Ameriška Domovina - fes0?’5si i a . j r a. a. gmalgBSS' - y°'*, n* J?,.«« . _ . . . Smms A/l J6«tl e /»1*1—HO Ar „ IH tPtm %y. Movtm oms J°032 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, Mew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg 6 ra s W t**! SLOVENIA** CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 11, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Dražja poštnina Novi grobovi Brezposelnost: 6%l Novi poštni režim je napovedal povišanje poštnine. WASHINGTON, D.C. — Novi poštni sistem predvideva na pol neodvisno poštno upravo. Člane uprave je predsednik Nixon imenoval pretekli teden, sedaj jih je treba še zapriseči, kar se bo verjetno zgodilo, ko se Nixon vrne s počitnic. Nova poštna uprava že misli na rabo vseh pravic, ki jih ji daje zakon. Med njimi je tudi pravica, da zviša poštnine za tretjino. Povišanje stopi v veljavo 100 dni po objavi. Nova uprava hoče izrabiti gornjo pravico najpreje za poštnino za navadna pisma. To poštnino bo povišala od 6 na 8 centov. Povišanje bo stopilo v veljavo približno sredi aprila. U-prava bo po tej poti dobila $1.5 bilijona novih dohodkov, ki so ji nujno potrebni, kajti pri-manjkljaj za tekoče proračunsko leto bo znašal verjetno $2.4 bilijona. Z gornjim povišanjem predvideni primanjkljaj ne bo pokrit. Poleg tega je treba misliti na nujne nove investicije v postni sistem, ki je med naj-slabšimi na svetu. Moramo to-rej računati, da bodo kmalu povišane tudi poštnine za druge poštne pošiljke. Na programu nove uprave je tudi začetek pogajanj s 7 unijami poštnih uslužbencev. Pred-viden je za 20. januarja. Nova poštna uprava bo morala izvoliti tudi novega glavnega poštarja in njegovega namestnika, ki oba postaneta z izvolitvijo člana uprave. Mislijo, da bo no-vi glavni poštar dosedanji federalni glavni poštar Blount. --------------o----- Tttpamaros ugrabila ferifskega poslanika MONTEVIDEO, Urug. — Kak ducat gverilcev skupine Tupa-maros je v petek po kratkem spopadu z njegovo stražo prije-°’ ugrabilo in odpeljalo brit-skega poslanika v Urugvaju, 55 let starega Geoffreyja Jackso-^a- Pri napadu in ugrabitvi je Ho uporabljenih 6 ukradenih avtomobilov. Poslanika so odpeljali v njegovem lastnem av-tu, ki so ga kasneje našli v og-nju. Alice Meglicli Včeraj je umrla v St. Vincent Chanty bolnišnici 70 let stara Alice Meglich, 7023 St. Clair Avenue, roj. Hrovat v Clevelandu v fari sv. Vida, kjer je obiskovala farno šolo, nato pa bila zaposlena pri Tyler & Sons Co. Bila je pevka pri Liri in se je pod vodstvom Matta Holma-rja, organista pri Sv. Vidu, naučila igrati piano. Igrala je pri raznih prireditvah na slovenskih odrih. Po poroki z Josephom Meglichem sta skupaj začela Clover Dairy Co. na E. 64 St. ter jo vodila 36 let. Bila je mati Hermana, Edwarda, pok. Josepha, Mrs. Walter Prawd-zik, Alberta, Roberta in Jamesa, 13-krat stara mati, enkrat prastara mati, sestra pok. Mary Sterle, pok. Louisa, pok. Mrs-Louis Pizmoht, pok. Josephine Cedelnik in Johna Hrovata. Bila je članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Marijine legije, Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Društva sv. Ane št. 4 ADZ, Catholic Knights of Ohio No. 39 in SŽZ št. 25. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore 31vd. v sredo ob 9.15, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Ali Souls pokopališče. Mary Jeric V Euclid General bolnišnici je umrla 92 let stara Mary Jeric z 18901 Bella Drive, roj. Janci-gar v Ajdovščini na Vipavskem, od koder je prišla v ZDA L 1906, vdova po 1. 1916 umrlem možu Franku, mati Mary (pri kateri ;e živela) in Mrs. Max Jakopec, stara mati Jamesa in Richarda. Dolga leta je živela v okoli St. Slair Ave. Bila je članica W. J.W. No. 98 in ena od ustanor /iteljic Srca Marije (staro) pri Jv. Vidu. Pogreb bo iz Žele.tb-/ega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri ob 8.45, v cerkev vlarije Pomočnice na Neff Rd /b 9.30, nato na Kalvarijo. Frances Ilc Na svojem domu je umrla 84 et stara Frances Ilc (preje ^eVar) z 827 Sable Ave-, roj. fomsic v Hruševju pri Postoj-li, od koder je prišla v ZDA pred 68 leti, soproga Franka, mati Alvine Paholke, Louisa, Hermana in Alberta LeVar, mačeha Franka Ilca, stara mati in prastara mati. Pokojna je bila članica SNPJ št. 137, The Maccabees, št. 283 in Krožka št. 2 Progr. Slovenk, preje delavna pri Glasbeni Matici, Zarji in pri “Ivanu Cankarju”. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda jutri popoldne ob enih na Lake-view pokopališče. George Lisac Sr. V soboto je nenadno umrl na svojem domu 80 let stari George Lisac Sr. z 8113 Korman Avenue, rojen v vasi Grivac v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA 1. 1905, mož Jennie, roj. Maro-vich, oče pok. Georgea, Mrs. Howard Dillinger, pok. Mrs. George Babcheck in Helen Lisac, 8-krat stari oče, brat Johna in pok. Mary Sedmak. Pogreb bo jutri iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. ob 8.45, v cerkev Filipa Nerija ob 9-30, nato na Kalvarijo. Pokojnik je bil član SNPJ št. 126 in HBZ št. 47. Rose Kraitz Na svojem domu na 1054 E. 70 St. je umrla Rose Kraitz, žena pok. Josepha, mati pok. Rose Nosse, stara mati Josepha R. Nosse, Shirley D. Eizember in Larry j a J. Nosse. Pogreb je danes ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Pokojna je bila rojena v Ljubljani in je bila članica SŽZ št. 25, ADZ št-4, SNPJ št. 28 in Kluba slov. upokojencev za senklersko okrožje. Emil Zupančič V soboto je umrl na svojem domu po kratki bolezni 57 let stari ( Emil Zupančič (Super), 6214 Glass Avenue, tnož Marie, roj. Marolt, sin pok. Viktorja in Mary Zupančič, zaposlen zadnjih 32 let kot varilec pri Cleveland Crane Co. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda jutri ob desetih na Kalvarijo. Pokojni je bil rojen v Clevelandu. Brezposelnost je v preteklem mesecu dosegla 6%, naj višji odstotek v zadnjih }) letih. Skupno je brez posla 4.6 milijona ljudi, ki so sposobni za delo in žele d'elati. WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo, da je brezposelnost v decembru porastla na povprečno 6'/ž celotne delovne sile v deželi. V novembru je znašala 5.8'/c m nekateri so upali, da utegne biti v decembru nekaj manjša. Stvarni presojevalci so njen dvig napovedovali in še niso prepričani da je dosegel svoj višek, četudi je dosegel najvišjo točko v zadnjih 9 letih. V zadnjih 12 mesecih je brezposelnost porastla za 75C- od 2.5 milijonov na 4.6 milijonov oseb. Načelnik demokratskega glavnega odbora O'Brien je to uporabil za napad na zvezno vlado, ki da je s tem pokazala svojo “nesposobnost” in ki “odklanja v svoje hladne račune vključiti tudi človekoljubje”. Načelnik Domovega bančnega odbora W. Patman, demokrat iz Teksasa, je pripomnil, da 6'< brezposelnih predstavlja “novo zagotovitev, da imamo predsednika za le eno poslovno dobo”. Predsednikov tiskovni tajnik R. Ziegler, je v San Clemente, kjer je predsednik na “delovnem odboru”, dejal, ha povišanje brezposelnosti pomeni nov razlog za pospešitev narodnega gospodarstva, ki jo je predsednik nedavno napovedal in obrazložil. Brezposelnost je med uradn štvom porastla od 3.5% na 3.7/ med delavstvom pa od 7.3% n 7.7'%, posebno velika je me gradbenim delavstvom, kjer s je dvignila od 9.1% na 113 Med mladostniki je brezpose nost dosegla 17.5%. Med belin znaša na splošno v vseh staros' nih mejah 5.5% , med črnimi p 9.3% . Prvič od leta 1964 je me brezposelnimi čez en milijo takih, ki so brez posla že 15 tec nov in dalj. Srednja Evropa ogleduje poljsko krizo Gverilci so ugrabili Angleža 2 namenom, da zahtevajo za njegovo izpusitev določeno šte-vil° zaprtih lastnih pristašev. I'upamaros gverilska skupina irna poleg G. Jacksona v svojih rokah že od lanskega avgusta brazilskega diplomata A. M. DR asa Gomide in ameriškega a-grarnega strokovnjaka C. L-Ivja. Ameriškega policijskega strokovnjaka Dan Mitrone je lani v avgustu umorila. ' p Mlada Urugvaja je lani poleti 'Pregla državno policijo in voj-da bi ugrabljene odkrila m Prijela ugrabitelje. Po več ted-P zapora je poskus brez uspeha prekinila. Rodimo pri vsaki vožnji pre *n zmanjšujmo števil« Vremenski prerdk pravi: Delno oblačno in hladno. Naj- ^ja temperatura okoli 32. DUNAJ, Avstr. — Poljska kriza je presenetila vso Srednjo Evropo, ne samo Poljsko, kaj šele ves ostali svet. Prvi trenutek ni nihče vedel, kam naj jo vtakne. Ali naj bo to politična kriza, ali naj bo to novo obdobje gospodarske krize, ali naj bo to navaden boj delovnih ljudi za boljše življenjske pogoje, ali naj bo vse skupaj le mešanica vsega po malo. Značilno za poljske razmere je, da je vsak odgovor na gornja vprašanja bil po svoje utemeljen. Ko je kriza v glavnem že prešla in je vlado prevzel tovariš Gie-rek, se je obzorje razčistilo. Srednja Evropa misli namreč danes, da je bil povod za začetek krize socialnega značaja, ne morda gospodarskega ali političnega. Poljska industrializacija je ustvarila v 20 letih nov sloj industrijskega delavstva, ki v njem prevladuje proletari-jat, strokovno slabo pripravljen na novo zaposlitev, zato pa ty.di slabo plačan. Le na vrhu se nahaja tanka plast kvalificiranega delavstva, ki tudi malo zasluži, ima pa priliko, da se vrine v sloj dvojnih ali celo večkratnih zaslužkarjev. Docim je proletariat nezadovoljen, ker premalo zasluži, je strokovno delavstvo nezadovoljno, ker ne more priti po redni poti do kakovostnega blaga po zmernih cenah. Tako je delavski narod od zgoraj in spodaj z združenimi močmi začel protestirati proti “izzivanju" režima, da je ravno za praznike tako močno povišal cene prav za tisto blago, ki ga poljski potrošnik najrajše kupuje ob praznikih. Da so protesti tako hitro odmevali v poljski javnosti in zašli v iz-grgde, pomešane z ropanji, tatvinami, požigi itd., to je prenesetilo he le Gomulko, ampak tudi njegove nasprotnike in tekmece. Tako so protesti potrošnikov v p o Ij s k i h mestih povzročili izredno hitro spremembo režima. Ali je to res sprememba režima ali ne, na to ugotovitev je treba še počakati. Gierekov režim je namreč moral prevzeti oblast tako hitro, da ni mogel predložiti deželi izdelanega pro- grama reform. Omejiti se je moral na obljubo, da bo samo popravil tiste naj večje napake Gomulkinega režima, ki poljskega delovnega človeka najbolj tarejo; obljubil je večje plače, več blaga, toda nobenih povišanih cen. To je program, ki zahteva ne samo premišljenega gospodarjenja, ampak tudi ogromno kapitala, ki ga Poljska nima. Zato vsi mislijo, da si bo novi režim skušal najpreje pomagati z inflacijo, toda tudi inflacija ni splošno zdravilo za vse družbene bolezni. Bo samo olajšala nekatere gospodarske bolečine, za kako dolgo, se pa trenutno ne da presoditi. Prva žrtev nove gospodarske smeri bo načrt za pospešeno i n d u strializacijo. Zanjo ne bo namreč ne dosti domačega kapitala ne dosti deviz. To seveda ne bo moglo zmanjšati brezposelnosti, kar utegne postati glavni problem poljske socialne politike. Novi poljski režim bo torej kmalu pokazal svoje slabe točke. Tista, ki bo najbolj kočljiva, bo odnos do Moskve. Znana je namreč stvar, da je Varšava tem bolj od- POLOŽAJ V KAMBODŽI SE ZA VLADO NI IZBOLJŠAL Obrambni tajnik ZDA M. R. Laird je poslal v glavno mesto Kambodže načelnika skupnih glavnih stanov oboroženih sil ZDA adm. T. H. Moorer-ja, ki ga spremlja na njegovi poti, predno je danes odletel proti do- mu. SAIGON, J. Viet. — Položaj /ladnih sil v Kambodži se ni bistveno spremenil v zadnjih tednih. Rdeči še vedno nadzirajo vse ceste okoli glavnega mestu, 'ti je tako dejansko odrezano od jveta z izjemo letalskega pro-neta. Vladne sile se že več tednov prizadevajo, da bi odprle nesto med Phnom Penhom in glavnim pristaniščem Kompong 3om ob Siamskem zalivu, pa v tem pogledu doslej niso bile posebno uspešne. Kolikor toliko je idprta edino cesta št. 1, ki veže Phnom Penh s Saigonom, mda dober del te je pod varstvom j u ž n ovietnamskih čet, tot je tudi plovba po reki Me-tong. Po tej skušajo oskrbovati glavno mesto Kambodže z najnujnejšim, posebno z gasoli-nom. Obrambni tajnik M. R. Laird je potem, ko je proučil položaj v Južnem Vietnamu, poslal na kratek ogled položaja v Kambodži načelnika glavnega stana rdm. T. H. Moorerja danes v Phnom Penh, predno je krenil proti domu. Admiralov obisk v Kambodži naj bi trajal le nekaj ur ter naj bi dal tepru možnost za neposredno presojo položaja Ko je danes M. R. Laird končal svoj obisk v Indokini in se pripravljal na odlet iz Saigona preko Havajev domov, je dejal česnikarjem, da je s splošnimi ugotovitvami o položaju v Indokini zadovoljen. Vojaška dejavnost rdečih se je po njegovih besedah v Laosu povečala, v Kambodži je približno ista, kot je bila v zadnjih tednih, v Južnem Vietnamu pa je na najnižji stopnji v zadnjih letih. O-brambni tajnik je dejal, da viet-namizacija napreduje po načrtu in da bo zato tudi odhajanje a-meriških čet potekalo po predvidenem načrtu in v predvide-Inem obsegu. visna od Kremlja, čim več gospodarskih težav ima. V gospodarstvu Kremelj ne pozna poli tične solidarnosti, zanj je pretakanje blaga in kapitala po mednarodnih kanalih čisti “business”. To je A. Mikojan neštetokrat poudarjal tujim podjetnikom, ki so hodili v Moskvo iskat dobre posle. To drži še sedaj. Seveda Moskva ni tako tankovestna, da ne bi gospodarskih pritiskov in koncesij rabila tudi v politične svrhe. Gomulka se je željam po takih pritiskih mogel le deloma upirati, zato je zadnja ieta svojega režima tako popuščal Sovjetom v vprašanjih mednarodne politike. Moskva ga je deloma oškodovala tudi s tem, da je krepko podpirala poljsko stališče pri pogajanjih med Varšavo in Bonnom. V Srednji Evropi zato z zanimanjem sledijo razvoju političnih dogodkov v Varšavi. Niso si na jasnem, kaj se bo iz njih izcimilo. Zato so tani zelo previdni v svojih ocenah in prerokovanjih. Gierekov režim si mora v Evropi šele priboriti zaupanje. ZSSR ostro protestirala zaradi eksplozije na tleh njenega poslaništva MOSKVA, ZSSR. — Zunanji minister A. Gromiko .je izročil v petek oster protest ameriškemu poslaniku Jacobu Beamu, ko je ta prišel po že prejšnjem dogovoru k njemu, zaradi eksplozije pred poslopjem sovjetskega poslaništva v Washingto-nu, D.C. Sovjetski zunanji minister je obdolžil ZDA. da nc skrbijo dovolj za varnost sovjetskih ustanov in osobja v ZDA. Svaril je pred porastom nevolje “sovjetskega ljudstva”. Doslej so bili sovjetski protesti proti napadom na sovjetska ustanove in osobje v ZDA od strani judovskih skrajnežev o-mejeni na telefonske klice in na delegacije raznih skupin, ki so izročile poslaništvu protestne .’esolucije. “Razjezeni” sovjetski državljani so poškodovali tri ameriške avtomobile in ustavili nt cesti nekaj Amerikancev. Pro^ .estna pisma še vedno prihajajo na poslaništvo ZDA v Moskvi. --------------o----- Ladja nasedla in se vnela, potniki rešeni BRIDGETOV/N, Barbados. — Francoska izletniška ladja Antilles, obsegajoča 20,000 ton, je / petek nasedla na čer nedaleč >d brega otoka Mustique v Karibskem morju. Ladja se je nato vnela. Vsi potniki in posadka .adje so se srečno rešili na angleško ladjo “Kraljica Elizabeta II.”, ki je prva prihitela na xraj nesreče, in na otok Mustique. Požar je nastal v strojnici, pa se ga kljub vsem naporom posadke ni posrečilo omejiti in pogasiti. Potniška ladja Antille, dolga 600 čevljev in obsegajoča 20,000 ton, je bila zgrajena leta 1952 in je bila lastnina French Line. V Ohiu lani 10,652,017 ljudi WASHINGTON, D.C. — U-rad za ljudsko štetje je razglasil prve številke lanskega popisa prebivalstva, ki se je vršilo 1. aprila. Takrat je v državi Ohio naštel 10,652,017 prebival-1 cev. V desetletju 1960-1970 jej prirastek znašal 945,620 duš ali j letno povprečno 9.7% . To je pod narodnim povprečjem, zato je država zgubila enega kongresnika. Naša država jc dolgo veljala za agrarno, sedaj pa že davno ni več. V mestih živi namreč 8,925,697 ljudi ali 75.3%. Agrarni del prebivalstva torej hitro izumira. ------o----- Arafat se pritožuje zaradi napadov na gverilce v Jordaniji BEIRUT, Lib. — Glavni gverilski vodnik Yaser Arfat se jf pritožil pri poglavarjih arab skih držav in obdolžil Jordani jo, da je začela s splošnim napadom na gverilska oporišča \ severni Jordaniji. V Saltu, Ja rashu in Ruseifahu naj bi bile ta oporišča napadena s topništvom in tanki. /z Clevelanda . in okolice iz bolnišnice— Poznana Mrs. Jennie Fonda, 23101 Chardon Rd., Euclid, 3hio, sc je po dveh in pol me-:ecih v Euclid General bolnici vrnila domov. Srečno je prestala težko operacijo. Lepo se vsem zahvaljuje za obiske, da-'ila, kartice in cvetlice. Zvesti naročnici želimo, da bi se kmalu sopolnoma pozdravila. Seja— Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje ima v sredo ob dveh popoldne redno mesečno sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. Po seji bo zabava. Vse članstvo vabljeno! Tudi novi člani dobrodošli. Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ;ma v sredo ob 7.30 zvečer redno sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava. Odbor za 1. 1971— Slovenska telovadna zveza v Clevelandu ima za 1. 1971 sledeči odbor: duhovni vodja Rev. Jože Falež, starosta Janez Var-šek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 61 St., Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, France Tominc, Marija Rihtar. Jej a— Društvo Danica št. 11 ADZ ma jutri ob 1.30 popoldne sejo / SND na St- Clair Avenue v Jarem poslopju. -----o------ Indijska KP se lotila Indire Ghandi NEW DELHI, Ind. — Moskovska Komunistična partija, ki je / prlamentu na splošno podpirala Kongresno stranko Indire Ghandi, je pretekli teden prijela predsednico vlade, ker se ni zavzela za volivno koalicijo /seh levičarskih in “progresiv-lih skupin”. Nasprotniki vlade so se povezali za skupni nastop. Od 8 glavnih političnih strank so se-laj 4 v protivladni volivni ko-rliciji. Ta bo v vseh volivnih o-črožjih postavila samo enega kandidata. -----o------ Zadnje vesti COLUMBUS, O. — Danes dopoldne bo tu vmeščen kot novi državni guverner Ohia John Gilligan. Po 8 letih republikanske vlade dobi danes Ohio zopet demokratsko vodstvo. AMAN, Jord. — Danes so prileteli sem zastopniki 10 arabskih držav, da na poziv egipt-skega predsednika Sadata končajo novo bojevanje med palestinskimi gverilci in jor-danijskimi oboroženimi silami. Danes je bilo po treh dneh bojev sporazmemo mirno-MOSKVA, ZSSR. — Včeraj so poškodovali tu ameriške avtomobile zastopnikov Associated Press, Newsweek in Washington Post ter se lotili zastopnika Pan American Air lines. Sovjetske oblasti, ki so brez dvoma za temi “nadlegovanji”, namigujejo na nove napade na ameriško lastnino in osobje v Moskvi, če ne bodo ZDA poskrbele zadostno za varnost sovjetske imovine in osobja v ZDA. LA PAZ, Bo. — Letalske sile so napadle vojašnice v glavnem mestu, kjer se drže vojaški uporniki proti vladi predsednika gen. Torresa. /iMERišKA Domovina B/IC-Zt'«—«•«» Ali 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ci July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year ' < ■> 83 SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO No. 6 Monday, Jan. 11, 1971 Proces v Burgosu simbol krize v Francovem režimu Časopisje nam je naslikalo potek procesa proti Baskom v Burgosu kot boj Baskov proti Francovi centralistični diktaturi. To je res tudi bil, toda proces sam je bii znak, da se Francov režjm zopet nahaja v globoki krizi in da ga je treba s te plati presojati. Nobeno politično gibanje ne pozna praznine ne v prostoru ne v času. Tudi Francova diktatura obsega vso Španijo in se nikoli ne nahaja v politični praznini. Če zagazi vanjo, se hitro znajde v krizi. To se je dogodilo Francovemu režimu tudi lansko leto. Na zunaj je bilo lani politično življenje v Španiji precej mirno. Mir so motili priložnostni štrajki, ki pa režimu niso delali zadrege. Motile so ga tudi demonstracije študentov, par protestnih zborovanj uporniške;, inteligence, nekaj političnih izjav španske opozicije doma in na tujem, to je bilo tudi vse. Zato je Franco lahko mirno usmerjal svojo politično barko, delo so mu kazile le notranje razmere v njegovi diktaturi. Moti se, kdor misli, da v diktaturah ni političnega življenja. Ga je še celo veliko, kot to vidimo ravno sedaj tudi v Jugoslaviji. Toda pravico do udeležbe v tem življenju imajo le privilegirani člani vodilne plasti v diktaturi, pia-viloma tudi sestavljajo diktatorjevo okolico. Tudi Franc« je njegova diktatura obdala postopoma s celo vrsto skupin, ki ima vsaka svoj interes in se bori pri diktatorju za svoj vpliv. Skupin je toliko, kolikor življenje ustvari kolektivnih interesov. Vse pozna le domača dežela, tujini so znane le glavne. V španski diktaturi so tri take glavne skupine, vojaška, Falanga in “Božje delo”, vse so dobro znane tudi v mednarodni politiki. Vojaška skupina je najstarejša; izvira še iz dobe di-žavljanske vojne in je vodijo generali, ki se lahko bahajo z lovorikami iz tistih časov. Seveda je že precej vodilnih generalov pomrlo ali odšlo v pokoj, toda nadomestili so jih nekdanji mladi oficirji. Ta skupina nima svoje politične filozofije. Živi od tiste, ki si jo je prisvojil v državljanski vojni sam general Franco. Kar ji manjka na filozofiji, sku ša nadomesiti s tradicijo, stanovsko povezanostjo in skli cevanjem na zasluge. Je torej precej podobna nekdanjemu “kajmakčelanskcmu” vojnemu rodu v Jugoslaviji. Ker ima v rokah narodno obrambo, je politična .sila tudi brez idejnega ozadja. Franco mora hočeš-nočeš z njo računaU. Druga skupina se po politični starosti lahko kosa z vojaško, toda njena politična moč je bila takoj po koncu dr /avljanske vojne večja. Njena zunanja oblika (falanga) je bila takrat vsemogočna. Ker se je preveč zanašala na zasluge v državljanski vojni in na široko odprla vrata vsem političnim špekulantom, je njeno idejno-politično delo kmalu začelo vodeneti, njen pomen za diktaturo pa padat; vzporedno s propadanjem kakovosti javne uprave. V španskem življenju je nastopil trenutek praznine, ki ga je za čela hitro polniti skupina “Božje delo”, ki ima sicer zelo verski naslov, toda njen delokrog je silno praktičen. Hoče dvigniti španski narod iz duhovne otrpelosti in mu vdahniti novo življenje v smislu katoliških načel. Noče pa biti “množično gibanje”, želi ostati “kadrovski pojav” v španski javnosti. Obstojati hoče le iz izbranih članov, ki naj vsak sam zase postane vzoren Španec, pa naj ga usoda vrže na katerokoli področje javnega življenje. Zato gibanje namenoma zanemarja zunanje oblike skupnega dela, ga koncentrira v male krožke, ki jim stojijo na čelu duhovni voditelji in ki praviloma nočejo pokazati v javnosti. Gibanje “Božje delo” je tako zbralo pod svojim okriljem cvet španske nadarjenosti in predanosti delu za narodov blagor. Pa mu je bilo težko vdreti v diktatorjevo okolico, dokler Franco sam ni postal navezan na delovne zmogljivosti tega gibanja, akoravno mu niso všeč vse težnje in cilji te organizacije. Za nas je važno le dejstvo, da gibanje ne dere za cilji diktature in da skuša ohraniti svoje stališče, kjer se mu zdi potrebno. Tako se je tudi zgodilo, da so začele vse tri skupine gledati različno na pojav osvobodilnega gibanja med Baski odnosno na. baskovske gverilce. Vojaška skupina vidi v njih izdajalce, ki hočejo uničiti španski vzor narodne in državne edinosti; zato je treba gverilsko gibanje med Baski s silo zatreti. Falanga ima o Baskih prifično isto mnenje, le da ni tako ostro izraženo. Skupina “Božje delo” vidi v gibanju sicer neprijeten političen pojav, ki ga je pa treba reševati s političnimi sredstvi in ne z nasiljem. Vse tri sile so hotele Francu vsiliti svoje stališče. Vojaki so se najbolj gnali za kratek in nasilen obračun, zato jim je bilo v začetku prav, da je vojaška sodnija prevzela reševanje gverilstva med Baski, ki ga je kratkomalo označila za politično iredento najslabše vrste. Z vojaki je potegnila falanga, “Božje delo” pa ni hotelo nasilja. Franco je prišel v križni ogenj, ki je v njem tudi okleval, kaj naj napravi. Motilo ga je pri tem nekaj, na kar mednarodna javnost iz nerazumljivih razlogov ni polagala nobene važnosti; Francovo mnenje o vrednosti smrtne kazni. Francova diktatura je do 1. 1963 poznala smrtne obsodbe in jih tudi izvrševala, kakor je pač nanesel slučaj. Zmeraj je odločal o tem Franco sam. L. 1963 je začel potom pomilostitve spreminjati sistematično vse smrtne obsodbe na zaporne kazni do 30 let. Kdor je bil opozorjen na to okoliščino, ni dvomil, da bi Franco na to tradicijo pozabil. Zato se nad smrtno obsodbo vojaškega sodišča tudi ni preveč razburjal. Ni pa mogel na pomilostitev tudi preveč računati, ako je pomislil, kako silno je Francu sovražen svoboden svet pritiskal nanj, naj zavre rabo smrtne kazni. Franco je ostal zvest tradiciji, akoravno je vedel, da se s tem ne bo prikupil ne vojakom ne desničarskim reakcionarjem. To mu je treba vpisati v dobro, naj druge morebitne okoliščine še tako zmanjšujejo vrednost njegove amnestije. Zaključek bi bil: moralo bi nastopiti res nekaj izrednega, da bi Franco dovolil, da bi v Španiji zopet izvajali smrtne obsodbe. Tudi to je nekaj vredno. BESEDA IZ NARODA Ois glš-feisiici Ki&iba s!ov. upokojencev v Eifcššdn EUCLID, O. — Zadnje čase, se pravi v minulem letu, smo v Clevelandu slovesno poč astili precej pomembnih obletnic, javnih in privatnih. Največ pozornosti so seveda pritegnile one, k: so bile po času odlikovane z zlatim vencem, in- tiste, ki jim je bil ta venec ovit z biserno o-dejo šestdesetih let. Vsaka od teh je na svoj način osvetlila pomemben dogodek, ki je za vedno vtkan v preprogo clevelandske metropole. Komaj smo dobro prestopili prag novega leta, že se nam zopet obeta veselo obletniško praznovanje. V naši živahni euclidski naselbini bomo obha-hajali desetletnico obstoja Kluba tukajšnjih slovenskih upokojencev. Daši se naš jubilej ne more primerjati s preje omenjenimi slavji, je za nas vendar tako važen, da se pač moramo ob njem malo ustaviti. Naš klub je bil ustanovljen 3. marca 1961 v Slovenskem društvenem domu v Euclidu ob navzočnosti 44 oseb. Korake za ustanovitev sta podvzela znana rojaka Anton Vehar in Frank Rupert. V začasni odbor so bili imenovani Krist Stokel, predsednik; John Barkovie, podpredsednik; Louis Levstik, tajnik; Frank Česen, zapisnikar. Tedaj se je tudi uveljavilo več določb in določilo klubu smernice; goji naj družabnost in m e d s ebojne aktivnosti. Takoj na naslednji seji, ki se je vršila 7. aprila, je pristopilo večje število rojakov, da se je klub povečal na 109 članov. S tem je dobil klub v naselbini veliko veljavo in njega nadaljni razvoj je bil naravnost prenesetljiv. Prirejali smo uspešne bankete, piknike, celo kulturne programe, slikovne večere in izlete v staro domovino. Popularnost našega kluba se da najbolje o-ceniti po veliki udeležbi članstva na mesečnih sejah, običajno 200 od 250 članov. Zadovoljstvo in dobra volja se občutita na vseh obrazih, čeprav se sleherni lahko pobaha s številom let, starega človeka se ne najde med nami. Ko se sestanemo v tolikšnem številu, naša dvorana kar zašu-mi od velikega vrvenja. Nekakšna prešerna veselost nas prevzame, pa koražja in moč, da bi zmogli, ako potrebno, še enkrat preorati našo narodno njivo in jo posejati s klenim zrnom. K temu zdravemu vzdušju prispevajo prav gotovo velik del naše vrle članice. Ne le, da je njih očarljiva prisotnost dopadljiva moškim očem, tudi važna misija, to je preskrba za naše telesno ugodje, jim je zaupano. To je važno poglavje, katerega s svojimi bogatimi skušnjami vselej imenitno izpeljejo. Njih tostranski ugled in vzporedno s tem tudi naš ugled do njih raste od leta do leta. Ne bom se tudi spuščal v podroben pregled 10-Ietnega obstoja, ker to je bilo naši javnosti že večkrat spretno prikazano. Želim naglasiti, da je klub o-pravil v tem času poleg podviga medsebojne družabnosti tudi mnogo dobrega dela tako na našem narodnostnem področju m kriljem Federacije zavzema na v splošni javnosti, ker se pod o-pristojnih mestih tudi za zboljšanje socialnih razmer. Zatorej se sedaj z upravičenim ponosom pripravljamo na proslavo naše desetletnice. Med nami je še 21 ustanovnih članov in ti so: John in Angela Barkovec, John Černelič, Joseph Durjava, Frank Glažar, Frank Česen, John in Ana Janc, Mary Kušar, Joseph Legat, Tom Mlinar, Joseph Puncelich, Frank Rupert, Krist Stokel, Joseph Stražišar, Mary Segulin, Fran Spelic, Louis in Frances Stavanja, Frank Škabar, Frank Zafred. Klub šteje ob tem času 641 članov. Zal le, da nam je smrtna kosa odvzela tekom 10 let 192 članov in članic. V nedeljo, 14. februarja, bo v počast našega obstoja banketno slavje s kulturnim programom ob sodelovanju naših popularnih pevskih prvakov, kot so Edi Ke-nik, Cilka Valenčič, Jennie Fatur, Frank Kokal, kvartet zbora Slovan in violinist Frank Slejko. Med častnimi gosti bomo videli in slišali kongresnika Charlesa Vanika. euclidskega župana in slovenske mestne odbornike. Po zaključku sporeda bo sledila prijetna domača zabava in ples ob zvokih Vadnal orkestra. V imenu Kluba slovenskih u-pokojencev prijazno vabim vse klube in splošno občinstvo od vseh strani. Na veselo svidenje v nedeljo, 14. februarja! Krist Stokel, preds. IZ NAŠIH VRŠI Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Voščim Vam srečno, uspehov polno novo leto 1971 in prilagam denarno nakaznico za enoletno naročnino ter dva dolarja za tiskovni sklad- Z najlepšimi pozdravi! Louis Intihar * Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Ker mi bo v teh dneh potekla naročnina, Vam tu prilagam nakaznico zopet za eno leto in dva dolarja za Vaš tiskovni sklad. Želim Vam vsem skupaj prav srečno in uspešno novo leto 1971 in Vas najlepše pozdravljam. S spoštovanjem! Karolina Rak * Lake City, Mich. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino. Oprostite, da sem malo pozen. Vaš list z veseljem prejemamo, saj je vedno dosti zanimivega v njem, posebno za nas starejše rojake, ki smo prišli sem iz naše lepe Slovenije, katere ne moremo pozabiti. Bog Vam daj dosti naročnikov, da bi Ameriška Domovina še dolgo živela! Uredništvu, upravi in vsem dopisnikom, kot tudi vsem naročnikom prav lep pozdrav in obenem še srečno in blagoslovljeno novo leto! John Stih sedami: “Od vseh slovanskih z vsega slovenskega ozemlja. V narodov v Avstro-Ogrski imajoLem svojem ultimatu Italijanom Slovenci najskromnejše zahte- je mecj drugim zapisal tudi to-ve... Oni niso kot Srbi, Polja-h e. ki ali Hrvati nikdar postavljali “...da so čete Kraljevine zahtevo, da ustvarijo državo, ki Srbije u sporazumu z vlado Nani nikdar obstojala; zadovoljni j rocjnega vječa SHS v Zagrebu v so dobiti svojo narodno umver- imenu Antante prevzele vso o- zo v Ljubljani!” Torej z razliko od Hrvatov, nje v zedinjevanju s Srbi ni o-bremenjevalo nobeno državno pravo. Oni ga niso imeli in tudi niso hoteli živeti v samovara-nju, da ga imajo. (Seveda tu bi mu mnogi Slovenci oporekali, op. p.) V dolgih stoletjih je šla blast v Ljubljani.” “Slovenski narod” je tiste dni zapisal: “Za nas Slovence je Švabič zaslužen mož in mi smo mu iz srca hvaležni.” Ko se je proglasilo zedinjenje in se je oblikovala prva vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bil dr. Anton K.o- Girard, O. — Cenjeno uredništvo! Tu Vam pošiljam ček v znesku $18 za naročnino Ameriške Domovine za leto 1971 in dva dolarja za tiskovni sklad. Z listom smo zelo zadovoljni, želimo pa, da bi bili v listu večkrat zdravniški, gospodarski in posebno vrtnarski nasveti. Vas srčno pozdravljamo! Stanley Selak • Cleveland, O. — Spoštovani' Priloženo Vam pošiljam polletno naročnino za Ameriško Domovino, s katero sem zadovoljna. Želim Vam vse najboljše v tem letu in Vas naj lepše pozdravljam! Mary Kovach * Nica, Francija. — Spoštovani g. urednik! Zelo rad čitam A-meriško Domovino, zelo rad, kajti toliko zanimivega je v njej, da človeka res razveseli, posebno še, če mnoge tam pri vas pozna. Neki dobrotnik ali dobrotnica iz Clevelanda stalno plačuje mojo naročnino, da Vaš lepi list redno prejemam. Ce pa bi plačilo izostalo, Vas prosim, da mi sporočite, da zadevo uredim. Prisrčna hvala, da skrbite za pestrost lista in vse dobro v novem letu, Vaš vdani p. Jakob Vucina In prav tako je bil v predsedstvu začasne narodne skupščine v Beogradu. Tako se je začelo novo življe-ije v novi kraljevini. Danes vse zgleda, da vprašanja, ki so sta-a pred narodom in skupščino, ;o bila težja od pojmovanj, najej anj in pa tudi sposobnosti judi. S še nerazjasnjenimi poj-ni o skupni državi, gledanji na njo in njeno organizacijo in pa le pod težo bremen preteklosti, e malokdo spoznal njene inte-ese v bodočnosti. Mirno se lahko reče, da so bili Slovenci najbolj gradilni! Pri /sem niso toliko gledali na oblito — kolikor bolj na bistvo itvari. Oni so vedeli, kaj in kak-ini so interesi slovenskih kra-ev in te so zasledovali. Slo-/enci niso oklevali v svojih »lavnih težnjah in te so dosega-i. 19. julija 1919 je bila že osno-/ana narodna univerza v Ljub-jani, ki so ji pozneje dali na-av: Univerza kralja ■ Aleksan- dra I. Vojna se je zaključila in njen toneč ni prinesel svobode vsem Jlovencem. Celo Gosposvetsko /olje s prestolom slovenskih /ojvod, z Beljakom in Celov-:em je ostalo nesvobodno. Na irugi strani je Italija od sloven-:ke zemlje odtrgala Julijsko Crajino s Trstom in Gorico, črivica mirovne pogodbe je bi-a za Slovence naj hujša. V tistih dneh so imeli še veli-co upanja, da bo plebiscit na Zd?avj0 se mu irača WESTMONT, 111. — Vsem či-tateljem lista Ameriška Domovina se tem potom oproščam, ker nisem pisal običajnih božičnih in novoletnih voščil. Bil seh od 5. novembra do 10. decembra 1970 v bolnišnici. Dobil sem srčni napad. Tekom bivanja v bolnišnici sem prejel nad 100 krasnih vo-ščilnih kart in pisem za skorajšnje okrevanje, nato še za božič nad 200 kartic iz vseh delov širom Amerike, od brata Johna iz New Yorka, sestre Ani Šmon iz Jugoslavije, iz Kanade, Avstralije in od vseh mojih sorodnikov in dobrih prijateljev. Vsem se prav iz srca zahvalim za vse obiske v bolnišnici. Sedaj se zdravim pri dobrima prijateljema Mr. Valentinu in Mrs. Frances Kurent na 39 W. 56 PL, Westmont, 111. 60559. Metod Konchan Willowick, O. — Spoštovano uredništvo! Zopet o b n a vljam naročnino za celo leto ter se Vam zahvaljujem za redno pošiljanje Ameriške Domovine. Vsem skupaj želim, srečno in uspešno novo leto! Stanislav Žnidaršič in družina Tone Oaovnik: Siovend in Srisi NEW YORK, N.Y. — Zategadelj so se vodilni možje vseh političnih strank zbrali in poudarili nujno potrebnost strnjenosti vseh narodnih sil pred velikimi dogodki, ki nastopajo. Predavatelj dr. Časlav Niki-tovič je tu podčrtal, da se je slovenski narod v teh dneh pokazal realnega in poštenega ter hkrati tudi značilno skromnega, ko je navajal francoskega zgodovinarja Loui-a Leget-a z be- njihova borba za vztrajanje kotlrogec njen prvi podpredsednik, naroda, za ohranitev njihovega jezika, za neko gospodarsko o-samosvojitev ter da združijo vse slovenske pokrajine pod Avstrijo v eno upravno enoto. Vendar v avgustu 1918 so se vodilni politiki zbrali v Ljubljani in organizirali ‘Narodni svet’ ki ima nalogo, da dela za “zedinjenje jugoslovanskega narode in samostojne države”. Na čele tega sveta je stopil dr. Anton Korošec. Kmalu nato se je v Zagrebu ustanovilo “Narodno vječe” in tudi to izbralo Korošca za predsednika. V vječu so bili predstavniki vseh avstro-ogrskih Slovencev, Hrvatov in Srbov. V novembru je z delegacijo tega vječa odpotoval v Ženevo, kjer se je sestal s Pašičem in sklenil z njim nek dogovor, ki je v zgodovini znan kot “Ženevski sporazum”. Predstavniki Narodnega vječa in predvsem predsednik Jugoslovanskega odbora dr. Trumbič, podprti od nekaterib predstavnikov opozicije v srbski narodni skupščini, so želeli, da Srbiji malo pristrižejo pero ti in da zadovolje nekim zagrebškim krogom. Sporazum ni bil izveden, kei je srbska vlada na Krfu odstopila. Pašiču so na obeh straneh zamerili. Srbi so mu zameril: ker je sporazum podpisal, a Slovenci in Hrvati, ker ga ni uresničil. Korošec mu je očital, d: je izigral podpis na listini, s katero je priznal obstoj dveh držav: države Hrvatov in Slo- vencev v Zagrebu in pristal, da se oblikuje nova skupna vlada s kraljevino Srbijo. Pašiču so očitali, da je nenačelen in da je požrl svojo besedo. Vendar Pašič je bil v precepu. Vedel je, če protokola ne podpiše, ne bo imel podpore Londona in Pariza na mirovni konferenci pri osnovanju nove države, In, če ga podpiše, bo nastal nek nemogoč položaj. A navzlic temu ga je podpisal, ker je želel oblikovanje jugoslovanske državne skupnosti. Podpisa! ga je tako rekoč na svojo roko! V teh dneh je bilo veiko besednega prerivanja med Narodnim Vječem, Jugoslovanskim odborom in vlado kraljevine Srbije. Dogodki drugod so se razvijali z bliskovito naglico. Avstro-Ogrska monarhija je v razsulu in Italijani so že vdirali na ozemlja bivše monarhije. Pri tem so najbolj bili prizadeti slovenski predeli ter hrvaški in deloma hrvaško-srbski. Narodna vlada v Ljubljani ni mogla sama odvrniti nevarnost, ki je grozila Sloveniji od Nemcev in Italijanov. Nemci so zahtevali vso dravsko dolino in Maribor. Italijani pa so hoteli zasesti Ljubljano in vso južno Slovenijo. Maribor je rešila hrabrost slovenskega majorju Rudolfa Maistra, ki je pozneje bil imenovan za jugoslovanskega generala. Le-ta je vrgel Nemce iz Maribora in mesto zasedel v imenu Narodne vlade v Ljubljani. Italijani so zbrali precejšnjo armado za pohod proti Ljubljani. Zasedli so že Logatec in imeli tu zasedbeno komando. Tedaj se je v Ljubljani zadrževal podpolkovnik srbske vojske Stevan Švabič in narodna vlada ga je prosila, da bi zbral vojake in zadržal Italijane. Tako se je tudi zgodilo. Zbral je nekaj vojaštva in Italijanom poslal ultimat. Umaknili so se, vendar ne Toroškem izpadel v slovensko mrist. Tako je upal slovenski aarod, tako je upala njegova /lada v Beogradu. Saj je bilo /o avstrijski uradni statistiki, eta 1910 na Koroškem plebis-ntnem ozemlju 49,000 Sloven-:ev in 23,000 Nemcev. Vendar avstrijske oblasti so male zmešati s svojo propagan-io slovenske kmete in tako je /lebiscit izpadel za našo stran .regativno. Volivna udeležba ni bila sto-»dstotna in rezultat je bil: gla-ovalo je 37,303; 22,025 za Av-,trijo in 15,273 za Jugoslavijo. Ta rezultat se je razlagal na reč načinov. Iskalo se je krivca n med nje je padel tudi Srb Jovan Javonovič, poznejši pred-;ednik Saveza zemljeradnikov, :er je bil tedaj komisar za plebiscit na. Koroškem! Slovenci so vkljub vsemu z /eseljem vstopili v novo državo. To so dokazali tudi ob obiska ’egenta Aleksandra, ki je prišel / Slovenijo v imenu, očeta kralja Petra I. V Sloveniji je bilo politično življenje zelo razgibano. Slovenci so kot Srbi veliki individualisti. V glavnih narodnih in-eresih pa so dokaj složni. (Se-/eda: Srb tako gleda. — Op. p.) Čeprav so vsi vdani katoliški cerkvi, vsi vendar ne poslušajo :amo, kar župnik reče. In tako ;ta nastala dva tabora: Kleri- calei in vsi drugi proti njim. Včasih je med njimi nepremostljiv jez. Kot pri nas Srbih ?o tudi pri njih velika- politična nesoglasja. V zvezi s tem moram reči, da oni se niso mogli zediniti niti v tem, da bi imeli eno samo telesno-vzgojno organizacijo. Tako so imeli Orla in Sokola. Poprej so imeli razdeljene tudi kulturne organizacije. Prvi so imeli Slovensko ljudsko stranko s svojo prosveto, a drugi (liberalci) Ciril-Me-todovo družbo. (Se nadaljuje) FRAN ERJAVEC: IZBRANI SPISI Hudo Sirrezdno ali Gozdarjev rejesieo **** <>***#* *#***» *>*.* *,+*.*.0 *.**.# 0 »atefi-ticfi** Ogljtir je hodil tu okoli in je užival rajsko veselje, ali to ni trajalo dolgo. Izpod neba prileti velikanska črna ptica, z jeklenim kljunom in železnimi kremplji, oči so se jej pa svetile kakor živi ogenj. Ko je letela, delala je takšen šum, kakor bi se bližal velik vihar. Ogljar jo ugleda in se prestraši, ptica leti naravnost proti njemu, hoče ga kavsniti z jeklenim kljunom in zagrabiti z železnimi kremplji, ali on beži pred njo in ona za njim. V srečo najde luknjo, po kateri je prišel na ta svet. Hitro pobere kos zlata in pleza spet po luknji nazaj. Vrv je še visela tu, ali ko prime zanjo, raztrga se kakor pajčevina, vsa je bila strohnela. Kaj bo revež zdaj počel? Po strmih pečinah je nemogoče splezati na vrh. Kar privihra za njim tista črna ptica, vzdvigne ga na perutih svojih, nese ga iz brezdna in ga postavi k smreki, kamor je bil privezal vrv. Potem se spet zapraši v brezdno nazaj, v tem trenutku se je zemlja stresla, stare smreke je vil veter kakor travne bilke skalovje se je podiralo za ptico smreke so pokale in letele za njo v brezdno. Ogljar se je prekrižal in pri tej priči je vse nehalo. šel je iskat svojega kopi-šča, ali ni ga našel, vse je bilo z grmovjem zarasteno in vse okoli se je izpremenilo, le stara tisa je še stala tu, kakor prej. Pod njo zakoplje kos zlata, ki ga je prinesel iz spodnjega sveta in potem gre domov. Ali tu ni nobenega poznal in ljudje niso njega. Njegova žena bila je že umrla; sin, ki je ležal v zibelki takrat, ko je šel pogledat v ‘'Hudo brezdno”, bil je zdaj osemdesetleten starček in je kašljal za pečjo- V tem, ko je on jeden trenutek preživel na opem svetu v tem se je tu gori izpremenilo toliko, minilo je toliko let. O-gljar je živel še toliko časa, da je povedal, kje je bil in kaj je videl in potem je umrl. — To so pravili ljudje o “Hudem brez-dnu.” Tonček bi bil rad videl to brezdno; večkrat je že gozdarja povpraševal zanje in ga nagovarjal, da bi ga peljal tja; ali gozdar se je vedno ogibal tega mesta in tudi Tončku je rekel, da je nevaren kraj. Tončkova radovednost je bila toliko večja in necega dne se napravi sam na P°t proti “Hudemu brezdnu”. ■^al se ni ničesar, ker je imel nedolžno čisto srce in je vedel da je v božjih rokah. Kmalu najde krivo tiso, ki je bila, kakor so ljudje sploh govorili, blizu tri tisoč let stara. Visoka ni bila ampak toliko debelejša in neznano čudno zrastena. Tonček gre mimo čestitljivega drevesa proti kotlu, ki se je nedaleč od tise 2ačel zniževati. Kraj je bil vedno bolj divji, tu ni nikakeršnega pota, nobene steze, skala je le 2ala na skali, in Tonček je po vseh štirih lezel čez skalovje. Stare smreke, ki sta jih podrla starost in vihar, ležale so vse križem po tleh. Zdaj pride do brezdna, ki je Pred njim režalo kakor peklensko žrelo. Kraj je bil res stra-šon, obkrožalo ga je skalovje, naed katerim so rasle visoke temne smreke. Nekatere je veter omajal, z nekoliko koreninami so se že držale plitke prsti, vrhovi so pa nad brezdnom vise še Vedno zeleneli, mnogo jih je pa vihar prekopicnil z roba in te so guile v prepadu. Tonček bi bil rad bolj pogle-dal v prepad, kamor se je spu-stil pogumni ogljar, v torbo si Uabere kamenja in jezdi po smreki, ki je molela daleč nad brezdnom. Odtod gleda doli v globočino, ali ne vidi druzega, le samo temno žrelo. Kamenje, katero je metal v prepad, bobnelo je dolgo v žrelu in slišalo se je, kako je odletavalo od stene do stene- Ko je pometal vse kamenje, gledal je še nekaj časa v temno globočino, potem pleza spet po smreki nazaj. Kar ugleda pod seboj na skalici, ki je kakor dve pedi široka polica visela nad prepadom, med suhim listjem lep nož. Ali kako bi prišel do njega? Doli ne more; ko bi se mu zmeknila noga, ali ko bi se mu izprožil kamenček pod nogo, pokopan je za večno v strašnem prepadu. Nož bi bil pa vender rad imel; misli in preudarja semtertja, naposled si zmisli na precep, Odreže si ravno leskovko, razcepi jo, zleze spet na smreko, oklene se z jed-no roko in z nogama, v drugi drži precep in tako nad brezdnom viseč, izkuša ujeti nož v precep. Dolgo se je trudil, naposled precep venderle zine in zgrabi nož čez sredo držala. Tonček pristisne precej, da se je nož dobro zasadil, in ga vleče počasi k sebi in ko ga privleče dosti blizu, prime zanj in izpu-ti precep. Nož je bil lep, imel je črne platice, v katerih so bile vložene rele koščene zvezdice in na jed-ni strani sta bili tudi od bele .costi vloženi črki J. K. Sicer se ^a je bila rja hudo prijela, ali jn ga bo že izbrusil. Njegovo prvo delo, ko je prišel domov, rilo je to, da je v brus vlil vode, Ančiko je pa naprosil, da mu je /rtila, in nož se je kmalu začel jvetiti izpod rje. Ravno zdaj je prišel Kočmur po trati proti riši. “Kak lep nož sem našel danes!” vpije mu Tonček naproti in vrti nož v roki, da se je -vetil v solnci. “Kje si ga našel?” povpraša j;a gozdar. “Bil sem v “Hudem brezdnu”, ra sem ga našel na skalici nad prepadom. _ Ima pa črki J. K. takor da bi bil Vaš.” Ko je gozdar čul besede “Hu-io brezdno” in je videl nož blebetati se v fantovi roki, prijel ie je za prsi, zdelo se mu je, .rakor bi mu bil kdo porinil nož r srce- Obrvi so se mu naježile n oči izpod njih so se čudno zasvetile. Ta nož mu ni bil nez-ian. Na Tončkove besede ni ričesar odgovoril, obrnil se je strani, da bi otroka ne videla, sako ga je vznemirilo. “Alo! Pojdite jest!” oglasi se Mina, ki je ravno postavila skledo na mizo pod češnjo. Otroka prideta precej in Ton-šek pokaže Mini lepi nož in poem ga položi na mizo zraven ebe. Jurij je pa od njih obrnen donel ob češnji. “No, Jurij, pojdi jest!” opomi-vja ga spet Mina. “Le jejte!” “Oh, kako so pa spet sitne-muhe,” toži Mina. “Gotovo bode kmalu dež.” “Čakajte, jaz grem pa po vejo, la jih bom odganjala,” reče na to Ančika, zgrabi novi Tončkov nož in kakor srna skoči od mize po bregu na studenec, vreže vejico z grma in hoče nazaj. Zdajci se tej izmakne noga, pade in tako neizrečeno zavpije, da je vse zabolelo srce. Vsi planejo od mize proti njej, ona vstane in stopi nekoliko korakov proti njim, v prsih jej je pa tičal nož in rdeča kri je curela iz rane. Gozdar je bil prvi pri njej, ujame jo v roke, ko pa ugleda noz v njenih prsih, stemnelo se mu je pred očmi, noge so se mu šibile in glava se mu je pobesila. (Dalje prihodnjič) Jože Grdina: Po stopinjah Gospodovih (Nadaljevanje) Mizarski mojster Frank Perme, ki je pri Pasijonu igral vlogo Jožefa iz Arimateje, mi je ob neki priliki, ko smo se pogovarjali o Jezusu na križu, dejal: Ti bom pa jaz pokazal Jezusa na križu, takega, ki je v resnici bil; naslikal ga je hudič. Kaj, kako? radovedno sprašujem Permeta. Hudič ga je naslikal? Jezusa na križu? Da, da, pravi Perme, ter mi pripoveduje zgodbo, katere si pa nisem zapomnil. Vem le to, da je šlo za neko veliko stvar, ko je neki človek zahteval od hudiča, da mu naslika Jezusa na križu takega, kot je v'resnici bil. Hudič se je sprva branil, da tega ne bo napravil, a je končno le pristal na zahtevo tega človeka in naslikal Jezusa na križu, kot je ta človek zahteval. Perme mi je pokazal malo, v barvah naslikano podobico “Jezusa na križu”. Z grozo sem gledal to podobico, ne da bi vprašal Permeta, kje jo je dobil. Na tej sliki je Jezus na križu strašno razmesarjen. Na celem Jezusovem telesu ni nič zdravega; kratko, vse Jezusovo telo je ena sama velika rana, od na križu raztegnjenih rok pa ne visi le koža, ampak tudi kite in žile, mozeg in strnjena kri. Neverjetno in obupno strašen je pogled na Jezusa na križu. Dosti slik in kipov sem že videl, a kaj takega še ne. Še danes mi je pred očmi ta strašno razmesarjeni Jezus na križu. Neverjetno, pa resnično. Da je bilo tako, priča dejstvo, kaj vse so počenjali Judje z Jezusom, predvsem, da so Judje zahtevali od Pilata, da obsodi Jezusa v smrt na križu, ki je bila po opisu antičnih avtorjev in rimskem pravu n a j k r u t ejša smrtna kazen, pridržana za naj-hujše zločince iz suženjskega razreda. Po mnenju rimskega državnika in filozofa Cicerona (106-43 pred Kristusom) je to najkrutejša in najgnusnejša kazen. Da so Judje zahtevali od Pilata tako grozno kazen, si že lahko predstavljamo, kaj vse so Judje z Jezusom počenjali in vse to lahko vidimo iz dogodkov pred Pilatom ter na Jezusovi poti na Kalvarijo, ko je sam moral nositi križ. Drugo, kar priča, kako silno razmesarjen je bil Jezus, ko je visel na križu, je: bičanje. To je po razlagalcih Sv. pisma spadalo med najhujše telesne kazni in je bilo reden uvod v smrtno kazen, včasih tudi samostojna kazen. Kazen bičanja so poznali tudi Judje, le da je bilo pri njih število udarcev omejeno na 40. Pri Jezusu je šlo za rimski način bičanja, pri katerem je bil obsojenec povsem prepuščen svojevoljnosti vojakov. Žrtvi so pred bičanjem slekli obleko in jo sklonjeno privezali k nizkemu stebru, ki je stal na prostem blizu sodnega stola. Kot orodje so uporabljali palico, največkrat pa bič, spleten iz usnjenih jermenov, ki so bili pritrjeni na kratko palico in na koncu obteženi s svinčenimi kroglicami. Kdor je bil obsojen na smrt, ga ni ščitila nobena postava več. Vojaki, ki so kazen izjavah, so mu razmesarili život in ude, da so se videle kosti. Pod težo udarcev je nesrečna žrtev največkrat izgubila zavest, mnogokrat tudi izdihnila. Za rimske državljane so postave to kazen prepovedale. Jezus je bil bičan na najbolj krut način. Cerkveni zgodovinar Evzebij popisuje neko tako bičanje več oseb in pravi: “Vsi navzoči so strmeli, ko so jih videli, kako so bili deloma do žil razmesarjeni tako, da so bili telesni členki goli in da so se celo čreva videla.” Tako razmesarjen je visel na križu Jezus Kristus in ta Per-metova slika, četudi grozna, ni bila nič pretirana, pa naj jo je naslikal hudič ali pa umetnik, ki se je moral zelo globoko zamisliti v Jezusovo trpljenje na križu. Kako hudo je moral biti Jezus po bičanju razmesarjen, pričajo besede Poncija Pilata, ko je tako razbičanega s trnjevo krono na glavi pokazal navzočim: Glejte, človek! Pilatu se je smilil, Judom ne. Sv. Janez piše v svojem evangeliju: “Ko so ga zagledali veliki duhovniki in služabniki, so zavpili: Križaj ga, križaj ga! Pilat jim reče: Vzemite ga vi in ga križajte; zakaj jaz ne najdem na njem nobene krivde. Judje so mu odgovorili: Mi imamo postavo in po postavi mora umreti, ker se je delal Sina božjega. Tako razbit je moral Jezus po obsodbi vzeti križ na svoje rame in ga nesti na Kalvarijo. Kaj se je z Njim godilo vse od gradu Antonija pa do Kalvarije, si lahko mislimo, ko so ga pretepali, suvali in brcali, posebej še, ko je še na strmo skalno Kalvarijo, ko jim je omedlel. In tak je moral Jezus iti na križ. Tako je tri ure v nepopisnih bolečinah pri polni zavesti visel na križu in strašno trpel, da se je zgrozila narava. Bilo je okrog šeste ure — opoldne; in stemni se po vsej zemlji do devete ure in sonce otemni. Tedaj je prevzet nad tem dogodkom zaklical Grk Dionizij v Atenah na Grškem: Ali se podira svet, ali pa umira Stvarnik sveta! Bilo je slednje: Umiral je Sin božji, druga božja oseba presv. Trojice, ki si je privzel človeško naravo z namenom, da On odreši svet. To je bilo dejanje odrešenja. Grk Dionizij pogan, je tolmačil ta izredni dogodek prav, Judje pa ne. Zasramovali so trpečega Zveličarja in se mu’ rogali, Jezus pa je molil: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Na križu je bil pritrjen napis Njegove krivde: Jezus Na-zarenčan, judovski kralj in sv. Janez v svojem evangeliju piše: “Ta napis je bralo mnogo Judov; kajti kraj, kjer so Jezusa križali, je bil blizu mesta, in je bilo napisano hebrejsko, grško in latinsko. Tedaj so rekli judovski veliki duhovniki Pilatu: Nikar ne piši: judovski kralj, ampak da je on rekel: judovski kralj sem. Pilat je odgovoril: Kar sem pisal, sem pisal. Tako je Pilat dobro ošvrknil judovske prvake. Mimogredoči preklinjajo Jezusa in majejo z glavami, rekoč: Aha, ki si podiral božji tempelj in izjavljal, da ga v treh dneh zopet sezidaš, pomagaj sam sebi! Ce si Sin božji, stopi s križa! Ravno tako ga zasramujejo in zasmehujejo veliki duhovniki s pismarji in strešinami vred in govore: Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Sam sebi naj pomaga, če je on Kristus, božji izvoljenec. Če je Kristus izraelski kralj, naj stopi s križa, da bomo videli in verovali. V Boga je zaupal; naj ga zdaj reši, če ga ima rad; saj je pravil, Sin božji sem. Strašno so bili Judje, zlasti pa veliki duhovniki, pismarji in starešine zaslepljeni, bolje rečeno trdovratni: toliko čudežev so videli, ki jih je storil, in v velikem zboru, ki so ga sklicali veliki duhovniki in farizeji, kakor to piše v svojem evangeliju sv. Janez: “In so govorili: Kaj naj počnemo, ker ta človek dela mnogo čudežev?” Vse to so vedeli in videli, verovali pa niso. Tako se Judje ne morejo izgovarjati na kako nevednost, ker o Jezusu so bili dovolj poučeni, kar so v svojih izjavah na Kalvariji do vol jasno pokazali. Torej niso bili nevedni, ampak4 hudobni. (Dalje sledi) draginja jih je prisilila, da gledajo na vsak cent, kam naj ga obrnejo. Zato jih je letošnje povišanje zemlj arine in zgradari-ne zelo občutno zadelo, o čemur ne priča le poplava pritožb, ampak tudi splošno kritiziranje sedanjega davčnega sistema, mestnega, okrajnega, državnega in federalnega. Razpoloženje d a vkoplačeval-cev je treba presojati tudi s političnega stališča. Vse naše javne uprave kar po vrsti so zanemarjale reformo davčnega sistema, dasiravno niso mogle tajiti, da smo po 1. 1960 živeli v gospodarski konjunkturi. To je po starem pravilu pravi čas za povišanje davkov. Kadar davkoplačevalci dobro služijo, lažje' prenašajo višje davke. Na to staro resnico se naše javne u-prave niso prav nič ozirale. Ravno narobe: čim bolj je rastlo blagostanje radi konjunkture, tem bolj so gledale, da lajšajo davčna bremena, na drugi strani so pa uvajale v proračune nove izdatke brez vsakega kritja. Tako so vsi proračuni zašli v primanjkljaje — ali vsaj prišli na njihov rob. Federacija je v tem pogledu dajala zgled. Redki so bili, ki so opozarjali, da je to napačno. Bili so glas vpijočega v puščavi. Sedaj se bliža ura obračuna.* Vsi javni proračuni stojijo pred krizo: ali poslovati s primanj- kljaji ali pa povišati davke. Ker bo večini davčnih uprav manjkalo poguma za nove davke, se bodo skušale izmotati iz zadrege s tem, da bodo primanjkljaje krile z najemanjem posojil. To pomeni pripravo za nov val inflacije. Tako govori logika in skušnja. Pa bodo izjeme tiste javne uprave, ki bodo to vpo-števale, čeprav bi morale. Val sedanjih protestov proti višjim davkom jim resno svetuje, naj začnejo delati red v proračunih. Kaj takega pa od njih težko pričakujemo. Zato bo letošnjim davčnim protestom sledil v prihodnjih letih nov val draginje. Na to bi morali misliti politiki, pa se bodo takih misli kot ponavadi — ustrašili. LA. IMsta o imm finančni pofifšks se Je že začela WASHINGTON, D.C. — Sprožila jo je zadnja predsednikova izjava pred odhodom na oddih. Začela se je z vprašanjem, kdo je odgovoren za zgrešeno zvezno finančno politiko, ki se izraža v proračunskem primankljaju. Primanjkljaja praktično pred koncem proračunskega leta ne bo mogoče izračunati. Sedaj so mogoče le cenitve, pa še te ni-stojijo male stanovanjske hiše,, majo nobene sigurne podlage, ki v njih pretežno živijo lastni- Zato se tudi ocene močno razlikujejo med seboj. Ako vzame- Povišanje davka m Hsprsimšiiisie šndi počiščen problem CLEVELAND, O. — V našem Cuyahoga okraju je menda nad pol milijona parcel, deloma zazidanih, deloma prostih, ki je lastnikom zanje treba plačevati davek na nepremičnine (zem-1 j arino in z g r a d arino). Okoli 400,000 je parcel, ki so lastnina “malega človeka”; na parcelah ki s srednjimi, pa tudi zelo skromnimi d o h o dki. Sedanja mo za podlago nakazilne zakone .................................................................................... : . ............................................................................................................................................................................................................................. — V ZDA znaša poraba gumija povprečno 18 funtov na o-sebo. SAM JE OSTAL? — Morda v svoji zaverovanosti v branje ni niti opazil, da so vsi ostali odšli iz amfiteatra na Arlingtonskem narodnem pokopališču, morda pa je le prišel v takem času, da bi bil tarn sam — tako trdijo predsedniki odborov za te zakone — potem je Kongres zmanjšal izdatke proračunskega predloga za $1.7 bilijona. Kongres je torej varčeval, federalna uprava pa ne. Neki drugi kongresni odbor trdi, da bo primanjkljaj znašal 6.6 bilijonov, če ne še več. Pravo stanje bo pred koncem proračunskega leta težko dognati. Kongres je namreč odbil več predlogov administracije za nove davke, na primer novo trošarino na gasolin, višje poštnine, nova bremena za promet na avtomobilskih cestah, zato pa izglasoval izdatke, ki je bil proti njim Nixon. Ako vpoštevamo vse to, potem bi primanjkljaj dobil čisto drug obseg kot pa golo številčno ugotavljanje, kaj je napisano v federalnem davčnem knjigovodstvu. Zato ne bo nič čud-nega, ako bo končni primanjkljaj znašal do $12 bilijonov. ---------------o----— Glavno mesto ZDA Glavno mesto ZDA je bilo prenešeno iz New Yorka v Washington v času predsednika Johna Adamsa. Šenske dobijo u*6M6ViNA ALEXANDRE DUMAS: Grof Monte Cristo jr s5 Caderousse je stal torej po svoji navadi zjutraj pred vrati in se oziral s svojimi otožnimi očmi zdaj po kokoših, ki so kljuvale po travi, zdaj po cesti, ko ga naenkrat pokliče njegova žena z ostrim glasom, da zapusti svoje navadno mesto. Mrmraje odide po stopnicah, a pusti vrata odprta za slučaj, da pridejo popotni gostje. V trenotku, ko se je umaknil Caderousse izpred vrat, je bila cesta, po katerih so se ozirale njegove oči, pusta in prazna kakor puščava. Vsa bela in brezkončna se je raztezala med dvema vrstama posušenih dreves, in vsakomur je moralo biti jasno, da se noben popotnik ne bode izpostavljal prostovoljno opoldanski vračini te Sahare. A če bi bil ostal Caderousse pred vrati še nekaj minut, bi bil vendar videl, kako se je prikazal na cesti od Bellegardea sem jezdec; konj je bil lep valah, jezdec črno oblečen duhovnik s triogelnim klobukom. Kljub silni vročini sta prihajala v zmernem diru. Ko prideta pred krčmo, obstaneta, in nemogoče je določiti, ali je dal povod k temu jezdec ali konj. Vendar stopi jezdec s konja, ga priveže k oknu, si obriše z robcem iz rdeče bom-baževine potni obraz in udari s svojim bičem trikrat po vratih. Takoj se dvigne velik črn pes, zalaja in pokaže pri tem svoje ostre, bele zobe — dokaz, kako malo je vajen človeški družbi- Ob jednem zastoče j o stopnice, prislonjene ob zunanji strani stene, pod težkim korakom in pred redkim gostom se prikaže ubogi krčmar s sklonjenim hrbtom. CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER - BABYSITTER 5 days. $G0 per week. 8:15 - 4:15 PM. 848-8227 (6) HOUSEKEEPER — Live in 6 days. S.E. side. Motherless home. Mature exper. reliable woman needed. 731-7423 (6) MALE HELP UNUSUAL OPPORTUNITY BY INTERNATIONAL COMPANY DOING business in United States, Canada and 16 Countries in Central and South America, request Crop Service Representatives in OHIO to assist in Crop Service Department in Agricultural Field. Do not answer unless you have recent Agricultural background, are interested in growing with a growth company, and earning TOP DOLLAR, Should you qualify personal interview will be arranged. Write at once in confidence to: ALLEN L. FARROW President NA-CHURS PLANT FOOD CO. Box 500 Marion, Ohio 43302 (6) “Tukaj sem,” pravi Caderousse ves začuden, “tukaj sem. Ali boš molčal, Margotin!' Ne bojte se, gospod, ta pes laja, a ne grize. Vina želite, ni res? Vražja vročina!... Ah, oprostite, se prekine Caderousse, vide, s kake vrste popotnikom ima opraviti, “oprostite, nisem opazil, koga imam čast splejeti. Česa želite, gospod abbe? Kaj ukazujete?” Duhovnik opazuje krčmarja nekaj trenotkov z nenavadno pozornostjo. Nekaj časa se celo zdi, da hoče vzbuditi krčmarjevo pozornost, ko pa vidi, da kaže Caderousseov obraz samo začudenje, ker ne dobi nikakega odgovora, se mu zazdi primerno, napraviti temu začudenju konec. “Ali niste vi gospod Caderousse?” pravi z odločno italijanskim naglasom. “Da, gospod,” pravi krčmar, katerega preseneti zdaj vprašanje še bolj kakor prej molk “Gaspard Caderousse”. “Gaspard Caderousse ... Da, mislim, da sta to pravi imeni. Prej ste stanovali v Meilhan-skem drevoredu, ni res, v četrtem nadstropju'”’ “Tako je.” “In ali niste krojač?” “Da, toda sreča me je zapustila. V tem prekletem Marscil-leu je tako vroče, da se skoro ne bo hotel nihče več oblačiti. Toda oprostite, ko govorim baš o vročini, dovolite, da vas vprašam, če se ne želite nekoliko pokrepčati, gospod abbe-” “Da, da. Dajte mi steklenico najboljšega vina, katero imate, in če vam je ljubo, bodeva potem nadaljevala pogovor tam, kjer sva zdaj nehala.” “Kakor vam bode ugajalo, gospod abbe,” pravi Caderousse. In da ne izgubi prilike, spe-čati jedno zadnjih steklenic Ca-horskega vina, odhiti Cade- CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP CHILD CARE Teacher needs woman to care for children 5 days wk. $40. 8-3:30. Calumet City. 862-0141 MOTHERS HELPER Working mother needs sitter for 3 small children. Twinbrook Schl. Dist. 5 days, M-F. approx 8-5 p.m. 397-8695 GENERAL HOUSEKEEPING — COOKING Live in North sub. home. Family of 2 adults & 4 schl. age children. Own room, board, TV & bath. Experienced only. 432-6564 (7) BUSINESS OPPORTUNITY SNACK SHOP — FOR SALE OR LEASE Elmwood Park Vicinity. Ideal for couple. Liv. arrangement on. premises. 6 rms. Bldg, also available. Pvt. 392-9610 RESTAURANT $2,000 fully equipped. 8532 N. Waukegan Rd. 967-8331 (7) BUSINESS OPPORTUNITY BARBER SHOP — 4628 N. Pulaski Rd. Well establ., good going business. $1,000 cash. Illness forces sale. By Owner. 777-3646 ) (7) REAL ESTATE FOR SALE 2-6s OCTAGON yellow brk., 2 gas furnaces. Mod. cab. kit., 2 car brk. gar. Vic. 5300W-1300N. Low $30’s. Immed. poss. By Owner. 379-2053 ’ rousse v klet. V to se je prišlo skozi odprtino v tleh sobe, ki je bila kuhinja in salon zajedno. Ko se za pet minut zopet prikaže, je abbe že sedel in se opiral z rokami ob mizo, dočim je Margotin že sklenil z njim mir in sedel s stegnenim vratom in poželjivimi očmi pred njim, pričakuje, da si naroči ta nenavadni popotnik tudi kake jedi. “Ali ste sami?” vpraša abbe krčmarja, ki postavi predenj na mizo steklenico in čašo. “O moj Bog, da, sam ali vsaj prav tako kakor sam, gospod abbe, kajti moja žena mi ne more pomagati v nobenem oziru, ker je vedno bolna, ta uboga Carconte.” “Ej, vi ste torej oženjeni?” pravi duhovnik z nekakim sočutjem in skrbno opazuje ubož-no opravo male krčme. ‘•‘Vidite, da nisem bogat, au ni res, gospod abbe?” pravi Caderousse in Vzdihne. “Toda kaj hočete! Ali nam za srečo ne zadostuje, da smo pošteni?” Abbe vpre vanj oster pogled. “Da, pošteni, in pošten sem,” pravi krčmar z roko, položeno na prsi, in kimaje z glavo; “a v sedanjih časih ni mnogo Iju-dij, ki lahko trdijo, da so pošteni.” “Ce govorite resnico, tem bolje za vas,” pravi abbe. “Trdno sem namreč prepričan, da pride prej ali slej čas, ko bodo dobri poplačani in hudobni kaznovani.” “Tako govoriti, to je vaš poklic, gospod abbe,” pravi Caderousse grenko; “sicer pa vsak lahko veruje, kar hoče.” “Vi nimate prav, da govorite tako, prijatelj,” odvrne abbe, “in morebiti vam prav kmalu lahko dokažem resničnost svojih besed na samem sebi.” “Kaj hočete s tem reči?” vpraša Caderousse začudeno. “Reči hočem, da moram pred vsem vedeti, če ste vi oni, .s komur imam opraviti.” “Kakšne dokaze zahtevate?” “Ali ste poznali leta 1814- ali 1815. mornarja, ki se je imenoval Dantes?” “Dantes! Če sem poznal ubogega Edmonda?” To bi pač menil! Saj je bil izmed mojih najboljših prijateljev!” zakliče Caderousse in postane rdeč kakor škrlat, dočim se poostri abbe-jevo oko bolj in bolj. “Da, res menim, da se je imenoval Edmond.” “Dobro vem, da se je imenoval Edmond, ta mali dečko, prav tako gotovo, kakor se imenujem jaz Gaspad Caderousse. In kaj se je zgodilo z ubogim Ed-mondom, gospod?” nadaljuje krčmar. “Ali ste ga poznali? Ali še živi? Ali- je prost? Ali je srečen?” “Umrl je nesrečen in obupan v ječi v Toulonu.” Vsa rdečica izgine s Cade-rousseovega obličja, ki postane smrtnobledo. Obrne se in abbe vidi, kako si obriše solzo, ki mu kane na lice. “Ubogi dečko!” vzdihne Caderousse. “Torej, gospod abbe, to je takoj vzgled za resničnost mojih besed, namreč, da je naš dobri Bog dober samo hudobnim. O,” nadaljuje Caderousse z ognjem, ki je lasten prebivalcem juga, “svet postaja vsak dan slabejši. Ljudje zaslužijo, da bi jih pomoril z ognjem in mečem; s tem je rečeno vse!” “Videti je, da ste ljubili tega mladeniča iz dna svojega srca, gospod,” pravi abbe. “Da, zelo sem ga ljubil,” pravi Caderousse, “dasi si imam očitati, da sem ga nekaj trenotkov zavidal za njegovo srečo. Toda kakor gotovo se imenujem Caderousse, tako gotovo me je bolela pozneje njegova, nesreča.” Za nekaj trenotkov nastane molk, tekom katerega opazuje abbe izpreminjajočo se krčmarjevo fizijognomijo. “In vi ste tega ubogega mladeniča poznali?” nadaljuje Caderousse. “Poklicali so me k njemu, ko je ležal na smrtni postelji, da sem mu dal poslednji blagoslov,” odvrne abbe. “In na kaki bolezni je umrl?” vpraša Caderousse z ginjenim glasom. “Radi česa umrje tridesetleten človek, ki je v ječj, če ne zato, ker je v ječi?” Caderousse si obriše znoj, ki mu je stopil na čelo-“Kar je pri vsem tem čudno,” nadaljuje abbe, “je to, da je Dantes na smrtni postelji poljubil noge križanega Kristusa in mi prisegel pred njim, da ne ve, zakaj je v ječi.” “To je res, to je res,” pravi Caderousse, “tega ni mogel vedeti. Ne, gospod abbe, ubogi mladenič ni lagal.” (Dalje prihodnjič) ----o—_— podpirajte slovenskb TRGOVCE MLADINA JIH IMA RADA — Fantiči na Cipru se z oddelkom britanske armade, ki pomaga skrbeti na otoku za mir med Grki in Turki, kar dobro razumejo. Slika kaže fantiča, ki se je spravil na britansko oklop-no vozilo m se razgovarja z njegovo posadko. JANUAR Itu S, 15* nCLI-DSI »asafetep KOLEDAR društvenih prireditev JANUAR 15- — Letna konferenca delničarjev Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Začetek ob osmih zvečer. 16. — Slovenski šporlni )tlub priredi “Zimski večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Vandrovci. Začetek ob 8: 23. — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci. 31. — Materinski klub fare sv. Vida priredi kartno zabavo v Avditoriju ob 3.30 pop. FEBRUAR 6 — “Roaring 20’s” v Slov. nar. domu na St- Clair Ave. 7. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 13. — Katoliški vojni veterani Post 1655 priredijo v dvorani pri Sv. Vidu Valentinov ples. 14. — Klub slov. upokojencev v Euclidu slavi svojo 10-letnico z večerjo, družabno zabavo in plesom v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 3.30. 20. — Lilija priredi “maškaradni ples” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Vandrovci”. 21. — Fara Marije Vnebovzete priredi Predpostni bazar v šolski dvorani. 21. — Perry Home Owners Personality Banquet at SNH, St. Clair Avenue, at 4 p-m. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v dobrobit vzdrževanja šole. MAREC 6 — Večerja in ples kluba upokojencev na Waterloo Rd. 7. — Jadran poda koncert ob 3.30 pop. v Slovenskem delav- SKOZI PREGLED — Potnica gre skozi pregled na letališču v Helsinkih na Finskem. Naprave odkrijejo vsako kovino, ki bi jo imela potnica na sebi. Če je potrebno, sledi taki splošni preiskavi še "posebna”. skem domu na 15335 Waterloo Rd. 20. — Slovenska Telovadna Zveza poda telovadno akademijo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. 21. —Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu nudi v avditoriju od 8. dop. do 1.30 popoldne zajtrk s klobasicami in palačinkami. 21. — Federacija slovenskih narodnih domov priredi banket v počastitev “moža leta” v Slov. nar. domu na St. Clairju. APRIL 4. — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 17. — Materinski klub fare sv. Vida priredi polka plesno zabavo v Avditoriju. Začetek ob 8. zvečer. Igra Slogarjev orkester. 17. — DSPB TABOR priredi spomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. MAJ 2.—Pevski zbor Triglav poda svoj 24. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 4. } popoldne. | 9. — Materinska proslava Slovenske šole pri Sv. Vidu. la- — Pevski zbor Korotan praznuje 20-letnico v S.N.D. na St. Clair Ave. Pričetek koncerta ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 27. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. 30.— Na Slovenski pristavi bodo tekme v • odbojki, ki se j in bodo udeležili SSK iz Clevelanda, skupina iz Toronta ter odseki SAVE v New Yorku, i Chicagu, Torontu in Minnea-polisu. ;50. — Društvo SPB Cleveland pripravi spominsko svečanost za žrtve druge svetovne vojne in revolucije v Sloveniji v letih 1941-45 na Spominski dan pri Mariji Lurški na Pro- vidence Heights na Chardon Rd. JUNIJ 5. — Baragov dom priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu SENKLERSKI VEČER z večerjo in plesom. Igrajo Vandrovci. JULIJ 14. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. AVGUST 1. — Federacija KSKJ društev priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd. 15. — Katoliški veterani Post 1655 priredijo piknik na prostorih ADZ v Leroyju, O. 15. — Fara Marije Vnebovzete priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani. 22. — Društvo Najsv, Imena pri Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd. 22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju. SEPTEMBER 12. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja. NOVEMBER 6. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri. 7. —Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 13. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 21. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 20. in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu. 21. — Jadran poda koncert ob 3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd- I ^--=---- v ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnder»on 1-0628 NI JI SE DO POKOJA — Theresa Wallach je bila v drugi svetovni vojni prva motociklistka v britski armadi. Kasneje se je preselila v ZDA in je nedavno v Chicagu odprla popravljalnico za motorna kolesa. Na sliki jo vidimo na motociklu.