,i„. ■’' i . .-.T.Vei &/--_ •duuoni italiano in Rnsiia: f opera tore cinematografic* mtee 1’azioue JU ona pattu*il* •» dl d«, — ItalUaaaM •kspadteUM ab«* ▼ Rusiji: tj -g-rtut ***— »ntau^ChTi P«!kloa p!af«n« ▼ TEDNIK Brez setve in žetve Slovenski rek Leto XIV. V Ljubljani, L januarja 1942-XX* štev. 1 (637) •DRUŽINSKI TIONIK« Izhaja ob Cctitkih. Orednlltv* ta nptau v Ljubljani. Miklellčcva 14/IIL Polt m predal It. SIS. Telefon it SS SZ. — Račun poštne hranilnice s Ljubljani it. 15.SOS. - RokopiaoT ne eračamo. nefrankiranih dopisov ne iprejemamo. Za odgovor Je treba priloiiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA •U tata 10 Hr. »J, Ista Z0 Hr, Tac leto 40 Hr. V tujini M Ur na leto. — Naročnino Ja treba piačaN vnaprej. CENK OGLASOV ▼ tekstnem delu: enoatolpčoa petltna vrata ali njen proa'or (vilina S mm in Urina SS mm) 7 lir: v oglasnem delu 4.50 Ure. V dvobarvnem tlaku colv pc dogovoru — Notice: vrstica 7 lir Mali oglati : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod ie posebej. Pri večkratnem naročilu popust. danes: Italijanščina za Slovence (OJ. »n. 04 Dri&mS proračun za Na seji ministrskega sveta so obravnavali celo vrsto perečih problemov V soboto, 27. decembra cb 10. dopoldne se je sestal pod predsedstvom Duceja ministrski svet. Razen tekočih vprašanj je na seji obravnaval tudi vrsto problemov, glede ka.erik so bili sklenjeni primerni ukrepi. Na predlog Duceja fašizma in načelnika vlade so sprejeli načrt zakona, ki določa povečanje pokojnin in posebnih doklad za vseh osem kategorij vojnih invalidov. Invalidnine se povečajo pri prvih 4 kategorijah za 6 do 40 odstotkov, pri ostalih 4 za 6 do 15 odstotkov. Tudi vse posebne doklade in prispevki so bili a tem zakonskim načrtom znatno povečani. Ukrep se uveljavi s 1. januarjem prihodnjega leta. Sprejet je bil tudi predlog o posebni izredni dosmrtni pokojnini dedičem Costanze Garibaldijeve. Na predlog pravosodnega ministra je bil sprejet zakonski odlok, ki ureja vprašanja o upravni likvidaciji gospodarskih podietij. Z njim se izpopolnjujejo v novih zakonikih izvedene reforme. Novi zakon obsega 250 členov in ureja vsa vprašanja insolventnih trgovinskih podjetij. Sprejet je bil tudi načrt dekreta s kazenskimi določbami v primerih delovnih prekrškov. Ministrski svet je proučil in odobril novi. proračun za finančno postovno dobo 1942-43. Na osnovi skrbnih ocen dohodkov posameznih resorov in proračunov zneskov, ki bodo potrebni za državno upravo v prihodnjem poslovnem letu, je bil državni proračun takole določen: Izdatki: 20.364,i'08 847 lir za finance, 691,020.100 za pravosodje, 444,111 140 za zunanje zadeve, 439,406.755 za kolonialne zadeve. 3.015,809.719 za nacionalno prosveto, 1.432,596.309 za notranje zadeve, 1.074,542.401 za javna dela, 731 277.464 za promet, za vojsko 5.424,427.200, 4.538,977.130 za mornarico, 4.188,676.000 za letalstvo, za kmetijstvo in gozdarstvo 963,326.257, za korporacije 344.949.588. 133.855.0fHl za ljudsko kulturo in 37,759.500 lir za ministrstvo za devize in valute skupno lir 43.825,544.111. Dohodki: skupno 35.424,600.000 lir. Primanjkljaj: skupno L. 8.400,944.111 V primerjavi s proračunom za poslovno dobo 1941-42 določa novi državni proračun povečanje izdatkov za 4.342,200.000 lir ter povečanje dohodkov za 3.949,100.000 lir. Po državnem proračunu za tekočo poslovno dobo bi moral znašati primanjkljaj 8.784,000.000 lir. Potemtakem bo primanjkljaj v prihodnji poslovni dobi za 393,100 000 lir manjši. Izdatki se bodo povečali zaradi zboljšanja gospodarske službe v državnem gospodarstvu. Skoraj za dve milijardi se dobo povečali izdatki za normalne potrebe vojaške uprave. Znatno so bile povišane tudi postavke ministrstva za nacionalno prosveto, jjosebno zaradi novih načel šolske vzgoje ter ustanovitve novih razredov, potrebnih spričo večjega števila šoloobveznih otrok V proračunu izdatkov niso upoštevane vsote, ki bodo potrebne zaradi izrednih razmer za nadaljevanje voine, pač pa so hili znatno povečani krediti finančnemu ministrstvu za kritje državnih dolgov Po dobrem premisleku je bila v ta namen določena postavka povečana za 3 890,000.000 lir. tako da bo finančno ministrstvo kos izrednim zahtevam sedanjega položaja bodisi glede na vojne potrebe kakor glede na izdatke civilnega značaja, ki bi postali nujni zaradi vojnega stanja. Te potrebe bodo krite v proračunski dobi od časa do časa. kakor bodo pač nastajale. Za dobri dve milijardi so se znižali proračunski izdatki ministrstev za javna dela, za zunanje zadeve ter za kmetijstvo in gozdarstvo, poskrbljeno pa je bilo za plačila za izredna javna dela v Kraljevini kakor tudi v Albaniji z izdajo posebnih kreditnih potrdil v smislu zakona z dne 11. julija t. 1. Zneski, potrebni za plačila se bodo vključili v posamezne državne proračune, kakor bodo pač zapadli. Upoštevani so bili novi izdatki za povišanje invalidnine, kakor je bil glede njih •prejet poseben načrt zakona ob pričetku seje. Na predlog finančnega ministrstva je bil sprejet tudi načrt zakona, ki določa nove davčne olajšave za dediščine po padlih » vojni in jih razširja tudi na dediščine po onih, ki so pacUi v i Afriki ifi Španiji. Na predlog Duceja kot ministra za mornarico je bil sprejet načrt zakona, ki pooblašča mornariškega ministra, da dodeli potrebno število nižjih častnikov zboru pristaniških poveljništev na osnovi izrednih natečajev za rezervne oficirje. Na predlog prosvetnega ministra so bile sprejete posebne odredbe glede ustanavljanja italijanskih znanstvenih zavodov v tujini. Na predlog ministra za javna dela je bil med drugim sprejet zakonski odlok, po katerem odstopa messinska občina svoja stanovanjska poslopja in stav-bišča avtonomnemu fašističnemu zavodu za ljudske stanovanjske hiše ter zavodu »Incisc. Na ta način bo mogoče spraviti v ravnovesje občinsko gospodarstvo. Na predlog prometnega ministra je bil sprejet načrt zakona, ki določa posebne denarne nagrade za posadke tovornih ladij, ki predro ali skušajo predreti sovražno blokado. Seja ministrskega sveta se je končala ob 12.30. Prihodnjič se bo ministrski svet sestal 7. februarja. Božično obdarovanje siromašnih mafer in otrok Eksc. Vis. Komisar na prireditvi pokrajinskega Ženskega Fašija v dvorani Dopolavora Preteklo sredo je Ženski Fašijo v Ljubljani obdaroval večje število najpotrebnejših mater in otrok. Obdarovanje se je vršilo v sedežu Pokrajinskega Dopolavora na Taboru. Dvorana je bila slovesno okrašena z državnimi trobojnicami in slikami Kralja-Cesarja in Duceja ter z dvojezičnim Ducejevim izrekom. Dvorano so napolnile siromašne matere s svojimi otroki. Obdarovanje se je začelo ob 11.30. Dobrodelno prireditev Ženskega Fašija je s svojim obiskom počastil tudi Eksc Emiho Grazioli, Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino. Gosta so pred vhodom v poslopje sprejeli podtajnik Stranke comm. dr. Giorgio Gat-ti. nadzornik Pokrajinskega Dopolavora g. Dario Liberati, zaupnica Ženskega Fašija ga. Devecchijeva in mnogi drugi predstavniki Stranke in obla sti. Godba II. grenadirskega polka je zaigrala Kraljevo himno in »Giovi nezzo«. Visoki gost se je takoj nato podal na oder, živahno pozdravljen od vseh prisotnih. V spremstvu Ekscelence Visokega komisarja so bili pod-.prefekt g. David, poveljnik divizije general Orlando, komisarjev osebni tajnik stotnik Rufini, podpoveljnik GILLa prof. Cassani, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič. zastopnik g. kne-zoškofa dr. Gregorija Rožmana, predstavnik univerzitetnih organizacij dr. Franchi, načelnik socialnega oddelka pri Visokem komisariatu, predsednik Pokrajinske delavske zveze, mestni svetniki in mnogi drugi. V dvorani je visokega gosta pozdravila zaupnica Zenskega Fašija ga. Devecchijeva. ki se mu je najprej zahvalila za obisk, nato pa je v italijanščini imela nagovor, ki je bil nato preveden v slovenščino: »Ekscelenca! V Ljubljanski pokrajini, kakor tudi v vseh pokrajinah Italije, se v Ducejevem imenu v tem svetem dnevu, v pričakovanju rojstva bož- jega, praznuje z ganljivimi obredi dan, v katerem se poveličujeta Fašizmu najljubši bitji: mati in otrok. Po navodilih Vaše Ekscelence bomo razdelili v novi italijanski pokrajini naslednja darila; 160 zavitkov, vsebujočih 11.200 kosov oblek in perila, 408 denarnih nagrad po 100, 150, 200 in 250 lir, 5 zibelk in 50 oprem za dojenčke, izmed katerih bo 15 podeljenih materam v mestni porodnišnici. Za to slovesnost, katere namen je nagraditi mnogočlan-ske družine in zaslužne starše za dobro vzgojo otrok, smo izdali skujmo 250.CC0 lir. ScZffirui • nsgrajettib družil) je bil sestavljen deloma iz seznamov, ki smo jih prejeli od raznih mestnih uradov, največ prisotnih mater pa se je prostovoljno javilo v naših uradih, kjer so nam z zaupanjem govorile o svojih družinah, o delu, o trpljenju, ki jih obdaja; deležne so bile naše brezpogojne vzajemnosti, one vzajemnosti, ki je bistveni temelj očarljivega Fašističnega vzora. Ekscelenca 1 To poudarjam zato. ker želim, da bo Vaše srce ozarjalo upanje, ono upanje, ki je za nas Fašiste največje in najdražje: da bo namreč v srcih številnih mater nove pokrajine, kakor tudi 03tale množice skromnega, delavnega in dobrega ljudstva vzklila z današnjim dnem iskra ljubezni do Njega, ki s trdno roko in mirnim srcem vodi usodo vojskujoče se domovine: iskra ljubezni do našega preljubega Duceja.«. Visoki komisar se je za pozdrav zahvalil in takole odgovoril: »V vsej kraljevini Italiji Je današnji dan posvečen slavljenju matere in otroka, to je posvečenju družine. Fašistični režim je po volji Duceja z mnogimi raznovrstnimi ukrepi uvedel dobrodelne pobude v korist družine in to posebno v korist družin z velikim številom otrok. Z uvedbo italijanske zakonodaje v tej pokrajini bodo zgoraj omenjeni ukrepi koristili tudi družinam te jjokrajine. Medtem ko ko- munizem družino uničuje, fašistični režim priznava v njej poglavitno osnovo nacije in zaradi tega jo ščiti in krepi. Ni si mogoče zamisliti obstoj kulturnega naroda, pri katerem ni ohranjena poleg vere visoka moralna vrednost družine. Danes se v imenu Duceja v vseh krajih j>okrnjine podeli 384 denarnih nagrad družinam z velikim številom otrok, katerim je pomoč najpotrebnejša in sicer v skupnem znesku 25.000 lir, poleg tega se izroči tudi 1695 otroških oprav oziroma zavojev z oblačili. S tem bo obdar jenih skupno 2038 družin. Zdravi in pošteni del slovenskega prebivalstva bo brez dvoma znal ceniti to novo gosto velike dobrohotnosti Duceja. Ob tej priliki Izrekam željo, da se bo prebivalstvo z lojalnostjo znalo izkazat! hvaležno velikemu i*a‘ijanskemu narodu s tem, da bo reagiralo proti oni peščici t-omunistov, ki kot plačanci nam sovražnih držav in |)od krinko potvorjenega nacionalizma ubijajo, ropajo, zavajajo zaslepljene in zapeljane ljudi v pogibelj in ustvarjajo nered, kjer bi bilo potrebno mirno sožitje. Ponovno vam zagotavljam, da je naša vlada vlada neomejene trdote, istočasno p« t-.di izredne pravičnosti. Italija je večkrat dokazala svojo dobrohotnost in lojalnost. Slovenski narod naj si z isto lojalnostjo zna ohraniti to dobrohotnost in istočasno mora imeti pred očmi. da bo njegova prihodnjost zelo težavna, ako ne bo končno uvidel, da je v interesu njegove bodočnosti po- trebno prijaviti neizprosno vse one, kt ga hočejo zapeljati na katerokoli pot« ki ni istovetna z najlojalnejšim sodelovanjem. Želim vam in vašim družinam, da bi ai ohranili mir in boljšo bodočnost.« Po govoru Ekse. Viaokega komisarja, ki je bil takoj preveden v slovenščino in ki so ga prisotni spremljal z n® j večjo pozornostjo, se Je začel« razdeljevanje daril. Razdeljevanje j« otvori! sam Visoki komisar, ki se j« z vsako materjo prosebej in tudi » otroki očetovsko prisrčno razgovarjal in se zanimal za razmere doma. Na prireditvi je vladala topla domačnost. Okoli 13 se je \ i pekj kom^sr prisrčn« poslovil od vseh in se vrnil v Vladne palačo. Fasistke v ženski bolnišnici Preteklo sredo popoldne je poverje-nir* Ženskega Fašija Devecchijeva v spremstvu podjtoverjeniee Cassanijeve in ge Ruffinijeve obiskala Žensko bolnišnico in je v imenu Duceja razdelila ob priliki materinskega in lečjega dne med matere celo vrsto oprem za novorojenre. Fašistične prvakfnje so se dolgo časa razgovarjale z materami is to M zanimale za njihov položaj. Matere so bile o !tka zelo vesel« ta so poverjf nici ponovno izrazile svoj« globoko /»hvalo z« w cialno pomol r«« žima. ki jo izvaja po Ducejevi volji. Naredile Visokega Komisarja Likvidacija premoženja na ozemlju bivše Jufjoslaiije, priključenem Nemčiji Visoki Komisar za Ljubljansko po-j>okrajino obvešča, da so. z ozirom na dogovore, sklenjene med italijansko in nemško vlado, pooblaščeni likvidirati svoja premoženja, nahajajoča se na ozemlju bivše Jugoslavije, sedaj priključenem Nemčiji, in prenesti čisti izkupiček, Slovenci: a) ki so dne 1. IV. 1941-XIX bivali na ozemlju bivše Jugoslavije, sedaj priključenem Italiji; b) ki so tukaj rojeni in ki so bili dne 1. aprila 1941-XIX semkaj pristojni, pa so se pred 10. decembrom 1941-XX preselili v Italijo iz pokrajin bivše Jugoslavije, sedaj priključenih Nemčiji, in so izjavili pred pristojnimi italijanskimi oblastmi, da si želijo ustanoviti svoje stalno bivališče v Italiji pod pogojem, da jim bo naknadno priznano državljanstvo. Osebe, ki nameravajo uveljaviti svoje pravice glede premoženj na podlagi zgoraj navedenega dogovora, morajo v roku enega meseca, a najkasneje do 30. januarja 1942-XX, poslati Visokemu Komisarju za Ljubljansko pokrajino izjavo v dveh enakih izvodih, j>otem ko je župan občine njihovega bivališča na samih izjavah potrdil točnost prijavljenih osebnih podatkov. Tiskovine za izjavo dobijo proeflel pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani in pri okrajnih pogiavarstvih, pri katerih lahko dobijo tudi potrebna p« jasnila. Ljubljana, 20. decembra 1941-XX. Visoki Komisar ca Ljubljansko pokrajlnoi EMILiO GRAZIOLI Ustanovitev pokrajinskega podpornega sklada Visoki Komisar ca Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dno 3. maja 1941-XIX št 291 in smatrajol za potrebno, da se obče podporno del« v območju pokrajine vzporedi in poenoti, odreja: Cfen 1. Pri Visokem Komisariatu se ustanavlja Pokrajinski podporni zavod. Zavodu je namen, podpirati po krajevnih odborih, ki se ustanovijo v občinah pokrajine, posameznike in rodbine, ki so v posebno težavnih življenji skih razmerah. Clen 2. Pokrajinski podporni zavoit vodi upravni odbor, sestavljen iz predJ sednika, ki ga imenuje Visoki Komi-i sar, in iz tehle članov: Enega predstavnika Zveze bojevni-1 Ških fašijev, pokrajinske zaupnice ŽenW skih fašijev, ljubljanskega župana aU( njegovega odposlanca, pokrajinskega zdravnika, načelnika odde’ka za socialno skrbstvo pri Visokem Komisariatu^ predsednika Pokrajinske delavske zv«-' ze, predstavnika Prehranjevalnega a*-voda Ljubljanske pokrajine. Clen 3. Zavod deluje podporno p« občinskih podpmrnih odborih, ki jih vodijo predsednik in dva do štirje Člani, izbrani izmed posebno prikladni« oseb, spadajočih po svojem bivališč« ali po sedežu svoje gospodarske delavnosti v zadevno občino. Ljubljanski občinski odbor Imenuji Visoki Komisar, odbore drugih pa krajevno pristojno politično okraji oblastvo. Clen 4. Pokrajinski podporni zavod dosega svoj namen: a) z morebitnimi dohodki imovine: b) z vsotami, ki m« jih daje na razpolago ministrstvo! c) s sredstvi, ki mu jih eventualno n* kaže Visoki Komisariat; č) z vsotamL določenimi v občinskih proračunih, u se odstopijo zavodu, kolikor zadevaj« občno pomoč; d) z morebitnimi naklonili ustanov in zasebnikov in z razni mi drugimi dohodki. Clen 5. Navodila za upravno tu rss čunovodstveno jtoslovanje Pokrajinskega podpornega zavoda se izdajo s posebnim pravilnikom. Clen d. Nikakršne sprememb« a^ kar sejtič« delovanja in poslovanja te javnih podpornih ia dob**- Afarfali—««H a« A. siru in “oKS krai-3 Mnifc ustanov • posebnimi nameni, to ostanejo nespremenjene tudi naloge •bSin, kolikor jih ne prevzame novi ■avod, kateremu ae odstopi tisti del podpornih skladov po občinskih proračunih, ki se določijo vsako leto za •bino pomoč, spadajočo odslej v pristojnost Pokrajinskega podpornega zavoda Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 17. decembra 1941-XX. Visoki Komisar *a Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOH Omejitve v železniškem potniškem prometu 8 1. januarjem bodo nkinjene in omejene tudi nekatere vozne olajšave Zaradi •plo£nih koristi j« bilo potrebno omejiti promet s potniškimi vlaki v Itali|i. Zato je bilo pred kratkim nekaj potniških vlakov tudi ukinjenih, kakor je kito javnoeti ie sporočeno. Te ukinitve vlakov oziroma omejitve v ieleeniikein potniškem prometu tahtevajo, da mi čim bolj omeji iievilo potujočega občinstva. S tem namenom je bilo sklenjeno • t. januarjem 1942 nki„iti nekatere vrtte vozovnic in olajšav. Izdajali ne bodo več navadnih železniških vozovnic za vožnjo »tja in nazaj<, nedeljskih kart in ‘posebnih vozovnic, kakršne »o dozdaj izdajali izletnikom; dalje vozovnic za krožna potovanja • prestopanjem in brez prestopanja; mesečnih in tedenskih vozovnic, vozovnic za prosto potovanje in turističnih kart za takšna potovanja, izkaznic, s kakršnimi Je bilo dozdaj možno kupiti vozovnico za znižano ceno, izkaznic za skupinska družinska potovanja po znižani ceni, vozovnic s popustom, izdanih na določeno Itevik) kilometrov, dodatnih vozovnic za potovanja posameznikov in skupinska potovanja za tujce in Italijane, ki bivajo v tujini ia * Italijanski Afriki ter italijanskih posestih in vozovnice po znižani ceni ta potovanja v skupinah za gojence zavodov za pouk in vzgojo. Poleg tega bodo * istim dnem uvedene naslednje omejitve: Izdajanje navadnih abonmajev bo omejeno samo za potovanja na manj ko 100 km dolgih progah. Edino Izjemo tvorijo ie trgovski zastopniki, ki so ret samo zastopniki, ne pa sami tudi trgovci. To morajo dokazati s potrdilom pokrajinskega korporacijskega urada, ki ga potrdi tudi kr. prefektura. Za te vrste potnikov omejitve ne veljajo. Omejena so potovanja zasebnikov po znižani ceni, in sicer z navadnimi potniškimi vlaki, kakor tudi državnih uslužbencev, ki imajo posebno dovoljenje (sem spadajo tudi železničarji). Člani njihovih družin smejo po znižanih cenah potovati le štirikrat na leto. Omejena so dalje potovanja z navadnimi potniškimi vlaki, in sicer po znižani ceni za poštne in brzojavne uradnike, ki potujejo po zasebnih opravkih, in za člane njihovih družin. Prvi te smejo vožnje po znižani eeni po-tlužiti štirikrat na leto, njihovi svojci pa le dvakrat; dalje potovanja t navadnimi potniškimi vlaki po znižani •eni za častnike na dopustu, ki Imajo posebno dovoljenje. Oni ta mi in člani njihovih družin se tmejo poslužiti takšne znižane voznine le šestkrat na leto. Z navadnimi potniškimi vlaki pa M smejo po znižani ceni peljati štirikrat na Mo ljudskošolski učitelji, ki Imajo ta to tudi posebno izkaznico. Rodbine **iakov, ki uživajo popuste, •e »mejo peljati t popustom štirikrat M Mo. neomejeno pa je število frtotefc ,PmMnskega tednika* HOM IT E L JI IN IZUMI NAPISAL D. 1NGE Ca M hotel kdo Mrimom prodajati ledenice, Arabcem v puščavi pa mo-Inrae talne, bi (a ljudje imeli za bedaka. So pa ljudje, ki »znajdejo •tvari, ki alkomur niso potrebne, a k* zahtevajo, da bi jih ljudje spošto-tn jih občudovatil V uradih za patente poznajo ljudi, ki to jim patentirali po trideset izumov, pa niti •nega niso »vedli v praktično iivlje-Bj«. Vse to so imeti v mislih strokovnjaki iz vrst svetovnih izumiteljev, n so postavili osem osnovnih načel, ki naj bi jih imel vsak izumitelj pred mtml. Kolik* ljudi bo uporabljalo vaš izum? Idealen izum bi bil tisti, ki bi bii potreben vsakemu človeku na svetu k ki bi ga moral človek obnavljati veak teden ali mescc ali vsaj enkrat »a teta. S tem seveda ne morete računati, a nekateri izumi so res zelo razširjeni. Take se na primer srajčni rumbi, lasnice, vezalke, igle, Igračke ts podobne reči postali predmeti vsakdanje uporabe in izumitelja obogatili, ftaprav jih imajo ljudje za drobnja-Ptov, obtoženih sabotaže in vohunstva. 11 obtožencev so obsodili na smrt, 22 na dosmrtno ječo, dva izmed n j h sta bila pa oproščena. l.!ed obsojenci na smrt je tudi bivši anglt-*ki tiskovni ataše v Sofiji Norman Davis in uradniki bivšega jugoslovanskega poslaništva v Sofiji. Petrovič, Nenadovič, Sepčič in Sokolovič. Nore cigarete so začeli prodajati te dni [>o trafikah na Hrvatskem. Nove cigarete se imenujejo Hum. v prihodnosti bodo prišle v promet še ostale vrste cigaret t izključno hrvatskimi imenL Nemški prors-^-Hni minister Gob-beU je imel za Božič govor, v katerem jo dejal, da bo nemški narod vztrajal v voini do končne zmage. Zahvalil se je prebivalstvu za neomajno zvestobo zl isti v krajih, prizadetih zaradi bombardiranja, spomnil se je pa tudi borce*, Ki so padli za domovino .n /ugotovil, narodu veliko bodočnost. V mislih na svojega poglavarja se je .ie'n-Iki narod združil v silen blok v službi domovine ki bo po vojni še lepša in večja Hiller se Inhko zanaša na svoj narod doma in na fronti Častno treslo je delati za mir, ki bo dosežen z zmago. 6 teroristov izmed osmih, obtoženih v procesu zaradi napada na italijansko posadko v Ložu so pretekli teden ju-stificirali v nekem kraju blizu Ljubljane. Obttojencema Lipovcu in Janežiču so smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo. Nemški zunanii minister Ribbentrop je pod^l nekemu španskemu poročevalcu nekaj izjav. Govoril je o pomenu trojnega in orotik^-minternskega pakta in zagotovil poj>olno nemško zma?o Poudaril je. da se nemški vojaki prav dobro zavedajo, da bi bili v primeru neuspeha izgubljeni ne samo oni. temveč tudi njihove družine in ves narod, kajti sovražnik bi bil neusmiljen. Zato mora biti boj brez kompromisov, da bo za dolga stoletja zagotovil ne samo mir, temveč da bo minula sleherna nevarnost z vzhoda. Rusko vprašanje bo prihodnje leto likvidirano. Dejal je španskemu poročevalcu, naj zagotovi Španiji, da bo ob koncu spopada zrnasta Nemčije popolna in tako gotova, kakor je eotovo premikanje zemlje okrog sonca. 15 novih nemških šol bodo ustanovili po bosanskih in hrvatskih vaseh po odredbi hrvatskega prosvetnega ministra Prav triko bodo precej nemških pomožnih šol spremenili v redne šole. Dozdaj. so nemške šole ie v Zr-•rrebu, Sisku, Varaždinu in B-nja Luki, v ostalih večjih mestih jih bodo pa' ustanovili v bližnji prihodnosti. Mostni vojaški urad vabi vse svojce padlih jugoslovanskih vojakov naj sporoče njihova imena in rojstne podatke. vojaško edtniro in kraj njihove smrti na Ambroževem trgu št. 7. soba štev 6. Srbska vlada bo izdata z novim le tom protimasonske znamke, ki bodo prikazovale motive iz bojev proti komunizmu, masoneriji in Judovstvu. Zdaj je v Beogradu protimasonska razstava. 1.827 kil koruze in 219 kil ovsa so uničili leto« medvedje iz gozdov Ve-like Gore pri Ribnici. Zdaj je vložilo 34 malih posestnikov iz Dan, Bukovice, Kota, Sajevca. Zadolja in Ribnice prošnje, da bi jih oblasti rešile te nadloge. Vrsta izuma Po tvetovni vojni so iznašli posebno vrsto lasnic, ki so jih ženske no-gile v kiti. Kmalu so pa začele ženske lase ttriči in tako je bilo na lepem vse tisto, kar je bilo v zvezi z dolgimi lasmi, odveč. Modni izumi zmerom prinašajo dosti denarja. Posebno ženske so pripravljene žrtvovati vse za modno stvnr. Cisto maihnemu izumu utegne dati moda milijonsko vrednost. Prav tako pa lahko čez noč propadejo vsi upi in denar, vložen v produkt. V zvezi z modo le tudi izkušnja, da ima vsak izum svoj čas. 2e pred pet in dvajsetimi leti so izumili dovršen avtomat za telefonske centrale. Ker takrat še ni bilo toliko zanimanja za telefon kakor zdai. se izum nt obnesel in je padel v pozabljenje. Ko so pozneje uvedli telefonske centrale, so uporabili že druge konstrukcije. Naiteže je ugotoviti pra- vi trenutek za določeni izum. V nekaterih primerih je dobro, če Izumitelj pusti svojo zamisel dozorefj in z nikomer ne govori o njej, doVler ne pogodi pravega trenutka. Zjodi se pa tudi, da da izumitelj svoi izum prepozno patentirati, morda samo z^ •n dan tli en* uro, a vendar vs« Bjtgovo d»io postane adveč. Ktfetaa afert bo uttanovil val i*o»t Nekateri te rtvaajo po pretirani medi. večina 1JWJI *re pa vzporedno z raevoiem časa. Revolucionarne ■ Po radiu so javili iz Berlina, da nemška vojska potrebuje za vzhodno fronto veliko število smuči z opremo in čevlji vred. Za prvovrstne smuči plača država 30 mark odškodnine, za drugovrstne 20 mark, za tretjevrslne pa 15 mark. Kdor odda smučarske čevlje, dobi nakaznico za takojšen nakup navadnih čevljev, poleg tega pa potrdilo, s katerim bo ob nastopu miru lahko takoj nabavil smučarske čevlje. Vse smučarske tekme so zdaj v Nemčiji preložene, smučarski izleti pa niso dovoljeni. Dan brez kajenja bodo uvedli tudi ▼ Subotici po zgledu drugih madžarskih mest. Računajo, da bodo ta dan prihranili 100.000 cigaret, ki jih bodo potem poslali madžarskim vojakom na rusko fronto. Nikljsste novce v Franciji bodo zamenjali z aluminijastimi. Tako bodo z novo odredbo vlade pričeli kovati aluminijaste kovance po 0.50 in po 1 frank, medtem ko bodo nikljaste vzeli iz prometa. Živinsko kri so začeli prodajati nekateri mesarji v Trstu. Kri prodajajo kuhano po 2 liri kilogram. Ker nekatere gospodinje še ne vedo, kako lah-kb koristno uporabijo živinsko kri. bodo odprli več kuharskih tečajev, kjer jih bodo o tej uporabi poučili. Mleko na karte pripravljajo v Trstu, ker ga je doslej 'ekatedm primanjkovalo. Od 22. do 24. decembra so sprejemale mlekarne prijave konzu-mentov mleka, ki ga bodo odslej delili na karte. Nemški propagandni minister Giib-bels je pozval nemški narod, naj daruje čimveč oblačil in drugih potrebščin za vojake na vzhodni fronti. Po- 7 u se je baje odzvalo že veliko Nemcev. Darovali so doslej okrog 50.000 gramofonov in več ko 2 milijona gramofonskih plošč. Zato pričakujejo, da bodo zbrali tudi veliko volnenih oblačil in drugih potrebščin za vojsko. Na Madžarskem so izdali naredbo o eaplembi imetja vseh sovražnih filmskih podjetij. Oblasti so tudi prepovedale predvajanje najnovejših ameriških filmov. Za zatemnitev oken itd. kličite telefon 46-90, tapetnik Ivan Habič, Ljubljana, Poljanska 17. Italijansko ministrstvo ca gozdove bu razdelilo kmetovalcem nagrade po 5«« lir za vsak hektar površine, ki ;o boao posejali s pšenico, ržjo, ječmenom in soržico. Kmetovalci, ki želijo aotiti to nagrado, morajo izpol-n-ii posebno prijavnico, ki se dobi pri vsakem občinskem uradu. Rok predložitve prijavnic za ozimne sejat-ve traja do 6. januarja 1942. Prip-dniki nemško narodnostne ski, '-e iz Ljubljanske pokrajine morajo po italijansko-nemški pogodbi izseliti v Nemčijo io 20. januarja 1942 Nemci iz Ljubljane in okolice se bodo selili od 2. do 18. januarja. Podrobna pojasnila za preselitev daje transportni oddelek ki posluje v prostorih nemškega skupinskega vodstva. Zdaj pristojne oblasti pozivajo vee tiste Nemce, ki se kljub pozivu niso že prijavili zastran pregleda in popisa v posebnem vlaku za preselitev iz Ljubljane, naj se takoj javijo pri poslovalnicah nemškega pooblaščenca za preselitev v Ljubljani. Tisti Nemci, ki se tudi temu pozivu ne bodo pokorila, bodo morali sami nositi posledice, ki bodo nastale zaradi ne-pokoravanja predpisom nemško-itali-janskega sporazuma. Nemški zunanii minister Riben-trop je pretekli teden sprejel novega brvatskega opol namočenega ministra v Berlinu dr. Mileta Budaka. ki se je prišel predstavit. Hrvatski državni statistični urad je izračunal, da bodo na Hrvatskem pridobivali 175.000 ton železa na leto, ko bodo izkoriščali vse železne rudnike. Sedanja produkcija znaša komaj I 75 f¥)C ton. Uredba o ustanovitvi stanovskih in drugih združenj v okviru uetaškega pokreta je izšla na Hrvatskem. Po tej uredbi mora biti vsak Hrvat član svoje stanovske organizacije. Za voditelja stanovskih zvez in društev so imenovali poverjenika glavnega uetaeke-ga vodstva, tajnika predsedništva prof. dr. Alksandra Seitza. Hrvati pripravljajo v Berlinu veliko razstavo narodnih noš in ročnih del. Na razstavi bodo razstavili tudi modele kmečkih naselbin, kmečka glasbila in narodne izdelke, tako da se bodo nemški obiskovalci lahko seznanili 8 hrvatski mi narodnimi obi-ča ji. Iz Nemčije se ,ie vrni zadnje dni veliko število hrvatskih ujetnikov. Pred božičnimi prazniki so se baje vrnili v domovino vsi hrvatski ujetniki. Novo vrsto kruha so dobili Zagrebčani. V moki. ki jo je predpisalo ministrstvo za obrt za nov kruh. je 50 odstotkov pšenične moke in 50 odstotkov koruzne moke. Baje je ta kruh zelo redilen. Nemške jezikovne tečaje so otvori-le hrvatske oblasti v Mostarju in Sa-raje\u. Tako hočejo hrvatske oblasti utriiti hrvateko-nemško sodelovanje. Ministrstvo hrvatskega domobranstva je obiavilo. da iahko dobe državno službo tudi upokojenci, zlobi upokojeni častniki izpod 65 let, ki 90 pošteni Hrvatje. Državno službo lahko dobe proti posebni nagradi. Na spomlad bodo spet odšli v Nemčijo na delo tisti hrvatski delavci, ki so se jeseni vrnili v domovino. Centrala za kurivo v Beogradu je objavila, da bo Beograd kmalu zad st-no preskrbljen e kurivom. Od 22. novembra dalje je prišlo v Beograd okrog 600 vagonov drv iz dalnje in neposredne kolice. Zdaj ei mestna občina v Beogradu , zadeva, da bi ! ■ ad dobil še nove pošiljke kuriva. 2516 parov se je poročilo v Beogradu v zadnjih šestih mesecih, kar se doslej še nikdar ni zgodilo. vosti imajo precej izgleda na uspeh, a izumitelj mora biti pri tem zelo previden. Neka tovarna umetnega gnoja je hotela obrniti pozornost potrošnikov na svoj izdelek in ga je začela barvati z neškodljivimi barvami. Namesto da bi svojo prodajo povečala, jo je pa še pomanjšala, ker so se potrošniki navadili na belo umetno gnojivo in so mislili, da je barva škodljiva. Izpopolnitve so boljše od revolucionarnih novosti. Izboljšan pisalni stroj bo našel več kupcev kakor ‘pa nov stroj. Uvajanje novosti je običajno zelo drago, medtem ko izpopolnjevanje kakšne malenkosti lahko poveča prodajo. Kolikšne stroške terja uvajanje vašega izuma na trg? Izum, čigar izdelava je draga in H bi vzel vrednost dosedanjim produktom te vrste, bi težko prodrl, pa 6e bi bil še tako dober. .Ali vrednost Izuma ustreM rtnkan njegove produkelj«? Doslej so patentirali že cel« vzete ■vseh mogočih zamaikev z« »teMeaie«. Mnoge vrste so raa praktika«, a vendar jih izdelujejo taese sekaj vret. Neprestano jih iadelojejo ia predelajo na milijone keaev. Zakaj? Zametke zametujemo. Zete morejo ■«-----------1 •atrezati svojaea« a amen«, trn« več [morajo biti tudi poceni. Zato so se obnesli samo tisti zamaški, katerih vrednost ustreza najmanjšim stroškom produkcije. Alt more vaš farm konkurirati v ceeil Se nedavno tega je neki človek prišel na misel, da bi preprečil zmrzovanje zaščitnih avtomobilskih stekel s pomočjo žic. vlitih v steklo, ki bi jih ogreval električni tok. Misel je bila dobra, a praktično je niso uved- li, ker bi bila avtomobilska stekla z žicami za ogrevanje tako draga, da ne bi mogla konkurirati z navadnimi stekli. Ko so pa isti izum uporabili pri zaščitneaa steklu, ki ga lahko posebej pritrdijo na zaščitno steklo vsakega avtomobila, je izum uspel. Čeprav teta ieuaa še toliko prednosti, beete belko našli producenta zanj, če je njegeva cena večja od podobnih produktov, k* se še na trgu. Morda n« bo odveč mu aorti, da dragooenšk teaaaev niee tetaaaill ■ d »igo trajalo« raamiiljaajaaa, temveč da so do njih prišli slučajno v vsakdanjem življa«ju. iousnitolj avtogira je peMol n« tvojo nenavadno idej« v fflaMHšu. Rotacij«ki strej »je šinA v glavo« leoesitaiju med jutrnjim sprehodom. Temu je šinila v glave misel, bi je predstavljala bogastvo, v kopalni kadi, drugemu med službe bonje v cerkvi. V človeškem življenju ima slučajnost veliko vlogo, a delo iauauitelja mor« biti načrtno izveden«. JCidnica uccdftiUva Božična številka Družinskega tednika je prišla tako pozno na pošto, da je mnogi naši naročniki niso dobili pred božičem v roke. Zelo nam je neljubo, da se je to zgodilo, vendar moramo hkrati z opravičbo izjaviti, da ne zadene krivda ne uredništva ne uprave; kriva je bila tako imenovana višja sila, t J. pokvara tiskarskega stroja. Iz te ugotovitve Izvira še druga; da namreč gg. pismonoše pač niso bili krivi prepozne dostave lista, kakor so jih nekateri cenj. naročniki po krivem obdolžilL Prosimo vse prizadete, da sprejmejo to naše opravičilo z blagohotnim razumevanjem na znanje. Prejeli smo dopisnico, naslovljeno na Družinski tednik Domovino v Ljubljani. Ker nam ni znan list takšnega imena, temveč samo list Družinski tednik in list Domovina in Kmetski list, in ker vemo samo to da vsebina dopisnice ne ve’ja nam, prosimo neznanega naslovljenca, ki misli, da mu utegne biti dopis namenjen, naj pride po dopisnico sam v našo upravo. DRUŽINSKI TEDNIK Poglavnik dr. Pavelič je govoril ameriškim Hrvatom po zemunskem radiu, ki ga je prevzela država. To je bil prvi govor za Hrvate v Ameriki, zdaj se bodo pa redno vrstili. Vrsto govorov je otvoril Poglavnik; izseljence je pozdravil kot stare borce za svobodno Hrvat6ko in jim sporočil. da je Starčevičeva državnoprav-na zahteva z ustanovitvijo Nezavisne Hrvatske docela uresničena in da dane« hrvatski narod sam odloča o svoji usodi. Radiatorje it porcelana so začeli ii- delovati v Nemčiji zaredi štednie z železom. Posebno radi jih uporabljajo v bolnišnicah, kjer morajo paziti na čistočo. Baje so se zelo dobro obnesli. Hrvatski trgovinski minister jo izdal naredbo. po kateri je prepovedano klati svinje izpod 70 kil in telice do dveh let starosti. Živali, ki niso sposobne za rejo, smejo klati le po predhodnem živinozdravniskem pregledu. ZOBOZDRAVNIK SPEC1JAL1ST Dr. Stane Vrhovec crdinira zopet redno KARLOVŠKA CESTA 20 Tramvajska postaja Tel. 34-24 RSntgen Obsevanja Varaždinsko sodišče je obsodilo na smrt 361etnega Mata Čelija, ker je v svi jem stanovanju na neprijavljenem radijskem sprejemniku poslušal tuje radijske postaje. Prav tako je sodišče obsodilo na smrt tudi551etnega Zida Milana Weissa, ki kljub pozivu oblasti m oddal orožja. Mestno poglavarstvo v Zagrebu je izdalo naredbo, 6 katero v bodoče prepoveduje v kavarnah, slaščičarnah, gostilnah in mlekarnah predelavo olauke in tolčene smetane. Zagrebška občina bo tako skušala prebivalstvu zagotoviti potrebno količino presnega masla. Prav tako bo občina z novim letom uvedla nakaznice za mleko, tako da bedo preskrbeli zadostno količino mleka starčkom in otrokom. Otroci hodo dobivali po pol litra mleka na dan, starčki pa po tri decilitre mleka. V Osjeku so neda lovesno odprli nemško g._.,lazijo, v katero se le vpisalo okrog 1000 dijakov in dijakinj. Samo do deset kil različnih živil »mejo prevažati s seboj zasebniki na Hrvatskem. Za vsak večji promet z živilskimi proizvodi si morajo zasebniki najprej priskrbeti dovolilnico pri Zajedmici za promet j»r— v,;;.. ' V« vlaia je i»d*I n »rod ho, po kateri morajo vse vaške kršme in »kafanet zapreti »voj obrat Izvzet« s« samo tiste, ki »krbe za pretirano prebivalcev. Poleg tega bodo tod« marsikatero srbsko mesto, ki ne zf.<*i uši lega naziva, prek rešili v vas, da bodo tako rešili »rbski kmečki atau. 7t4etniee j« praaaevai v začetku pret. meseca Fraa Govekar, naš znani gledališki kritik in kulturni delavec. Med njegovimi najbolj znanimi deli so »Rokovnjači«, ki »o jih igrali že na mnogih slovenskih odrih in jih bodo tudi za njegovo 7'letnico vprironU* v Ljubljanski dram«. Pe uredbi e letnikih šolah ▼ Basal« imajo vse nemške šole pravico javaotei te uši vajo Me pravice, kakor ase drage državne šole. Poleg tega ee ■jihevi fejemai »fK-otecat šotni« e. •rbaka peite« sprav« be iatitJa seve aaaatke, «a katerih se aaeiikaai saeaeašaal Mamuti j«, Sajtešami, Žiea la lasta« ješHaike sa vse geešUae la raatikvratije j« iedale beograjske politi >•*•* ravaatetjetvo. Na Veh jaditeih MMk bede ■ »tenka aaved«ce vse jedi, ki Jak «tneje gostilničarji kuhati, se tudi njihove eetie. S tem bo policij« zatrla črno borzo. Gostilničarji ne bodo smeli kuhati jedi in živil, ki jih ui na trgu. Organizaciji dramskih in glasbenih avtorjev sta ee pridružili podobnemu italijanskemu državi emu društvu. Naeodni svetnik Jurij Marija Sangi-orji, predsednik italijanskega društva avtorjev je po pristanku Eksc. Vis. Komisarja sestavil sosvet, ki so vanj imenovali; Otona Župančiča kot predsednika, Frana Govekarja, Pavla Goljo, Antona Lajovica in Stanka Premrla za člane. Madžarska kulturna družba v Ne-zavisni Državi Hrvatski poziva vse Madžare, zlasti pa elane madžarske narodnostne 6kupine, naj izpolnijo svojo vojaško dolžnost do domovine in ee pridružijo boju proti boljševizmu in plutokraciji. Predsednik portugalske vlado j« pred parlamentom podal izjavo o britanski zasedbi portugalskega otoka Timorja v Tihem oceanu. Portu« ’~ka vlada je zahtevala od avstralske vlade in vlade Nizozemske Vzhodne Indije, da takoj umakneta svoje oborožene sile z otoka Timorja. Tako poroča japonska agencija Domej. Hrvafska je postala članica mednarodnega kmetijsko-gospod -kega instituta v Rimu. Zimskega semestra tega instituta so ee urM^žUi zn sto ciniki 24 držav, predsednik je na ob tej priložnosti objavil pristop Hrvatske in Slovaške v institut. Zdravila na Hrvatskem sme izdelovati, predelovati, odkupovati in razdeljevati samo osrednji urad za zdravila ki ga je ustanovil minister za obrt in industrijo. Točaj za nepismene so odprl« krajevne oblasti v vseh hrvaških provincah. Tečaji so, kakor pišejo hrvat-eld časopisi, dobro obiskani. Osebne vesli Poročili so se: V Ljubljani; g. Jože Bučar, profesor, in gdč. Pini Jesihova. V Ribnici: Prane Gradišar, trgovski sotrudnik, in gdč. Hilda Dolinškova. ▼ St. Jerneju: Josip Pirnat, šolski upravitelj, in gdč. Ljudmila Tomazi-nova. — Bilo srečno I Umrli so: V Ljubljani: Jožica Jerajeva; Katarina Logarjeva; Amalija Mavčeva; Marija Kosova; Lavra Krekova. V Cerknici: Ivan Turšič, soboslikar, pleskar in črkoslikar. V Devici Mariji v Polju: Basilio Avansi ni, višji blagajnik vevško papirnice V Trebnjem: 871etna Ema Ru. preehtova. V Celju: Martin Bovha; Friderik Zagič. V Mariboru: 581etni dr. Jožef Bobt-sut zdravnik iz Celja. V Rulrini vasi pri Bell cerkvi: Jardi« Prane, posestnik. V Goriči vasi pri Ribnici: Blletnl Prane Lovšin. V Poljčanah: 571etnl Prane Prelc, višji revideut v pok. V Lipnici: Ana Mravlagova, zasebnica V Dolenji vasi pri Ribnici: 221etna Angela Vidervolova. V Trsta: 401etnl Avguštin Žigon, strojevodja. V Grosupljem: Uršula Permetova. V Mimi peči: 831otna Marija Rozmanova, bivša babica. — Naše sožalje I ŠIVALNI STROJI IGN.VOK LJUBLJANA.TAVČARJEVA ? ŠPORTNI TEDNIK 4 Šp»rfni tednik Nadaljevanje u 5. stolpca več ko 100.000 gledalcev (povprečje 12.750). — Ko smo še pri tem: v drugem razredu j« gledalo tekme okoli 30.000 gledalcev, približno toliko tudi v tretjem razredu. N« veh tekmah je bilo torej to nedeljo dobrih 160.000 gledalcev, ki pomagajo vzdrževati ta toliko popularni in napredni šport. V drugem razredu so te dve nedelji doživeli majhno izpremetnbo. Vicen2a, ki je celo vrsto nedelj vodila, je morali svoje mesto odstopiti Bariju, ki »e je to nedeljo povzpel s tretjega na prvo mesto. Rečani so prejšnjo nedeljo podlegli v Savoni 2-3. to nedeljo to doživeli isto usodo doma, ko so imeli v gosteh moštvo ie Barij« (0-1). Lahko se p« tolažijo U Rečani, da imajo običajno polno galerijo; tudi tokrat j« bilo n* reškem igrišču več ko 5000 gledaloev. Morajo biti že potrpežljivi in zveeti ti reiki navijači, če se jih toliko abira, da prisostvujejo neprettanim p*>r«zom svojega moštva. Pred vrsto nedelj so se Goričani otresli svojih neposrednih konkurentov in so jim z« eno piko ušli. To nedeljo so v Tržiču dosegli 0-0, medtem ko je Lanerossi zmagal in se tako Goričanom priključi!; loči Ju samo količnik v prid Goričanov. * Od zunanjih rerultatov moremo za-bel»4i*l samo srečanje Spanija-Svica v Valenciji, ki je prineslo Spancem mnogo 3-2. Ko še nimamo ničesar poroča*! a domačih smučišč, bi človek pričakoval, da »e bodo vsaj aunaj, na svetovno-snanšh narodnih boriščih kaj bolj prida udejstvovati. Pa ni tudi od auinaj nobenih poročil. Tss kaše, da je Mars posegel neienrosno v timske panoge športa; ponekod je celo prepovedano vsako udejstvovanje v hribih, a o »ra. Mi tsi gojasrioah se bere, da se dado tusti drugače s pridom iskoristiti. O. C. Plačajte naročnino! Brez pregleda konec leta. — Deveto in deseto kolo nogometnega prvenstva. — Zimski športi še vedno samo na papirju. Spodobilo bi se, da bi konec leta, v poslednji letošnji številki, objavili majhen pregled o uspehih in neuspe-hih našega športnega življenja. Ob malo večji širokogrudnosti onega, ki odreja prostor v listu, bi se dale objaviti zanimive razpredelnice, morda celo diagrami itd. Da, to bi bilo na mestu, če bi bilo tako, kr kor je popi e j bilo. Tako pa smo se morali ogledati v druge smeri in računati samo z onim, kar nam je preostalo. In smo zvesto računali samo s preo talim, sledili smo svoji športni revščini v vseh njenih manifestacijah in smo morali vedno iznova ugotavljati, da je pač nekaj, kar je, da pa vse ni piškavega oreha vredno. Ali naj o tej revščini priobčil'c mo razpredelnice, diagrame in podobno? Belo-zeleni naj bi bili prebili praznike na nek' i -neji. Govorilo se je o tem, pisale it ai, sami prizadeti so se na vse kripte pripravljali. Potem pa vse tiho je bilo! In tako naj tudi ostane. — Zdaj gotovo ni primeren čas za velike turneje, za narejena gostovanja. Ni priložnosti, da bi se naši športniki mogli dobro in prav pripraviti v teh čudnih časih. Dolga in lepa pot je še pred nami, ničesar nismo zamudili 1 Od zadnjega našega pregleda so ita. lijanska moštva odbila deveto in deseto kolo prvenstvenega tekmovanja. S tem je pod streli o prva tretjina celotne konkurence. Do sedaj ni prinesla še nobene prave razjasnitve, razen gotovosti, da nekatera prominent-na moštva skoraj ne morejo več re-flektirati na dobro mesto v razpredel, nici. V naslednjem nekaj pripomb in rezultatov iz teh dveh kol: Prvi razred: deveto kolo je prineslo te rezultate: Lazio-Bologna 5-1, Trie-stina-Roma 0-0. Livomo-Modena 2-2, Ambrosiana-Napoli 5-1, Liguria Juvcn-tus 2-1, Torino-Genova 1-1, Venezla-Milano 2-0, Fiorentina-Atalanta 0-1. Tržačani so doma proti enemu izmed obeh najhujših n&sprotmkov samo remizirali. V opravičilo jim je služilo, da so morali igrati brez Cergoli-ja, svojega vodje naoada; zato so morali biti zelo previdni. Ker so Benečani gladko zmagali nad Milanom, so za eno točko prehiteli Tržačane in zasedli prvo me to. Značilna sta v tem kolu oba močna rezultata v Rimu in v Milanu, tembolj, ker ie bila žrtev prvega Bologna, tekoči državni prvak. Podčrtati je tudi zmago Ata-lante, edino na tujih Ueh. V desetem kolu bo temu moštvu pridržan Še en močnejši podvig V desetem kolu so bili rezultati; Modena-Fiorentina 1-1, Napoli-Livor-no 2-1, Bologna-Ambrosiana 0-1 Ju-ventus-Lazio 2-0, Genova-Liguria 1-1, Roma-Torino 0-0, Milano-Triestina 2 2, Atalanta-Venezia 1-0. To kolo je prineslo gnečo v samem vrhu in c tem vzpostavilo stanje, ki je bilo pred nekaj nedeljami. Tržačani so z nekoliko boljšim količnikom spet zasedli prvo mesto. Beneško Hio-štvo se je v Bergamu poslovilo od čira svoje nepremagljivosti in je moralo prekrižati ničlo v rubriki porazov; nov dokaz, da na svetu ni nepremagljivih nasprotnikov. Seveda so Benečani na-ivili Tržačanom trenutno uriu*o r so jim s svojim porazom dali pri. točnost, da jih s svo o težko pribor e-no točko v Milanu dohitijo in jih" z boljšo razliko zgoditkov tudi prehitro. V samih rezultatih ni več one razgi. banosti i* prejšnje nedelje; ni nobenega močnejšega rezultata, štirje remiji govorijo spet za izenačenost moštev. Edini poraz n* svojem igrišču je doživela Bologna ki je tako spet zdrki* nila na poslednje mesto razpredelnice.* Tržačani so imeli težko delo v Mila-1 nu. Morali so nastopiti s tremi rezervami. Vodja napada Cergoli še nekaj nedelj ne bo mogel igrati; Grež»rja so prejšnjo nedeljo postavili na hladno in je pod zaporo; sredn’1 krilec Ran-ciglio je moral odpovedati sodelovanje zaradi blesure, ki mu jo 'e »rineš! a bitka z Romo. Tako so bili Tržač ni postavljeni pred neizogibnost, da taks rekoč iz rokava stresejo novo krilsko vrsto, najzane^llive-ši del svojec* mo-i št«. In je tudi tako šlo v Milanu, bol'« kakor nedeljo pre- v Trstu, Ivrj ni bito pričakovane zmage nad hudim tekmecem. Zikti? Morda je bil s| onimi treoti rezervami nadomeščeni kateri iatned troUce ki so d »n pred noetonctti proti Romi javili skromen pocojček M. svojo igro ., takole deee* liričnih jurjev (doetavltiano t« d«ta4-čefc v ponovno podkrepitev anariega »nil novi *ub sole«). Tekme deeet«#« kol« so bile doka! privlačne. N«‘večji obe* je a »el derby v Genovi. 22 000 *t#d*lc«v in ekora| 230 000 na blagajni, čeden obisk je bil tudi v Rimu (Rosna Torino), skoraj 20.000 gledalcev. Tržačani »o Milanu pritegnili 15.000 občinstva. Iapod 7000 ne beleži nobena tekma. Vsega skup je bilo na tekmeh skupine A Nadaljevanje v 4. stolpcu spodaj amVgps* jcofrag P**#* V SENCI GILJOTINE Čevljarjeva žena je raiila lrancoak«9« princa iz ječe Nekega januarskega jutra leta 1794. K> se odprla Trata francoske državne jetnišnice in na cesto je kljuse za-foeljalo majhen voz. Na tozu je sedela fcospa Simonova in njen mož, fovljar. [Ko sto privoeila mimo atraže, *o skopili pred nju vojaki in vstavili konja, bolem pa zaželi pregledovati razne košare, naložene na ro«u. Med njimi |ih j« posebno zanimala velika košara samega ionskega perila. >K*j vtikujeie nos t moje parilo,« jeno zavpila čevljarjeva fena, ko videla, da so vojaki lačeli jemati v koe za kosom. »Brigajte se rajši je ie zaklicala, kajti v letu kar je bila v jetniinici varuhinja princa Ludovika Karla, XVI. in nesrečae Mase je naučila, kako je s stražo. Še enkrat je straža pregledala voz jn prtljago na njem, potem je ževljar jpognal konja in voz je oddrdral po *amnitni ceeti. Komaj je pa privozil do naslednje ulice je gospa Simonova vzela perilo iz košare, dvignila dvojni ■•pokrov na dnu košare in vzela iz skrivališča osemletnega dečka, ki je ko prte? obležal v njenem naročju. Delček ni bil nihče drugi ko prestolonaslednik Ludovik Karel. Šele na svežem zraku se je prebudil in začudeno ‘pogledal v prostost. Nekaj ur pozneje je stala gospa Simonova spet pred jetnišnico. To pot je pripeljala s seboj nekega moškega, očitno trgovca. V naročju je noeil velikanskega gugalnega konja, na rokah je pa imel obešenih Se nešteto zavitkov z igračami. Vse to je bilo namenjeno malemu princu. »Vidi se, da ostane princ tudi v zaporu princ,< je zamrmral eden izmed vojakov. >.Iaz svojemu ainu tak- Vendar za princa razmere, ki ao tedaj vladale v Franciji, niso bile prav ngodne. Tla so mu sčasoma postala prevroča, nasprotnikov je imel čedalje več. Moral je čez mejo na Holandsko, kjer je živel v precej skromnih razmerah in omrl, pozabljen od •vojib rojakov. DŽIU DZITSU je odlična brezorožna samoobramba pred slehernim napadom, je šola za duhoprisotnost in samozavest! Džiu džitsu napravi telo prožno in gibčno ter nadomestuje gimnastiko! Kerne terja nobene fizične sile, se ga lahko nauči vsaka dama ali gospod. Poučuje ga strokovnjak, Ljubljana, Cesta 29. oktobra, št. 6, dvorišče, desno. ■Snega gugalnega konja vse svoje življenje ne bom mogel kupiti.« ' iZato je pa vaš sin tudi svoboden,« ga je zavrnila gospa Simonova, in od-!sla v jetnišnico. Ko sta moš .i in gospa Simonova ,srečno prišla mimo straž in naposled stopila v sobo, kjer je stanoval princ, se je čevljarjeva žena nezaupno ozrla okrog sebe. Potem je odprla skrivna vratca v gugalnem konju in potegnila iz njega plavolasega dečka, na las podobnega princu. Položila ga je v prinčevo prazno posteljo in se delala, ko da bi ga že dolgo uspavala. Takoj nato je prišla v sobo straža, ki je vaak dan po večkrat pogledala, če je princ na svojem mestu in gre vse po predpisih. Zadovoljila »e je s jpogledom v posteljico. Plavi lasje in (izredna podobnost dečka s princem jih jje prepričala, da imajo pred seboj pravega princa. Pravi princ je medtem že ležal v tekromni in preprosti posteljici, ki mu jo je pripravila neka urarjeva vdova. Doraščal je in se izučil za urarja. Nihče ni vedel, da se po njegovih lila h pretaka kraljevska kri. Med^tn je deček v jetnišiuei zbolel in kmalu na to tudi umrl. Ljudje so izvedeli, da je Ludovik Karel, poslednji moški potomec francoske kraljeve rodbine umrl. Nekateri so verjeli, dru-Igi »o pa še zmerom upali, da bo le-ipega dne njihov princ vstal in »avla-dal. l.eta 1833. je nena-dno vznemiril Parižane glas, da je priSel v prestolnico ein Ludovika XVI., pravi prestolonaslednik. Ker se je med tem ie več moških izdajalo za princa, seveda tudi Karlu Naundorffu, kakor se je pisal urar, nieo verjeli, temveč so ga postavili pred preizkuSnjo. Poklicali eo stare pestunje in vzgojiteljice, ki so princa Ludovika Karla pestovale, ko mu je bilo komaj pet let. Ker ga seveda po tolikih letih na pogled niso mogle pripoznati za pravega, so mu zadajale vsa mogoča vprašanja, ki so se tikale njegovega detinstva. Naposled so vse po vrski priznale, da »e urar tako dobro spominja svoje mladosti in tako dobro opisuje vse potankosti iz kraljeve jMilače, da nvora biti res pravi. Naposled je urar potrdil svojo istovetnost še z materinim znamenjem na stegnu in z brazpotinico na zgornji ustnici, ki jo je dobil, ko je bil še v zibelki. Takoj naslednji dan so njegovo varuhinjo gospo Naudorffovo, katere ime je nosil princ, povabili v Pariz in ji nadeli ime vojvodinje. Baje se v tej sovi vlog; ni nič kaj dobro počutila. Koledar za tiste, ki se neradi umivajo Leta 1522, je teised v mestu Oppen-beimu v Nemčiji koledar, ki je po svoji vsebini pač edinstven, čeprav bi najbrže še danes komu prav prišel. V tem koledarju niso bili samo točno naznačeni dnevi v letu in vremenska prerokovanja, temveč tudi dnevi, ki so najugodnejši za umivanje las, za kopanje, snažen je nohtov in celo — puščanje krvi. 6000 Andersonov V telefonski knjigi mesta Stockholma se bi le težko spoznali, zakaj preveč je priimkov, ki so si na las podobni. Tako živi samo v Stockholmu 6.000 ljudi, ki se pišejo Anderson, 4.700 Carleomov in 4.000 Johannsonov. Da hi naredili nekoliko reda pri priimkih, skušajo zdaj Švedi izumiti nove, prav tako domače priimke. To delo so poverili profesorjem, jezikoslovcem. Zdaj so skovali že 100,000 novih priimkov, zato ni nič čudnega, če Y tem mestu vsak teden spremeni svoj priimek okrog 60 prebivalcev. Deset centimetrov dolga pisemska znamka Najbrže večina zbiralcev znamk ne v«, da je na svetu znamka tako velikega obsega, da jo praktično ne M mogli prilepiti na pismo ali razglednico. če bi dobili to znamko v svojo posest, bi si lahko iteli v veliko srečo. To znamko so leta 1866. izdale Ameriške Združene države za frankiranje tiskovin. Dolga je deset, široka pa šest oentimetrov. Znamka je pa bila v prometu samo nekaj mesecev in je danes ■velika redkost, za katero zbiralci plačujejo težke tisočake. Dokaz moči Avgust Močni Safiki (1670—1733) Je skušal tudi v malenkostih pokazati svojo moč. Nekoč Je svojim vojakom priredil veliko pojedino. V priznanje Je vsakemu izmed njih, bilo jih je 30.000, podaril krasen lesen krožnik, v katerega je bilo vrezano vojakovo ime in datum. S tega krožnika je vsak vojak na pojedni jedel. Po pojedini je pa veliki vladar dal Ubrati vse te lesene krožnike in jih enega za drugim vreči v reko Labo. Tako je hotel pokazati svojo moč in svojih blagajn. Inteligentni papagaj Gospod Sumper je bil velik ljubitelj ptic, posebno pa Se papagajev. Za1 je p« njegov Koko, krasen papagaj, ki je znal izvrstno govoriti, pred nekaj dne- vi poginil. Zdaj je Iskal gospod Sumper nadomestila zanj. Tisti dan je bral v časopisih, da bodo na javni dražbi neke družine prodali tudi papagaja Loro. Takoj je odšel na dražbo, poizvedel za papagaja in ga sklenil kupiti. Iakliena cena papagaju je bila 30 lir. Sumper je bU pripravljen vsoto plačati, toda že se je oglasil drugi ponudnik in dajal za papagaja 40 lir, potem je glas ponudnika iz množice obiskovalcev dražbe navil ceno do 100 lir1, žele tedaj je popustil in Sumpsr je naposled dobil papagaja s‘ kletko vred. Ko ga je pa nesel proti domu, se je nenadno spomnil, da je pozabil vprašati, če papagaj sploh zna g.ovoriti. Odšel je nazaj in vprašal izklicevalca: »Prosim gospod, ali papagaj, ki sem ga pravkar kupil, sploh zna govoriti?« Tedaj je Lora na ves glas zakričala: »Kdo za vraga pa mislite, da je prejle z vami dražil in navijal ceno?!« Tiralica za Napoleonom Da je bila tudi za Napoleonom izdana tiralica, le malokdo ve. Zgodilo se je to leta 1812., ko je, bila njegova velika armada uničena in je moral izprazniti Moskvo. Takrat je ruski general čičagov izdal tiralico za njim in zapovedal svojim vojakom, da francoskega cesarja privedejo živega ali mrtvega. Napoleonova armada je tedaj štela samo še 70.000 mož, okroglo 330.000 vojakov Je pa padlo ali zmrznilo. V tej tiralici je bil Napoleon takole opisan: Ma.jhen in debsl, črnih, gladko nazaj počesanih las, divjega pogleda, rimskega nosu, naprej štrleče brade. Navadno nosi preprosto sivo suit-njo, spremlja ga pa mameluk. La nipote del principe di Giava, euro-peizzatasi, e divcniata ballerina. Nelle sue danze, la ballerina si prostra da. vanti ai suoi del o rivoca simboliea-mente le antiche usanzc della sua pa-tria lontana. La danza del'a piccola gheisa, che rfportiamo, e in ti to! a ta «la eerinionia drl te». ballerina crea magicamente davanti ai nostri occhi incantati la tazza di porcellana finissima in eni za m pil la ter.uemente dalfalto la profumata bevanda. — Vnukinja javanskega princa sc Je po. evropila in postala plesalka. V svojih plesih se klanja svojim bogovom ali pa simbolično kaže starodavne običaje svoje daljnje domovine. »Cajna ceremonija male gejše« se imenuje ples, ki ga kaže gornja slika. Skoraj da nam pričara plesalka pred oči skodelico Iz finega porcelana, v katero z višine s tenkim curkom vliva dišeči čaj... Un gruppo di corrispondenti esteri al fronte russo; il loro aistobus si r:\ena spesso nelle paludi o nel fango di straile impraticabili. Non rs;ta a: : > che impegnare tutte le forze per liberare il veicolo, presrindendo da!!a 0'v rse opinioni, rappresentate dai loro giornaii. — Gornja slika nam kaže it’ niške poročevalce na ruski fronti; pogosto se zgodi, da njihov avtobus o : iči v močvirju ali na slabih cestah. Tedaj ne kaže drugega, kakor da se vsi vprežejo pred avto in krepko potegnejo, s skupnimi močmi, ne g'eiše, kakšno mnenje zastopajo in pri katerem listu delajo. na milijonski delček miligrama kakšnega vonja! Tako ja dovolj 460 milijon ki del miligrama mekraptana (neke zelo močne kemijske zmesi), da ga č'ovek zavoha. d, ki je samo cvetlice V džungli južne Amerike živi neka žival, kuskus, ki ima izredno lepo krzno, bel rep in temne oči. To pa ni takšna posebnost, kakor njen nenavadni tek. Ta nenavadna živalca je namreč pravi sladokusec, saj jč samo cvetlice, in še to ne vseh. Ko so jo pripeljali v neki Sivalski vrt, nekaj dni ni hotela nič jesti, ko so ji pa pričeli metati liste vrtnic, je oživela in jih s tekom pospravila. Grlice, kakor so zares Grlice veljajo kot simbol zvestobe in ljubezni, vendar te ptice v resnici niso tako mile in dobre. Ne da bi bili samci samičkam ne-svesti, toda kakor hitro se izvale mladi«, se oče sploh ne zmeni zanje, rasen tega se pa samec in samica vse življenje prepirata, torej ne moreta biti simbol prijateljstva in idilične ljubezni... Energija strojepisk Neki švicarski zdravnik je ugotovil, da porabi strojepiska pri svojem delu izredno dosti energije, več kakor bi človek pričakoval. Po njegovih poskusih so ugotovili, da porabi strojepiska, ki na dan tipka 8 ur, energije, ki ustreza 900 kalorijam toplote. Z 800 kalorijami lahko zavremo 9 litrov vode. 5 kravjim gnojem kurijo Na otoku Nordmarschu, blizu otoka PBhra, ob zahodni nemški obali so prebivalci še v 18. stoletju uporabljali kravji gnoj za kurivo. V ta namen so imeli prebivalci v vsakem naselju poseben kraj, kjer so zbirali gnoj in ga sušili, potem ga pa pozimi uporabljali za kurjenje peči. Vonj je naš naj ostre j si čut Pri človeku, pa tudi pri marsikateri živali je vonj najostrejši in najbolj razvit čut. Znani nemški kemik Emil Fischer je ugotovil s praktičnimi poskusi, da pogosto reagira človeški vonj Najmanjša vgs na svetu Najmanjša vas na svetu je monda vas Morto v bližini Chaumor.a na Francoskem. Ta vasica ima vsega ~ku-paj tri prebivalce: mater z odraslim sinom in mladoletno hčerjo. Sin je v tej vasi župan, blagajnik, občinski tajnik itd. V tej vasici stoji celo cerkvica, kjer bero mašo samo na največje praznike, tako na božič in za veliko noč. Vrtnice, ki ne uvenejo če pridamo vodi, ki smo vanjo vtaknili vrtnice, nekoliko digitalisa, opazimo čudež: vrtnice ne ovene jo, temveč cveto, cveto kar venomer, vse lepše in bujne je. če si pa cvetlice od bliže pogledamo, vidimo, da niso več žive, temveč mumificirane. La celebre ballerina giapponese Kilta ko Hosokava escguisce la danza della morte sulla statua di Budila, aita 16 metri. Ecco una scena detla danza sulla mano del nume, larga 3.75 metri. — Kikako Hosokava, znamenita japonska plesalka, pleše ples smrti na 16 metrov visokem kipu BuUhc. Gornja slika nam kaže zanimiv prizor iz plesa v 3.75 metrov široki roki božanstva. Drobne ziraffiiS^sssEi Umrljivost pri škrlatinki je kljub sodobnemu zdravljenju s serumom še zmerom doka/.visoka, in sicer znaša 10 do 12 odsNekdo bo moral v mesto,« je dejal« tisto popoldne gospa Katarina. »Na vseh koncih in krajih mi česa primanjkuje. Briljantino potrebujem, nove železne škarje za friziranje in katranovo milo. Kje naj vzamem časa za vse to nakupovanje?« Takoj nato je skočil Jurček iz kuhinje na hodnik, pograbil svojo čepico in se vrnil v kuhinjo. Postavil se je pred mater in dejal: »Torej, kaj naj ti prinesem?« »O, moj Bog,« je začudeno vzkliknila mati. »Kako? Ali morda misliš, da bom pot zgrešil,« se je razburil mali Jurček. »Premajhen si še za takšna pota,« je dejala mati. »Vsak dan v mestu koga povozi avto. Vse dotlej, dokler te "ne bi bilo domov, bi bila v strahu. Potem grem že rajši sama.« »Če pa ne utegneš,« se je namuznil sedemletni Jurček, vzel materino denarnico in dejal: »No, daj mi denar.« Gospa Katarina je odkimala. »Ne moreš iti. Seveda, če bi šel čez most in po stranskih ulicah, bi se ti morda nič ne pripetilo. Nikakor pa ne bi smel hoditi po glavnih, najprometnejših ulicah.« »Enkrat vendar moram začeti,« se je upiral Jurček. »Razen tega bi ti tako rad pomagal!« Mati je držala denarnico v roki in se ni mogla odločiti. Tedaj ji je Jurček očitajoče dejal: »Saj gre Rudi tudi zmerom sam v mesto, pa se mu nikdar še ni nič pripetilo.« »Obljubi mi, da boš previden,« se je naposled omečila mati. »Seveda bom,« je prepričevalno odgovoril Jurček. »Ali boš zmerom počakal na hodniku, dokler stražnik ne bo dal znamenja, da smeš čez cesto?« ga je dalje vpraševala mati. »Obljubim ti,« je moško odgovoril Jurček. »Tako. Zdaj mi pa še obljubi, da ne boš gledal v zrak, ko boš hodil po cesti, 'da ne bos gladil psov in ne boš ure in ure stal pred izložbami, jaz te bom pa doma čakala vsa v skrbeli?« »Ne, celo častno besedo ti dam,« je prepričevalno izjavil mali Jurček in si od veselja mel roke. Potem je dobil denar in nekajkrat na glas ponovil, kaj bo prinesel iz mesta. Ko je Jurij žvižgaje stekel po stopnicah, je stooila mati k o!;nu. Jurček se je na cesti obrnil, ker je čutil, da mati gleda za njim, potem pa veselo odhitel dalje. Materi pa skrb ni dala miru. Dve minuti na to je že oblekla plašč in čeprav ni utegnila, odšla za sinom. Hitela je toliko časa, dokler ni zagledala sina pred seboj. Potem je stopala počasneje, da je Jurček ne bi mogel opaziti. »Dober dan, gospa,« je tedajci nekdo pozdravil poleg nje. Pravkar sem bila namenjena k vam. Umila sem si glavo in se nakodrala. Moj _mož ima namreč vstopnice za "ledališče. Ali ne bi šli tudi vi z nami?« »Ah, gospa,« je živčno dejala Jurčkova mati, »ali bi me lahko obiskali uro kasneje. Veste, tako važne opravke imam.« »No, dobro, potem bom najprej skočila k svoji sesiri. Cez eno uro pa...« »Čez eno uro,« je še zaklicala Jurčkova mati in že odhitela. Če bi se vsaj ne obrnil in je ue zagledal, je premišljevala Jurčkova mati, ko je zagledala svojega sina. Majhni otroci so zelo nezaupljivi. T..-koj, ko bi izvedel, da mu ne zaupa, bi bil ali zelo žalosten ali pa zelo užaljen. Potem bi ji težko odpustil. Gospa Katarina je to dobro vedela, zato je kakor sonca zasledovala malega Jurčka. Toda sin se ni obrnil. Stopal je po določeni poti, kakor da bi mu kdo poveril veliko delo. Kadar je moral čez cesto, se je vselej ozrl 1,3 le'’° in desno, in je prekoračil cesto šele, ko ni bilo nobene nevarnosti vec. Torej so je držal gislo materinih nasvetov. Tako je srečno prispel čez veliki most in glavno ulico. Mati mu je smehljaje se sledila, zakaj vedela je, da je njen sin res previden. Pri prehodu glavne ulice v stransko j’e Jurček spet previdno počakal, da je bila ulica prazna, potem je šele stopil s hodnika. Tisti trenutek je pa preti vsem pravilom privozil iz stranske ulice z veliko naglico avto. Znd-nji trenutek je prav pred prestrašenim Jurčkom potegnil zavoro in se ustavil. Jurčkova mati je zakričala, potem si je pa potisnila obe roki pred usta. Hitro se je pomešala med množico, ld ie trenutek nato zagrnila avto. •ia bi videla, če se sinu le ni kaj pripetilo. Prav tedaj je slišala, kako je »uvpek moško dejal šoferju: >vi prav gotovo ne poznate cestnega reda? če bi bila zdaj moja mati tu, bi vam že pokazala!« . LJ,!die So se na glas zasmejali. Jurčkova mati je pa od sreče potočila nekaj prav drobnih solz. Jurček je potem odšel dalje in še previdneje hodil. Mati rou je 6« unerom sledila Druge dežele — druge navade Novoletni c&icsap v fsijiiti V Argentini ugibajo svoj denarni položaj s krompirjem * Na meji med novim In starim letom imajo različni narodi različne oblčae. Bržčas pa m naroda, ki ne bi dogodkom v tistem trenutku pripisoval važnosti za bodočnost. V Nemčiji opolnc-čt na Silvestrovo v žlici segrejejo mrlo svinca, nato ga pa hitro potope v mrzlo voio. Po obliki, kakršno dobi svinec v vodi, prerokujejo bodočnost v novem letu. V Rusiji gredo dekleta opolnoči iz hiše in prvega pešca, ki ga srečajo, vprašajo za njegovo krstno ime. Takšno ime bo imel tudi njihov bodoči mož. V Argentini preizkušajo na Silvestrovo svoj bodoči finančni položaj s krompirjem. Vzamejo tri krompirje: enega popolnoma olupijo, drugega olupijo do polovice, tretjega pa puste ne. olupljenega. Ko ležejo spat, vse tri polože v posteljo. Ko odbije polneč, hitro sežejo po enem izmed krompirjev. Ce v temi zagrabijo neolupljenega, to pomeni, da bodo imeli v novem letu dosti več denarja kakor £0 ga imeli! papirček sežgati; 3. pepel vreči v ko-] dotlej. Ce zgrabijo naspol olupljenega, j zareč šampanjca; 4. vse skupaj popiti.; pomeni, da bodo v denarnih zadevan | Ena izmed treh želja se bo prav go-< na istem kakor dotlej. Ce pa zgrabijo I tovo izpolnila. olupljenega, to pomeni, da bodo šli v denarnem pogledu rakovo pot. V Čilu začetek novega leta naznani topovski strel. Ker je tam silno toplo, vse polno ljudi po ulicah in trgih čaka novega leta. Ko topovski strel poči, ljudje hitro objame.o drug drugega. Ce se komu v temi posreči objeti o:e-bo, ki mu je najbolj pri srcu, so prepričani, da bodo v novem letu imeli mnogo sreče in uspeha. Na Koreji si za novo leto »voščijo«: »Spet ste se za leto dni postarali.« Na Japonskem na Silvestrovo poplačajo vse dolgove, da bi si v novem lotu zagotovili vso srečo. Zato ostanejo banke do polneči odprte. Na Angležem: Med prvim in dvanajstim urnim bitjem morajo: 1. na košček papirja napisati tri želje; 2. tia&n dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir Bodlmo usmiljeni! Bilo je pred prazniki. Po hišah so V deželi Burbon na Francosfceir. * opolnoči, ko bije ura, grizejo košček f ziata in so prepričani, da bodo v no | venr letu bogati. » Na Španskem pri vsakem urnem J udarcu pojedo eno grozdno jagodo. % V Bretanji na Francoskem se zbere % gospodinje pospravljale m priprav* dekleta in fantje in gredo skupaj v*V , svoi° družino kakšen pribolj-gozd nabirat omelo. Tistega fanta, k:%sek, ki ga je hranila za praznike. se prvi z omelo vrne v vas, progla- % Yf ,ar P& tako ni bilo v vseh hišah. sijo za »kralja omele« in tisti dmt niso niti toliko srečni, da bi sme objeti vsako dekle in ženo, streho nad seboj in bi se imeli gre mimo njegove hiše. ♦ '^e pogreti. V Parizu: tisti gledališki igrelec, kif Zgodilo se je, da je prav pred praz-prvi oojame službujočega gasilca na J nlf^ potrkal na vrata v eni izmed odru ali za kulisami, je prepričan, da ♦ hiš, kjer stanujejo premožnejši ljudje bo novo leto zanj polno uspehov. *oče, ki je imel t seboj približno pet- Prav tako pomeni: če vidiš enega* sina. Na trkanje so otetu r>d- mornarja — srečo. Ce vidiš tri mor } . 0 ':o 80 videli, da stoji pred narje: veliko sreče! t vrati prosjak, so mu bUi pred nosom T zaloputnili vrata. Ali so tudi živali duševno bolne? Ljudje zmerom mislijo, da imajo samo oni kot gospodarji vsega stvar- ka-cnia stva razum in duševno življenje. To- " J ' rej tudi samo oni lahko zbole za duševnimi boleznimi. 2ivinozdvavniška znanost je pa ugotovila, da tudi vse višje razvite živali lahl-o zbole za histerijo, živčno :tjo in besnostjo, torej za živčnimi boleznimi in morajo torej kakor ljudje imeti svojevrstno duševno življenje. Pri konjih na primer, ki so posebno razumni, lahko opažamo, da se jih ob različnih priložnostih loti razposajenost, drugič spet melanholija ali besnost. Torej vsa duševna razpoloženja, ki jih poznamo ljudje. Mladi konjički so navadno razposajeni, če so pa bolni, se jih loti nekakšna melanholija, povešajo glavo in nočejo jesti. Torej prav tako, kakor ljudje. Ce se pa konj zaradi kakšne nevarnosti močno prc'tra-ši, mu skoraj zmerom ostane ne im vrsta živčnosti, ki se pojavlja enkrat izraziteje, drugič spet manj vidno. Izmed vseh duševnih bolezni pri živalih pa seveda človek najboij dejansko občuti žlvekko fcrnest. ki se loti vseh vrst živali in ji doslej živinozdravnici še ne vedo izvora. Pobesni lahko volk ali pes, prav tako tudi konj, svinja, koza ah mečka. Psi in volkovi navadno v svoji besneti grizejo ljudi in živali okrog sebe, konji dirjajo in se penijo, navadno ne odnehajo prej, da si razbijejo ob kakšni steni ali v propadu glavo. Pravijo, da v takšnem trenutku žival zgrabi nekakšna samomorilna strast. Zavestno ali podzavestno takrat sami sebe ubijajo. Med posebne duševne bolezni živali lahko prištevamo tudi pijanost in požrešnost. Tako na primer nekatere koze popolnoma zapadejo tobaku in so podobne strastnim kadilcem. Tobačne liste žro brez mere, ker jim v tem primeru želodec in pamet odpovesta pokorščino in se popolnoma prepu~tifa samo velikanski požrešnosti. Seveda tudi pri ž:va’ih najdemo po prekomernem uživanju takšnih omotičnih jedi ali pijač iste posledice kakor pri ljudeh. Kolikšno Je njeno zasluženje lahko povedo samo kadilci, posebno če pomislijo, da gospa sama v vsem svojem življenju ni pokadila niti cigarete in torej ne zna praktično ceniti užitka Dobrotnica revnih Jtadileev Nihče ne bd verjel, koliko »čikov« leži na ulicah velemest, če ne bi prebral dolnje zgodbice. Neka go pa, Fran. cozinja po rodu in madam Pinsonova po imenu, je v Parizu poldrugo leto dni zbirala »čike«. Nabrala jih je res reci in piši 51 kil. Tobak je pobrala iz papirja, ga prečistila in po.ušila. Kupila je papirčke in zvila nove cigarete. In vse to ne za dobiček, čeprav sama ni premožna, temveč zato, da je lahko obdarila revne kadilce po javnih zavetiščih s cigaretami. Važnost bučnega semena Tanki, traktorji avtomobili, motorji ladij, letal in avtomobilov požro ogromno strojnega olja. Kje dobti zdaj to dragoceno tekočino? Na pomoč so prišle nepričakovano in zelo dobro došlo — domače buče. Iz bučnega semena pridelujejo olje, ki je izvrstno za mazanje raSnih motorjev in strojev. In če hočete prav nataneo vedeti: buče, ki ras to na 1 hektarju zemlje, dado 1200 kil semena, iz katerih pridobe 500 kil olja. Nič več banan! Gotovo ste že opazili, da po trgih ni več banan, sladkih, sočnih, rumenih banan? Tudi temu je vzrok vojna, zakaj danes ni več ladij, ki bi vozile banane, porabiii so jih v važnejše na-msne. Strokovnjaki so pa ugotovili, da so banane izvrsten pripomoček za mazanje ladijskih dokov, odkjer ladje spuste prvič v morje. 3500 kil banan so potrebovali, da so namazali takšen dok, po katerem je prvič zdrčala y morje srednje velika ladja. Ce bi danes kdo spodrsnil na banani, ga ne bi bilo treba biti sram, celo ladje drse po njih... Dimnikarjem se je obrnilo na bolje V prejšnjih dobrih starih časih dimnikarji niso imeli nič posebno zavidanja vredne vloge. Kadar so bili v službi in so imeli na sebi svojo od saj počrnjeno obleko, niso smeli v osebne vagone na vlaku, niti na tramvaj, kjer so se vozili drugi ljudje. Oblasti so namreč na pobudo nekoga, ki se je gotovo zelo bal za svo;o oble ko, to prepovedale s pojasnilom, da lahko svojim sopotnikom zamažejo obleko. Kadar so se torej v prejšnjih časih dimnikarji vozili iz enega kraja v drugega, so se morali peljati v vagonih za prtljago, na tramvaj pa kratko in malo niso smeli. Mladi govorniki V starem Rimu je bila navada, da so se otroci bogatih rodbin že mladi učili govorništva in tudi nastopa.! na forumu. Posebno, kadar jim je umrl kakšen slaven sorodnik, so otroci mo rali na mah postati »slavni govorniki« in predavati o dobrih delih pokojnikov. Ko je pa potrkal na vrata osamlje-Tako je na primer Kaligula, tretjiPoMxil zaman. Oba je rimski cesar (37. do 41. po Kr.) t f° fcufctnjo t» voril na forumu, ko je štel komaj!P°streOla » toplim Čajem. Oče, šestnajst let. Cesar Avgust (od ostaj/“"J» svojtm.sinkom na pred Kr. do 14. po Kr.) je govoril & £ *t £ £^L9°?/\t0,ptZ ZVe5, tako sem ubožen, da si ni« piše kakšnih listin. Za vsakega dru-|na nakaznico ne morem kupiti kruha, gega navadnega zemljana, ki bi hotel J Pomagaj mi, če imaš srce!« smrtna * kazen^*^ * dotoee“f Tovariš se mi je zasmilil in sem mu Kazen. * posodil nekaj denarja. Zahvalil se mi |je in na moje veliko presenečenje M Miti nreitvTi />/•*»*»/« « potegnil iz žepa cigaretnico in mi po mrTVl preaell oceana lnudil cigarete. Povedal sem mu. d» V Tihem oceanu so nekateri preden ♦ varčuj eni z denarjem in da ne ka.lim. kjer ne uspeva nobena žival in ne 1Potem me je še povabil v bližnjo go-raste nobena, še tako majhna in J stilno na požirek vina. Ko sem mu skromna morska rastlinica. Tl predeli I povedal, da ne pijem, se je začudil in d o ~e že jo včasih obseg več kilometrov I dejal: Kakor so dognali znanstveniki, tami »Kakšen fant ai pa ti? Ne kadiš, voda ne vsebuje prav nič kisika in J ne piješ, o, jaz se pa rad zabavam.« je zato tudi življenje v njej nemo-t Nato j e sam dobre volje odšel t geče. V^oka te^nu pomanjkanju kisika5 gostilno. pa še niso na&i, i £u a] ve.‘.11ka Množica ljudi, toda nihče nejši vagoni dolgi 23 metrov in tehta-♦^zme se ni spomnil, da bi konju jo 50 ton. i pomagal. ...da na posameznih planotah Šibi-* izmed ljudi se je pa celo rije pozimi pade temperatura na 785°S^sll> da « bl1« dobro, če bi konja stopinj pod ničlo. Tu seveda ne pre-1 ?rre cS ’ \ Potem bo ze potegnil, bivajo ljudje, ker bi v takšnem mrazu t Xoz j, Pa’ k?,°r ,“.a V’..ea nc!:ai niti govoriti ne mogli. Ce bi namreč{ .č ?! ^ Pric , tolci z bičem po l:o-odprli usta in bi jim mrzel zrak zavelj ,.zlYal skušala se s svojimi v grlo, bi se Jim tisti trenutek žef?a^lnl1 miJcini potegniti voz naprej, spremenile vse vodne kapljice v ustih J a, onJa" J.e ,ln se Je zgrudil. Ubo-v led. Tako bi ne mogli spregovoriti!^ žival se mi je zasmilila, na t’hcm niti besedice. *f?m 81 Pa ro18!", kako bi se neusmi- . .... ... fljenemu vozniku in dobremu svetoval- M >»!i »jii« nekdo tok, K. tt. 4000 leti pred Kr., in sicer v Indiji Vijolina, ki najbrže ni zaslužila tega imena, je bila iz samih lupin koko o vili orehov. Cez lupine so napeli neko posebno vrsto trave, ki je ob doi.Hu s svojevrstnim lokom dajala nizke in visoke tone. Ali je to prav? kakšnih dvajset metrov za njim. Potem je videla, da je Jurij zavil v trgovino. Skrila se je za vrata in čakala, da se bo sinček vrnil. Že je zaslišala otroške korake, potuhnila se je in vi-, kako je Jurij preštel denar in obesil zavitek skrbno na desno roko. Tudi sicer se je mali Jurij natanko ravnal po materinih nasvetih. Mati ?a j. bila prav vesela. Šele ko je že vse nakupil in došel proti domu, je zavila mati po stranskih ulicah in odhitela domov, tako da je prišla pet minut pred sinom. Hitro se je slekla in se delala, ko da pospravlja. Trenutek na to je vstopil Jurij. >Sem že nazaj,« se je pohvalil in pokazal materi zavitke. »Lepo,« je dejala mati. »Zelo me je skrbelo, da se ti ni kaj pripetilo. Šoferji so včasih zelo neprevidni. Vozijo z veliko hitrostjo in šele zadnji trenutek ustavijo.« Mali Jurij je odložil plašček, mater nekoliko nezaupljivo pogledal, potem pa dejal: »Včasih se kaj takšnega res zgodi.« Ko ji je vrnil denar in razkazal nakupljene stvari, ga je mati pohvalila: »Dobro. Vse si v redu prinesel. Tu imaš slaščico, ker si bil priden.« »Ali je bil kdo medlem pri nas?« je vprašal Jurij. »Ne,< je odgovorila mati »Gospa soseda bo vsak čas prišla. V gledališče gre, pa je šla k frizerju.« Da bi napeljala pogovor drugam, je dejala: »Ali si bil ves čas previden, kakor sem tj naročila?« »Ce kaj obljubim, izpolnim,« je junaško pojasnil mali. Rad bi sicer materi povedal, da bi se mu kmalu pripetila nesreča, vendar je ni hotel prestrašiti. Kljub temu se je slabo počutil, ker ji je zatajil dogodek s šoferjem. Z materjo sta sedela v kuhinji in molčala. Obema je bilo nerodno. Oba sta bila zadovoljna drug z drugim, vendar je oba pekla vest zaradi samega sebe. Tedaj ja prišla soseda in Jurij je Hodim več kilometrov na delo s kolesom. Cesta se vije po gozdu, po j kateri vozijo samo drva in hlode iz odšel v sobo. Potem ji je Jurijeva«.'sozda in pa živino bližnjih kmetov mati povedala popoldansko dogodov-1 ženejo otroci na pašo. Pastirji, stari ščino in sinovo srečo. | približno 10 do 15 let, so si domislili »Samo pomislite, če bi mi avto po «, kaj nevarno šalo. Pod klancem, za vozil sina,« je dejala mati. »Že od »ovinkom, so nasuli kamenje, tako da same misli se vsa tresem.« |neprsv:’an vozač, ki hitro vozi po »To je usoda,« je dejala soseda | klancu navzdol, zavozi v kamenje in »Več ko paziti človek ne more. Iste ♦ pade. bi se lahko tudi vam pripetilo.« | Dobro bj b;]0j tV b]. star~ ma]o bolj ^ed.ein je sed.l mah Jurij v sol) ^>30pazili na svoje otroke in jim dopo-n- ia f >fai ^omestn, Pff-fvedali, kaj je prav in kaj ni prav. met. Pred seboj na eh je imel \7tv.as;b je dovolj samo nepretrflšliena psiček j™ bil pa pelec. T^laj ki ima za posledico hndo'ne* šal iz kuhinje materin glas in razu * ‘ Doku ec mel njeno pripovedovanje Bil je raz J očaran in obupan, da mu mati ni za-J upala. Potem se je kmalu potolažil in J' vodil svojega psa čez cesto. Ker pes ni ozrl na vse strani, preden Vam je te^ko pri SrCU stoj.il s hodnika, mu je prisolil k rep J ko zaušnico, da je odletel kakor me-f Spij** mflln teor po zraku in padal v drugi ko Si "laiO raz\eai*ia: nec sobe. Tam je obstal, Jurij se niš . .. pa prav nič več zmenil zanj. Pre { pO^elTI SfiZIlfi mišljeval je o nepreračunljivosti in* _ . nezaupljivosti odraslih jpo »Družinskem tedniku«! V v Dicky je skrbno zaprl vrata svoje trgovinice, v kateri je prodajal pogrošne napete romane, spominke in cigarete ter se napotit domov. Na vogalu te je ustavil, da bi spregovoril nekaj besedi s službujočim stražnikom Wil-liamom. Postala sta dobra znanca, odkar je imel Dicky svojo trgovinico v jej ulici. Zdaj si je Dicky mirne duše lahko privoščil razgovor s stražnikom, pakaj že več ko leto dni je hodil po pekaznivih potih. Dicky je kratko in tnalo dal slovo svoji uspešni karieri žeparja in se odločil, da bo postal ne samo dostojen, temveč po možnosti ce-korlsten član človečke družbe. In red kakšnimi štirimi meseci se je — a bi svoje sklepe še izpopolnil — poročil s Claudetto, še ne ena in dvajset itet staro očarljivo mak) ženico. Danes se ni dolgo razgovarjal z Wil-iliamom; šel je dalje in je na naslednjem vogalu kupil šopek vijolic. Zato ne imel poseben razlog. Claudette mu tj e bila zjutraj posebno očarljivo povedala, da pričakuje majhnega Dickyja. ©ickyja starejšega je novica razveselila in ganila — in vendar je ni bil [sprejel s popolnoma neskaljenim vese-[ljem. To dejstvo mu je dalo mnogo snisliti. Mučil ga je strah, očitki vesti. Moral je Claudetti povedati resnico o sebi in svoji preteklosti. Po kosilu bo igovoril z njo. Jedel je roastbeef s pečenim krompirjem in jabolčnim zavitkom. Priznati ije moral, da je Claudette dobra kuharica. Potem ko je bil Dicky s prav itakim tekom kakor nemirom pospravil jkosilo, ji je priznal, da je bil poprej Ižepar. S strahom je pričakoval, kaj bo jrekla. Proti pričakovanju se )e pa Claudette na ves glas zasmejala. >Kako se moreš spričo tako strašne-jpa dejstva smejati?« je presenečen rvprašal Dicky. Claudette ga je pobožala po laseh, sedla na naslonjalo njegovega stola In Irelda: »Zdaj pa dobro pazi, Dicky! Nekaj Iti bom povedala. Predem sva se porodila, sem imela isti poklic.« In priznala mu je celo vrsto mojstrskih podvigov, ki jih je izvršila kot žeparka, ka-nerih bi ji utegnil biti — če bi bil Se jptari Dicky — kratko in malo nevoščljiv. V svojem zdanjem položaju je bil Upravičena lepota Kako sem bila presenečena, ko sem pred kratkim slišala, kako je nekdo z odločno zanesljivostjo dejal: »Lepi ljudje ne potrebujejo srca!« Zdi se mi, da človek, ki to izusti, Se nikoli ni spoznal, kakšna je prava lepota. Smili se mi. Najbrže se zelo z malim zadovolji. Lep obraz, pa najsi ima še tako čiste črte, še tako nežen oval, pa mu manjka srca (in kdo ne bi vedel, kaj to pomeni) ima v najboljšem primeru somo čar in moč trenutka; nikoli se nos pa njegova lepota notranje ne dotakne, nikoli nas ne prikuje nase, kaj šele gane. Morda strmimo in z objektivnostjo esteta občudujemo takšno hladno, marmornato lepoto, toda nikoli ne občutimo tisto mirno srečo, ki nas navdaja, če gledamo manj lep, toda mil in poduhovljen obraz. Prav tako me pa preseneti mnenje nekaterih ljudi, ki je prav tako, ali še bolj razširjeno kakor mnenje o lepoti brez srca. Tako nekako pravijo: kjer so Brce, dobrota in bistrost, s pridnostjo in pravičnostjo, lepota ni potrebna, niti upravičena. Z drugimi besedami: zelo smo nezaupljivi do lepote! Posebno ženske se zavzemajo za to nenavadno stališče nasproti drugim ženskam, svojim tovarišicam. Odkrito bi takole rekli: vse preveč je lepa (ali ljubka), da bi bila tudi dobra mati, spretna gospodinja, ali da bi znala kar koli praktičnega in porab-n ega. Ta obsodba, ki jo prav pogosto slišimo, ni samo preuranjena in sebična, temveč celo nekoliko kruta. Raztrgala je že marsikatero nežno vez, uničila plaho zaupanje in onemogočila prepotrebno pomoč. In zato bi rada danes to mnenje popravila. E Kje je še tako upravičen vzrok, da ne bi mogla biti čedna, negovana ženska hkrati bistra in sposobna za življenje? Kje je vzrok, da ženska, ki pazi na svojo zunanjost, ne bi znala skuhati dobre juhe? Ali naj se odpove vsem zunanjim čarom, samo da dokaže, da ima pamet in srce? Ali je njeno delo v vrtu, njena pomoč v pisarni, njeno prizadevanje v kuhinji manj vredno, ali sta njena vedrost in razumevajoča dobrotljivost nevredni, če pazi, da je pri vsem tem ljubka, če si prizadeva, da zabriše obtoževal-ne sledove dela in truda? Ne, tega vzroka ne vidim nikjer! Tako je na svetu, da nas lepota brez sica ne prevzame, samo srce, sama dobrota, sam intelekt pa ne pridejo do veljave, če niso združeni vsaj z negovano, čedno zunanjostjo. Sele to oboje daje tisti čar, ki po njem hrepene vse ženske, ki je najbolj dosegljiv in zaželen: čar osebnosti. * Tiste, ki so doslej zamenjavale lepoto z brezsrčnostjo, negovanost pa z neumnostjo, naj se naposled ozro okrog sebe. Ze tako je dovolj dokazov za nepravilnost njihovega mnenja, če pa še ne verjamejo, naj se dado poučiti od tistih, ki to bolje vedo in razumejo: od moških. Vaš mož, vaš prijatelj ali zaročenec naj vam pove, ali ne sedi za mizo rajši z žensko, ki ima čisto polt, kakor pa z zensko, ki se ji še poznajo na obrazu sledovi prahu, ostalega tam od jutranjega čiščenja. Zakaj ne bi svojih las poživili zdaj pa zdaj s po-tegljajem ščetke, če to pričara nanje lep lesk? Da, vse to, in dobro kosilo, pa še topel, od srca prihajajoč smehljaj — oh, že vem, kaj mi boste od govorili! In vendar je tudi to mogoče! (Po švicarski »Annabelli«.) Naš nagradni natečaj Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki plačamo 10 lir a Dicky daleč od tega, da bi ji bil evoščljiv. Njegova skrb se je podvojila. Če se je bil dotlej bal, da bi utegnil njegovo nesrečno nagnenje — jče bi imel smolo — otrok podedovati, Ije bil zdaj. ko se je izkazalo, da imata loba roditelja to naenjenjc, prepričan, ida ga bo tudi otrok podedoval. In jnjegov otrok naj bi vendar postal po-jšten človek. Dickvju je bilo strahotno pri duši. Sklenila sta, da bosta vprašala «d ravnika. Dr. Higgius je bil dobro vol j en star jgospod. Živel je sam zase Bolidno, sa-jiiio za »vojo prakso. Njemu se bo za-iopal. Dicky in Claudette sta, potem ko sta C j zagotovila zdravnikovo molčečnost, klevajoč priznala, kako je z njima »Ota,« je rekel dr. Higgins, »nikar se ne bojta 1 Dedna teorija je neka jtako nejasnega in neraziskanega, da Se človek ne more resno jemati, torej udi ne, da bo vaš otrok kleptoman.« Ko je naposed, po tednih in mesecih obupa, upanja in spet obupa prišel čas, je Claudette Dickyja osrečila z majhnim ljubkim sinkom. Otroček jo bil rožnat, kričal je na vse grlo, brcal z nožicami po zraku in se v ničemer ni razlikoval od drugih novorojenčkov. A vendar: njegova desna ročica je bila stisnjena v pest in se za vse na svetu ni dala odpreti. Poklicali so dr. Higginsa. Stal je pred uganko. Ročica se ni dala razkle-(niti ne zlepa, ne s tolikšno silo, lta-'kršno bi človek pripisoval novorojenč |ku. Poklicali »o še druge zdravnike, vaeučiliške profesorje, niagnetizerje in vsem sta morala Claudette in Dicky ipod pečatom zdravniške molčečnosti zaupati svojo strašno preteklost. Zaman. Nazadnje so poklicali na pomoč psi-tliiatra. Tudi temu na pogled strogemu a prijaznemu gospodu je moral Dicky ipriznati svoje grehe. Muzajoč je dr Linklater stopil k novorojenčkovi zibelki, potegnil svojo zlato uro iz žepa in jo je pustil na zlati verižici bingljati pred novorojenčkovimi očmi sem in 'tja. Takrat je mali Dicky počasi dvignil svojo desno ročico, da bi prijel uro. jrazklenil svojo malo rožnato peščico in [iz nje je padel — babičin zakonski prstan. Samo Dicky in Claudette sla vedela, da ga je bila babica pogrešala — od rojstva malega Dickyja. a r. Jabolčni zavitek Vzamem prbližno 1/2 kile enotne mole, zmečkam 4 srednje debele krompirje, osolim, dodam 4 žlice sladkorja tn pol zavitka pecilnega praška. Cc imam, dodam 6e nekoliko mleka ali pa krompirjeve vode. Vse to dobro zgnetem v gladko testo, ki ga pustim počivati približno pol ure. Medtem olupim in zrežem 1 kilo Jabolk, jih. potresem na razvaljano testo, še malo osladim in da zboljšam okus, dodam še nekoliko smetane. Zavitek zvijem in ga pečem 1 uro. Tako pripravljen jabolčni zavitek je selo okusen, izdaten in poceni. Antonija Hribarjeva, Ljubljana. Vse prispevke naslovite na uredništvo »Družinskega tednika« (Kotiček za praktične gospodinje), Ljubljana, Poštni predal 345. RŠL KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Četrtek: Cvetačna juha, pečena kokoš, pražen krompir, mešana solata, jabolčni zavitek, kompot. Zvečer: Ocvrt kunec, solata, pomarančni krhlji.1 Petek: Krompirjeva juha, mlečen riž. Zvečer : Koruzni žganci, kava. Sobota: Goveja julia, makaroni s paradižnikom, motovilec. Zvečer : Goveji guljaž, krompir v kosih. Nedelja: Goveja juha, sarma, kompot. Zvečer : Rižota, zelena solata. Ponedeljek: Prežganka, makaroni, fižolova omaka. Zvečer: Jota. Torek: Koštrunovi zrezki5 kisla repa. Zvečer : Makaronov narastek3, so- lata. •Sreda: Krvavice, kislo zelje. Zvečer: Ohrovtovi zrezki,4 pesa v solati. Pojasnila: > Pomarančni krhlji: Ce hočete svoji družini postreči z dobro, poceni in hitro pripravljeno poslastico, ji naredite pomarančne krhlje. Pomarančo olupite, z vsakega krhlja odstranite belo kožico. Potem zavrite 3 deke sladkor- Kako iz dveh starinskin oblek sKombiniraš novo, moderno obleko, ti kaže gornja slika. Rokavi so iz stare bluze, ki je imela nekoliko nemoderen živo. tck. Obleka je popravljena iz stare »male obleke«, zvczdice po rokavih so pa izrezane iz temeljnega blaga in aplicirane na rokava. ja v žlici vede. V tej sladki vodi na hitro povaljajte krhlje in pustite, da se sladkor na njih strdi. » Koštrunovl zrezki: Iz koštrunovega stegna odrežemo kos mesa, ga zmeljemo na mesoreznici ali ga pa prav drobno zrežemo. Temu mesu pride-nemo nekaj kruhovih drobtinic, 1 jajce, sol, poper, zelen peteršilj in strok prav drobno sesekljanega česna. Iz vse te zmesi naredimo ploščate zrezke, jih povaljamo v moki in jih spe- s Makaronov narastek; Makarone Skuhamo do mehkega, jih preplakne-mo z vodo in odcedimo. Odcejenim makaronom primešamo 1 jajce, nekoliko masla ali masti in precej nastrganega parmskega sira in osolimo. Pe- kačo namažemo z maščobo in dobro potresemo s kruhovimi drobtinicami ali z moko, stresemo vanjo makarone in počasi pečemo. Ko je pečen, ga damo s solato na mizo! 4 Ohrovtovi zrezki: Dve ohrovtovi glavi skuhamo do mehkega v slani vodi. Medtem pripravimo omako iz litra mleka, 4 dek masla in 4 dek moke in jo prekuhamo, še topli pri-denemo sesekljan ohrovt in 1 jajce. Posebej pa na ščepcu maščobe prepražimo sesekljano čebulo, Ceren, zelen TTlljTTl”'w’9it jo osolimo in opopramo. Iz vse te zme^i izoblikujemo neprevelike hlebčke, jih povaljamo v moki in jih spečemo. Ce hočemo izboljšati okus, lahko primešamo še za dobro žlico prepraženih gobic. Okusna enolončnica Namoči suh fižol in ga ekuhaj. Ko bo skoraj kuhan, olupi kakšnih pet krompirjev in jih kuhaj skupaj s fižolom. Vse skujjaj osoli in po potrebi dolivaj 4e malo vode. Nato vzemi za vsako osebo pest dobro opranih makaronov in Jih stresi v lonec. Potem naredi svetlarjavo prežganje, ga stresi t jed in prideni 6e nekoliko sladke paprike, žlico zelenjave, ki si jo pripravila za zimo. Ce nimaš tako pripravljena zelenjave, vzemi svežo žele-njevo, jo dobro sesekljaj in jo prideni fižolu. Potem dodaj še žličko paradižnikove mezge, malo majarončka in skuhaj do konca. Ko je Jed kuhana, jo deni kot samostojno jed na mizo. K. B., Ljubljana. Kako še lahko varčujemo z milom Ker je vprašanje o milu v današnjih časih zelo pereča zadeva, vam dajem te jaz tale nasvet: Večina gospodinj bo rekla, saj nam Je to že znano, a dobro bi bilo, da bi se tudi po tem ravnale. Stvar je namreč ta, da pri pranju in umivanju t mehki vodi porabimo manj mila kakor pri pranju v trdi vodi. Ce hočemo narediti milnico v trdi vodi, porabimo precejšno količino mila samo zato, da se trda voda spremeni v mehko. Dokaz zato so tisti belosivi kosmiči, ki se naredijo v vodi iz mila in v vodi raztopljenega kalcija in o kateri marsikdo misli, da so nekakšna umazanija. Za to pretvorbo trde vode v mehko je pa škoda mila in bo varčna gospodinja raje dodala trdi vodi nekoliko sode ali bo pa sploh uporabljala mehko vodo, bodid iz kotla, bodisi deževnico ali snežnico. Naročnica »Družinskega tednika«. Morda boste tudi vi, draga gospodinja, našli kakšen dober kuharski ali praktični recept in nam ga pošljite! Za vsak prispevek, objavljen v naši novi rubriki, plačamo 10 lir. Ta znesek lahko takoj po objavi dvignete v naši upravi. Po pošti jih pošiljamo Zeto eleganten zimski kostim, posebno Sele takrat ko se nabere več takšnih primeren za mlade gospe. Ovratnik In pftitn.gji ’ .veliki »epi so is črnega peraijanca, Lepotni nasvat Za barštmasto mehko polt Vsake fri Jecine femeijiio oč»sii>e svoj cLrej * Ce hočete imeti kakor baršun mehko, svilnato polt, ni dovolj, da se umivate samo z vodo in milom, Znano je, da se polt umaže zunaj in tudi znotraj. Zato jo moramo kdaj pa kdaj temeljito očistiti. Mnoge ženske pozabljajo, da je nečista polt pogosto podlaga za druge neprijetnosti in. nevšečnosti na koži. Za zdravo polt je dovolj, če jo temeljito očistite vsaj vsake tri do itiri tedne. Ce imate pa črne zajedavce ali razširjene znojnice, si jo očistite vsak teden. Temeljito večerno čiščenje začnite tako, da si umijete obraz z vodo in dobrim milom. Nato škropite obraz z razpršilcem, v katerem imate precejšno količino vroče vode. Vodi lahko dodenete 10% rožne vode (za suho polt) ali pa nekaj kapljic »astringenta«, to je sredstva, ki kožo skrči (za mastno polt). Po desetih minutah je koža omeh-in znojnice se same od sebe očistijo. Z novo zobno ščetko (če nimate nalašč za to namenjene ščetke) ščetkajte nato v krogih z milom po licu, okrog nosu in brade še posebno intenzivno. Če imate hudo občutljivo polt, potem si po ščetkanju denite na obraz mlačne obkladke iz kuhanih njbežovih koreninic. Nato si polt temeljito preglejte s povečevalnim steklom. Če imate še zajedavce, jih počasi in previdno iztisnite. Da bodo izginili rdeči madeži, si spet polagajte obkladke. Naposled obraz umijte samo s hladno vodo, brez mila in brez drgnjenja, da se znojnice spet skrčijo. Nato potopile košček vate v tekočino, ki vsebuje malce alkohola in krči znojnice. Preden ležete, se lahko okrog oči natrete z mastno kremo, obraz naj pa vso noč svobodno diha. Če se boste ravnali po tem poceni in preprostem postopku, boste imeli s časom čisto in mehko polt. V. Novo leto je tu tudi to leto ne bo prav lahko za gospodinje. Povsod slišite samo tožbe in pritožbe čez gospodinjstva. Toda važnejše kakor gospodinjenje z denarjem je gospodarjenje s časom, ki lahko postane pravi kapital je pa gospodarjenje s že večjim in dragocenejšim kapitalom, gospodarjenje: z zdravjem tn dobro voljo. Ce je na cesti velika poledica, takrat je zelo priporočljivo, če vzamete s seboj dve krpi in pa nekaj vrvce. Krpo zavežete na vsak podplat in nič več vam ne bo drčalo. Zmrznjen krompir nikar ne zametujte. Najprej ga namočite v prav mlačno vodo, potem ga narežite na rezine in Jih na hitro prekuhajte v vreli vodi. Prevretega posušite v pečici tn ga uporabljajte prav tako kakor vsako drugo posušeno zelenjavo. Kolobar, ki ga pusti bencin, v blapu kadar čistite kakšen madež, odstranite, če z vročim likalnikom prelikate po vlažni krpi. Seveda morate pa najprej madež popolnoma odstraniti. Bolj kakor kdaj koli prej moramo zdaj varčevati z obleko. Zato naj bi vam prešlo že kar v navado, da takoj, ko pridete domov, smuknete v toplo domačo obleko. Za vas bo to vesela izprememba, za vaS žep pa — prihranek. i 0 KV I K IS i ~ zR S = SLIKE, FOTO6RAFUE, GOBELINE. =j 1 KLEIN | = LJUBLJANA, Woltova 4 s Varčuj na pravem mestu Dragocene svilene nogavice Nekaj rnigljajev za ljubiteljice lepih nogavic * • »Ze sp^t se mi je petlja utrgala in vedno prav takrat, kadar hočem ven.« jezita se, čudite se, saj ate vendar jeupili nogavice tako imenovane dobre kakovosti in vendar... Ravnajte se po spodnjih navodilih, ki mm jih je zaupala neka specialistka za varčevanje svilnatih nogavic. Morda se bo vašim nogavicam v bodoče bolje godilo! Izbira nogavic: Nogavice so tudi m točke! Kajne, tega se zavedate? Torej se boste pri nakupu predvsem prepričali, kakšen je rob, kako močni so dvojni deli, to je peta in stopalo in zgornji konec, če odkrijete tudi najmanjšo napako, jih zamenjajte. Upoštevajte tudi, da je nogavica, ki vam je prevelika ali premajhna, že v začetku proč vržen denar! Kako ravnate s svojimi svilnatimi nogavicami? Ne nosite istega para nogavic en dan za drugim. Vsak ve-čct jih denite v rahlo milnato mlačno vodo, a jih ne mencajte, temveč le narahlo stiskajte in splaknite v mrzli vodi. Ne ovijajte jih, temveč stisnite, obesite jih daleč stran od ognja, nikoli ne na štedilnik ali blizu peči. Ko jih obujete, jih na peti in na prstih, torej tam, kjer se najbolj drgnejo, namažite s suhim milom, če vam petlja popusti, jo pomažite z vlažnim milom, sladko vodo ali klejem, če se spusti petlja tik ob robu nogavice, jo lahko tako spretno zašijete rob, da se sploh ne opazi. Majhni nasveti — veliki učinki: če obuvate nogavice, prosim ne mislite na nič drugega kakor na to. Zavijte nogavico do pete. Ko vtaknete nogo vanjo, pazite, da ne obvisi na kakšnem nohtu in zelo skrbno potegnite nogavico navzgor. Ko pripenjate nogavico, žrtvujte deset sekund več, da zgornji dvojni rcb enkrat ali dvakrat upognete. Ne zvijte ga kakor si bodi, ker s tem zmanjšate trpežnost nogavice. Ne pozabite: da za svilnate nogavice ni nič nevarnejšega kakor luščeni se lošč na nohtih; da morate zmerom sneti prstane in liro, kadar pregledujete nogavice; da morate svoj kazalec na levici podrgniti s plovcem, če ste si ga prebodli pri šivanju, sicer se bodo nežne svilnate niti ujele na njem. In nazadnje: svoje nogavice najprej operite, šele potsm jih začnite nositi, ker bodo tako dosti trpežnejše. Vprašanje Jočenih računov" Bodite skromne! Dokažite samostojnost tudi v praksi * ge zmerom je med nami dosti mo-gkih in predvsem žensk, ki še zdaj ne morejo razumeti, da so se razmere slasti zdaj v vojni temeljito spremenile. Predvsem naše denarne razmere. Spremenile zlasti za tiste, ki si sami služijo kruh, za tiste, ki se jim njihove plače niso povišale v isti meri kakor so se podražile življenjske potrebščine. In vendar ni družabnost prav nič manjša. Ljudje se prav tako radi zabavajo, da celo še bolj. Saj v skromni zabavi pozabiš vsakdanje tegobe. In vendar so med nami še ženske, ki so prekoračile svojih trideset let in ki se nikakor ne moreio vživeti v nove, ne samo vojne, temveč tudi moderne razmere. Se zmerom žive v tistih starih dobrih časih, ko so gospodje dame vabili in so si lahko na njihov račun naročile, kar jim je srce poželelo, ne da bi bilo treba »kavalirju« z očesom treniti. Tisti dobri stari časi so minuli. In morda je prav tako. Zakaj ženske hočemo povsod in na vsakem koraku dokazati, da znamo služiti kruh, torej znamo samostojno živeti. In razen tega so razlike med nekdanjimi in sedanjimi dohodki naših »kavalirjev« prevelike. Rekli boste, da tega niti omeniti ni treba in da so si »ločeni« računi Pri nas že popolnoma vtrli pot. Da, priznati moramo, da si je znala naša mladina to še najprej in najbolje urediti. Zakaj ne bi prijatelji — dekleta in fantje — hodili na skupne izlete, skupaj v kino in gledaJišče, se skupaj zabavali, a imeli ločene račune? To je sprva morda nekoliko tuje, a sčasom postanejo takšni prijatelji vse bolj tovariši. Razen tega jim to omogoča, da pogosteje lahko gredo skupaj na izlete, sprehode, v kavarno, kakor pa bi mogli, če ne bi imeli »ločenih računov«. Celo na Angleškem na primer, kjer je blagostanje doma, ni navada samo med mladino, temveč tudi med pridobitnimi starejšimi krogi, da dame in gospodje prispevajo vsak svoj delež, tolikšen, kakor ga morejo ali nameravajo utrpeti za skupne nedeljske piknike. Zakaj se torej tudi pri nas ne bi navadili na to? Zal je torej to hvalevredno navado pri nas prevzela samo mladina. Znano je, da je človek z leti čedalje manj prilagodljiv. A vendar se dobe še ženske, ki se ne morejo in noč 3 jo - pril £ goditi sedanjim razmeram. S smehljajočim se obrazom, a z brezobzirno zahtevnostjo se puste povabiti in gostiti, češ da gospod, ki hoče ostati »gentle-man«, ne more ničesar odreči. In ta bo moral — hočeš nočeš — s sladko-kislim obrazom to registrirati v svojem žepu. življenje je drago, to vsi vemo. Bodimo _ torej skromnejše, drage dame. Prepričane ste lahko, da s tem prav ničesar ne izgubite na svojem dostojanstvu in na svoji časti. Narobe — še pridobite! Zakaj s tem ne boste dokrzale nič drugega, kakor to da st- razumne in sodobne. v. 880 23 lili iilli poksvšce Strah pred plešo... ...je velik... in da bi se zmanjšal, z njim vred pa še pleša, bi vam rada povedala nekaj besed, čeprav ste tako trdno prepričani, da ženske le malo vemo, ali nič. Vseeno bi pa rada vašo skrivnost (namreč .strah pred plešo1) osvetlila od vseh strani in jo brezsrčno postavila pod povečevalno steklo. Najprej bi vas prosila odpuščanja, gospodje kozmetiki in gospodje plešci, da se tako predrzno vtikam v vaše osebne zadeve. Vodi me pa samo dober namen. Samo droben predlos imam, porojen bolj iz izkušnje kakor iz znanja o kozmetiki; Da se mi pleša ne zdi grda, je bolj Mvar osebnega okusa, toda vsakdo mora priznati, da moško glavo pleša ttip.nj kazi kakor žensko neprimerna pričeska. Mislim pa, da ni potrebno, da bi bile pleše — pa, na^ bodo popolne aii samo delne — "svetilke W nam svetijo v Javnih lokalih v gledališču, povsod, kjer se shajajo ▼ družbi. Nič ne bi imela proti, 6e bi svetlikajoče se pleše kdaj pa kdaj namazati s suho kremo, kakor Bi me fcnske namažemo obraz, če se nam »veti. Naj začnem pri začetku Nekateri v strahu pred plešo zjutraj in 501110 nM-ahl0 Pogladijo lase z potem «eto blizu Sito skrbno 111 P058«1 Pregle- ra^ila^hfL * njihoVa „ •, , ** glavo umili vsaj VBak »nese el^rat, se jim zdi največja pregreha. Po vsaki taikšni kopeli Jim toamreč izpade neskončno veliko las, Jim po njihovem mnenju sicer ne bi izpadli in bi še krasili njihovo glavo. Na tem mestu se vam upam zalučati v obraz, da je to ravnanje popolnoma napačno. Lasje, ki že tako in tako niso dobro priraščeni v kožo, bi vam zanesljivo izpadli pa če jih še tako boječe gladite. S tem, da las ne perete, samo škodujete drugim lasem, ki vam še niso odpovedali pokorščine in se vas še dobro drže. Z glajenjem samo pomehkužite Se zdrave lase. Oprostite, če sem vas s tem opozorilom oropala iluzij, te sanje bi tako in tako kmalu izginile. Zberite vso svojo moško moč in voljo in kupite močno ščetko za lase ta močan glavnik, S Ščetko si vsako Jutro to vsak večer dodobra ščetkajte lase in kožo na glavi in ne preštevajte las, ki jih boste pri tem izgubili, ker bi bila to samo izguba časa. K-mgip boste opazili, da vam bo izpadlo zme. rom manj las in jih torej zmerom več ostalo na glavi. Posnemajte v tem pogledu ske, ki znamo svoje lase vse negovati kakor vi. Vsakih dni si sami umijte lase ■ kakšnim dobrim milom in Jo posušite nad štedilnikom. če boste pred pranjem glavo se dobro zmasirali s kakšno mastno kremo ali pa kar je Se najbolje s petrolejem, če ga imate še na zalogi, bo vaše počutje Se najboljše. Tudi masaža po pranju je vse hvale vredna. Ta nega je enostavna, & lotili brez strahu (namreč boste' dosegli velikanski uspeh boste prav gotovo hvaležni Barsun Urejuje A. Preinfaik Problem st. 154 Sestavil H. Johner Mat v dveh potezah Včasih je glad hujši sovražnik kot vse sovražnikovo orožje! Problem st. 155 Sestavil J. Halumbirck •i t i86 znl,erom T m*di, posebno, če ga kombiniramo tako ljubko ■ svilo, kakor vidimo na gornji sliki, čipkast ovratnik daje tej ljubki zimski »decvi« poseben čar elegance. Zrcalce, zrcalce... Katera je vaša fotogenična stran obraza? Vsaka ženska ima eno stran obraza lepšo kakor drugo * Mat v treh potezah Sijajna aa-misel! Kaj hitre ste lahko na sfcranpjfci. Neki slavni slikar je nekoč trdil, da ima vsak obraz eno lepšo in eno gršo stran obraza. Posebno pri ženskah se to dobro opazi, Navadno je pri njih leva stran obraza veliko nežnejša kakor desna, ki ima bolj trde poteze. Tako je na primer Holbein naslikal Anno von Cleve od njene »lepše strani« in sliko potem poslal njenemu ženinu Henriku VIII Henrik VIII. je imel torej dovolj vzroka za razočara- novi apartni modeli dospeli. Lično izvršujem popravila. Selea „Tmda" Ulica 8. ma^a (Aleksandrova) 5 nje. Ko je namreč svojo nevesto zagledal v resnici pred seboj, je uvidel, da ga je slikar pošteno nasejmaril. Sele tedaj se je potolažil, ko mu je slikar razložil, da je naslikal pač Anino »lepšo« stran. Na filmckem platnu navadno gledamo ženske profile samo z lepše, torej z leve strani. Z desne se nam filmske zvezdnice sploh ne pokažejo. Narobe pa gledamo filmske igralce zmerom samo z njihove desne strani, ker Je pač ta stran izrazitejša in bolj trdih potez. človek bi mislil, da je asometrija obraza posledica različno raščenih lo- banjskih kosti in hrustancev, zdravniki so pa dognali, da je asometrija samo posledica obrazne mimike. Pri* desničar jih, teh je največ, je desna* obrazna stran bolj pod vplivom razuma in volje in torej v njej mimika pride bolj do izraza, narobe je pa leva stran manj »ubogljiva« in so mišice na njej manj gibčne. Izrazi duševnega razpoloženja se v levi strani obraza manj izražajo, če bi mogli opazovati kako se poteze našega obraza izpremene, kadar smo na primer močno razočarani, tedaj bi opazili, da so mišice na naši levi strani cbraza, seveda če smo desničarji, veliko boli izrazile naše duševno trpljenje kakor mišice na levi strani, ki so ostale skoro negibne. Pri otrocih se to malo opaai, z leti pa postajajo mišice {|§|f|i na desni strani obraza zmerom izra-} zitejše in poteze zmerom trše. Problem st. 156 Studijo sestavil K. A. L. Kubbel Ur i 1 - pm v/M', Ufi i . J - Sl ■ Beli na potezi zmaga Zanimivo je tudi, da so obe strani ♦ Beli mora hitro in energično uda-cbraza pri razumsko šibkejših ljudeh? riti, če noče, da ga čmi podere Ve skoraj popolnoiria enaki in se leva f likokrat so dame najboljše boevniee stran ne razlikuje od desne. Prav* tu in tam pa vseeno zapravijo kra-’ tako ostaneta obe strani obraza sime- J ljestvo. trični tudi pri ljudeh, ki so čisto ravnodušni in se za nobeno stvar na svetu ne razburijo. Zdaj torej lahko sami uganete katera stran vašega obraza je lepša, katera grša. Vzemite v roko zrcalo in povedalo vam bo to skrivnost, če ste? H krznenemu plašču se poda tudi krznena kučma, ki se tako prijetno laska vsakemu obrazu. Iz ostankov ali iz starega ovratnika, ki mu izrežemo najboljše dele, nam krznar in modistka ustvarita praktično pokrivalo, ki ga bomo lahko nosile vso zimo. Kraljevi gambit je še vedno nevaren! G. Stoltz — F. Siimiseh Swinemiinde 1932. puveu^o Vcuu ot, TO ssrivnosi. ce ste 4. j ei> c5. f4 cf4 3. gf3 . 4 M pa morda ena tistih, ki je zmerom |g4. 5. Se5, Sf6. 6 <34, d«. 7. SU3, Šxti’ nezadovoljna s svojimi slikami in mi-2 8. LXf4, Ce7. 9. D c 2, Lg7. 10. c3,'li5 sli, da njen obraz ni fotogeničen, po-J (Lf5 je priporočljivejše). 11.’ Sbd2! tem bodite prepričani, da še niste • (močnejše kot g3, kot so stari igrrli, našli pravega fotografa, ki bi odkril i čeprav greste dami na oddih), SXd2. vašo »lepšo« stran. DXe2+. 13. I,Xf2, LfS (ali ?0—0. 14. Le3! s Sf4 in h kmet se trese). * * 14- Thfl, Sd7? (ScG bi bilo na me:tu). $15. Sb4! (grozi LdG ali Sd5), Sf6. Parnimi t16- Lb5+I Lt!7 tKds. 17. Lgs—kis. raa&sassu am&veil f 17. LXd6+—cS. 17.SXc6n. 17? Tael + Umazane radirke ne smemo obrezo- ? -^d8 (bolj žilavo Kf8 z odgovorom vati, ker s tem delamo škodo. Naj-|}8vKKX?a’ ?dS). 18. te5! bolje je, če radirko operemo v topli|£er beU nerad res’ 'm-m jetnikom govoriti samo stoje... bene dalTavere una camera nu-$Razen tega ga razvajajo kakor princa mero 13, e cosi via via. |z dragocenimi oblačili, z izbranimi O perche mai dovrebbero essere ♦ Jec'mi 111 pijačami, ki so jih servirali cosi nefasti quel numero e quel tv srehrnem p°sodju. In kmalu je šel giorno della settimana? Si dice che il venerdi fosse un giorno nefasto, appunto perche in tal giorno mori Gesu Cristo, e che il 13 fosse parimenti un numero tutt’altro che fortunato, perche 13 erano i commensali dell’ultima cena. ffl noto pero che giorni »nefasti« esistevano anche nel mondo pa-gano. Nessuno, infatti, si sarebbe azzardato ad intraprendere un af-fare in »in giorno nefasto. Per chi nutre tali superstizioni il peggior malaugurio e, natural-mente, quando il venerdi e anche un 13; e 11 venerdi 13 piu nefasto 6 quello che cade in maržo o in maggio, perche il nome del mese comincia con la tredecesima let-tera dalTalfabeto. Un giornale italiano volle, una volta, far un’inchiesta. Dai registri dello sta to civile resultd che in venerdi diminuiva sensibilmente il numero dei matrimoni, cosi come, da dati statistici risultava minore, ln tel giorno, il numero dei viag-giatori e quello di coloro che cam-blano casa. E cio in pieno secolo XX! A dir vero per6, non pochi av-venimentd storici depongono in favore di coloro che hanno paura del venerdi e del 13; ed e noto che anche la fine del mondo fu spesso annunciata per un giorno 13. Prima era annunciata per il 13 gennaio 1819, poi per il 13 giugno 1857, quando la terra, in-contrandosi con una certa cometa, doveva andare in frantumi; ma fortunatamente lo spettacolo e stato sempre limandato e speria-mo per molto tempo ancora. Altri invece sostengono che il 13 porta fortuna. Leone XIII, per esempio, non solo aveva il 13 nel suo nome, ma era il tredicesimo Papa che pote celebrare il suo giubileo episcopale, e mori a 93 anni nel 1903, le cui cifre addizio-nate danno appunto per totaie 13. l&slegn fceeei altrove (kje) drugje, (kam) drugam. diifuso razširjen. euperstizlone l vraža. portino da nosijo (portare). disgrazia (dizgracja) f nesreča. sposarsi poročiti se. giuirdarsi paziti se. e cosi via via in tako dalje, netasto nesrečen, zlonosen, zlovešč, slabega pomena. appunto točno, natančno: ravno, baS. Čudna najdba Slabše se je godilo nekemu menihu, ki je nehote prišel v stik z ujetnikom. Našel je srajco, ki je plavala po morju in bila popisana s čudnimi znamenji. Menih je na smolo čudno najdbo odnesel naravnost h guvernerju, kar je postalo zanj usodno. Na mestu so ga zaprli, kakor da bi bil zagreiil hud zločin. Ko je vpraševal, kaj je zakrivil, mu niso hoteli povedati. Vpraševali so ga, ali je znal prebrati znake na srajci, toda zanikal je. Izpustili so ga, toda dva dni nato so ga našli mrtvega na obali. Odnesel je svojo skrivnost s seboj v grob. Ali je bil skrivnostni neznanec res brat Ludovika XIV.? Morda pa sin Ane Avstrijske? Kdo je bil človek, ki je moral ostanek svojega življenja preživeti v bastilji, ločen od vseh svojih dragih? Fantazija sodobnikov v ugibanju ni poznala meja. Lepe Pari-žanke so se pričele zanimati za skrivnostnega jetnika in so iz starega, sivolasega moža naredile zastavnega, ognjevitega mladeniča. »Zmerom sta pri njem dva mušketirja,« so si šepetale. »Če bi odložil železno krinko, bi ga takoj ustrelila.« Kajpak vse to ni bilo prav nič res. Jetnik ni nosil železne krinke, ki bi se s ključem zaklepala zadaj na zatilniku, temveč prožno krinko iz temnomodrega bar-žuna, ki bi se dala vsak trenutek sneti... Skrivnostni neznanec je umrl naravne smrti, in sicer 20. novembra leta 1703. Pokopali so ga drugi dan cb štirih popoldne v cerkvi sv. Pavla pod imenom Marchirgue. Takoj, ko je umrl, je dal guverner uničiti vse, kar bi kakor koli spominjalo nanj. Stole, mizo, posteljo, kjer je spal, celo križ in okenski okvir. Stene je dal prebeliti, da ne bi nikjer bilo sledu o izginulem jetniku. Poznejša desetletja se je zdelo, kakor da ne bo svet nikoli izvedel resnice o tem skrivnostnem jetniku. Še dolgo po njegovi smrti so krožile po Franciji fantastične govorice in ljudje so se prepirali, kdo naj bi bil v resnici. Pozneje je pa zgodovina sama snela krinko! Skrivnostni ujetnik ni bil ne kraljev brat, ne njegov nevaren tekmec, temveč italijanski grof Mattioli, državni tajnik mantovskega vojvode. Suhoparni arhiv bastilje je osramotil bujno fantazijo Voltairja in Dumasa. Tako je končal veliki spletkar! Zdaj so izvedeli celo rojstno leto zakrinkanega jetnika. Rodil se je v Bologni leta 1640. kot sin nekega plemiča. Pod vlado lahkomiselnega man-tovslcega princa se je kmalu povzpel s svojo zvitostjo do uspešnega diplomata. Naposled je bil njegov vpliv tako velik, da je Ludovik XIV. želeč si vso gornjo Italijo, poslal k Mattio-liju svojega tajnega poslanca. Pričela se je kaj nenavadna kupčija, pri kateri je Mattioli posredoval za Ludovika XIV. pri vojvodi manto-vanskem in kajpak dobil zato čedno , vsoto denarja. Prebrisani državni taj- - nik je svojega lahkomiselnega vojvodo tako pregovoril, da je pristal na to kupčijo in prodal provinco Casal Ludoviku XIV. I Oba, sončni kralj in mantovski vojvoda, sta bila zelo zadovoljna, najbolj si je pa mel roke spletkar Mattioli. Mattioli pa ni bil samo izredno častihlepen, temveč prav tako lakomen. To je postalo zanj usodno. Upajoč, da bo dobil in izsilil kar največ denarja, je svojo skrivnost drago prodal drugim dvorom, tako na Dunaj, v Turin in Madrid in benečanski republiki, Povsod veliko ogorčenje! Posebno je bil v zadregi Ludovik XIV., zakaj prav nič mu ni bilo všeč, da je ta afera dvignila toliko prahu. Bil je besen na nezanesljivega diplo-t mata. Odločil se je, da bo spletkarja t pošteno kaznoval. Izvabil ga je pod I pretvezo, da mu bo izplačal ostanek | podkupnine, na Francosko in ga dne 52. maja 1679. tako rekoč ugrabil in J pri belem dnevu odpeljal na otok _ 1 sv. Margarete. in pieno sre 1. j p0mjg]jm0t visokega italijanske- seco o m s, j - . } ga ministra ugrabiti in ne glede na avvemmento m dogodek, pripetljaj.* n,ednar0dr!0 pravo nklenjenega odpe-deporre (nepr. glagol) odstaviti; jz-j v zap0ri zdaj bomo razumeli, povednti; izpričevati. {zakaj je moral nesrečni Mattioli dan in lovore m v korist, ♦ jn no£ nositi črno krinko, V septem annunciare = annunziare oznaniti, »bru leta 1859. so prepeljali imenitne incontrarsi srečali se. J ga jetnika z otoka sv. Margarete v Jrantunie m kos. drobec, iver. J pariško bastiljo. spettacolo m prizor, predstava. ♦ jQ je torej skrivnost, ki zdaj ni glas po deželi: skrivnostni zakrinka-nec ni nihče drugi kakor brat sončnega kralja! Duševni oče takšnih in podobnih govoric je bil celo filozof Voltaire, ki se je za kratek čas poskušal tudi v spletkarjenju. Nekega dne, še izza tistih dni, ko je bil skrivnostni jetnik začasno na otoku Svete Margarete, je prišel k tamošnjemu guvernerju neki ribič in mu prinesel srebrn krožnik, ki ga je bil našel ob obali. Zakrinkani jetnik ga je vrgel iz svoje, celice. »Ali znaš brati?« je vpiašal guverner in strogo premeril ribiča. »Ne, gospod,« je odgovoril ribič, čudeč se temu vprašanju. Kljub temu so ga nekaj dni obdržali v zaporu. Ko so ga izpustili, je guverner dejal; »Tvoja sreča, da ne znaš brati!« Prestrašen je možak odšel domov, ne vedoč, kaj je bil zakrivil, da so ga kljub temu, da je vrnil srebrni krožnik, obdržali teden dni v zaporu. parimenti prav tako. fortunato srečen, srečonosen. commensale m omiznik, gost, ultima cena f zadnja večerja. pagano poganski, azzardarsi (addzardarsi) tvegati, drzniti se, upati si, intraprendere (nepr. glagol) lotiti se [česa]. nutrire hraniti, rediti; gojiti. peggiore slabši, hujši; il peggiore najslabši, najhujši. malaugurio m slabo znamenje. il venerdi pid nefasto najzlonosnej-ši petek. alfabšto m abeceda. inchičsta f preiskava, poizvedovanje, anketa. stato civile m civilni urad. . risultare izhajati iz: dai registri ri-sultd iz registrov se je videlo. matrimčnio m zakon, poroka. viaggiatore m popotnik, potovalec. cambiare (cambio) zamenjati, pre-menjati; c. casa prebeliti se. rimanaare odsloviti, odložiti (na pozneje). sostenere (nepr. glag.) vzdrž(ev)atf;^ trditi. giubileo *■ giubbileo m jubilej. episcopale škofovski. uddizionare sešteti. več skrivnost... Atentat na madame Pompadourjevo Bastilja je za svojimi debelimi zidovi videla že marsikaterega jetnika. Tako je preživel tamkaj 35 let svojega pestrega življenja tudi znameniti in legendarni atentator lepe madame Pompadourjeve. 28. aprila 1749. leta je služabnik lepe madame Pompadourjeve našel v njenem salonu mladeniča, trepetajočega po vsem telesu. Odpeljal ga je k svoji lepi gospodarici, ki ga je vprašala: »Kaj pa iščeš tukaj? Kako ti je ime?« »Ime mi je Danry in sem kirurški pomočnik!« se je glasil odgovor, »V Versailles me je prignala huda skrb za madame Pompadourjevo, ki jo iz vsega srca obožujem.« Lepi mladenič, star kakšnik 23 let, je jel pripovedovati, da je srečal na poštnem vozu dva moža, ki sta se pogovarjala, da bosta umorila madame Pompadourjevo. Prekladala sta tudi čuden zavojček, v katerem je bil gotovo kakšen peklenski stroj! Na dvoru je tedaj mrgolelo nedolžnih, pa tudi manj nedolžnih intrig. In ko je čez dva dni res prispel omenjeni zavoj, so ga kar najbolj previdno odprli. V njem je bil peklenski stroj. Kralj in njegova nekoliko živčna ljubimka sta bila silno ogorčena. Pričela sta raziskovati to zapleteno in skrivnostno zadevo, naposled je preiskava pokazala, da je bil pravi atentator — Danry sam. Pozneje se je izgovarjal, da si je hotel privoščili zanimivo šalo. Ta šala ga je pa zaradi kraljeve nespravljivosti drago stala. Vrgli so ga v bastiljo, kjer je Imel časa na prebitek, da je razmišljal o posledicah svoje ,šale'. Kariera za rešetkami Dvajset let je Danry igral vlogo mučenika. Psoval je svoje paznike, preklinjal kralja in Pompadourjevo, guvernerja in častnike. Gromko je vpil, da je odmevalo od zidov. Dan na dan je čečkal po ogromnih polah papirja in psoval vse, ki so zakrivili njegovo ujetništvo. Za Danryja je značilno, da je znal tako virtuozno lagati, da je menda sam sebi verjel. Na lepem si je izmislil, da je nezakonski sin markiza de Latude in res prepričal nekaj plemičev, ki so ga jeli zato podpirati. Kmalu je dobil prebrisani jetnik dobrotnike, ki so ga razvajali, mu prinašali dragih oblek in izbranih jedil, tako da ni razen svobode ničesar več pogrešal. Beg po pleteni lestvici Iz Vincennesa je Danry skušal pobegniti po lestvici, ki si jo je sam spletel iz vrvi. Vendar so ga ujeli in pripeljali nazaj. Zdaj bi ga dal kralj kot ubežnika lahko ustreliti, posebno ker mu je bilo znano, kako ga je Danry obrekoval in psoval v raznih pamfletih. Ludovik XV. se je pa zadovoljil s tem, da je vsiljivega jetnika za nekaj časa zaprl v podzemeljsko ječo, kjer so pa ravnali z njim izredno milo. Danry je jel pisati svoje .spomine', ki so dokaz, da nekateri lažnjivci s svojo fantazijo presegajo pesnike in pisatelje. Pri izprehodih je .nesrečni jetnik' podkupil dve deklici, da sta raznašali njegove sramotilne pesmi. Po smrti madame Pompadourjeve je naposled prišel na svobodo in zahteval ogromno vsoto denarja kot odškodnino za svoje .izgubljeno življenje'. Tisti, ki so mu hoteli pomagati, so pa spozna- li, da je rojen slepar in zato je kmalu spet prišel za rešetke. Ludovik XVI. ga je naposled 5. junija leta 1777. osvobodil. Komaj je prišel Danry — tedaj se je imenoval samo še de Latude — na svobodo je že opeharil za vse premoženje neko starejšo lepotico in se kmalu nato spet znašel v ječi. Prava njegova .kariera' se je pa začela šele po 35 letih ječe. Plemiči so si šteli v čast, če so smeli kositi pri grofu de Latudu — tedaj so ga že javno priznali — in celo tuji poslaniki so prihajali v njegov salon. Živel je dobro in prijetno, zakaj dobival je pokojnino od države in rento pri nekaterih dobrotnikih. Nekdanji kirurški pomočnik je postal slaven reiožl Dramatski konec: ko je počila francoska revolucija, se je veter obrnil in tudi Danry je obrnil »voj plašč po njem. Zdaj je bil samo še siromak, ki ga je bilo nesramno plemstvo kruto preganjalo, ker se je že od nekdaj boril za pravicol Da, takšen je sveti Glej, celo ljudstvo je v&rjelo tema genijalnemu lažnivcul In te j« bil njegov največji uspeh. IZVIRNA ISTRSKA PRAVLJICA * BESEDILO JE NAPISAL IR RISBE NARISAL STRIC MIŠKO POZDRAVI. JE MA, APICA, PRIČAKOVALA TE. VEM. KAJ f EUš O O —v Ntn/E, . 11. Kje so največja premogovna le- ♦ žišča v Evropi? 5 12. Kateri del telesa raste do smrti? 5 <* 13. Kateri planeti so brez lun? J ♦ 14. Kaj pomeni beseda mumija? | 15. Odkod izvira ime dumdum kro-J rel? | Kateri je najstarejši evropski f ZLOGOVNICA Sestavi 13 besed iz zlogov: ba, de, dla, i, je, ka, ka, kop, lo, mar, mor, na, nar, nje, o, o, pec, po, pot, pu, rad, ro, rod, sti, šča, šča, škri, u, vrenc, zlo. Prve in četrte črke, od zgoraj navzdol, vsebujejo slovenski pregovor. AU POM DOBILA SVOJE -v MILO KA2A Ji POJDI Z MB/VOJ. 17. Kdo se je rodil v Podsmreki i pr’ Velikih Laščah? j 18. Koliko vode najmanj vsebuje J 20 litrov mleka? 19. Koliko čebel je približno v enem < panju? J 20. Kdo je prvi uporabljal central-J no kurjavo? < četrta skupina: < 1. Katera je najmočnejša kost? J 2. Kdo je zgradil prvi parnik? ! 3. Kdo je spisal Desetega brata?! 4. Kaj je bila falanga? ! 5. Koliko odstotkov zemeljske po-! vršine približno pokrivajo morja? ; 6. Kaj je kaaba? 7. Kdo je odkril morsko pot do; Indije? • 8 Kaj pomeni beseda angel? '• 9. Od kdaj približno imamo žepne; ure? ! 10. Kaj so antitoksini? 11. Katera dva naša velika -'oža; sta se rodila 1.1800.? 12. Odkod izvira mnenje, d ne! sme biti nikoli 13 oseb pri mizi? 18. Kaj je ekspresionizem? 14. Kako se imenuje skladatelj »Bo-: risa Godunova«? 16. Kaj je konjska sila? 16. Kolikokrat‘hitreje se giblje sekundni kazalec od urnega? 17. Kateri genij je bil tudi izumitelj padala? 18. Kdaj je bila Anglija republika? 19. Katera evropska država je brez železnice? 20. Kde je spisal »Brate Karama-zove«? Odgovore na vprašanja poiščite na 12. strani. 1. shramba, 2. menjalno sredstvo, 3. pri delu potrebno, 4. neprijetni zvoki, 5. hudobija, 6. moško ime, 7. resnica, 8. dragocen kamen, 9. na-pustitev, 10. del kože, 11. pogreo, 12. sedež oblasti, 13. enostaven stroj. DOBRA DEKLICA S/, ZATO POJO/ PO S TOPAZ/CAH. KO PP/OEŠ A/AVPH, BOŠ ^ZASLIŠALA OSLIČKA, H/ BO TRIKRAT z ar/9 AL. BOC/ A/£ DAJ, O A BI U SE OBK/VILA! ta/voj /VAJO Pa j XI V BO PETELM TR/MRAT / -A Vt—TV----------- v ZAPELA.) hvala k/?alj/ca ' ugo<;alA TE eOM! MM ♦ / ,— ENAČBA (a—d) + (c—d) + (e—f) + (g—h) + + (i_j) -f (k—1) + (m—n) *= x a = mesto v Libiji; b == lepa; c = “ trata; d = vaba; e = roka; f "= = predpekel; g = izvid; h = oblika vode; i = pokrajina v Afriki; j “ *= plqd; k = žensko ime; 1 — osebni zaimek; m =* vrh v Bernskih Alpah; n ” germansko kopje; x = “ veliki italijanski odkritelj, čigar 3001etnico smrti bomo te dni prezno-vali (1564.—1642.). Vprašaj in preizkusi me! Da ne bo dolg prestar, že kar za novo leto izpolnjujemo obljubo. Tretja skupina: 1. Kdo je izumil steklo? 2. Kako se imenuje glavno mesto Tajskega? 3. Kdo je prvi poletel z letalom? 4. Kdaj in kje se je rodil Ivan ©ankar? 6. Zakaj pravimo, da je siromašen kat eerkvena miš? 6. Kateri fizikalni aaken je odkril Mevrte«? 7. K A* j« prvi »porabi iaraz: bej Rešitev beeične trlieabe. * 1. in 17. vodoravno: Srečen Bošič ln { upov polno novo leto — Družlnelcl tod- ♦ »Me. 2. lame. porto, Kent, si, Iran, os. I 3. Ide, srčno, pot, rpt, onoljfc, t J 4. Umšm, L pati, nravaeet, lea. 6. e. t Ada, k, materi«, M. TUml 6. nb, | ApeseUt, nt, Ivin, o, JLete. 7. ira, A po-1 lonij, a, lat, prosšak. t. eeia, opera, J AndaJuaija, tun. f. enota, iti, leev, | OMft, trs.' 1». A. M., lete, ok, Teb, { tat, sta, sp. 11. cent, pi, hvtemttia, ari,;; sapo. 12. rt, iz, nrnr, trobec, »je, od.:; 13. n, le, oa. Jo« f amper, oden, zrn.! i 14. as. Lanaifie, na, a, lotnfc, one.: j 15. moneta, Tedi, njnj, trak. van.;; IS. Erato, želi, a+decenU. Ardeni. t Kaj pomeni Kristus stevensko? S. Kateri narodi zaničujejo mlcks? IS. Katera naša znana pesem ima letepa imena pesnika in skladatelja? isteja imena pesnika in skladatelja i« kdo ata? 10 tednik 1. L 1942 XX Adctaida vztraja do koncu SKRIVNOST HOTELA RICHELIEUJA Na skrivaj tem pogledala ▼ zrcalo zraven svoje mize, v katerem •em lahko videla Adairovi, sedeči ta menoj. Opazila sem, kako je Kathleen kdaj pa kdaj zamišljeno pogledala Stephena Lansinga, kakor da bi jo bil proti njeni volji primairiljal, kakor da bi ga bila morala pogledati, če je hotela ali ne. Ko se je priklonil in smeljaje «e pogledal v rumene oči Hilde An-thonyjeve, je Kathleen globoko vzdihnila in za trenutek se je njen obraz skremžil kakor poprej obraz Lottie Mosbyjeve. Ta pogled me je neznansko zdra-tll. Razkačeno sem ošinila zapeljivca z očmi. Zdi se mi, da sem bila na pogled prav krvoločna. Male Kathleene se mi je zdelo reveč škoda, da bi postala žrtev rezvestnega ženskarja. V moje presenečenje je mladi mož mimo zdržal moj pogled, dvignil kozarec In mi z nesramnim smehljajem napil, preden je izpraznil kozarec do dna. »Takšnega predrzneza se nismo Imeli tu!« sem glasno Izjavila, a bojim se, da ni tako užgalo, kakor ■em si bila predstavljala. Stephen Lansing mi je navihano pomežiknil. 3. POGLAVJE Moje najožje prijateljice ▼ hotelu so tri obvdovele dame. Vsako popoldne imamo partijo bridgea, eno izmed maloštevilnih res prijetnih iger za kratek čas za starejše, samostojne dame. Spominjam se, da smo tisti dan Igrale v sobi Grace Jerniganove. Ko sem se po kosilu vračala iz Jedilnice, se je pravkar pritoževala pri Pinkyju Dodgeu, da še zmerom ni dobila nazaj svoje kvartaške mizice, ki Jo je bila posodila v •alon za neko partijo bridgea. »Saj Je vendar nisem podarila hotelu,« je rekla zbadljivo. »Seveda ne, Mrs. Jerniganova,« Je rekel Pinky vljudno kakor zmerom. »Ali boste takoj poskrbeli sa to, #a jo dobim nazaj?« »Seveda, Mrs. Jerniganova.« Sočutno sem pogledala Pinkyja Dodgea. Lahko si predstavljam da d po dvajsetih letih kolikor toliko ntrujen, če moraš v službi In zunaj nje neprestano odgovarjati zahtevnim gostom na tisoč vprašanj, čeprav si skoraj nisi mogel predrta vijati, da ima Pinky Dodge tudi svoje osebno življenje. Bil je kratko in malo nekdo, ki je stal ponoči za sprejemnim pultom, da Je •prejemal telefonske pozive ali izročal ključe. Vsekako nisem 4e nikoli naletela na to, da bi bil razkrival gostom svojo osebnost, če »o je sploh imel, kar se je pa zdelo precej neverjetno. Pinky Je bil s tvojimi majhnimi očmi in redkimi rvetlordečimi lasmi Izredno podoben belemu kuncu. Se posebno zakadi pogostnega trzanja z zgornjo utnico. »Kako Je vaši materi, Pinky?« geni ga vprašala kakor navadno. »Hvala, Miss Adelaida, zmerom «nako,« je odgovoril kakor vsak dan. Skomignila sem z rameni. Prišla *em do prepričanja, da Je pač naj »anesljivejša pot v dolgo ilvljenje neozdravljiva bolezen, ki Jo dobro neguješ, že dvajset let Je ležala mati Plnkyja Dodgea v neki bolnišnici zunaj mesta in vsako leto Ei rekli ne bo preživela tistega ta. Slišala «em — seveda ne od *lnkyja Dodgea samega, ki nikoli ni govoril o »vojih zadevah — da C bil ravno končal pravo, ko mu oče amrL Seveda pa nikoli ni bil r prav ■iški službi. Očitno je moral takoj f službo s stalno plačo, da Je lahko skrbel za svojo bolno mater. Ko bnastopil službo v Richelieuju, Je £as mislil, da bo le za malo fausa, a »daj, po dvajsetih letih, je fril še zmerom tu. Stanoval Je v majceni podstrešni sobici tik pod itreho, imel je brezplačno oskrbo |o ravno dovolj plače, da je poravnaval bolnišnične račune, več pa ne. Obstala sem bila pri sprejemnem pultu, da bi pogledala, ali Je kaj poit e zame, ko plane Polly Lawso-nova iz .dvigala in skoraj podre nekega starega gospoda. »Oprostite!« se je opravičila, hoteč k izhodu. »Kam greš, Polly?« Je vprašala Jiary Lawsonova, živčno bobnajoč 90 stok>vem naslonjalu. »Ven!« se je glasil Pollyn ne »vno izčrpen odgovor. Videla sem, kako je Mary pogledala Lansingov gizdalinski avto, si je meni nič tebi nič stal poleg »apisa: »Parkiranje je tod prepovedano!«. Potem me je bežno pogledala. Jaz sem samo skomignila « rameni. Na Marynih licih sta se frikazali dve sušični rdeči Usi; 1 olly je opomnila v nekoliko strož-j lem tonu kakor običajno: »Svoj ial si pozabila!« Pclly se je zahihitala »Oh, ali misliš tistega rožnatega, •etka? Isginil je brez dedu. Po-vsed smo. ga že iskala.« »Nesmisel! Pred kosilom sem ga videla na tvoji toaletni mizici.« »Zdaj ga vsekako ni več tam, tetka,« je vzkliknila Polly in smuknila skozi vrata. »Te mlade stvarce pa dandanašnji res na nič več ne mislijo.* je zamrmrala Mary. ko sva se skupaj peljali z dvigalom gor. Pomenljivo sem stisnila ustnice. Mary je zardela »Morda sem se zmotila,« Je hitro rekla. »Morda je šal v čiščenju... ali kje drugje. Molčala sem. Mary se je, kakor se mi Je zdelo, nekoliko utrujeno zasmejala. »Sicer pa,« Je rekla »odleteti ne more nikamor.« Mary ima, tako kakor Jaz, f've sobi v četrtem nadstropju, samo da njene leže na pročelju, medtem ko imam jaz vogalni sobi na koncu krajnega hodnika. Pravkar je prišla stara Lavra s sesalcem za prah, metlo in bri-salko iz Maryne sobe. Za trenutek sva morali obstati, da sva pustili staro črnko mimo. Tako se je zgodilo, da sem videla skozi odprta vrata rožnati svileni šal pred eno izmed postelj na tleh. »Ne,« sem s poudarkom zamrmrala, »odleteti ne more nikamor.« Maryne ustnice so drgetale; prijela sem Jo za roko. »Zakaj ne pošljete otroka za nekaj časa stran?« sem vprašala. »V kakšni drugačni okolici si bo gotovo opomogla. Poletno taborišče za dekleta, kakšno pomorsko popotovanje ali kaj podobnega.« Mary me je tako obupano pogledala, da sem se nehote zdrznila In spustila torbico na tla. »Kako naj to plačam?« je trpko vprašala. Nejeverno sem sastrmela vanjo. »Saj menda vendar niste v denarni stiski, Mary!« Iznenada Je spustila mojo roko. »Ne, ne... seveda ne!« je zajecljala, toda r oči mi ni pogledala. »Ce kaj potrebujete...« sem začela, a že Je Mary, zatajujoč ihtenje. odhitela v svojo sobo in zaloputnila vrata za seboj. Bila sem presenečena ln vznemirjena Očitno se Je enako godilo tudi stari Lavri, ki sem Jo srečala nekaj korakov dalje na hodniku; razburjena Je mrmrala predse ln neprestano zmajevala s svojo staro sivo glav6. »Nisem tatica. Se nikoli nisem ničesar ukradla.« je godrnjala. »Kaj naj pa počne stara ženska, kakršna sem jaz, s umetnimi trepalnicami?« »Kaj pa momljaš, Lavra?« »Nespodobnlca s številke 409 pravi, da sem ji nekaj ukradla.« V duhu sem se popolnoma strinjala z Lavrinim nazorom o Hildi Anthonyjevi, a na glas priznati seveda nisem smela. »Ali morda govoriš o Mrs. An-thonyjevi?« sem strogo vprašala. »Nobenih trepalnic nisem videla. Tudi nobene rdeče kovinske škatlice ne. O ničemer nič ne vem « se je jezila Lavra, obračaje oči, da so se čisto belo odražale od njenega zgrbančenega opičjega obraza. »Nisem tatica!« »To lahko vsak čas potrdim,« sem rekla, da jo potolažim. »Ce te dama obtožuje, da si ji kaj vzela, kar je bilo njeno, se nedvomno moti. Bržčas je le kam založila.« »česa ne poveste!« sem zaslišala takrat melodičen glas. Do tistega trenutka še sploh nisem bila opazila, da sva stali čisto blizu sobe št. 409 in da so bila vrata samo priprta. Zdaj so se odprla in Anthonyjeva je mežikajoč stala pred nama. V zlatobarvni domači obleki, ki se ji je tesno ovijala okoli života se mi je bolj zdela podobna tigri kakor kdaj prej. »Očitno mislite, da je vaša nenapisana pravica, vtikati svoj nos v zadeve vseh stanovalcev tega hotela « me je nadrla, »a svetujem vam. da mene v miru pustite!« »Dobra gospa...« sem rekla. Tudi jaz sem se začela razgrevati. »Prihranite si ogovor.« je zapu-hala. »Ne brigajte se za moje zadeve. to je vse, kar želim.« »Po mojem ne bi niti vi niti vaše zadeve prenesle, da bi sl jih človek pod drobnogledom ogledal,« sem zavrnila ost. »Cesa ne poveste!« je ponovila In zasukala vlečko svoje obleke, k?kor zver, ki z repom maha okrog sobe. »Potlej vedite, vi stari zmaj...« Zdelo se je, da se bo ta neprijetni prizor še nadalieval a tisti trenutek ga je vsaj za kratek hip prekinila tiha tožba za menoj; »Oh, prosim, prosim, nikar se ne pjrepiraita.« Obrnila sem se. Mati Kathleene Adalrove je stala na pragu svoje sobe. »Mama ne prenese, da se Hudie Jezijo drug na drugega,« je hlastno pojasnila Kathleena. Stopila je na hodnik, očitno zato, da bi te vrgla med Anthonyjevo in mene, če bi bilo potrebno. »Nobene rdeče škatlice nisem ukradla.« Je zdajei vzkliknila Lavra, maha!e s svm0 brisalko. »Oh nikar; čisto natanko vem, da ni nobenemu črncu zaupati,« je rekla Hilda Anthonyjeva. »To dokazuje samo, kako vi s severa slabo poznate črnce,« sem vzkliknila zviška. »Cesa ne poveste!« je odvrnila Anthonyjeva porogljivo. »Tudi drugi ljudje kradejo In ne samo črnci,« je zamrmrala Lavra kljubovalno. Mala Adairova se Je na lepem sklonila In nekaj pobrala. »Ali morda tole iščete, Mrs. An-thonyjeva?« je vprašala in pobrala majhno živordečo škatlico, na kateri je bilo zapisano Ime nekega vodilnega newyorškega lepotnega salona. Anthonyjeva Je škatlico odprla ln pogledala vanjo. »Nič ne manjka,« je rekla s čisto izpremenjenim glasom. »Ce Imate navado svoje reči raztresati po vseh kotih, vsaj ljudi ne bi sumničili tatvine,« sem ji svetovala. Sovražno me je ošinila z očmi. »česa ne poveste! Potlej vzemite na znanje, da zelo dobro pazim na svoje reči. Posebno na reči, ki stanejo dosti denarja! in umetne obrvi stanejo celo kopico denarja. Tole škatlico sem čisto gotovo položila v predal svoje toaletne mize. Kaj pravite na to?« Ker me ni prav nič mikalo, da K se spuščala v prepir z osebo njene vrste, sem odšla z dvignjeno glavo, a ko sem se takoj nato ozrla, sem videla, da je Hilda Anthonyjeva zamišljeno in z nagubanim čelom strmela v rdečo škatlico... Naša partija bridgea se začne točno ob dveh In se neha z zvonjenjem ob petih, pa naj izgubi, kdor hoče. Pri bridgea sem spoznala marsikaj o človeškem značaju, o čemer ne bi bila nikoli mislila, da je možno. Ella Trot-terjeva je moja najboljša prijateljica in za marsikaj imam razumevanje, saj tudi jaz ne izgubljam rada, a Ella ni pri licitiranju še nikoli nikomur prav dala. Najrajši bi dobila vsako Igro in vsak rob-ber. Včasih se je zgodilo, da so bili najini odnosi pri igri kar se da napeti. In vendar je Ella v bistvu srčnodobra ženska. Komaj sem bila stopila v svojo sobo, mi je Ella telefonirala. »Moja svakinja prihaja. Neko pripravo ima za krpanje nogavic. Ce Imaš strgane nogavice, Adelaida, jih dol prinesi.« »Hvala. Kila « sem rekla Res sem na&ta nekaj parev no fatic, ki so bile potrebne krpanca. Dandanašnji pač nič ni več take solidno kakor njega dni. Spomnila *en» m tudi evoje kvačkane ročne torbice, ki sem jo imela že, ko sem bila stara dvajset let. Natanko se spominjam, da sem jo kvačkala takrat, ko je očeta tako zelo mučila naduha in več me secev nisem mogla iz hiše. V primeri z ličnimi današnjimi torbicami se je zdela s svojimi temnordečimi cvetovi na safirnosinli nrv^ior* ^pirg. liko staromodna. Toda z vsem srcem sem visela na tej stvarci; m zdaj so bile na eni strani petl:e popustile. Odločila sem se torej, da bom vprašala Ellino svakiivo, ali mi ne bi mogla tega popraviti. Nekdo je potrkal na vrata In vzkliknil: »Miss Adamsova! Ali bi mogla za trenutek z vami govoriti?« Bila je Lotti Mosbyjeva. Očitno sem bila silno stroga na pogled, ko sem ji odpirala vrata, zakaj plaho me je pogledala, proseč me, naj ji oprostim. »Zelo neprijetno mi Je, nadlegovati vas.« Tako hitro je govorila, da so besede druga drugo podile. »Vem, da me ne morete trpeti, a vendar...« — zajela Je sape — »oh, ko bi imela koga, da bi se obrnila do njega. A nikogar nimam.« »Saj imate vendar moža.« sem Ji oponesla. »Da,« je rekla in njen ljubki, vsakdanji obrazek se je razžalostil, »imam ga. Saj to je ravno tisto...« Iznenada je umolknila. »No?« sem vprašala. Spet je globoko vzdihmla. »Dan Je zadnji, ki se morem do njega obrniti, kadar sem v stiski.« Nasršila sem obrvi. »Potlej bi bilo morda najbolj pametno, če sploh ne bi nikoli zašli v stisko.« »A če človek že tiči v njej... leze čedalje globlje in globlje.« Globoko Je vzdihnila. »Takoj sem si mislila, da mi ne boste pomagal1. Dama, kakršna ste vi, tega pač ne more...« Krenila je proti vratom; njena ozka ramena so trepetala. Kljub njeni poceni šminki in njenemu preozkemu krilcu se ml je zdajci zazdela kakor plah, obupan otrok. »Kaj ste prav za prav hoteli od mene?« sem strogo vprašala. Lottie je bila že pri vratih in me je pogledala čez ramena. Imela je kvečjemu pet in dvajset let in leo se je bila pred letom dni priselila v hotel, je bita na pogled še mlajša. Zdaj je Imela temne kolobarje pod očmi ln upadla lica. »Ali bi mi posodili deset dolarjev?« je čisto tiho vprašala. Pogledala sem jo čez naočnike. »Da jih boste spet pri dirkah zaigrali? Da jih beete kookmaker-ju v žrelo vrgli?« »Vi pa tudi vse v»st«,« je rekla kljubovalno. »če ženski gost tega hotela neprestano pošilja služinčad k book-m a ker ju, to prej ali slej vsakdo izve « I »To si lahko mislim,« J« utru-I jeno zamrmrala. »Poslušajte.« sem rekla, »hotel j Je najbolj nehvaležno bivališče za mlad zakonski par, kar si jih morete misliti. Zakaj si ne najameta hišice in ne začneta novega življenja?« V očeh Lottie Mosbyjeve Je iznenada vzplamtelo. »Ko bi le mogla!« »Saj sta bila gotovo zaljubljena drug v drugega?« »O, da!« »No, potem imata vendar še možnost, da spet postaneta srečna drug z drugim.« Proseče m« Je prijela za laket. »Prav za to potrebujem deset dolarjev! .Neilson* bo popoldne prav gotovo zmagal, ker starta 20 : 1. Prosim, prosim, Miss Adamsova! 200 dolarjev, ki Jih bom dobila, pomenijo zame razlika med peklom in nebom!« »No, zastran mene,« sem zamrmrala In vzela z nasršenim čelom dva bankovca po pet delarjev tz torbice. ».Neilson* teče pri sedmem kolu v Latoniji,« je vzkliknila. »In... | Bog vas blagoslovi!« I že je odplesala z mojimi desn-timi dolarji, »Te ženske sem se za tmerom. odkrižala,« sem si rekla, zakaj Izkušnje so me izučile, da je trelMi človeku samo denar poeoditt, pa te nič več ne posna. Bila sem slabe volje. Dane« sem j imela same neprijetne««! Fr«d*a sem zapustila sobo, da bi šla kvar-] tat v Gracino sobo, sem niuMa , oknice. Polovico popoldneva pripeka sonce v mojo sobo *ko»i ekna, gledajoča na jug. Ta ekna dri« 1 proti zadnjemu izhodu, dopisnemu za uslužbence. Med njimi le«« zarjavele požarne stepnice, ki jik nihče ne uporablja — nihč« razen »varovalnega nadzornika, Id jih enkrat na leto preizkusi. Dni)* pnhrutniii. ZafavesljMj&igi® se vsem svojim od/emalcem za zaupan;e, ki so ga nam izkazovali ▼ preteklem letn. Obljubljamo, da bomo tudi v bodoče ostali zvesti svojim načelom poštene službe narodu. vsem svojin* dobavit*!?em za pomoč, ki so nam jo nudili s tem, da so nam preskrbeli potrebne sirovine in blago. vsem svojim sodelavcem za zvesto in požrtvovalno sodelovanje, ki nam le predvsem omogočilo, da smo mogli nuditi svojim odjemalcem ccneuo obutev. VSEM IZREKAMO SVOJO ISKRINO ZAHVALO IN JIM ŽELIMO srečno novo Ze2o 19^2 Vprašaj in preizkusi me! Odgovori na vprašanja iz igre na 10. strani: Vprašaj in preizkusi me! Tretja skupina: 1. Feničani. 2. Bangkok. 3. Brata »right 4. Leta 1876. na Vrhniki. 6. Ker v cerkvi ni dobiti nič jesti. 6. Zakon o težnosti. 7. Charles Darwin. 8. Maziljeni. 9. Indijanci, Kitajci in Peruanci. 10. Naprej! Simon in Davorin Jenko. 11 Porurje. 12. Ušesa, 13. Merkur in Venera. 14. Neko vrsto asfalta ki so ga uporabljali za prepariranje trupel. 15. Od angleške mu. nicijske tovarne istega imena v Kalkuti. 16. Iliada 17. Josip Stritar. 18. 19 litrov. 19. Od 20.000 do 60.000. 20. Rimljani v kopališčih. Četrta skupina: i. Golenica. 2. Robert Fulton. S. Josip Jurčič. 4. Bojni red Aleksandra Velikega. 5. 70 •/*. 6. črn kamen v Meki in je največja mohamedanska svetinja. 7. Vasco da Gama. 8. sel. 9 Od 1500. 10. Beljakovinasta telesca v krvi, ki uničujejo bakterijske strupe. 11. Dr. France Prešern in škof Anton M. Slomšek. 12. Od zadnje Kristusove večerje. 13. Umetniška struja, ki stremi za izrazom notranjih doživetij. 14. Modest Petrovič Musorgskij. 15. Sila, ki more v sekundi dvigniti 75 kg lm visoko (ali pa tudi 1 kg 75 m visoko). 16. 720-krat. 17. Leonardo da Vinci. 18. Pod Cromvvellom (1649—1660). 19. San Marino. 20. Fedor Mihajlovlč Dostojevskij. <§> FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Slrllorleva ul. e pri trančISksnskein mostu (sstnntM stM, nvig.tli, istiMin, citMitr. nijreaitn, itd. Veiti rtom it. liilnm« ii ireltiHu. Simo > včlititna »Uti Cenik' krtiriierc Za zdravljenje seksualne impotenc« za spolno slabost in ojačitev funkcije spolnih žlez poskusite orig. neškodljive „F orlisex" pilule Dobe se v vseh lekarnah: 30 pflul L. 32—, 100 pilul L. 83-—. Po pošti pošilja glavna zaloga: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana, Kongresu trg Reg., 28-850-37 u CVITUiCNi MED v« ta medteo donite m|> t Modami. Uubljaua. Sidonka «L C FILATELISTI POZOR! Najugodnejša kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacl skife znamk — v knjigami Janez Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva 6 Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne! Srečno mowc> Ido žele; • • • • Srečno in veselo novo leto 19At. želi svojim cenjenim odjemalcem * • : ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE f)c<9W—H—WM—W»N——MA j SREČNO NOVO LETO ŽELI | »GROM« carinsko posredništvo in spedicijski biro LJUBLJANA • • • Srečno Novo leto želi : S vsem cenj. naročnikom l Franc Rebernik j j pleskarstvo in ličarstvo J Ljubljana, Komenskega 22 j i Telefon 31-77 | *••••»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••' : : j K I S - M E T L A j | JERNEJ JELENIČ j ; Ljubljana, Šlajmerjeva ni. 1 ; JOSIP OLUP star. trgovina z modnim in manufakt. blagom in oblekami dom. izdelka LJUBLJANA, STARI TRG 2 Obleke in perilo se izvršujejo tudi po meri, po najnižjih cenah ANTON BARTOLI trgovina ■ kurivom in .esom | Ljubljana, Podmilščakova 18 I ! GOSTILNA »DUBROVNIK« S SAMOLUK MARKO ; Ljubljana, Kolodvorska i Telefon 15-78 | Tvrdka JOSIP ŠOLAR • trgovina s čevlji — nudi vse | vrste čevljev po zmernih cenah • ter se p. n. odjemalcem toplo : priporoča | Ljubljana, Tavčarjeva ul. • : poleg sodne palače «•«••»••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••% : : j SREČNO NOVO LETO j * Želim cenjenim odjemalcem * ROJC MARIJA prevozništvo Ljubljana, Tržaška cesta j IVAN ROZINA 1 J BARVE IN LAKI j : : j LJUBLJANA, Tyrševa e. 14 j • - „ • ! Ivan ŽELEZNIKAR I manufakturna trgovina ; : Ljubljana, Manjin trg št I | PIO RADONIČ VELETRGOVINA VINA IN ŽGANJA LJUBLJANA MALENŠKOVA ULICA 5 #•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• | BERLIČ ROK j | mizarsko strojno podjetje ! LJUBLJANA, Celovška 287 : p. St. Vid : Telefon 49-83 | SREČNO IN VESELO \ NOVO LETO 1942 A . & E. i ISKABERNE! i j ••••••••••••••••••••••»•••••••a*' KRAJNC FRANCE brivski in frizerski salon Ljubljana VII, Černetova 23 j K R E N O S J. S trgovina z mešanim blagom »m • dež. pridelki ter parna pekama : Zalog - Dev, Marija v Polju A. K A J F E Ž urar LJUBLJANA, Miklošičeva c. 14 I IVAN BERNIK tovarna rolet ; Ljubljana, Linhartova ul. 8 Franc Praprotnik •trojno mizarstvo Ljubljana VII, Aleševčeva#7 »R E A LIT ETA« zavod za kupoprodajo nepremičnin Je tamo v Ljubljani Prešernova ul. 54 1. Tei. 44-20 I Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo * » Družinskem tedniku « i T^.. Bratuša. noviiMurj Od0owja *. Kara. norinar; tteka Uiim Martmr A A f Llubijnnl; aa ttrtarno odgovarja a MlhaJek - v* t IdubU«A