(])ZŽ5om
'T/and
s^yuSuce.


mn tent m
Predsednik Bani-Sadr se vedno nasprotuje sojenju Amerikancev
TEHERAN, Iran. — Nek lokalni časopis je objavil izjavo predsednika Banija-Sadra, v kateri je le-ta zopet nasprotoval sojenju zajetih ameriških talcev. Sodna obravnava bi povzročila preveč neprijetnih težav Iranu, je rekel Bani-Sadr.
Ako bi imeli obtoženci svoje lastne odvetnike, je pojasnil iranski voditelj, bi ljudje vprašali, zakaj niso irneli odvetnikov drugi, ki so bili sojeni na revolucionarnih sodiščih. Tudi bi se lahko zgodilo, je nadaljeval Bani-Sadr, da bi sodna obravnava dokazala, da talci v resnici niso bili vohuni. Pojavilo bi se vprašanje, zakaj je Iran iniel talce priprte celih 7 mesecev.
Po vsem tem je Bani-Sadr Priznal, da ima pravico odločiti o usodi talcev le iranski Parlament.
Na sestanku naftnih ministrov OPEČ držav v Alžiru je iranski naftni minister Ali Akbar Moinfar izjavil, (la se morajo ZDA opravičiti Iranu in preklicati vse proti-iranske ukrepe, ki jih je pod-vzel predsednik Carter, preden bo prišlo do kakega napredka glede zajetih talcev.
Udeležba turistov iz Nine na olimpijskih
■grah ne bo velika
Moskva, zssr. — župan glavnega mesta Sovjetske zveze Vladimir F. Pro-niislov je izjavil, da bo ude-' ležba turistov v zahodnih dr-č-av znatno manjša, kakor so Pričakovali prireditelji olim-Piade na začetku svojih priprav. Promislov je rekel, da bo okrog 70,000 tujih turistov obiskalo Moskvo med olimpiado, ki bo od 19. julija do 3. avgusta letos.
Lani je sovjetski organizacijski odbor napovedal obisk najmanj 300,000 tujih turistov. Vzrok zmanjšanega obi-ska je bojkot, ki ga je napo-vedal ameriški predsednik barter proti olimpiadi. Ce-Prav bo sodelovalo na letošnjih igrah precej več držav, kakor .Želi Carter, turistov iz teh držav ne bo veliko,
Pred bojkotom so pričakovali v Moskvi, da se bo naj-naanj 30,000 Amerikancev u-deležilo iger, sedaj pa meni-j°i da jih bo komaj 3000. Iz Japonske, ki sodeluje pri bojkotu, sojih pričakovali okrog 20’°00, sedaj jih bo le 1300. Čeprav bo reprezentanca etike Britanije sodelovala na igrah, bo turistov iz te dr-žave le 2000, medtem ko so Ph najprej pričakovali 7500. ahodna Nemčija ne bo sode-°vala na igrah in namesto Predvidenih 12,000 turistov v °skvi, jih bo največ 6000, Torda pa samo 3000.
Župan Promislov je rekel, a je kar zadovoljen s tem. Ak° bo manj tujih turistov, ie pojasnil, bodo imeli tisti, d bodo prišli, prijetnejšo in Pcpolnejšo postrebžo.
VREME
Pretežno sončno danes z Uajviš|o temperaturo okoli 68 • Delno oblačno jutri in ne-kaj toplejše. Najvišja tempe-ratura okoli 75 F.
Novi grobovi
mM€RICAN in spirit J=OR€IGN IN liANGUAG^ ONLY
Dan zastava
* *
Anne Puccl
V Euclid General bolnišnici je umrla 78 let stara Anne Pucel z 21329 Lake Shore Blvd., hčerka pok. Franka in Magdaline, roj. Hoegler, sestra Josephine Schmidt, Franka, Angeline Karlinger, Ed-warda; Williama (Dayton, O.), Mamie Wittreich (Louisville, Ky.) in pok. Johna in Frances Perko, članica Marijinega Dvora pri fari Sv. Križa in Ženskega odseka pri VFW. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v četrtek, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Križa ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Steve Nuti
Umrl je 86 let stari Steve Nuti s 5381 St. Clair A ve., mož Ade, roj. Ricci, oče Alme Colarič in Roberta, 4-krat stari oče in 4-krat prastari oče. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak na 6016 St. Clair Ave. danes, v cerkev Brezmadežnega Spočetja, nato na Kalvarijo.
Fred L. Medved
Preteklo nedeljo je umrl Fred L. Medved, mož Alyce, roj. Cimperman, oče Alyson in Briana, zet g. in ge. Max Cimpermana. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Brickman na 21900 Euclid Ave. danes dopoldne, v cerkev sv. Fran-čiškega Asiškega v Gates Millsu ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš.
©kolki Kabala dala
ji
NEW DELHI, Ind. — Poročila, ki prihajajo iz Kabula, govorijo o srditih bojih med sovjetskimi enotami in u p o r n i š kimi skupinami v krajih okoli glavnega mesta Afganistana. Nekateri uporniki so se vtihotapili v mesto in napadajo posamezne sovjetske vojake.
Sovjetski poveljniki so poslali kakih 10,000 nadaljnjih vojakov v Kabul in njegovo okolico, da sodelujejo v borbah proti upornikom. Uporabljajo tudi bombnike, helikopterje in topništvo in poročila soglašajo, da trpijo uporniki veliko izgub.
Nepotrjene vesti govorijo o nekaterih sovjetskih vojakih, ki so se pridružili upornikom.
Sovjeti imajo menda 4 redne divizije okoli Kabula in v mestu samem ter okyog 3000 tankov in oklopnih vozov.
Šahovski velemojster Vasja Prrc umrl
LJUBLJANA, Slov. — Na svojem domu je umrl slovenski šahovski velemojster Vasja Pirc, v starosti 73 let. Pirc je bil eden najboljših slovenskih šahistov vseh časov in je bil član jugoslovanske državne reprezentance od leta 1931 do 1956. V svoji dolgi šahovski karieri je 5-krat osvojil državno prvenstvo.
Med drugim je Pirc tudi veliko pisal o šahu in učil mlade šahiste. Bil je podpredsednik šahovske zveze Slovenije.
Komunlsfišua stranka v Italiji izgubila m napove jih volitvah
RIM, It. — Na pokrajinskih in mestnih volitvah v tej državi je komunistična stranka dobila 31.7% vseh oddanih glasov, medtem ko je leta 1975 dobila 33.4%. Vodilna krščansko-demokratska stranka je pa napredovala in dobila kar 36.7% vseh glasov. Pred 5 leti je dobila'35.3% .
Zanimivost teh volitev je bilo dejstvo, da se jih je u-deležilo le 88.5 %> vseh za glasovanje upravičenih volivcev. 'Ta odstotek je najnižji v povojni zgodovini Italije.
Analitiki tukajšnjih političnih razmer menijo, da bo izid'volitev okrepil položaj Cossigove vlade.
c	$LOV€NIAN
? uIb?,r1Ihnw!g0’vM!1WrUkee: ^aiikegaii, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING N6WSPAPGD
g 1 w yQrL Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, inuianapoUs, Florida, Ely, Pueblo, Bock Sprtnfa, all Ohio
^	JJ; 19g0
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING,
14, junija 1180!
**»*»*#* t
Zadnje vesti
-Seattle, Wash. — Predsednik Carter je spremenil svoje stališče glede debat z drugimi predsedniškimi kandidati. Sedaj želi debate z Ronaldom Reaganom in ne izključuje več možnosti, da bi debatiral tudi s sen. Kennedy jem in z neodvisnim kandidatom Johnom Andersonom. Carter je . rekel tudi, da bi se moral zagovarjati pred sodiščem zaradi obiska v Iranu bivši pravosodni tajnik Ramsey Clark.
-Los Angeles, Kal. —Znani črnski komedijant Richard Pryor je v kritičnem stanju zaradi ooeklin, ki jih je dobil, ko je eksplodirala neka mešanica kokaina in etra. To mešanico menda uporabljajo uživalci mamila. Zdravniki priznavajo, da nima Pryor velike možnosti, preživeti nesrečo. Pryor je star 38 let.
:‘!Alžir, Al. -- Naftni ministri OPEČ držav so se odločili, da codo povišali ceno soda svoje nafte od $32 na $37. Savdska Arabija je bila proti in bo najbrž prodajala nafto po nižji ceni.
*Pariz, Fra. — Ramsey, Clark je priznal, da je iranska vlada plačala njegove stroške v zvezi z nedavnim obiskom v Teheranu.
"'Teheran, Iran. — Ajatola Homeini je pozval vse Irance, naj prenehajo z medsebojnimi prepiri, ker to ogroža revolucijo in pomaga nasprotnikom te revolucije.
'"Chicago, 111. — Predsednik ameriške letalske družbe United Airlines Percy A. Wood je bil huje ranjen, ko je v njegovih rokah eksplodiral paket, ki ga je prejel po pošti. Vzrok napada ni znan.
':'Key West, Fla. — Ameriška obalna straža poroča, da se preseljevanje Kubancev v ZDA končuje. Doslej je prispelo v ZDA — po podatkih zvezne vlade—točno 112,534 Kubancev.
"Washington, D.C. — Neuradne vesti, ki prihajajo iz Bele hiše, pravijo, da bo Carterjev najtesnejši svetovalec, Hamilton Jordan, v kratkem zapustil Belo hišo in se pridružil predsednikovi volivni kampanj i.
Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim!
Jimmy Carter sprejet ^ Clevelanda
h mo	oo	■ o m okolice
v Miamiju s psovkami in steklenicami!
MIAMI, Ela. — Pretekli ponedeljek zvečer je predsednik Jimmy Carter obiskal to mesto, v katerem so bili pretekli mesec rasni nemiri, ki so zahtevali 16 življenj. Gmotna škoda zaradi požarov in plenjenja je ocenjena na več kot 100 milijonov dolarjev.
Carter, ki sedaj pogosteje zapušča Belo hišo in potuje po raznih mestih, da se pokaže volivcem, je prišel v Miami, da bi si osebno ogledal razdejanje v črnski četrti Liberty City ter tamkajšnjim prebivalcem obljubil svoje zanimanje in pomoč pri obnovi hiš in trgovin.
Črnski voditelji so priredili sestanek v Scott Community centru, katerega so se udeležili Carter, zvezni, 'državni, mestni in lokalni funkcionarji ter nekaj sto prebival cev te soseščine. Medtem ko je bil sestanek v centru miren, se je zbrala na cesti pred poslopjem množica večinoma mladih in silno razjarjenih črncev.
Ti so vzklikali, da želijo zaposlitev, in drugo pomoč. Ko so Carter in njegovi spremljevalci zapustili poslopje po sestanku, so začeli nekateri izgredniki metati steklenice in druge predmete proti povorki avtomobilov, v kateri se je peljal Carter. Ena steklenica je celo udarila v predsednikovo limuzino.
Ko je povorka odpeljala proti miamijskemu letališču, so mnogi tudi zmerjali Carterja z raznimi psovkami. Ko so ga novinarji vprašali na letališču, ali je vedel za izgrede okoli Scott Community centra, je Carter odgovoril, da ni nič slišal o tem.
Od Miamija je predsednik odletel proti Grand Islandu, v državi Nebraska, kjer je vihar razdejal mesto. Včeraj je pa predsednik govoril na zasedanju županov ameriških mest v Seattlu, v državi Washington. V svojem govoru je poudaril pomembnost a-
(Na domovino jih veže bratstvo in spostovanje}
ii.
Tudi o drugem dnevu zasedanja koordinacijskega odbora vseh jugoslovanskih izseljenskih matic je hapisaR novinarka Dragica Bošnjdk članek za “Delo”, ki je tokrat imel naslov “Knjiga o Titu in izseljencih”, članek je izšel v “Delu” dne 29. maja 1980.
Udeleženci zasedanja so razpravljali predvsem o tem, kako najbolj učinkovito informirati izseljence o dogodkih v Jugoslaviji, o razvoju jugoslovanske socialistične družbe. Prišli so do zaključka, da bo treba ustanoviti e-noten sistem za informiranje izseljencev.
Govorili so o prireditvah, ki jih bodo organizirali letos v raznih republikah za izseljence. Soglasno je bil podprt predlog predstavnika hrvaške izseljenske matice, naj bi izdali knjigo o Titu in izseljencih.
Glavni govornik na tej seji
je bil vodilni slovenski politik Mitja Ribičič. On in podpredsednica slovenske skitp-ščine Mara Žlebnik sta razpravljala o raznih vprašanjih izseljenstva.
V svojem govoru, piše novinarka'Bošnjak, je govoril Ribičič o slovensko-ameri-škem pisatelju Louisu Adamiču in omenil, da bodo prihodnjo jesen praznovali 30-letnico njegove smrti. “Adamič in še nekateri izseljenci so bili pionirji, ambasadorji nove Titove Jugoslavije,” nadaljuje novinarka. “Za njimi so prihajali k nam novi in novi, najprej s pomisleki in dvomi, pozneje pa so postali pričevalci resnice o narodnostni, o verski, o socialni enakopravnosti narodov in ljudi v naši deželi.”
Ko je govoril udeležencem zasedanja o njihovi vlogi pri svojih izseljenskih maticah, je Ribičič poudaril, da je to delo izredno važno, š« pose-
bej v današnjih zaostrenih razmerah. S svojim delom kljubujejo izseljenske matice tistim, “ki so proti nam, ki gradijo na konfliktih in razdiranj u”.
Navzočnost Mitje Ribičiča na tem zasedanju je jasen dokaz, kako pomembno je za slovensko vlado delovanje Slovenske izseljenske matice. Po podatkih, ki jih je posredovala bralcem “Dela” novinarka Bošnjak, bo delavnost SIM med Slovenci v tujini močno pospešena in to seveda popolnoma v skladu s političnimi smernicami slovenske in jugoslovanske vlade..
Namen te delavnosti SIM bo dvojen; kot doslej. Prvič bo skušala SIM navezovati čim tesnejše stike z izseljenci na tujem in jih potom teh stikov prepričevati o' naprednosti in demokratičnosti slovenske in j u g o s 1 o v a nske družbe. Tistim posamezni-
kom in organizacijam, ki bodo kazali pripravljenost sprejeti to verzijo razmer na Slovenskem, bo SIM nudila razne ugodnosti, kakor so pohvalni članki v Rodni grudi in v Slovenskem koledarju, prisrčni sprejemi ob obiskih v domovini, skrbno pripravljene ture po slovenskih krajih za pevske zbore in druge kulturne skupine, štipendije za študiranje v domovini ipd. V tem smislu bo veljalo geslo: Usluga za uslugo!
Drugi namen SIM je prepričevati Slovence v domovini, da ogromna večina izseljencev in njihovih potomcev aktivno podpira sedanjo slovensko in jugoslovansko družbo. Da je res nekaj takih, ki nasprotujejo tej nedemokratični družbi, bodo tudi slišali in brali, a brez podrobnih, nepristransko navedenih podatkov.
Rudolph M. Susel
meriških mest in obljubil, da bo njegova administracija posvetila več pozornosti problemom, finančnim in. socialnim, s katerimi se soočajo a-meriška mesta.
Predsednikovo z a n imanje za ameriška mesta je delno povezano, menijo analitiki političnih razmer, z dejstvom, da v teh mestih biva precej črncev, ki so bili zelo naklonjeni Carterju pred 4 leti.
Zavedajoč se tega, je skupina vplivnih črnskih voditeljev v Kongresu zagrozila, da črnski volivci ne bodo glasovali za Carterja letos, ako predsednik ne spremeni svoje notranje politike. Črnski kongresniki želijo, da bi Carter in njegova administracija zahtevala več denarja za pomoč črnskemu prebivalstvu v ZDA.
Kong. Louis V. Stokes, ki zastopa 21. okrožje v Clevelandu, pod katero spada tudi senklerska slovenska okolica, je izjavil, da so črnci po vseh ZDA jezni in nestrpni. Uver-jeni so, je dodal Stokes, da so zapostavljeni in pozabljeni. To prepričanje črncev ima lahko tragične posledice, je pristavil Stokes.
-----o------
Ga, Martha G. Coleman govorila z novinarji o atenlalfi na Jordana
FORT WAYNE, Ind. — Na tiskovni konferenci, ki jo je organiziral njen odvetnik, je ga. Martha C. Coleman prvič govorila z novinarji o svoji vlogi v noči od 28. do 29. maja, ko je še neznan atentator ustrelil in huje ranil črnskega voditelja Vernona Jordana.
Takoj po atentatu se je ga. Coleman umaknila iz javnosti in ni hotela imeti nobenih stikov z novinarji. Večkrat se je pa sestala s policijo in odgovarjala na vsa vprašanja. Policija od začetka preiskave trdi, da ga. Coleman ni osumljena povezave z napadom na Jordana.
Na tiskovni konferenci ni ga. Coleman povedala nič novega. Rekla je, da je povabila Jordana ha kavo na njen dom, nato pa ga je peljala nazaj v Mariott Inn, kjer je imel Jordan sobo. Ko je Jordan izstopil iz njenega avtomobila, je nadaljevala ga. Coleman, je slišala pok. Takoj nato je pa Jordan vzkliknil: “Ustreljen sem!”
Hitela je v sprejepmico motela in rekla sprejemniku, naj pokliče policijo. Sama je pa poklicala svojega odvetnika: Pojasnila je, da je mislila na odvetnika v tistem hipu, ker je bila v spremstvu znane osebe — Jordana — in da bi vsak priseben človek storil isto, kar je storila ona.
Policija še ni zasledila nobenega ' atentatorja, Jordan pa okreva v lokalni bolnici.
—-----o------
A nierUk ;, Domovi n n druži Slovence po vsem -	svetu!
Spominska proslava—
V dneh 14. in 15. junija bo priredil Tabor ZDSPB na Orlovem vrhu Slovenske pristave spominsko proslavo ob 35. obletnici pokola vrnjenih slovenskih domobrancev, obenem bo praznovanje 100. letnice rojstva ustanovitelja Domobranske vojske, gen. Leona Rupnika. Vsi Slovenci vabljeni!
Obletnica poroke—
Včeraj, 10. junija, sta praznovala 65. obletnico poroke znana g. Janez in ga. Jožica Alič. Poročena sta bila v cerkvi sv. Vida in sta ves čas zvesta farana te naj večje slovenske fare' v ZDA. Imata hčerko Leono in sina Johna. Prisrčne čestitke in še mnogo srečnih in zdravih let!
Seja—
Podružnica št. 10 SŽZ ima svojo sejo v nedeljo, 15. junija, ob 2. popoldne, v Slovenskem domu na Holmes Aye. Vse članice vabljene! U.S.S. godba—
Ohio Arts Council je podelil U.S.S. godbi vsoto $5500, ki jo bo godba uporabila za razne nastope in za kritje raznih stroškov. Tudi druge slovenske kulturne organizacije se lahko zanimajo za te nagrade. Denar je na razpolago, ampak zainteresirane organizacije morajo prositi zanj in izpolniti lormularje.
V senklerski okolici—
St .Claii-Superior Coalition je dobila $89,000 od zvezne vlade, da nakupi in obnovi 10 praznih hiš v naselbini. Po obnovi bodo hiše prodane družinam z nizkimi osebnimi dohodki.
Pri Sv. Vidu—
Letošnja farna prodaja peciva pri Sv. Vidu je bila zelo uspešna. Prodajo so vodile članice Oltarnega društva in Materinskega kluba. Čistega dobička je bilo $1145.85. Tiskovnemu skladu—
Ga. .Mary I. Heston, Euclid, Ohio je darovala $10 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Hvala lepa!
Umrl je eden zadnjih članov “Mlade Bosna”
SARAJEVO, SFRJ. — V starosti 84 let je umrl Cvijet-ko Popovič, ki je bil v letih pred prvo svetovno vojno pripadnik srbske nacionalistične organizacije “Mlada Bosna”. Popovič je bil eden zadnjih še živečih članov te organizacije, ki se je borila tudi s terorjem proti avstrijski zasedbi Bosne in Hercegovine.
Člani Mlade Bosne so bili vpleteni v znanem atentatu na avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvodo Franza Ferdinanda dne 28. junija 1914. V tem atentatu, ki se je zgodil v mestu Sarajevu, je umrla tudi nadvojvodova žena.
Avstro-Ogrska je obtožila srbsko vlado, da je neposredno sodelovala pri umort\ Franza Ferdinanda in njegove žene, in ko Srbija ni sprejela, ultimata, ki ga je poslala Avstrija srbski vladi, je Avstrija napovedala vojno.
Tej vojni so se kmalu pridružile druge večje evropske države in v teku je bila prva svetovna vojna.
KMERISKA DOMOVINA,
JUNE 11, 1980
Ameriška Domovina
^ Hfrl MU tcjnrv *J j |rfTKm:**""*~'~
fillT^ST^CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 _______AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN~0164-680X)
Beseda iz naroda...
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za,3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for ti months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 68 Wed., June 11, 1980
Zunanja politika ZDA in Jugoslavija
L
Predsednik Jimmy Carter bo obiskal Jugoslavijo in se razgovarjal z. jugoslovanskimi voditelji že 24. in 25. tega meseca. Uradno poročilo v Beogradu pravi, da bo obisk “prijateljskega” značaja. To bo Carterjev , prvi obisk v Jugoslaviji.
Dejstvo, da je bil ameriški predsednik deležen precej kritike, ker se ni udeležil pogreba Josipa Broza Tita, medtem ko so prišli na pogreb sovjetski prvak Leonid L Brežnjev in voditelji drugih pomembnih držav, je eden poglavitnih vzrokov, zakaj gre Carter v Beograd že ta mesec.
Nobene tajnosti ni, da vidijo jugoslovanski voditelji v ZDA prepotreben protiutež Sovjetski zvezi. V tem smislu nadaljujejo s politiko napram obema velesilama, ki jo je začrtal in dokaj uspešno vodil Tito. Poglavitni cilj te politike je držati obe velesili v ravnotežju tako, da bo nemogoče enemu ali drugemu kršiti neodvisnost Jugoslavije.
Da želi Kremelj vrnitev Jugoslavije v svoj imperij, je vsem jasna- Jasno je tudi, da temu nasprotujejo ZDA, kakor tudi države,,včlanjene v NATO paktu ter precej drugih držav Tretjega sveta. Temu nasprotujejo Jugoslovani sami kljub temu, da je brez dvoma nekaj takih, ki vidijo v ZSSR in zavezništvu z njo še vedno najboljšo rešitev za to večnaroclno državo.
Ako bi prišlo do razpada Jugoslavije zaradi notranjih nasprotij ali vsaj do resnih izgredov, ni dvoma, da bi Sovjetska zveza ukrepala odločno. Isto bi storila, ako bi prišlo do bistvenega preobrata v političnem sistemu v Jugoslaviji, posebej ako bi bil preobrat povezan z resnično demokratizacijo jugoslovanske družbe.
Znana Brežnjeva doktrina pravi, da ZSSR ne more trpeti nobenega preobrata v katerikoli socialistični državi. Čeprav je bila doktrina izražena ob zasedbi Češkoslovaške leta 1968, velja očitno še tudi danes za take države, kot je Jugoslavija. V neuradnih razgovorih z zahodnimi novinarji so sovjetski predstavniki že pojasnili zasedbo Afganistana s citiranjem Brežnjeve doktrine. Nemogoče bi bilo, so rekli, da bi SZ dovolila padec socialistične vlade oz. družbenega sistema v Af-ganistanp Vsekakor je pa Jugoslavija pomembnejša, kakor je Afganistan.
Vse ameriške vlade, od Trumanove do Carterjeve, so tudi smatrale Jugoslavijo kot važno državo v strateškem smislu. Kmalu po znanem sporu med Titom in Stalinom so začele ZDA pošiljati vojaško in gospodarsko pomoč Jugoslaviji. Ta poinoč je bila vredna nekaj milijard dolarjev v gmotnem smislu, politična vrednost Titu je pa bila neprecenljiva. Ne moremo vedeti, kajbi se zgodilo v letih po 1948, ako bi se ZDA ne bile zanimale za usodo Jugoslavije, upravičeno pa lahko sklepamo, da bi bila Sovjetska zveza dosti več storila proti Titu h? Jugoslaviji, kakor je v resnici storila.
Vloga ZDA napram Jugoslaviji v letih 1948-1980 je do določene mere slična vlogi ZDA napram Izraelu v istem obdobju. Brez pomoči ZDA bi Izrael več ne obstojal. Prav tako bi brez pomoči ZDA tudi Jugoslavija danes več ne obstojala. ZSSR bi jo že zdavnaj pogoltnila.
Za obe državi tekom teh zadnjih 32 let so bile prav ZDA nenadomestljiva zaslomba. Obe državi sta bili in, kar je najvažnejše, sta še danes pod okriljem Združenih držav »Amerike. To je res kljub temu, da ne obstoja nobena obrambna pogodba med ZDA in Jugoslavijo ali Izraelom. Druga zanimivost pri tem je ta, da kljub tej izredni ameriški vlogi, ZDA nikoli niso mogle -vplivati na politiko, zunanjo ali notranjo ne Jugoslavije ne Izraela. Obe državi sta vedno vodili in še danes vodita svoje zadeve brez večjega ozira na to, kaj mislijo ali želijo — da ne uporabimo besedo “zahtevajo”
Carterjeva vlada želi nadaljevanje sedanjega stanja glede Jugoslavije. Prva točka za predsednika ZDA, najsibo Carter ali Reagan, ostane ohranitev Jugoslavije kot enotne, politično stabilne države. Ali je ta država komunistična ali demokratična, je ameriški vladi dejansko^ vseeno., Zaradi tega niso ŽDA nikoli pritiskale odločno na Jugoslavijo, naj vendar demokratizira svojo družbo ali naj vsaj ne preganja oporečnike. Niti Carter, ki je vsaj navidez tako poudarja! človeške pravice, ni nikoli resno očital Jugoslaviji zaradi tega preganjanja. In tudi ne bo. Da bi Ronald
Ob stoletnici rojstva generala Leona Rupnika
CLEVELAND, O. — Veliki možje se rodijo vsakemu narodu le redko, in še tem je ob rojstvu določena trnjeva pot, po kateri bodo morali iti, da izpolnijo nalogo, katera jim je bila določena.
Slovenci v svetu in zlasti tisti, ki smo šli skozi komunistično revolucijo 1942-1945 v Sloveniji, se prav dobro zavedamo, kaj narodu koristijo posamezniki, ki ob usodnem času naroda stojijo na njegovem braniku. Videl sem zapisano za razmere na Balkanu med drugo, svetovno vojno, da je tam veljal izrek: “Za vsakim herojem stoji izdajalec!” To ie pravi, vsak junak je istočasno izdajalec, če je bitko zgubil ali so ga zmagovalci žrtvovali kot grešnega kozla za svoje trenutne interese.
To pa je gotovo tudi usoda ustanovitelja slovenskega domobranstva, pokojnega generala Leona Rupnika, katerega stoletnico rojstva se spominjamo vzporedno s 35. obletnico pokola slovenskih domobrancev, njegove nikdar premagane vojske.
Vprašanje seveda nastane: Kako bi Slovenija (tedaj je bila vsa strnjena samo v ta-kozvani Ljubljanski pokrajini) danes izglodala, če ne bi imela generala Rupnika? Ni lahko odgovoriti na to vprašanje, če hoče človek resno vzeti v pogled tedanje slovensko stanje, v tedanji praksi, in ne y današnji napihnjeni teoriji. '
To jeme&ako tako, kot svobodnemu človeku, ki ima vsega v izobilju, dati možnost, soditi delo človeka in ljudi, ki so živeli v suženjstvu, pod neznosnim terorjem, ko o svobodi je bil zločin .samo misliti, če ni bila komunistična. In tak človek naj bi bil sodil razmere, o katerih ne bi imel najmanjšega pojma!
Ob stoletnici rojstva pok. generala Rupnika je prav, da se malo zamislimo v preteklost in damo skromno priznanje človeku, ki je za druge žrtvoval vse, dal je svoje življenje. Lahko bi se v u-sodnem času umaknil, kot so se drugi, v privatno življenje in prepustil svoj narod usodi ter tako pstal čist in pozabljen, ne pa opljuvan in zasramovan po sovražnikih komunistih, a spoštovan in nepozabljen pri prijateljin. In nekoč, vsaj tako upamo, bo zgodovina pisala resnico o našem času in generalu Rupniku, da bo v njej našel mesto, ki mu v resnici pripada.
In Ti, kjerkoli si že: Zavedaj se, da brez njegove žrtve in žrtev slovenskih domobrancev, tvoje življenje ne bi bilo tako, kot je, če bi še sploh živel! Kaj je tvoja dolžnost, ni torej potrebno poudarjati. Ob spominski kapelici na Orlovem , vrhu Slovenske pristave v Gengvi bo spominska, proslava za naše
mučence domobrance, ki so jih Titovi komunisti pred 35 leti brez sodbe nečloveško poklali v Kočevskem Rogu, Te-harjih, Hrastniku, Podutiku in neštetih drugih krajih širom Slovenije. Obenem bo tudi spomin rojstva ustanovitelja slovenskih domobrancev gen. Leona Rupnika ob njegovi 100-letnici rojstva. Pridi 14. in 15. junija na Orlov vrh in daj priznanje protikomunističnim žrtvam slovenskega naroda. Gotovo je tudi kateri tvojih sorodnikov med njimi.
Generalu Rupniku in slovenskim domobrancem: Slava vam!
Milan Zajec
k
I
Drobtinice, sladke in žaltave.,,
CLEVELAND, O. — Ven v prosto naravo — ven na Slovensko pristavo!
Kakor že nekaj let sem, tako bo tudi letos Misijonska Znamkarska Akcija pripravila svoj običajni piknik dne 29. junija na prostorih Slovenske pristave.
Kdor ima količkaj iskrenega in dobro podkovanega konjiča, naj ta dan naloži vso svojo družino na voz, še pobere dobrega soseda, ki bi rad videl ta lepi košček slovenske zemlje in bi se rad srečal s prijatelji, nekje zadaj v vozu ali vsaj na sori mu privoščite prostor.
Vzdušje tega piknika nekako po kadilu malo diši, zato je čisto razumljivo in je prav, da se prične s sv. mašo, ki bo darovana tisto nedeljo Ob 12. uri v spominski kapelici ob navzočnosti milostne podobe Marije Pomagaj. Verjetno, če bo lepo vreme in bo narod zato glasoval, bodo popoldne tudi pete litanije.
Nič strahu, kar se tiče jedi in pijače. Že po maši se bo dobilo kosilo, ne vem pa, če bo kuhano ali pečeno, — ne verjamem, da bi bila na jedilniku naša narodna jed: ajdovi žganci s kislim zeljem, — vem pa, da bi jih marsikdo, vsaj kje za oglom z veseljem in brez sramu pospravil veliko porcijo!
Nad 80 slovenskih misijonarjev (duhovnikov, redovnih bratov in sester) je ta čas raztresenih po vinogradih Gospodovih in orjejo, nekateri še prav trdo, duhovno ledino. Ničesar od nas ne zahtevajo, razveseli pa se vsak, če prejme od nas kakršenkoli dar, — pa sladki občutek, da se jih spominjamo, je njim tudi v oporo, kadar se jih loteva skrb in malodušje.
Iz ust človeka, ki nikoli nič misijonskega ne čita in se ni udeležil enega misijonskega predavanja, kaj lahko slišiš: “Tisti, ki gredo v misijone, pač gredo, kar jim je prirojena nestrpna žilica neke pustolovščine, pa čisto nič drugega.”
Presneto hitro bi bil o-zdravljen in bi jo pricvrl do-
Reagan storil kaj več, je tudi zelo dvomljivo. Ako ni imel Tito nobenih težav z ekipo Nixon-Kissinger, jih prav tako njegovi nasledniki ne bodo imeli z Reaganom in njegovimi svetovalci, ako bodo zmagali republikanci na novembrskih volitvah v ZDA.
Za tiste, ki se zanimajo za demokratično ureditev .jugoslovanske družbe, je ta resnica silno neprijetna. Razumeti pa morajo, da je ameriška politika napram Jugoslaviji odvisna od razvoja dogodkov v Jugoslaviji sami. Ko so se odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvežo spremenili leta 1948, so ZDA reagirale dokaj hitro in v danih razmerah'pravilno. Akp nastanejo v bodoče y Jugoslaviji nove razmere, se lahko ameriška vloga zopet spremeni oz. prilagodi tem razmeram. Tega ne smemo pozabiti.
(Konec prihodnjič)
mov tak misijonar, ki je šel v misijone iskat si vesele pustolovščine! Brez poklica b: nihče ne vzdržal — tako pa se nekateri izžive in umrjejo v tujini — iz globoke vere v Boga in iz ljubezni do bližnjega.
Bodimo v zaledju misijonarji tudi mi in pomagajmo onim, ki delujejo na terenu. Sodelujmo in podprimo delo MZA, kjer in kakor pač moremo z vero, da bo nam On nazaj grede povrnil.
Pridite na Misijonski piknik, kr bb 29.' t.m, ha Slovenski pristavi!
; - 1 D ' '	^
Milo sem obračal oči in lepo prosil J. Petriča, naj mi dovoli, da smem tudi jaz v svojih drobtinicah slovenski narod povabiti na božjo pot k naši Mariji Brezjanski, ki ima tukaj v Ameriki svoj prestol v kapelici čč. oo. frančiškanov v Lemontu.
Ne pomaga nič, John P. je prva glava vsega tega romanja in brez njegovega pristanka bi jaz tehle vrstic ne pisal.
“Dva dopisa sta že objavljena. Napiši še ti nekaj kratkega, — pa tako napiši, da bo tisto pisanje imelo vsaj pravcat rep, če že ne bo prave glave,” s to pripombo sem dobil od Johna privoljenje za tole pisanje.
Ker sta že dva dopisa izšla, napisana v pravem duhu modrosti in svetosti, ne preostane meni drugega, kakor da maham z gorjačo po zraku in kličem:
“Vsi tisti, ki nameravate na to romanje v Lemont, ki bo 5.-6. julija, odločite se čimpreje in se prijavite, kjer vam je bližje. Prijava je pol-nomočno veljavna šele takrat, ko tudi vplačate znesek $60. Za ta denar ima romar pravico vstopiti na avtobus, v Lemontu v romarskem domu v obednici štirikrat prisesti k pogrnjeni mizi in za eno noč poLžiti utrujene kosti na spokorniško posteljo. Vse drugo, morda vroč zrak, možne deževne oblive in še pitna voda, bo navrženo zastonj. Vse to skupaj je veliko udobje in razkošnost, če pomislimo, kako smo in kako je bilo na romanjih v domovini v predvojni dobi.
Jaz romam — seveda pod varstvom čuječe žene — že 22 let (s par izjemami) vsako leto — in vsako leto se tega romanja “nafrišno” veselim.
Nekteri povprašujejo, zakaj se povrnemo nazaj v Cleveland šele v ponedeljek zjutraj, ko bi lahko prišli že v nedeljo zvečer?
Zato, ker smo v svobodni deželi in se vsa lumparija sme svobodno celo noč ‘šeta-ti’ po cestah in napadati mimoidoče. Če pridemo nazaj v Cleveland sredi noči, si mnogi ne upajo od. avtobusa do svojih domov, samo zato se vrnemo v ponedeljek zjutraj, ko se prismehlja beli dan. Prijavite se res čimpreje. Kličite tel. številke:
Euclid: M. Tekavec (481-3437); Collimvood: J. Petrič, brivnica (481-3465), J. Prosen (486-2394); Sv. Vid-St. Clair: J. Smole (391-6547) ali M. C u gel j (391-9031); Slovenska pisarna: J. Ovsenik (881-9617 ali 881-3118).
Na svidenje na romanju!
J. P.
Iz newyorske prosvete
IZ NAŠIH VRST
Stockton, Kal. — Spoštovana uprava Ameriške Domovine! Kot je razvidno iz naslova, mi kmalu poteče naročnina. Da vam prihranim na čašu in znamki, vam že danes pošiljam naročnino za v prihodnje, ostalo pa naj bo v podporo listu. V želji, da bi vsaj dosedanji naročniki o-stali zvesti A.D. — bodite to-
S proslavo na čast slovenskim materam smo zaključili v nedeljo, 18. maja, letošnjo sezono farne prosvete.
Dan je bil lep in ura je u-spela boljše, kakor smo pričakovali. Zasluge za uspeh imajo Cirila Saksida, Marija Burgar in organist Kostanjški, ki so otroke za nastop pripravili. '
Razen treh točk so otroci nastopili v vseh točkah prvega dela sporeda.
Bernardka Kamin, Sandy Burgar in Inge Zupančič so deklamirale pozdrav slovenskim materam, nato pa je Kaminova pozdravila v naši sredi našega novega župnika p. Roberta, ki je bil tokrat prvič na naši uri, Marko Burgar se je v imenu otrok zahvalil naši neumorni in požrtvovalni delavki Cirili Saksida, meni pa je mala Sandi poklonila velik rdeč nagelj. Sandi, tebi in tistim, ki so ti.
>++***++*»***4****»**»*++***++»4
Nov pogrebnik
Roy Sankovič
CLEVELAND, O. — Počasi se mladina postavlja na svoje noge. Naj novejši primer tega je mladi g. Roy Sankovič, ki je pravkar kupil pogrebni zavod Stanley H. Johnston na 15314 Macau-ley Ave. Macau ley Avenue povezuje Lake Shore Blvd. in E. 156 St. Pogrebni zavod je zelo blizu stare kino dvorane Commodore na križišču E. 152 St., Lake 'Shore Blvd. in Macauley Ave.
Roy Sankovič je sin Jožeta in pok. Lidije Sankovič in ima še brata Denny-a. Dolga leta je družina bivala na Arcade Ave. Roy je obiskoval farno šolo pri Mariji Vnebo-vzeti na Holmes Ave., nato pa višjo šolo sv. Jožefa na E. 185. cesti.
Svoje študije je nadaljeval na univerzi John Carroll in na Lakeland Community College. V teh letih je dobil zaposlitev pri Grdinovem pogrebnem zavodu in se je zanimal za ta poklic. Vpisal se je na Pittsburgh Institute of Mortuary Science, uspešno končal vso šolanje in je sedaj diplomirani pogrebnik in balzamer.
Bralcem Ameriške Domovine priporočam Rova Sankoviča, da se nanj obrnejo, ko bodo potrebovali usluge, ki jih lahko nudi le poklicni pogrebni zavod. Telefonska številka nove ustanove je 531-3600.
Tebi, dragi Roy, pa želi vso srečo v poklicu Tvoj prijatelj
Pavel Lavrisha
plo pozdravljeni,
Fr. Leon Kristanc
Ridgewood, N.Y. — Drago uredništvo Ameriške Domo vine! V naslednjem mesecu poteče naročnina za časopis in upam, da sem dovolj pravočasna z mojim plačilom, da vam prihranim delo in znamko za opomin. Odvišna $2 naj bosta za ‘povrh’, porabite jih tam, kjer je potreba naj večja. S prav lepimi pozdravi!
Maria Sturm
sestavili pozdrav, iskrena • hvala!
Nato so vsi otroci zapeli pesem “Mamici” in fantovski trio Marko Burgar, Ivan Kamin in Andrej Zupančič je zapel pesem “Bela cesta uglajena”.
Burgerjeva, Kaminovi in Zupančičeva so nato ponovili rajanje “Ob bistrem potoku”* ki je ljudem zadnjič tako u-gajalo.
PrVi del je končala odrast-la mladina:
Anki Babnik je recitirala pesem “Molitev”, Joško v angleščini “Moji materi” in Lucija Jelsevar prelepo zgodbo o stari materi, ki je bila pr6' vedena iz angleščine.
V	odmoru smo zvedeli:
1.	da je umrl v Washingto-nu dolgoletni zvesti član naše prosvete Leo Mauser. Zanj in za druge umrle in žive člane prosvete smo nabrali na uri $42 za sv. maše;
2.	da bo 29. junija v sosednjem Fairfieldu Slovenski dan, ki ga priredi kulturno društvo “Baraga”;
3.	da se bomo sestajali vsako tretjo nedeljo po 10. masi v Mohansic parku, parkirni prostor št. 3. Prvi piknik bo tretjo nedeljo v juniju.
Čestitali smo:
1.	— koprskemu škofu Ja' nezu Jenku ob 70-letnici in mu poslali karto s podpisi;
2.	— Janji Gril in Alenki Remec, ki sta diplomirali na univerzi.
Pozdravili smo v svoji sredi gdč. Pezdirc iz Buen°® Airesa, ki je na obisku P1^ stricu.
V	drugem delu so nastopile družinske skupine. Gosp3 dr. Lango je z občutkom in doživeto recitirala Cankarje' vo črtico ‘Tuja učenost’, njen mali sinko Yve je ob nieJ]l spremljavi na harmoniko za' pel prikupno in korajžn0 pesem o materi in njegov starejši brat Richard je tiho i11 cagavo deklamiral krajšo Pe sem. Ta je že po naravi ren in prvi nastop je bil zar1-! prava muka. Pa tako so v61 začeli!
Bernard Puc je lepo in jaS no deklamiral Jakopičevo P^ sem “Nocoj” in brat Miha ie na klavirju virtuosno zaigra F. Schubertovo “Scherzo’?
Ta del je zaključila ^a" janca Prelog z recitacijo JeI1 kove pesmi “Mati”.
Nato je nastopil žensk' zbor pod vodstvom organi5 ' Kostanj skega in zapel narodnih pesmi v priredbi y ' Tomca in Marinka Zupančic' ki je zapela s svojim mili111 glasom in občuteno preUP1’ Avsenikovo pešem “Sloven1 ja, odkod lepote tvoje”.
Za zaključek je zapela ^ dvorana “Oj, Triglav, rn°.l dom...”
II
Imamo novega župnika P Roberta Mazovca, ki je bil pred mnogimi leti med nak1' nato pa več let v Johnsto" nu, Pa., in nazadnje več k0 pet let v Ljubljani.	..
Pozdravili smo ga v na-sredi prvič na farnem dneV11’ drugič pa na prosvetni Želimo mu, da bi se med mi dobro počutil in da bi blagoslovil njegovo dtelo, bo fara živela še mnog-’ mnogo let...
III
Naše mlade družine z otr^ ci scysklenile, da bodo tra ^ cijo prosvetnih ur nadalje^ le tudi poleti s pikniki v Ma hansic parku. Svetujem vsen^ da upoštevate, da bo tre J nedeljo v junijuj juliju in a' gustu farni piknik, ko bo-s
delali načrte, kje in kod bo
•	,	*__in Se
^ JUNSH,IS834
Vetrinjska tragedija
NEW YORK, N.Y. — V svojih izvlečkih iz življenja dr. V. Meršola je napisal pisec Maks Simončič te-le besede:
Po prvih vesteh, da s transporti nekaj ni v redu, je vprašal visoko domobransko zastopstvo na štabu, zakaj se takoj nekaj ne uredi. — Odgovor; “To so vojaške zadeve
in vas nič ne brigajo!”
Tako so odgovorili dr. V. Meršolu, ki je bil šef zdravnik domobrapcev. In vendar so takrat že natančno vedeli, kam gredo transporti.
Muenchenski list “Slovenija” je že dne 1. junija 1949 objavil sledeči članek, ki ga navajamo v celoti.
Črni dnevi v Veirinju
Dejstva, ki jih ni mogoče izbrisati
Četrtek, 24. maja 1945:
Odide transport srbskih četnikov in dobrovoljcev pod poveljstvom pod polkovnika Tataloviča.
Petek, 25. maja 1945:
V taborišče pride koroški Slovenec, civilist, in javi na poveljstvu slov enskega domobranstva, da so odpeljali prejšnji dan Angleži jugoslovanske vojake v Podrožco, jih naložili na vlak in jih izročili na meji partizanom. Poveljstvo je dalo tega civilista zapreti, da ne bi širil med ljudmi alarmantnih vesti.
Sobota, 26. maja 1945:
Dopoldne se javi na poveljstvu četniški poročnik Vujičič, ki potrdi isto. Pove, da je ušel partizanom z Jesenic z dvema drugima četnikoma.
Popoldne pride iz angleške divizijske komande iz Celovca povelje, da odide naslednji dan prvi transport in nato vsak dan en transport po 2000 ljudi.
■ Nedelja, 27. maja 1945:
Ob 7. uri pride na poveljstvo stotnik R.V. in pove, da se je iz srbskega transporta vrnil Rjotičev sin, ki je skočil iz vlaka, ko je videl, da so jih Angleži izročili partizanom.
Dopoldne je prejela slovenska delegacija na divizijski komandi v Celovcu zagotovilo, da gredo transporti v Italijo.
Ob 11. uri je odšel prvi slovenski transport ca. 600 moz. V tem transportu sta bila o-rožniški in tehnični bataljon.
Zvečer pride obveščevalec M.T. iz Podrožce ter pove, da so Angleži prvi slovenski transport ukrcali v Podrožci na vlak in ga izročili na meji partizanom.
Ponedeljek, 28. maja 1945:
Zjutraj pride v taborišče poročnik S. in pove, da je skočil s svojo spremljevalko v Podrožci iz drvečega vlaka, ker ni hotel v Jugoslavijo, kamor je bil namenjen transport.
Dopoldne odide drugi slovenski transport ca. 3000 mož pod vodstvom stotnika Mehleta Toneta in Pavlovčiča. V tem transportu je bil 4. gorenjski polk in dopolnilni bataljon.
Torek, 29. maja 1945:
Zjutraj poročata stotnika ki- in P., da sta bila v Podrožci ter ugotovila, da izročajo Angleži transporte partizanom. Proga proti Trbižu že od 10. maja ne obratuje m vlaki v Italijo ne vozijo.
Odide 3. slovenski transport. Artilerijski divizij on Sre peš do Podrožce, 3. polk stotnika Kunstlja pa s kamioni do Pliberka. Odide ca. 2000 mož.
Sreda, 30. maja 1945.
Preko Pliberk odide v Jugoslavijo 4. transport. Bil je to 2. polk, štel je ca. 3000 mož.
Popoldne se vrne iz Pliberka dr. J., ki je skočil iz vlaka Potem, ko so ga Angleži izročili partizanom.
Četrtek, 31. maja 1945:
Odide peti in poslednji slovenski transport. Sestavljen je iz 1. bataljona stotnika Cofa, civilistov in zadnjih o-stankov slovenskega domobranstva. Štel je ca. 800 ljudi.
žrtve, ki jih ne bomo pozabili
Transporti, ki so šli preko Podrožce, so bili nastanjeni v Št. Vidu in Škofji Loki. Transporti, ki so šli preko Pliberka, pa na Teharjih pri Celju. Prve so likvidirali partizani s strelom v tilnik v gozdovih okoli Crngroba in Kočevja, druge v kraških jamah okoli Hrastnika.
Sredi junija je bila slovenska žaloigra končana,
In kaj je delalo takrat slovensko ljudstvo?
“Za usodo domobrancev smo zvedeli, ko so bili v velikem številu raztreseni ob progi lističi, s katerimi so se poslavljali od nas, ko so šli v smrt,” je povedal begunec iz Ljubljane ter pristavil:	“Mi
vsi, ne cela Ljubljana, cel narod je takrat jokal.”
Kdo je kriv?
Postavljamo to vprašanje v imenu onih 10,000 nedolžnih, ki so se borili, da bi mogli mi živeti, in ki so umrli, da bi se mi spametovali. Postavljamo ga v imenu mater, ki so jih v bolečinah rodile, in očetov, ki so jih za značaje vzgojili. Postavljamo ga v imenu slovenskega naroda, ki danes kljub tej ogromni žrtvi trpi pod komunističnim jarmom proti svoji volji, prevaran in izdan od sveta, v katerega je v svojem idealizmu veroval-
*
Minilo je že 31 let, pa še ni nikdo dejstev v tem članku pobil ali dokazal svojo nedolžnost po obtožbi.
Ne pričakujem, da se bodo odgovorni oglasili. Bili so tiho, ko so jim Nemci aretirali načelnika štaba in najboljše oficirje, tiho, ko so aretirali Rupnikovega tajnika in pol njegove telesne straže, tiho, ko so šli iz Vetrinja transporti “v Italijo”.
Ko že vsa leta iščemo krivce vsepovsod, je končno čas, da jih poiščemo tudi med seboj.
Zdi se mi, da so tisti, ki so takrat posredno ali neposredno opazovali dogodke v Ve-trinju, dolžni povedati, kar vedo.
Dr. Zdravko Kalan ------o------
Napredek v zdravstvu
Mnogo nevarnih otroških bolezni je sedaj takorckoč odpravljenih. Slučaji obolenja otroških ošpic so v zadnjih treh letih padli za 79%. Upajo, da bo ta nevšečna in, tudi nevarna otroška bolezen do leta 1982 povsem odpravljena.
Samo dva slučaja otroške davice sta bila javljena letos. --------------o--fc—
Če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!
KMERISKS DOMOVINS,
Baragov dan 1980
Romanje v Lemont
Euclid, Ohio — Kot je že več let v navadi, prireja tudi letos Slomškov krožek v Clevelandu romanje k Mariji Pomagaj v Lemont, Illinois. Določena sta dva dneva: sobota 5. julija in nedelja 6. julija 1980. Naročena sta dva avtobusa, približno toliko romarjev se je v zadnjih letih priglasilo za to romanje. Ker je le gotovo število sedežev na vsakem avtobusu, prosimo, da se čim prej priglasite. Vsako leto so namreč težave; da se nekaj ljudi priglasi za romanje prav v zadnjem času, ko so avtobusi že napolnjeni. Na zapoznele priglašence se torej ne moremo ozirati, ker jim pri najboljši volji tudi ne moremo pomagati.
Res je, da so mnogi stalni udeleženci, saj kdor se je enkrat odzval in se udeležil tega romanja, bo gotovo šel tudi drugič. Toda smrt redči naše vrste. Koliko naših znancev stalnih romarjev je že dospelo do zastora, ki loči naše življenje od večnosti. Leto za letom pogrešamo enega ali drugega in nam je težko, da ga ni več med nami. Vse te povezujemo v duhu, da se jih spomnimo v molitvi in prosimo, če še niso dosegli nebeškega veselja, naj jim naše prošnje skrajšajo čas v vicah. Tudi zaradi zdravja ali onemoglosti se marsikateri stalni romar ne more več romanja udeležiti. Tudi za te molimo, da smo združeni v duhu z njimi, četudi niso mogli z nami na romanje. Že s tega vidika je občestvo romarjev spojeno, da obsega žive, prisotne, bolne, onemogle in mrtve. Naj nas ta zavest povezuje, da smo vsi prejšnji, sedanji in še bodoči romarji (ce) združeni v duhovni skupnosti .
Pravkar sem prebral Salezijansko knjižico št. 70 — “Dnevnik z romarske poti par peža Janeza Pavla II. na Poljskem”. Zapisal ga je prof. Jože Zadravec, ki je spremljal papeža na njegovi devetdnevni romarski poti po Poljski kot posebni poročevalec za slovenski verski tednik “Družina”. Užitek je brati ta poročila, kaj vse je ta slovanski človek — papež in nekdanji delavec-težak, duhovnik, krakovski nadškof, kardinal Karel Wojtyla vtisnil ob romanju po svoji rodni zemlji Poljski njim, ki so ga spremljali in vsemu človeštvu.
Ne bom omenjal vseh podrobnosti, ki jih je poročevalec prof. Zadravec zabeležil, navedel bom le vtise ob papeževem obisku Ausdi-witz-Birchenau: “Pezo koncentracijskega taborišča je med milijoni okusil tudi redovnik Maksimilijan Kolbe, ki je v Ošvjenčim (Auschwitz) prispel 21. maja 1941 s skupino 400 političnih jetnikov, med njimi 13 duhovnikov. Kolbe je tu prebil 78 dni. Ponudil se je prostovoljno v smrt namesto Frančiška Ga-jowniezka, očeta številne družine, ki še danes živi v Brze-gu nad Odro na Poljskem. Kolbe je prestal nekaj dni v temnici do kolen v vodi, od gladu umrl 14. avgusta 1941. Tridest let pozneje, 18. oktobra 1971, ga je Cerkev prištela med blažene. Na tem prostoru je papež Janez Pavel II, spregovoril: “Zmaga vere in ljubezni, je bila dobojevana na tem prostoru, zgrajenim z zanikanjem vere v Boga in človeka; tu je bila do konca poteptana ne le ljubezen, marveč tudi vsa znamenja človeškega dostojanstva, človečnosti. Ta prostor je zgradilo sovraštvo in, zaničevanje človeka v imenu neke blazne ideologije. Ta prostor je zgradila okrutnost. V ta prostor vodijo včata, še danes so tu, na katerih je velik napis: “Arbeit macht frei!” (Delo osvobodi človeka). Lep napis,
toda z zlobnim prizvokom, kajti stvarnost je bila za tistimi vrati povsem drugačna od tega, kar besede pomenijo.”
Naj nas romarje te besede predramijo, da bo v nas zma^-govala ljubezen nad sovraštvom. Nujno je, da se od časa do časa zavedamo, kaj smo. Pri slednjem romanju naj nas vodi zavest, da smo ustvarjeni za večnost. Zato ste vabljeni na to romanje tudi tisti, ki še nikdar niste bili v Lemon-tu, da se nam pridružite. Saj letos bomo tu praznovali 150-letnico Baragovega prihoda v Ameriko (1830) in še 80-let-nico (1900) posvečenja brezjanske cerkve:
Prijave sprejemajo sledeči:
Za Euclid: Matt Tekavec, tel. 481-3437; Collinwood: John Petrič, brivnica tel. 481-3465, ali dom tel. 481-3762; Janez Prosen, tel. 486-2394; Sv. Vid-St. Clair: Julka Smole, tel. 391-6547 in Minka Cugelj, tel. 391-9031. Vsak se tudi lahko prijavi v Slovenski pisarni (Janez Ovsenik) tel. 881-9617, ali 881-3118.
M.T.
•-----o------
Pesniška zbirka Ludvika Ceglarja
Cleveland, Ohio — Ta in oni med nami je že vprašal v Slovenski pisarni v Baragovem domu v Clevelandu, ali imajo morda na prodaj pesniško zbirko MATI DOMOVINA BOG pesnika Ludvika CEGLARJA. Vsem tem in drugim, ki se utegnejo zanimati za to Ceglar j evo pesniško zbirko, naznanjamo, da ima Slovenska pisarna v Baragovem domu sedaj to knjigo na prodaj. Po njo naj pride ali sam ali pa naj j o,naroči na naslov: Slovenska pisarna, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. Na voljo je zaenkrat samo 30 broširanih izvodov: Zato se požu-rite tisti, ki bi jo imeli radi.
Ceglar j evo pesniško zbirko so doslej ocenili, kolikor je podpisanemu znano, dr. Tine Debeljak v argentinski Svobodni Sloveniji, pesnik Mirko Kunčič v argentinskem Duhovnem življenju, in v Vestniku njegov urednik.
Ceglar j eve pesmi so preproste; umevne tudi otrokom, kar med nami veliko pomeni. Zelo so melodiozne in zato tudi pevne. Lepo število izmed njih je že uglasbenih. Prvo iz te zbirke je uglasbil rajnki dr. Franc Cigan in jo je bil prvi zapel pevski zbor slovenske gimnazije v Celovcu na akademiji ob zaključku šolskega leta 1963. Letos pa so jo zapeli ob sklepu slovenskega srednješolskega tečaja v Argentini. “Mašo” sta uglasbila celo dva skladatelja: poleg dr. Cigana še dr. Premrl. Prepričan sem, da bosta tudi oba naša ameriška skladatelja gg. Franček Gorenšek in Metod Milač segla po Ceglarjevih pesmih.
Pesnik Ludvik Ceglar med nami ni preveč znan. O njem je doslej nekaj napisal rojak Vinko Zaletel v svoji knjigi o popotovanju po Južni Ameriki. Pesnik je tam že od leta 1948, ko je odpotoval tja s še sedmimi drugimi sobrati v Čile, od tam pa leta 1956 v Brazil, kjer je še sedaj župnik v nadškofiji Sao Paolo. j
Ceglarjeve pesniške zbirke pa bodo še prav posebno veseli organizatorji tukajšnjih slovenskih mladinskih odnosno sploh kulturnih prireditev. Zbirka nudi namreč polno mero primernega gradiva za spored .Zelo bo dobrodošla tudi učiteljstvu na tukajšnjih sobotnih slovenskih šolah.
Izvod velja pet dolarjev.
J.S.
-------o-----
Pokažite Ameriško Domovino prijateljem. Pošljamo jo brezplačno na ogled!
bo 26. in 27. julija v fari sv. Jožefa v Jolietu, Illinois. Joliet je oddaljen od Lemon ta 16 milj. Dobili smo vprašanje, ali bomo ob tej priliki sprejemali romarje na prenočišče in hrano. Hrane vam ne moremo nuditi, ker pridejo v poštev samo romarji, ki se bodo pripeljali s svojimi avtomobili. Ti bodo ob različnem času odhajali v Joliet in se vračali. Hrano si morajo sami oskrbeti. Prenočišče si morajo rezervirati. Za eno noč stane deset dolarjev. Oddali bomo lahko nekaj nad sto prenočišč. Ako želite prenočevati v Lemontu, pišite na naslov:
Retreat House, P.O. Box 608 Lemont, Illinois 60439
Sporočite, koliko postelj želite in katero noč boste prenočevali: od 26. na 27. julija ali pa od 27. na 28. julija ali pa obe noči. V nedeljo zjutraj, 27. julija, boste lahko dobili v Romarskem domu kavo.
Zborovanje Baragove zveze bo v nedeljo, 27. julija, ob desetin dopoldne v dvorani v parku sv. Jože ja. Ob tej priliki bodo servirali zajtrk — brunch — (zajtrk in kosilo), cena $3.75. Potrebno pa je narediti rezervacijo. Pišite na naslov:
Bardga Day Committee St. Joseph Rectory 416 N. Chicago St.
Joliet, lil. 60432
Msgr. Ivan Semič, bivši kanalski župnik in dekan umrl
Blizu sto duhovnikov in velika množica vernikov, ki so ga poznali in cenili, je 3. maj-nika ti; ■ spremila na zadnjo pot nekdanjega kana Iškega župnika in dekana msgr. Ivana Semiča, ki je imel tudi tu v Ameriki veliko bližnjega sorodstva in prijateljev. Pogrebne obrede je vodil prelat Andrej Simčič, ki je rajnkemu spregovoril tudi v slovo.
Ivan Semič je bil rojen v Sturjah (Ajdovščina), katere so takrat spadale pod ljubljansko škofijo. Zato je opravil bogoslovje v Ljubljani, kjer je bil med prvo svetovno vojno 1. 1917 tudi posvečen v mašnika. Nato je bil najprej kratek čas kaplan v Ajdovščini, potem v Srednji vasi pri Kočevju in v Fari pri Kostelu. Po vojni je gorički nadškof Sedej prosil vse tiste duhovnike, doma iz krajev, ki so prišli pod Italijo, naj se vrnejo na Primorsko. Ivan Semič se je takoj od-žval. Najprej je bil kaplan v Kamnjah, nato več let katehet v Tdlmind in župnik v Čepovanu in Lokvah.
Ko pa je 1. 1939 umrl v Kanalu dekan Venceslav Bele, zaveden Slovenec, so še goriški Slovenci hudo bali, da bo prišel na njegovo mesto italijanski duhovnik. Goriški nadškof se je uprl pritiskom fašističnih krogov in poslal v Kanal ponižnega in'skromnega Ivana Semiča, ki je potem svojo službo tu opravljal ' vestno vse do 1. 1968, ko je šel v pokoj. In še potem je bil dvema svojima naslednikoma dober pomočnik in svetovalec. Njegova velikosrč-nost pa se je najbolj pokazala med zadnjo (drugo) svetovno vojno, ko je premnogim pred okupatorjem rešil ’življdnje in imetje. Zato ni po vsem tem čudno,'če je bil sedaj njegov pogreb pravo zmagoslavje. Posebno pretresljive so bile besede, ki mu jih je izrekel zastopnik župnije, ki je rajnkega ocenil kot razsipnika božje Iju-
Msgr. M. J. Butala je poslal naslednje podatke za'motele za Baraga Day:
Sprejel sem vodstvo za rezervacijo motelov za Baragov dan. Naročil sem Sheraton Joliet Motor Inn, v središču Jolieta, samo štiri bloke od cerkve sv. Jožefa. Gene Bogdan je odgovoren za rezervacije. Ako naredite rezervacije potom njega, omenite cene za Baraga Day. Telefon za Sheraton Joliet Motor Inn: Area Code 815, 727-6544.
Cene:
Soba za enega $20 in davek 8% — $21.60;
za dve osebi ena postelja $22 in davek 8% — $23.76; dve osebi, dve postelji $25 in davek 8% —+ $27; zložljiva postelja $4 dodatno.
Dobili smo tudi možnost za rezervacije v Budgeteer Motor Inn, 1-8 Larkin Avenue. To je na zahodni strani Jolieta, dve milji od cerkve sv. Jožefa.
Telefone:	Area Code 815,
729-2800.
Cene:
Soba za enega $22.15, davek vključen;
soba za dva $25.39, davek vključen;
soba za tri $28.63, davek vključen.
Za ostale informacije kličite (815) 727-4455.
bežni in dobrote.
Rajnki msgr. Ivan Semič je zapustil tudi med nami tu v Clevelandu in v njegovi okolici veliko svojih ožjih sorodnikov in prijateljev, ki jih je 1. 1967 prišel tudi obiskat. Tistega leta je namreč njegov brat Jožef (380 E. 214 St.) praznoval zlato poroko.
V Clevelandu je imel tudi brata Alberta, ki je umrl pred par leti v Euclid General bolnici in je njegovo truplo pokopano na pokopališču Vernih duš.
Vsemu sorodstvu doma kakor tudi tukaj v Clevelandu in drugod po Ameriki izrekamo prisrčno sožalje.
J.S.
-——o—-------
Vesti iz Slovenije
LOVRENC NA POHORJU -— V Sv. Lovrencu na Pohorju so pred zimskimi počitnicami obnovili staro vlečnico. "Vlečnica je dolga 500 metrov. Ob vznožju vlečnice pa ima Gozdno gospodarstvo “Maribor” tudi brunarico (leseno kočo), v kateri nameravajo urediti prostor, kjer se bo dobila topla malica.
MARIBOR — V oddelku mariboske “Elektrokovine” so izlelali trimilijonti elektromotor. Danes skorajda ni države, kamor ne bi “Elektrokovina” izvažala svoje motorje. V nekatere države izvažajo že več kot 25 let, kar priča o kakovosti njihovih izdelkov.
MESTINJE — Delavci podjetja “Vital” iz Mestinja blizu Šmarja pri Jelšah so bili prav gotovo veseli sporočila strokovnjakov podjetja “Slovenija vino”, da so med petimi sadnimi sokovi najraje, segali po gaziranem jabolčnem soku, ki'ga izdelujejo v me-stinjskem “Vitalu”.
MURSKA SOBOTA — Tudi na porodniškem oddelku soboške bolnišnice so se podobno kot pred časom že drugod po Sloveniji odločili, da porodnice zlasti iz varnostnih razlogov vnaprej ob srečnem dogodku ne bodo več sprejemale cvetja.
PEČAROVCI — Tukajšnji lončarji so bili že pred leti znani po svojih izdelkih tudi daleč zunaj Pomurja. Izdelo-
vali šo tudi znane lončene peči, po katerih je kraj dobil ime. Sedaj delajo v Pečarov-cih trije lonča ji in se ni bati, da bi ta obrt propadla, ker se tudi mladi odločajo zanjo.
PODČETRTEK — Novi hotel “Atomske toplice” se je dobro uveljavil in je brez dvoma precej prispeval k temu, da je število gostov v Podčetrtku skoraj polovico večje kot leto prej.
PODSREDA — Tu so ustanovili novo turistično društvo, ki naj bi oživilo turistično dejavnost v domačem kraju. Pravijo, da bo med glavnimi nalogami tudi vzpodbujanje kmetov za kmečki turizem.
LESIČNO — V kozjanskem kraju Lesično, kjer v kraju in okolici živi okoli 1200 prebivalcev, je še vedno okoli deset domačij, kjer ne sveti elektrika. Zato letos načrtujejo, da bi dobile do konca leta električni tok še zadnje domačije.
BOHINJSKA BELA — V tukajšnjih župnijskih prostorih je potekal dveurni pogovor med nadškofom Šuštarjem in 35 člani župnijskih svetov.
MALI OGLASI
HIŠA NAPRODAJ
5 in 5. Zidana dvodružinska hiša v Euclidu. Lastnik je Realtor. 531-3976. ‘
Stanovanje v najem blizu E. 185 St. Kličite 531-3976.
(65-69)
For Kent
1 Bedroom unfurnished suite. E. 60 St. north of Superior. Call week days — 5:30 to 7:30 p.m. 442-4386 or 338-3860.
(63-68)
For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call C81-0683 anytime. Estimates free. __________________________(x)
Beautiful House For Sale
Chesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Merrie Lane. GAS HEAT! 4 bedrm split, IVz acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-9258.
DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS 729-1971
(X)
HIŠA NAPRODAJ
Enodružinska. 7 sob. Blizu svetovidske šole. Kličite 442-1102 ali 481-6334 po 6. uri zvečer.
(X)
For Rent
5 Rooms up in St. Mary’s area. Call 451-7909.
(67-70)
House for Sole — Euclid
S. Lakeshore Blvd. 3 Bedroom. 2 Fireplaces. Central Air. Call 692-3107.
(68-69)
Rojaki pozor
Izvršujem zidarska in mizarska dela, pleskam hiše zimaj in znotraj, izvršujem električno in vodno napeljavo, popravljam strehe. Kličite po 5. popoldne tel. 881-5439.
(66,68,69.72,75)
House For Rent
8243 Merrie Lane Chesterland Call 944-1698
For Sale — Bcclrooin Set
Headboard, dresser with mirror, chest, nite stand and bed frame. Call 881-9068 Wed. and Thurs. after 5 p.m. Other days any time.
(68-69)
AMERIŠKA DOMOVINA, JUND 11,' 1980
crr
Society*
ONI MHANB DRIVE
JOUET, IL 80434
Smcc 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-ceutury your Society has offered the finest In insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united In fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola-snips for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiilng to become nuns. |. Additional scholarships for needy boys and girls.
t Participating in the program of Papal Volunteers of Latin
America.
I. Bowling, basketball and Uttle league baseball.
1 Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer

Družba
sv. Družine
Officers
Prejldent_____________
rirft Vics-President _ Second Vice-President
Secretary ____________
Treasurer .
Recording Secretary First Trui’ee „..
Second Trustee Third Trustee ..
First Judicial Second Judicial Thud Judicial Social Director Spiritual Director Medical Advisor _

Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha i~ Robert M. Kochevat .. Anton J. Smrekar Nancy Osborne Joseph Šinkovec Frances Khnak Anthony Tomazin Mary Riola John Kova*
Frank Toplak Nancy Osborne Rev. Aloysius Madlc, O.F.M. Joseph A Zalar. M.D.
Hi
The motion to accept the letters and request for funds was made by Robert M. Kochevar and seconded by Joseph Šinkovec. Motion carried.
, Mr. Zefran, our First Vice-President then made a request to the Board for funds to again support the St. Stephen’s Area Athletic Department. A motion by J.R. Tomazin for the pur-pose of allowing a sum of $1,000.00 for the St. Stephen’s Athletic Department was seconded by Joseph Šinkovec. Motion carried.
Jean Konrad was then asked to present a report on the preparations made for our convention to be held in August. Jean presented the following report:
DATE:
PLACE:
FACILITIES:
TIME:
NUMBER ATTENDING:
Sunday, August 24, 1980 William Tell Inn U.S. 66 & 45 Countryside LaGrange, 111. 60525 MEETING ROOM #729 (Tower) Gathering — 1 o’clock Closing — 5 o’clock Maximum — 60 people
5:00
6:00
BANQUET
Cocktails - Hot Hors D’Oeuvres Dinner
Fresh Fruit Cup Salad Prime Rib Duchess Potatoes Hot Vegetable Coffee
Creme De Mentha Sundae
HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. MINUTES OF THE SUPREME BOARD ANNUAL MEETING MARCH 1,1980
The Holy Family Society of U.S.A-One Fairlane Drive Joliet, Illinois 60434 ATTN: Supreme Board Members
Dear Members of the Supreme Board:
On behalf of the officers and members of St. John’s Lodge No. 13, we kindly ask the Board to approve the expenses our -lodge will need for the year of 1980 for Fraternal Activities in the amount of $2,264.00.
These expenses will cover: Paid dues for members 75 years ; of age and over; officers’ salary, funeral expenses (mass and floral piece) bowling social, golf outing, hall rental and do-; nations to the church for Easter and Christmas. Christmas and installation of officers party, postage etc.
Hoping this meets with the Board’s approval.
Fraternally yours,
Wilma Šinkovec, Secretary St. John’s Lodge No. 12
OPEN BAR:
COST PER PERSON: TABLEARRANGEMENT: SEATING CAPACITY:
ENTERTAINMENT:
- 6:00) 10:00)
1 hour before (5:00 3 hours after (7:00 ■
$18.00
Round Table 8 per table 13 tables 104 Minimum 125 Maximum Bob Doszak Orchestra
President Joseph J. Konrad requested the Supreme Board give consideration to granting a 6% cost of living salary increase to the General Manager and Business Manager of the Holy Family Society. ,
With a motion made by Frances Kimak and seconded by Joseph Šinkovec, a 6% salary increase was granted to our General Manager, . Robert M. Kochevar and to the Business Manager, Joseph J. Konrad. Motion carried.
Our president then called on our secretary, Robert M Kochevar, for his report.
Dear Board Members and Guests:
Last year at this time, I reported to you that the gain the Society had in 1978 was due to lower claim costs and a high yield on our investments. I also reported that our claim costs would be sure to increase and our investment yield would depend on the world economic situation. Well, we> were right on both counts. While the Society had a gain in both our assets and unassigned funds, it was a gain that we would have liked to be larger. '	1	!
Our claim costs in 1979 were about 14.5% higher than they were in 1978. In the first two months of this year, these costs have continued to be higher than they were in 1979 and as a result, I m sure our actuary yill be recommending that the Society increase some of our premiums, on those hospital policies that are beginning to show losses.
Our claim costs are an item that we always watch very carefully just as we carefully watch all of our expenses. With the January price index showing inflation at an annual rate of over 18%, we are hard pressed to keep our operating expenses at a half-way decent level.
And while the Society’s investment yield is running at an all time high, with inflation the way it is, even yields of 10% to 15% aren’t keeping pace. And while the Society has made a few long term bond and utility stock purchases for their high yields, we are generally keeping our cash in Certificates of Deposits to rerhain as fluid as possible and to take advantage of their current high interest rates.	i
At our July meeting, the Board authorized a Growth Membership Program with the purpose being to find ways to help solidify our present membership and to find ways to get new people interested in joining our Society. In order to promote our Society, we will be offering our- present and future members a whole series of fraternal benefits such as discounts for auto rentals, the opportunity to buy vitamins at a 50% savings, a special newsletter written just for our members, and other savings programs for goods and services.
We have started a special newspaper advertising program and we have jq§t had completed two television commercials which we will be testing shortly.
The point of our efforts is that we will be trying new methods to reach new people to explain the advantages of belonging to our Holy Family Society because the only way we will continue to grow is to add new members to our beloved Society. This concludes my report.
ROBERT M. KOCHEVAR Secretary
Joseph Šinkovec made a motion that the report of the secretary be accepted. Ronald Zefran seconded the motion. Motion carried.
(To be continued)
KANONIK J. J. OMAN:
25 let med
clevelandskimi Slovenci
uslugo. Podelil sem mu še zadnji blagoslov ih obljubil, da ga bom prišel drugo jutro obiskat. Nasmehnil se, je in zmajal, z glavo: Ne ... bo ... tre ... ba.”
Res ni bilo treba, nekaj ur po mojem odhodu je že odšel k nebeškemu Očetu; ki je gotovo sprejel z naj večjim u-smiljenjem enega izmed izgubljenih sinov v svoje naročje.'
O smrti sem precej obvestil njegovo mater. Baje je hudo žalovala za svojim sinom, tolažila pa jo je misel, da je njen otrok umrl kot pravi kristjan.
Na povratku iz bolnišnice proti domu pa sem imel smolo. Pozabil sem bil, da vozi poulična železnica po polnoči le vsako uro. Skoraj celo uro sem čakal, predno je tramvaj pridrčal. Ko‘sem se doma zopet vlegel, je kazala ura pol treh zjutraj. Malo je bilo spanja, kajti ob šestih sem moral biti že zopet na nogah.
Kljub temu pa trdim, in to mi bodo verjeli zlasti duhovni sobrat j e, ki so kaj podobnega izkusili, da sem imel v življenju le malo tako veselih trenutkov, kot je bila tista noč in naslednji dan.
Ob neki drugi priliki so me klicali k bolniku ob dveh po polnoči. Daši sem bil: že od mladih nog navajen, zgodaj vstajati, se mi je v prvem hipu vendar zdelo nekoliko prerano, ko pa sem se vzdramil, sem precej vedel, kaj mi je storiti. Pomišljati se, ni t , kazalo, klic ob taki nenavad- i ni uri pomenja skrajno silo.
V Glenville- bolnišnici je ležal deček, ki ga je avtomobil hudo poškodoval. S kole-l spm se je peljal po cesti, ko : je- mimo pridrvel. avto in ga ' podrl na kameniti tlak. Ker '. je tlak trši kot njegova gla-‘ va, je dobil na glavi hude poškodbe. Mislil sem, da se ne bo več vozil z avtom in da še bo brez zrakoplova odpeljal: gori proti oblakom, še preden bo napočilo jutro.
Ker mi je bilo sporočeno, da se ne zaveda, nisem vzel sv. Rešnjega Telesa s seboj. Toda dečko se je polagoma zavedel, prebudil in prav dobro opravil sv. spoVed. Da bi ne zamudil, sem se nemudoma vrnil po sv. Rešnje Telo in ga obhajal. Ko sem vse opravil in zopet prispel do cestne železnice, mi je pa tik
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
l«»J e*»t «2 g’
17MP L*k.	V lvtf.
U1-ZM8
831-430#
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	531-1231
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
6117 St. Clair Ave
AMERIŠKA DOMOVINA
Cleveland. Ohio 441M
Moj novi naslov:
MOJE IME:
Moj stari naslov:

PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual haa a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations In Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.

To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth la
Name
Street
City
State

pred očmi ušla.
(Se nadaljuje)
Avtomobila tedaj še nisem imel. Pot v državno bolnico je peljala na drugi konec mesta, potreboval sem najmanj tri četrt ure, da sem s prestopom cestne železnice prišel tja.
Končno, nekako tik pred polnočjo, sem prišel. Nočni strežaj me je peljal po dolgih hodnikih v prostrano sobo, kjer sta stali dve dolgi vrsti postelj. Nekateri bolniki so spali, drugi pa so v hudih bolečinah vzdihovali na svojih ležiščih.
Dragi čitatelj, če te bo kdaj v tvojih vsakdanjih križih premagovala nepotrpež-Ijivost, potem pojdi v bolnišnico in hodi med bolniki gori in doli, tam boš videl bol in žalost, proti kateri je tvoj križ le igrača.
Čuvaj se je ustavil ob postelji na koncu dvorane. Tudi jaz sem stopil k postelji in nagovoril bolnika:	“Ali ste
Slovenec?”
Bolnik je odgovoril z veliko težavo in pretrganih presledkih:
“Da ... iz ... sem.” Sicer ni bil iz naše fare, pa nič zato. “Hvala Bogu, da ste prišli! Nikar ne zamerite, da sem Vas ponoči nadlegoval.” Govoril je počasi in videti je bilo, da so njegove ure štete.
“Že dobro, samo da sem vas dobil pri zavesti. Prinesel sem vam tudi sv. obhajilo. Kdaj pa ste bili zadnjič pri sv. spovedi?” Na sebi sem že imel štolo, iz težkega hropenja sem namreč spoznal, da je tukaj čas drag.
“O ... Father ... že ... dolgo ... nisem ... bil.”
“Koliko let? Le nič se ne bojte, ljubi Bog je dober in usmiljen.” Pomagati sem mu moral, ker ga je spomin že zapuščal. Precej dolgo je trajalo spovedovanje, ker sva morala delati zelo počasi, skoraj vsaka beseda ga je sproti utrudila.
Opravil pa je spoved zelo dobro. Njegovo globoko kesanje nad preteklostjo so izpričale solze, ki so rosile lica.
Bil je preslab, da bi si jih bil obrisal.
Odmolil sem vse molitve za umirajoče. Bolnik je postajal vidno slabši. Neizrečno je bil vesel, da je prejel sv. popotnico. Bil je samec in mu ni bilo žal, da odhaja v večnost.
Le eno željo je še imel, da bi
jaz obvestil mater v starem žalu;’?lV „A
....	,	,. otroci DEBRA, WAYNE in GARY
kraju, da je umrl spravljen z mati FRANCES HRVATIN
Bogom.	brat JOSEPH HRVATIN
Obljubil sem mu, da ji	in ostalo sorodstvo.
bom pisal. Dal mi je njen na- Cleveland, Ohio, n; junija 1980. slov in znova se je, dasi z veliko težavo, zahvaljeval za
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street —- Joliet, III. 60432
V BLAG SPOMIN
DVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE MAMICE, LJUBLJENE HČERKE IN SESTRE
Frances F. Hrvatin Webb
ki je mlada umrla 11. junija I960
Dvajset let je že minilo, odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, solze zalivajo nam oči.
Hladna zemlja Tebe krije, srce ljubeče več ne bije.
Spomin na tebe še živi . in bo do konca naših dni.
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski jan
dne 15. junija 1980 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino dafilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
$28 00 na leto $14.00 za po leta

kot moje
Za to darilo pošiljam znesek $. Moje ime in naslov: ............