni nasvet, čigar jedro je prav zdaj pravilna poklicna izbira.
Po dogodkih aprila so 6e v naslednjih mesecih lanskega leta vršile skupinske preizkušnje na šoli za Bežigradom, kjer je bilo pregledanih 75 učencev četrtih razredov, dalje je poklicna posvetovalnica izbirala izredno nadarjene izmed Kandidatov za podpirance posvetovalnega oddelka in
'o . Športni drobil
Mednarodna nogometna tekma Madžarska : Hrvatska bi morala biti 4. junija v Budimpešti. Tekmo pa so morali preložiti na 14. junij. Potem takem bodo Hrvati ■prej še igrali 7. junija tekmo s Slovaki v Bratislavi in bodo šele potem odšli v Budimpešto. Zaradi te odgoditve pa tudi ne bo prisilo do srečanja med B moštvi obeh držav.
SK Bratislava je gostovala za binkoštne praznike v Zagrebu. Prvi dan je nastopila proti Kon-kordiji, drugi dan pa proti izbrani enajstorici igralcev iz delavskih klubov.. Nedeljska tekma je končala z 2:0 za Konkordijo, o rezultatu druge tekme bomo pa še poročali.
Za binkoštne praznike so imeli v Stuttgartu veliko boksarsko prireditev. Pomerila sta se Italijan Casadei in Nemec Baselmann za evropski naslov v srednje težki skupini. Zmagal je Baselmann po točkah.
Za 15. in 16. junija so Hrvati najavili veliko veslaško regato, katere se bodo udeležili tudi Italijani in Nemci. Moštvo zagrebškega »Gusarja« pa bo gostovalo letos na nekaterih veslaških prireditvah v Nemčiji.
Italijanska in nemška enajstorica se bosta pomerili na zelenem polju meseca julija, vsaj v kolikor je dozdaj znano. Tekma bo v Berlinu.
Med italijansko in švicarsko teniško zvezo teko pogovori za sklenitev medsebojnega nastopa najboljših igralcev. Dvoboj naj bi bil v Curihu.
V	italijanskem C razredu vodi še vedno Go-rizia in je skoraj že nemogoče, da ne bi prišla prihodnje leto v B razred. Gorizia vodi s 4 točkami pred drugo plasirano Ferraro.
izvedla vrsto preizkušenj po raznih ljubljanskih šolah.
Najtežje delo pa je bilo vse leto v posamičnih preizkušnjah, ki jemljejo 6icer mnogo časa, so pa zato temeljitejše in bolj zanesljive.
Pri zbiranju in določanju poklicev mladini je važna poleg nadarjenosti, usposobljenosti in socialnih pogojev tudi gospodarska bodočnost, kolikor vpliva na poklicni nasvet gospodarska stran, gre poklicna posvetovalnica s preprostega zaključka, da bodo pri nas uspevali predvsem tisti poklici, ki črpajo potrebne surovine iz domačih tal. To so predvsem poklici, ki so v zvezi 6 kmečko proizvodnjo in razne obrti, oziroma industrije lesa. Pogojno ugodna bo prosperiteta kovinskih in gradbenih poklicev. Zaradi posebnega geopolitičnega jx>ložaja naše pokrajine pa bo lahko mnogo naših delovnih sil našlo zarx>pslitev v prometnih poklicih.
Poklicna svetovalnica je lani pri preizkuševalnih prijx>močkih močno izpolnila tehnično serijo, ki obsega zdaj 10 različnih preizkušenj. Svetovalnica tesno sodeluje s šolami, z oddelkom za zdravstveno zaščito učencev Higienskega zavoda, z Zavodom za 6ocialno zavarovanje, s Pokrajinsko delavsko zvezo, s Trgovinsko industrijsko zbornico, z mestno občino in drugimi ustanovami. Posvetovalnico, ki jo vodi psihotehnik dr. Vlado Schmidt, znatno jx>dpira Visoki komisariat, ki ji je lani prispeval v denarju 11.800 lir, dalje Trgov-6ko-industrij6ka zbornica, ki je dala .2500 lir in mestna občina ljubljanska, ki dala 2.137 lir.
Lani je bilo v [»svetovalnici preizkušenih skupno 355 obiskovalcev in 6icer 253 fantov in 102 dekleti. Med temi ie bilo 278 ali 78% Ljubljančanov, 77pa iz drugin krajev; 142 iz ljudskih šol, 43 iz meščanskih, 84 abiturientov, 40 gimnazijcev, 11 univerzitetnih slušateljev, 8 dijakov strokovnih šol, 24 vajencev in 3 od drugod.
Največ obiskovalcev, to je 49% je želelo nadaljevati študije, 29% iti v obrt, 16% v razne poklice in 6% za trgovske vajence.
Poklicna svetovalnica je ugotovila, da 60 v 293 primerih bile želje staršev in otrok 6kladne, v 12 primerih niso soglašale, v 50 primerih pa so bile neodločene. Posvetovalnica je 6ama jxnskala učno mesto 12 vajencem in 2 vajenkema. Največ povpraševanja med mladino je bilo po kovinskih obrtih, manjkalo pa je 6[>o6obnih vajencev skoraj za V6e druge jx>klice, zlasti za mizarje, čevljarje in brivce.
To bi bil kratek pregled o delu poklicne posvetovalnice v preteklem letu. Ta ustanova si tako v javnosti kakor pri delodajalcih, pri 6tarših in pri mladini zaradi svojega vsestransko koristnega dela jx> vsej pravici pridobiva vedno večji ugled.
^	^	(-	r)
EIAR - Radio linbliana
Sredo, 27. maja 1942-XX. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba. V odmoru (8.00): Napoved ča6a — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Duet harmonik Golob — Adamič — 12.40 Trio Ambrosiano — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Orkester domače glasbe vodi dirigent Fragna — 13.50 Pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Adamičevega orkestra — 14.45 Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert tenorista A. Jarca, na harmoniko ga spremlja A. Stanko — 17.35 Iz zvočnih filmov. Orkester vodi dirigent Zeme —	19
»Oovorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Prenos iz občinskega gledališča v Bologni: Ro66ini: Grof Ory. Po končani operi: Poročila v italijanščini.
Četrtek, 23. maja 1942-XX. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Pesmi in napevi. V odmoru (8.C0): Napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Koncert alfetke Bogdane Šturm — Stritarjeve (pri klavirju Marijan Lipovšek) — 12.40 Priljubljene pesmi — vodi dirigent Zeme — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini —	13.15
Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, sodeluje violinist Leo Pfeifer — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Izmenjalni koncert z Nemčijo — 14.45 Poročila v slovenščini —	17.15	Koncert	pianističnega dua
Bizjak — Hrašovec — 17.45 Koncert tenorista Manfreda Ponz De Leonija —	19.30 Poročila v
slovenščini — 19.45 Komorna glasba — 20 Napoved ča6a. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Glasbena fantazija, vodi dirigent Petralia — 21.25 Koncert altistke Elze Kar-lovčeve in baritonista Borisa Popova (pri klavirju Marijan Lipovšek) —	22.05	Koncert	violinista
Karla Rupla in pianista L. M. Škerjanca 2Z45 Poročila v italijanščini.
S Hrvaške«
Iz Zagreba so se vrnili na vzhodno bojišče številni hrvaški aviatičarji. Na postaji jim je bilo prirejeno lejx> 6lovo. Aviiatičarji so dejali: Vrnili
6e bomo kot zmagovalci, ker 6fa z nami Poglavnik in pa hrvaška država.
Komorni zbor hrvaškega državnega konservatorija bo priredil 29. t. m. poseben koncert v Gradcu, kjer do predvajal izključno skladbe hrvaških glasbenikov in skladateljev. Zbor šteje 24 pevk in pevcev.
1. junija bodo v Osjeku odprli zanimivo razstavo modelarjev. Razstavljenih bo okrog 250 modelov.
31. t. m. bodo v Orahovici blizu Osjeka odprli in dali svojemu namenu delavsko zdravilišče m okrevališče. Velik zavod bo vodil urad za zavarovanje delavcev.
V delavnicah varaždinskega »Tivarja« bodo v kratkem zapeli novi radijski zvočniki. Tako 6e bodo lahko delavci zabavali f>o delu s tem, da bodo poslušali svoje tovarniške prenose in pa državno radijsko fvo6tajo.
Ob priliki 700-letnice odkar je bil postavljen Samobor, bodo v tem prijaznem mestecu velike svečanosti. Ob tej obletnici bodo prirejene razne razstave ki bodo prikazale zgodovinski umetniški in društveni razvoj Samobora.
V Mostarju bodo kljub temu, da je zima že prenehala, izdajali kosila in večerje za tiste, ki 60 j»omoči potrebni. Mo6tareka javna kuhinja izdaja V6ak dan hrane za 800 ljudi.
Ob priliki 50-letnice odkar je bila odprta vukovarska gimnazija, bo znana Batova tvomica za čevlje, izpojx>lnila gimnazijske kabinete, zbirke in knjižnice na svoje stroške.
Zagrebški župan je izdal odlok po katerem 6e dosedanji »Washingtonov trg« v Zagrebu preimenuje v »Trg miinenenskih žrtev«.
Maša zadušnica je bila darovana v Zagrebu za vrlega Hrvata bana Jelačiča. Maši 60 |>risostvo-vali številni meščani.
Od 1. maja je mogoče govoriti po telefonu e Švedsko in Slovaško iz ozemlja hrvaške države. Razgovori gredo po kablih preko Nemčije.
V Zagrebu je bik) te dni več konferenc na katerih so razpravljali, kako Zagrebu preskrbeti čim več mleka in mlečnih izdelkov. Prišh so do ugodnih zaključkov.
Hrvaška pianistka Lorkovič, ki je pred nedavnim gostovala v Sofiji in priredila ava koncerta, je dosegla s svojim nastopom velik uspeh. Sofijski časopisi jo zelo hvalijo.
V romunsko prestolnico je dopotoval hrvaški trgovinski minister dr. Toth. Razgovarjal se bo o kompenzacijskih dajatvah za koruzo in druge življenjske potrebščine, ki jih bo Romunija dobavila Hrvatski.
Bolgarska prosvetna zveza je stopila v stik s hrvaškim poslaništvom v Sofiji in začela akcijo za čim ožje sodelovanje med hrvaškim in bolgarskim učiteljstvom.
Rdeči križ v Sarajeva bo letos priredil posebno počitniško kolonijo v dolini reke Rame. Potrebni kredit je že zagotovljen.
Hišo, v kateri sta se rodila brata Radiča, zdaj temeljito popravljajo, ker je že začela razpadati.
Delavci, ki so zaposleni v varaždinski tovarni oblek »Tivar«, dajejo na mesec 1% od svoje plače v korist države. Tako dobi država od njih samo na mesec 100.000 kun.
To leto bo nemška srednja šola v Zagrebu dovršila prvo šolsko leto. Ta šola dela čisto po vzoru neonSkih srednjih šol.
V Ogulinn bodo začeli ▼ kratkem graditi novo sodno palačo. Stavba bo stala 33 milijonov kun.
Od 31. t. m. pa do 7. junija bodo na ozemlju hrvaške države proslavili teden pod naslovom »Mati in dete«. Od 26. t. m. pa do konca meseca bodo zbirali po hrvaških mestih stare otroške igračke in pa oblekce za majhne otroke. Nabrano bodo podarili najbotrebnejšim.
Zagrebško ^Ljubljansko ulico so zdaj preimenovali v ulico satnika Sij epa na Pavičiča.
Hrvaška delavska zbornica je poslala vsem zagrebškim tovarnam posebno okrožnico s pozivom, da podjetja čim prej urede tovarniške knjižnice. Knjige bodo morale biti delavcem vsak ca« nn rnz|>olago. DeJavci bodo dobivali knjige brezplačno.
Maksimalni cenik za dimnikarska dela -
Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja, da je 20. maja 1942 stopil v veljavo novi začasni maksimalni cenik za dimnikarska dela, ki je neznatno povišan, če se prejšnji tarif preračuni v lire. Za štedilnik z eno pečico se računi lir 1.50, z dvema pečicama lir 2.—, za snaženjc kotlička za vodo se plača lir 0.50. Za ruski ali valjasti dimnik v pritličju lir 1.—, za prelazni dimnik v pritličju lir 1.50, za vsako nadaljnje nadstropje pri vsakem štedilniku lir 0.25.
V	ceniku določene so najvišje dopustne cene in ker je več posestnikov in strank plačalo preko tega, imajo ti pravico poračunati. Plača se samo za izvršena dela. Vsa pojasnila se dobe v društveni pisarni.
Ljubljana
Koledar
Dane». sreda 2?; maja: K v. Magd.
Četrtek, 28. maja: Avguštin, škof.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mir. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Štiri skladbe iz komorne literature za trio (violina, violončelo, klavir) nam bo zaigral v petek 29. t. m. zvečer ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani ljubljanski komorni trio. Člani tega komornega tria so priznani naši domači umetniki: Albert Dermedj, absolvent ljubljanskega državnega konservatorija in glasbe^ ne Akademije v Zagrebu, spada med najbolj nadarjene naše violiniste-koncertante. V zadnjem času zelo pogostokrat nastopa v radiu, bodisi s triom ali kot solist. Cenek Šedlbauer je brez dvoma najboljši čelist, kar jih ie v zadnjem desetletju delovalo v našem glasbenem življenju. Rodom je Čeh, pa že več Kot 10 let deluje med nami. Tudi on /elo pogostokrat nastopa po naših koncertih, je solo-čdist opernega orkestra in ljubljanske Filharmonije. Pianist Marijan Lipovšek, pa je tako znan in upoštevan v našem koncertnem življenju, da ni skoraj umetniške prireditve, na kateri ne bi sodeloval, bodici kot solist, ali kot sprenrijeva-lec-umetnik. Na koncert opozarjamo, predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Vse pridelovalce žita. krompirja, fižola in lanu v oomočju mestne občine ljubljanske spet opozarjamo, da morajo prijaviti tudi najmanjšo količino takih kultur. Se posebno pa opozarjamo kmetovalce, da letce uslužMnci mestnega gosjx>-darekega urada ne bodo dostavljali prijav na dom kot lansko leto. Zato naj vsi pridelovalci sami pridejo jx> tiskovine v sobo št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7, seveda čimprej, ker morajo naznanila oddati najpozneje do 31. t. m.
Revne družine vojnih ujetnikov in internirancev se že od sobote naznanjaj mestnemu socialnemu uradu v II. nadstropju stare cukrarne na Poljanskem nasipu št. 40 po začetnih črkah svojih priimkov. Današnjo sredo pridejo na vrsto revne družine onih ujetnikov in internirancev, ki se njih priimki začenjajo s črkami S, S in T, a v četrtek med 8 in 14 pridejo na vrsto priimki z začetnicami U do Z, Opozarjamo, da je četrtek 28. maja zadnji dan za prijavo. S seboj naj stranke prineso listine, ki so iz njih razvidni vsi podatki ujetnika ali interniranca ter tudi družinskih članov. Obenem pa morajo prinesti tudi listine, ki dokazujejo ujetništvo ali internacijo, torej uradna obvestila, pisma in podobno. Tiste družine pa, ki je kak njih član šele po 1. maju t. 1. šel v internacijo ali ujetništvo, ali bo pa šele šel, naj se pa v mestnem socialnem uradu javijo kateri koli uradni dan po 28. maju t. 1. Vse prizadete družine pa morajo temu uradu vselej takoj naznaniti tudi vrnitev ujetnika ali interniranca.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Sreda, 27. maja ob 17.30: »Poročno darilo«. Red
Sreda.
Četrtek, 28. maja ob 17.30: »Šola za žene«. Red A. Petek, 29. maja: Zaprto. (Generalka.)
Sobota, 30. maja ob 17: »Romeo in Julija«. Prvič
v letonšji sezoni. Red Premierski.
Opera:
Sreda, 27. maja ob 17; »La Boheme«. Izven. Gostovanje Josipa Gostiča. Cene od 32 lir navzdol. Četrtek, 28. maja ob 16.30: »Carmen«. Red Četrtek.
Gostovanje Elze Karlovčeve.
Petek, 29. maja ob 17: »Boccaccio«,. Red B.
Giovacchino Forzano: »Poročno darilo«. Ljubezniva tridejanska zgodba o mladem paru zaljubljencev, ki se iščeta m najdeta. Dejanje se godi v italijanskem letoviščarskem mestecu. Igrali bodo: Lucijo Simčičeva, Carla Jan, Ersilio Nablocka, Anmbata Plut, učitelja Gale, oficiala Brezigar, Ca-stellija Presetnik, župnika Bratina, hišno Rakar-jeva, zdravnika Peček, letoviščarko J. Boltarjeva, vaščana Vertin, delavca Raztresen. Režiser: prof. Šest.
]. P. Moliere: »Šola za žene«. Osrednja oseba igre je patološki tip meščana iz baroka, ki živi v neprestanem strahu, da bo nekoč v zakonu ogoljufan mož. Zato si vzgoji mlado dekle po strogih normah morale, toda še preden jo more poročiti, se pokaže, da zmaga čustvo nad razumskimi ugibanji in poskusi. Igro je zrežiral in insceniral inž. arh.
B. Stupica.
Gostovanje tenorista Josipa Gostiča, člana zagrebške Opere. Nastopil fo v partiji Rudolfa v Puccinijevi operi »La Boheme«, katere besedilo je posneto po Murgerjevem romanu. Rudolf 6pada med posebno dognane Gostičeve pevske partije. Peli bodo: Mimi Vidalijeva, Marcela Janko, Mu-setto Polajnarjeva, Schaumarda Dolničar, Collina Betetto, Benoita Zupan. Akindora Anžtovar, Par-pignola Kristančič. Dirigent: D. 2ebre, režiser:
C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti.
V. HEISER
Zdravnik gre -€ križem svet
Kljub vsem varnostnim uredbam se Je kuga v Manili ]>ojaviIa 1. 1905 in potem še I. 1912, a tokrat nas je našla dobro pripravljene. Nekega jutra so nam sporočili, da so v raznih mestnih četrtih, precej oddaljenih druga od druge, nekateri prebivalci zboleli za kugo. Takoj so se odpravile leteče skupine podganarjev, ki so bili napravlje'-ni tako, da jim bolhe ne bi mogle do živega; ovratnik, naprestnike in golen-ske zaščitnike so imeli prepojene z naftalinom in petrolejem ler so bili videti ko kaki gasilci. Vsak okraj, v katerem se je pojavil kak bolezenski primer, smo imeli za okuženega Hiše smo drugo za drugo obrnili od vrha do tal: zaboje in sode. vse. kar je moglo podganam nuditi zavetja, smo odprli in pregledali, vso umazanijo ter jslamo po dvoriščih smo odpeljali in zažgali. Kadar smo Iztaknili žive r>odgane, smo jih takoj umorili. Nekateri so imeli s seboj foksterierje, ki so jih zaradi njihove bliskovite naglice nalašč za to pripeljali iz Avstralije; drugi pa so imeli ukročene podlasice, ki so na gospodarjev klic ubogale kakor psi, a so bile pri delu še bolj vnete: preden se je podgana kje prikazala, si že lahko slišal, kako so ji ostri zobje podlasice
zlomili hrbtenico. Podlasica ni nikdar stresala žrtve, kakor so delali terierji, in podgane ni marala žreti; bila je sanjo morilka.
Tudi Filipinci so se izvežbali v ročne podganarje: komaj je živalica zapustila svoje skrivališče, jo je domačin že zgrabil ter jo treščil v zid, preden ga je utegnila ugrizniti; potem pa jo je pokončal s palico.
Zaradi vseh teh strogih ukrepov smo kugo dvakrat pregnali iz Manile, ki ostane prvo večje mesto v našem času, kjer je bila kuga, ki so .jo prinesli od drugod, temeljito premagana.
Na Filipinih — kakor povsod po Vzhodu — se kuga relulo kdaj loti Ev-ropcev in Amerikancev, ki živijo v čistejših četrtih, a spominjam se znamenite izjeme. Nekega dne je William Crozier, ravnatelj lista »Manila Daily Bulletin«, hudo zbolel in 48 ur zatem izdihnil v bolnišnici sv. Lazarja. Ko so bili razkuževalci pri delu v njegovi pisarni, je neki preglednik izvlekel enega predalov pisalne mize. Nenadoma so na dan priskakale bolhe, čisto zada1 v predalu pa je ležala ko mumija s> podgana. V zadnji steni predala je b i luknja, skozi katero je živalica smuknila vanj. Kakor navadno, je mrčes zapustil'
mrtvo podgano, in Crozierja, ki je zaradi vročine verjetno delal z zavihanimi rokavi, je morala ena teh bolh pičiti, ko je brkljal po predalu. In res smo pozneje ugotovili na njegovi roki pik, v podgani in mrčesu pa bacile kuge.
Še pozneje, ko sem že zapustil Filipine, sem se zmeraj vneto zanimal za kugo in Rockefellerjeva ustanova je vselej rada ponudila moje delo vsaki državi, ki je zaprosila pomoči v boju proti tej bolezni.
Ko sem nekoč obiskal Ceylon, sem slučajno naletel na hudo kugo, ki je izbruhnila v Kandyju. Prebivalci so že bili nekako vajeni videti domačine umirati za to boleznijo. Ko pa se je kuga jela resno lotiti tudi članov čednih in lepih angleških krožkov, je povsod zavladala velika pobitost. Mnogi so že umrli, drugi pa so bili v nevarnosti za življenje. Zato so se turisti, ki je bil od njih v veliki meri odvisen gospodarski razcvet mesta Kandyja, po teh hudih vesteh začeli ozirati za varnejšimi kraji, kjer bi se lahko zabavali.
Brž ko sem dospel v Colombo, so me poklicali na posvet. Odpravil sem se v Kandy in s strokovnjakom zdravstvenega oddelka za kugo pregledal kraje. Dolge ure sva stikala po hišah domačinov in po zamazanih, tesnih predmestjih. Opazil pa nisem nikjer, da hi zdravstvena oblast bila kaj važnega spregledala. Toda često najbolj jasne stvari ubežijo našim očem. Ob glavni ulici ie stala velika angleška trgovska hiša in skoei njen prizidek v ozadju si lahko
prišel v okužen okraj. Ko sva že ves dan vse pregledovala, sem tovariša vprašal:
»Ali ste že pregledali tudi to hišo?«
»Nel« je mirno odgovoril. »Saj je evropska trgovina, ki je prav snažna. Če bi tamkaj opazili bolne podgane, bi nas gotovo obvestili.«
»Pa bi si hišo vseeno rad ogledal,« sem odvrnil.«
Predstavil me je ravnatelju in pregledal sem prvo in drugo nadstropje, ne da bi zagledal kaj sumljivega.
»Ali imate še kaj drugega na prodaj?« sem potem vprašal.
»V kleti imamo še prostor za seno,« je odgovoril ravnatelj.
Nisem potreboval drugih pojasnil. Ko smo prišli dol, sem pokazal na stisnjene kupe sena in slame in rekel:
»Tole bo treba vse razvezati.«
In našli smo cela gnezda mrtvih in crkavajočih podgan. Kaka okužena podgana se je morala tjakaj zateči in je prenesla bolezen na vse ostale glodalce okrog. Taka se je zgodilo, da je tudi angleški krožek bil sredi okuženega okraja.
Brž ko je bilo to bolezensko žarišče uničeno, je tudi kuga iz Kandyja izginila.
Takole preiskovalno delo, ki je bilo često hudo zamotano, ko je bilo treba sestavljati in • dopolnjevati smrtni trikotnik: podgana-bolha-človek, me je zmeraj mOčno veselilo. Čeprav bi se komu čudno zdelo, je vendar bilo res, da nekateri niso hoteli prav verovati v to
medsebojno zvezo. Še pred nekaj leti je palestinski guverner Sir Herbert Samuel poslal pome z željo, da mu prinesem kak nasvet, ker je tam doli izbruhnila kuga. Ko sem prišel k njemu, mi je rat-ložil vso svojo skrb:
»Naš zdravstveni urad,« je dejal, »zahteva pol milijona dolarjev za borbo
g roti kugi: velika vsota za majhno dr-ivol Preden bi sprejel ta načrt, bi rad slišal mnenje kake tretje osebe, čeprav v —to se razume — smo pripravljeni žrtvovati tudi tolikšno vsoto, če bi bilo potrebno.«
»Želel bi govoriti z načelnikom Vašega zdravstvenega urada,« sem odgovoril.
Načelnik ni kazal nikafce nejevolje, žeš, kaj se vtikam v njegove zadeve; nasprotno, sprejel me je prav prisrčno. Rekel pa mi je, da se ne strinja z mojo trditvijo, ki se je že močno posplošila, da je knga stalno v zvezi z boleznijo podgan; da takih živalic v dobi te kuge niso našli prav nikjer in iz tega da nujno sklepa, da so ihoji zaključki zmotni.
»Kateri kraj je najbolj prizadet?«
»Jafa.«
»Ali bi lahko šla tja?«
»Gotovo,« je dejal in takoj sva se odpravila v Jafo. Vzel sem še g sehoj svojega mladegu pomočnika doktorja W. P Jacocksa. Prišli smo v hišo, kjer je umrlo sedemnajst oseb, ne da bi kdo opazil kako mrtvo podgano.
»Kje je umrl prvi bolnik?« sem poizvedoval
Andrejčkov 3 o 2 e:
M .7
' h J * i
Žalost m veselje
Roman v slikah
Risal Jote Beranek
Besedilo priredil Mirko Javornik
h
643.
Zunaj je petje utihnilo in se ni več oglasilo, dasi je Aleš prepeval še celo uro. Spet se ga je polotila žalost. Ko je tako čemel v temnici, pa trešči skozi lino debela, v cunjo zavita kepa. Brž plane ponjo in jo odvije. V njej je bil debel kos koruznega kruha!
644
Ko je kos prelomil, je na sredi našel listek in na njem sporočilo:
»Prijatelj, počakaj nekaj dni, da se mi posreči šejku ukrasti konje, potem ti bom pomagal.«
645
Aleš je čakal ves teden, potem je dobil sporočilo, naj bo drevi pripravljen. Zvečer je prišel ponj nekdo, oblečen v žensko. Tudi Aleša je oblekel tako, potem sta srečno ušla, prišla mimo vseh straž na prosto ter v mesečini hi* tela čez tujo plan.
Trgovina med Italijo in Balkanom
Pomemben govor italijanskega ministra Riccardija
Minister za zamenjavo in valute, Raffaelo Ric-cardi, ie v italijanski reviji »Autarchia« te dni napisali članek, v katerem podaja glavne smernice, ki naj bi 6e jih držala trgovina med Italijo in balkanskimi deželami. Ta medsebojna izmenjava gospodarskih dobrin — pripominja člankar v »La Stampi« — ima že etaro tradicijo in je z velikim industrijskim razvojem v Italiji dobila še poseben pomen. Po odstranitvi slehernega trgovskega angleškega in boljševiškega vpliva na področju, ki meji na Adrijo, Egejsko in Črno morje, bo italijanska trgovina z Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo, Hrvaško, Srbijo in Grčijo igrala v bližnji bodočnosti in predvsem po sklenitvi zmagoslavnega miru veliko vlogo pri obnovitvenem delu evropske celine.
To je uvod, ki ga je »La Stampa« napisala k članku ministra Riccardija, katerega zaradi 6voje zanimivosti podajamo v celoti, kakor je izšel v reviji »Autarchia«. Minister za zamenjavo in valute piše takole:
Pomen medsebojne izmenjave gospodarskih dobrin med Italijo in balkanskimi deželami obstoji v medsebojnem izpopolnjevanju italijanskega in balkanskega gospodarstva. Na Balkanu so po ve-,^ki, večini poljedelske države, italijansko gospodarstvo pa ima industrijski značaj hi mu tvorijo podlago manufakturni izdelki; zlasti tekstilni.
tega se vidi, kakšne vrste blago naj bi se med Italijo in balkanskimi državami izmenjavalo.
V	Italijo naj bi 6e uvažali kmetijski proizvodi, kot na primer živina, žito, sočivje, olj-čnice, tobak in olivno olje, kakor tudi nekatere surovine, med katerimi so zlasti važna mineralna olja in le6, Italija pa naj bi izvažala raznovrstne izdelke od mehaničnih do kemičnih, ter proizvode od tekstilnih vlaken prediva do izdelanih oblačilnih predmetov.
S prenehanjem konkurence demoplutokratič-nih držav na Madžarskem, v Bolgariji, Romuniji, Hrvaški, Srbiji in Grčiji 60 nastale temeljite spremembe, ki 6o jih prinesle zmage osnega orožja v letih 1940 in 1941 na tem širnem evropskem jx>d-ročju s tem, da 60 6e premaknile meje in da 60 razni narodi dobili nazaj v poljedelskem, rudarskem in industrijskem oziru zelo pomembne dežele, pri čemer 60 se 6pet obnovile pokrajinske in narodne pridobitve v okviru velikih zgodovinskih izročil in starega plemenskega ustroja. Te spremembe 60 dale odločen zagon naši politiki prodiranja med Balkance.
Kljub temu, da je nekaterih proizvodov zdaj zaradi vojne manj kot prej, kljub notranjim potrebam, zaradi katerih 60 bile uvedene — kar je pač razumljivo — omejitve številnih vret blaga pri izmenjavi in kljub težavam, ki nastopajo glede prometnih poti (železniških, jx)morskih in rečnih), ki
so znati,
neverjetno preobremenjene, je vendar treba pri-iti, da se je izmenjava blaga med ltaliio in državami v jugovzhodni Evropi v zadnjih letih jx>ve-čala in poživila, to pa 6pričo dejstva, da so bila
proučena gospodarska vprašanja jx>6ameznih držav in spričo razumevanja resničnih sedanjih jsotreb.
Z Romunijo — o tem pričajo 6f>orazumi, ki 60 bili podpisani lani meseca decembra v Rimu — in z Bolgarijo 60 6e gospodarski stiki poživili in razmahnili. Italija še dalje jsošilja 6Voje tekstilne izdelke, umetna vlakna in jx>vrtnino v ti dve državi, v zameno za to pa dobiva koruzo, tobak in druge f>olj6ke pridelke.
Posebno važna je trgovina z Madžarsko, ki je med vsemi državami, s katerimi Italija trguje, na drugem mestu, takoj za Nemčijo. Trgovina z Madžarsko je brez dvoma zelo pomembna in teži k še večjemu postopnemu razmahu 6pričo obojestranskih potreb.
Gospodarsko sodelovanje med Italijo in Hrvaško, ki ga ne jx>dpira 6amo dejstvo, da 6e go6jx>-
daretvi obeh držav v nekih ozirih res izpopolnjujeta, 6e kljub trenutnim težavam 6talno boljša.
In te dni je naredil v Rimu obisk hrvaški mi-nieter za trgovino in industrijo, dr. Dragutin Toth, s katerim 6mo skupaj razmotrili razna vprašanja in koristi. Razgovori 60 6e končali tako, da je treba pričakovati takšne italijansko-hrvaške trgovine, ki obeta še več.
Pri trgovinski izmenjavi blaga med Italijo in Grčijo je treba upoštevati zlasti, da go6 poda reki položaj te dežele preživlja dane6 težko krizo, ni pa dvoma, da se ix> trgovina z Grčijo v bodoče postopno 6f>et jx>živila.
V	06trem, najtršem boju, ki 6mo ga bili na ozemlju med Adrijo, Egejskim in Črnim morjem, da.bi odstranili 6 tega evropskega področja V6ak britanski in moskovski trgovski vpliv, državi Osi nista pokazali eamo sile in vojaške strategije, pač pa sta bili tudi pravi gospodarski boj. Tudi na tem področju je zmaga Italije in Nemčije na poti k najpopolnejšemu uspehu.
Mravlje, ki kot čebelice nabirajo človeku med
V	Srednji Ameriki baje žive takšne mravlje, ki fvo zgledu pridnih čebelic nabirajo med, da v zimskem ča6u ne bi pomrle. Človek pa jim nakopičene zaloge medu prav tako vsako jesen pobere, v6aj po nekaterih mravljiščih, kot ga pobere jeseni čebelam. Poznajo pa takšne »mravlje-čebele« baje 6amo Indijanci. Pravijo, da je med Indijanci v Srednji Ameriki prav precej »mravljarjev«, ki 60 fHssvetili veliko pozornost in skrb pridobivanju medu od mravelj. Pri njih je razvito prav tako umno »mravljanstvo«, kot pri nas čebelarstvo. Razlika med mravljami, ki nabirajo med, ter med našimi čebelami pa je V6aj v tem, če ne še v čem drugem, da tiste srednjeameriške mravlje naberejo navadno mnogo manj medu, kot pa pri nas čebele. Računajo, da ga povprečno vsakih tisoč mravelj nabere na leto približno komaj pol kilograma.
Prometne poti med Nemčijo in Romunijo
Severno in Baltiško morje bosta zvezana s črnim morjem
•ija »La Corri&pcmdenza« poroča iz Rima:" Med važnimi vprašanji, ki ee tičejo prometnih zvez med Romunijo in Nemčijo, je 6eveda vprašanje Donave na prvem mestu. Izpopolnitev te povsem evropske vodne poti je ena najnujnejših nalog. Že so v teku dela, da 6e zveže Donava z Renom in Odro. Ko bosta ta dva prekopa dograjena, bosta Severno in Baltiško morje zvezana po vodni poti s Črnim morjem. Koristi takšne vodne prometne zveze 60 na dlani.
Prometne zveze med Nemčijo in Romunijo 60 se po skupnih vojaških uspehih, ki jih je doseglo nad Sovjeti bratstvo v orožju, so 6e znatno zboljšale 6 ponovno vzjxistavitvijo železniškega prometa na progi Lwow—Cemovice. Ta proga, ki 60 jo na nemški strani skoraj v celoti spremenili v dvo-
tirno. naj bi postala dvotirna tudi na romunskem odseku. Ko se to zgodi, bo še dosti pomembnejša prbmetna žila med Nemčijo in Romunijo, kot pa je bila dozdaj.
Velike važnosti za trgovski promet med omenjenima dvema državama bo potem tudi še na-daljna izpopolnitev dosedanjega cestnega omrežja med Nemčijo in Romunijo. Nemške avtomobilske ceste 60 zgled najboljše rešitve vprašanja prometnih cestnih zvez. Kakor je znano, številne nemške tvrdke že zdaj izvajajo na račun romunske vlade velika cestna dela v Romuniji. Obstoji torej upanje — piše omenjena rimska agenejia — da ne bo več dolgo, ko bodo tudi cestne zveze med Nemčijo i.n Romunijo številnejše in boljše kot so bile dozdaj.
Najstarejša delniška družba ( na svetu
Najstarejšo delniško družbo na svetu imajo, kakor pravi neko poročilo iz Rima, na švedskem. To je rudarska družba bakrenih rudnikov pri Fa-lunu. Ustanovljena je bila v začetku XIII. 6toletja. Danes nosi ime »Štora Kopparsbergs Bergslag A. B.« in je ena najmočnejših industrijskih kon-sorcijev na Švedskem. V 6tarih švedskih arhivih se je ohranila neka kupna fx>godba od 16. junija 1288, ki je pač jasen dokaz, da je omenjena delniška družba obstajala vsaj že v XIII. stoletju. Zaradi proizvodnje falunskin bakrenih rudnikov, ki je znašala letno do 2.000 .ton, ter proizvodnje srebrne rude v rudniku pri Šali, je švedska vse do
XVII. stoletja lahko ohranila položaj velike vojaške 6ile. Danes pa je falunski rudnik skoraj že čisto izčrpan, in računajo, da je v njem samo še za kakšnega jx>1 milijona ton bakrene rude, vredne morda nekaj milijard švedskih kron.
Vedno več sladkorja v Evropi, zlasti v Nemčiji
V	zadnjem tridesetletju 6e je evropski pridelek sladkorja zelo dvignil, kakor pravi neko poročilo iz Berlina. Samo v Nemčiji so v letu 1939-40 naredili za 3.1 milijona ton sladkorja. Med svetovno voj no _ pa je pridelek sladkorja zato tako nazadoval, ker ni bilo na razpolago zadosti prostora, kjer bi gojili sladkorno peso.
Premog iz žaganja!
V	finski prestolnici Helsinkiju imajo poleg drugih ustanov tudi poseben »Urad za kurivo«, ki ima zlasti v zadnjih letih precej j>06la, 6aj je vprašanje preekrbe 6 kurivom tudi zelo važno in mu je treba zato posvetiti V60 pozornost. Strokovnjaki iz omenjenega urada so se zadnje ča6e pracej ukvarjali z mislijo, kako bi se dalo koristno uporabiti	žaganje,	ki	ga je	na Finskem zelo mnogo,
kajti	ta dežela	je	znana	med drugim tudi po iz-
redno velikem številu žag. Res se jim je tudLpot srečilo uresničiti to svojo zamisel. Tako so zdaj že začeli po posebnem, dozdaj še neznanem jx>-stopku izdelovati iz žaganja kepe »premoga*, ki bodo	baje prav	dober nadomestek pravega naravnega	premoga.	Iz	šestih	kubičnih metrov žaganja
baje lahko narede celih 800 kilogramov umetnega »premoga«, (o)
Zlagana propaganda o pomanjkanju v Turčiji
Carigrad, 26. maja. s. Iz nekih krogov so se razširile v Turčiji vznemirljive novice, ki imajo namen izzvati v Turčiji živčno vojno. Te novice je ankarski radio začel odločno pobijati. Gre’ za govorice, da Turčiji zmanjkuje živil, da ee cene obupno dvigajo in da sploh nastopa kriza v prehrani. Ves turški tisk se bavi s temi vprašanji in ugotavlja, da vse te novice niso mogle med turškim ljudstvom vzbuditi posebnega razburjenja. Listi pravijo, da je vlada zmerom povedala vso resnico in ni nikoli prikrivala, da je treba v sedanjih časih sprejeti marsikatero žrtev. Pomanjkanje nekaterih živil pa še ne pomenja nerednost v prehrani, pač pa je imela vlada toliko poguma in odkritosti, da dejanskega stanje pred prebivalstvom ne skriva. Listi tudi poudarjajo, da vojna tudi nevtralnim in mirnim državam ne prizanaša.
Ivan Zorič:
711 km
Zapisi in vtisi t študentovske poti	7
Milan si že popravlja kravato, brž povleče trikrat, štirikrat po svoji lasulji. Po stopnicah je že slišati boječe korake, ko Milan še bliskovito išče neke fraze jx> slovarčku. Vrata se počasi odpro, oba sisneva obraze v čim lepši smehljaj, ki pa se kmalu izgubi, ko se med vrati pojavi sedemdesetletna dama s šopom ključev v rokah. Po nekaj vprašanjih šele spoznava, da je gluha ko noč. Milan sicer trdi, da najbrž ne razume najine književne italijanščine.
Spet na ulici.
»Kam?« vprašam.
»Tlesk!« udari Milan z jezikom ob zobe in to pomeni v najinem »esperantu« čisto navaden rižoto.
Kmalu sediva pred restavracijo in naročiva dve i>orciji. Zame brez sira, prosim! Na desni stoji ena izmed starinskih veronskih hiš. Stene so čisto zarasle z zelenjem in skrivnostno zakrivajo okna.
»Zamaši si ušesa!« pravim Milanu. »Ne slišiš nič!«
»Nič!«
»Zamiži!« Milan uboga. Tudi sam si zatisnem ušesa, da ne slišiva ne govorjenja ne hrupa.
»Slišiš, kako udarjajo konjska kopita ob tla? Vedno bližje je jezdec. Zdaj je v sosedni ulici... ustavlja se... na ovinku je .., slišiš?«
»Slišim...«
»Zdaj se je konjenik ustavil in privezal konja na vrv. Počasi se plazi pod balkon. Zdaj je vrgel kamenček na okno... si slišal?«
»Slišal!«
»Cisto tiho, da ne zbudi mamice, ki spi v sosedni sobici, se je deklica dvignila in stopila k oknu. Vidiš?«
»Vidim.«
»Vitez že sega po vejah ob zidu in se previdno plazi kvišku... proli oknu... Kako šepeta ljubljenki na uho...«
»Risotto, signorjk se nekdo zadere v uho.
Konec iluzije in idile. Zdaj prihaja na vrsto kruta realnost in vilice zaropočejo...
Verona.
Brrrr! Ta sladoledar! Gotovo sem že pet sladoledov polizal pred slaščičarno, pa me vedno bolj žeja. Vse sem že poskusil, kar jih ima na »repertoarju«. Danes sva precej hodila po mestu, si ogledala ves Castel-Vecchio in ni prav ijič čudno, če sem res postal žejen. Sedaj grem po šesti sladoled.
»Spat?« vprašam Milana, ko se vrnem.
»Ne. Greva v kino!«
»
Kmalu se znajdeva v neki temni ulici.
»Ampak jaz ne bom našel iz teh labirintov, ko je taka vražja tema.«
»Brez skrbi!« odgovori Milan pokroviteljsko.
Oči me skelijo. Nisem navajen, da ljudje v kinu kadijo. Stopiva na ulico. Tema kot v rogu. Tako temeljita zatemnitev, da bi se še domačin ubil. Primeva se za roke, da se ne zgubiva. Nekaj časa greva za večino ljudi. Kmalu se porazgube in midva se ustaviva.
»No, kam?« ga dregnem.
»Čudnol Prav kar sem te jaz mislil to vprašati. Pa naj še kdo trdi, da se misli ne prenašajo...«	.
»Ne lomi ga sedaj! Se kaj sj>oznaš?«
»A jaz?« se oglasi začudeno čez nekaj	časa.	»Nič!	Da	bi vsaj
ena lučka gorela ...«
Hm! Skromna želja.
»Greva« naprej in nekoga srečava. Vprašava ga in jx>kaže nama v neko smer. Toda kmalu se ustaviva	in	čakava.	Zopet zasli-
šiva korake in jiotem naju nekdo objame.
»Je ta pot, prosim, pravilna ...«
»O, seveda, kar naprej, sepmre dritto, vedno naprej. Kar ob tem zidu in potem na desno.«
Potem greva naprej. Slab pločnik, vse polno lukenj, ali pa imam tako srečo, da v vsako stopim. Zdi se mi, da je postalo še temneje. Prav nič ne vidim. Bolj čutim ,kakor vidim zid poleg sebe.
»Korajža velja!« pravi Milan. Hodiva pet minut, deset minut — še ni konca.
»To so ti stavbice, kaj!«	pravi	Milan	ponosno in	se skoraj zruši
od utrujenosti. »Hodiš četrt	ure pa je	še ni konca. Najboljše je,
da koga počakava. Zdi se mi, da nisva na pravi poti...«
čakava pet minut. Nikogar ni. Pozno je že. Deset minut — nič! 2e misliva nadaljevati kar na slepo srečo, ko zaslišiva vedno glasnejše korake. Naj oprosti, da ga motiva, toda, če je tako prijazen, da bi nama j>ovedal,	kje je	ta in	ta hiša...	Kar tu naprej,
vedno ob zidu in j>otem na	levoi	In j>okaže nama	smer, iz katere
sva prišla. Dobro, da je bila tema, kajti narediti sva morala sila duhovite obraze. Zahvalila sva se mu in odšla nazaj.
»Podvizajva se!« pravi Milan in v hitrem tempu se plaziva ob »dolgi zgradbi« z neštetimi vhodi nazaj Hodiva z divjo naglico deset minut, najine lučke, ki nama jo je dal informator za znak, najinega pribežališča ni od nikoder.
Milan sede na tla in pravi, da ne gre dalje, pa če ga ubijem na mestu.
»Tu vendar ne moreva ostati čee noč!«
»Zaradi mene!« pravi Milan in se nasloni na zid. Oddahne se, kakor da še ni nikoli v življenju tako udobno ležal. Kmalu se oglasijo osamljeni koraki. Milan brž vetrne. Ko gospoda ustaviva, se prične smejati, češ da sva ga že pred tri četrt ure nagovorila. Pokaže nama nekam na desno v zrak, kjer je visoko gori svetila slabotna modrikasta lučka, ki bi jo res le z nekoliko fantazije mogla opaziti.
Cez pol ure sva ležala oba najx>I mrtva na postelji.
Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani) Jože Kramarič — Izdajatelji Inž, Sodja — Uredniki Mirko Javornik - Rokopisu* ne vrafamo — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih oh 12 — Mesečna naročnina f> Lir. za inozemstvo 15 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulic« 6 111 — ljurnvni Kopitarjeva ulica fc, Ljubljana — Tel*/lon »te*. 40-01 do «0-09 — Pod r o In ir«] Novo mesto