$£©V. 38.
[snio türmte m \i pesta
— (Sorica, dne 23, septembra 1S26.
~	,	, Prof- Albert Sič
' adarska uL 18	LJUBLJANA
JUGOSLAVIJA
j po! Ißtfli D L* > |iUduai>’
Posamezna štev. stane 25stotiiik.
Letnik III.
za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2'— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 3'—
Važni dogodki
Francosko-nemški sporazum
Leta 1918. je končala svetovna vojna, toda le vojna z orožjem, duhovi pa še z daleka niso bili^ pomirjeni. Nestrpnost in sovraštvo,
j Kakor rečeno, pa je čas pokazal, da Družba narodov brez za-I stopstva takega naroda, kakor je nemški, ni popolna. Po dolgih pogajanjih se je končno posrečilo iti preko vseh ovir in od tega tedna
tdi članica Že samo to dej-
škega ozemlja ob Renu, so v Arne-1 vredno radi njenega ponašan ja riki smatrali Francijo kot oni ne-1 med vojno, pomirljivi narod, ki da je glavni krivec, da se v Evropi duhovi ne morejo pomiriti. Zato Amerikanci ne samo, da svojih terjatev niso izbrisali, ampak so zahtevali njih povrnitev, ne da hi pri tem vpo-
ki sta se razvila med narodi v Äu j	dalje je Nemüija tudi" elaniea £ ’pSlä
vojne, sta ravno ob koncu vOT»! W ,0“ HSloälÄlkf UriS	narM’ov' 2e samo 10
prišli do vrhunca. Vojna z orož-jCR > J P .	\ stvo je velikega pomena in bo brez
W i» ,<«*>	kakor ^eno	-ne i^^^boljsjh^:^	vpllva)„ na ustalitev
üaonmucösMbXmövrämpakl« '“™“ T	™ ~ »«« sploh
mnogo večjega pomena : pa so vesti, da so toliko Francozi
je \ojna na diugih poljih. Naiodi mora ge vraga(i svoje vojne dol-j Toda še
niso mogli kar čez noč pozabiti to,, ve obogateli in evronskega zla-
km^su jim dovc^mjsnji sovi azm u ^ H^iHjeni Ameriki, ne da kolikor Nemci sklenili popustiti S	sama Pri tem od Nemčije do- od medsebojnega sovraštva in pri-
u.z not zoi -l r-» ; ]e bila zasigurano povračilo vse štor- šli do spoznanja, da je temveč vin-
jateljfViJÄvi nasmotaiku -- 'ena škoda-	Ueresu obeh teh dveh narodov, če
Ukimh ponču volne ' --1 kjer	je	le'	Kratkomalo, najsi so že bili raz-	se medsebojno podpirata. Hvala
vklpib koncu vojne , kjer	jc	le^^. ü oni) stanje raznih držav	Bügu vodita ZUnanjo politiko teh
mogel.	ontrehe in na-'se ie slabšalo vsled vplivov, ki jih dveh držav dva velika državnika:
VavnT zahoni gredo preko ljudske f izvajala država do države. Od , v Franciji Briand, v Nemčiji Stre-^ iitovekn liudskih dejanj Na- tod Pnsl° »Poznanje, kakor u- sfemann. Ne glede na to, da sta že rcia do voh da ljudje grešijo, do- vodoma! omenjeno, kako smo drug'doslej skozi lepo dobo let vodila de, pridejo sami do spoznanja, «a drugega navezam.	! usodo svojih držav z velikim uspe-
1 «n arešili in krenejo —	silom	p.° prizadevanju velikega misle-	Pom, sta pokazala svojo velikost
okolnosti — na drugo pot.	državnika Wilsona je bila po	predvsem s tem, da sta stopila ta
’ Eno glavnih spoznanj, ki je tako vojni ustanovljena Družba naro- deden v ozko zvezo in pričela; pre-orišlo med nas v teku vojne in po d°v- po njegovem načrtu bi mo- govarjati o tem, kako bi francoski
-	•	v- _ i rnifi k toi iii*n5Vii	»ro« in nemški narod zbližala. Ako se
jima to delo posreči — in izgledi so doslej prav dobri — bo v tej zvezi ustvarjena ogromna sila, s
jo slapovi, po noči ožarjeni po nešte-vilnih električnih lučeh.
Razstava bo trajala do decembra. Takoj ob pričetku se je privjavilo nad 200 raznih organizacij in društev, ki bodo letos zborovala v Filadelfiji. Železnica in paroplovba sta tarife znižali. Največ obiskovalcev pa je pričakovati z avtomobili, za katere so pripravljeni garažni parki, kjer za 70.000 avtomobilov.
vojni, jc ugotovitev, da je napačno !™>e k tej OrnlU pristopi vse dr-
misliti, kakor da vsaka država ™e "rez izjeme. Zato ta Družba lahko živi za sebe brez ozira na m mogla imeti pravega vpliva, da lahko v mejah svojih dokler so v njej manjkale celo ta-
J.ot
ilrxiß'G vAvo	'.-j -v_. —, w j -_
»ranic ali svojih moči lahko dela,: k° važne države, kot so Nemčija, katero bo moral računati cel svet; kar hoče Spoznati smo morali PuslJ’a in Amerika. Toda med tem.mi se tega veselimo, ker bo s tem temveč da tvorimo vsi narodi Ev-!™ Pi Rusija lahko takoj pristo- mogočno zaščiten mir med narodi rope da vsi narodi tega sveta ne-'P11 a, ce bi se tam spremenil bolj-; v Evropi, ki ga vsi tako zelo poko skupnost, da smo navezani seviski režim, ki ga danes velik trebujemo. In zasluga za svetovni drug na drugega, da vsak narod; d^1	in med tem, j mir ne bo nič manjša na strani
in vsaka SSvTJuttvSša
posledice dogodkov, ki se godijo]'1. ka'	-	-
pri sosednjih narodih ali državah. A1'11 aza PJlsl.oP Nemčije pridose-
Tako smo v teku vojne videli, da:c < 1 Uh velesilah, ki so članice
Razven tega pa je nedaleč od razstavišča takozvani «camps» to so uradna avtomobilna šotorišča, kjer je preskrbljeno z vsemi sanitetnimi napravami, vodo, razsvetljavo, policijskim varstvom, kopalnicami itd. Takih «campov» je osem.
Filadelfija, ki je beseda grškega izvora, bi se po naše reklo «mesto bratske ljubezni», torej po imenu dokaj prikladna i pomembna za zbiranje in ohranjenje vseh narodov in držav.
Tedenski pregled
Italija.
.	... , v	.	i Še vedno se vrši preiskava okoli
usodo svojih držav z velikim uspe- atentatorja Lucettija, ki je stregel po
življenju prvega ministra Mussolinija. Oblastva so aretirala in privedla v Rim stariše in sorodnike Lucet-tijeve. Ta. poslednji se vede v zaporu hladno ter se ne vznemirja zaradi usode, ki ga čaka. Radi tega zadnjega atentata je prišlo v ospredje vprašanje o uvedbi smrtne kazni za zločince, ki M stregli po življenju kralju, kralijci in prestolonasledniku. Ista kazen bo določena za zločine proti načelniku vlade, potem bo veljala smrtna kazen osebam, ki bi delovale proti neodvisnosti kraljevine Italije in na to, da se del države podvrže tujemu gospodstvu ali pa, da se od-
le od nje od-;Nemčije, ki zna razumeti velike
ivisno, kdaj naj pristopi, je bila ; čase in velike cilje, kakor na stra-
Novice iz vsega sveta
n; velikega francoskega naroda, „	... .... ..	,'■ ■ zna' velikodušno pozabljati in
so se posledice vojne poznale ne!Pl }lzk.° . ld*r°dov, zlasti pri Fran-jodpuše i pretrpljene žrtve in krile pri bojujočih se državah, tem-A'd' kl 1° smatrala Nemčijo za ne-Ivice, več tudi pri takih, ki so ostale iz-1 ven boja. Nekatere države pa, ki so hotele ostati nevtralne, n. pr.
Italija in celo Amerika, so bile, takorekoč proti svoji volji potegnjene v vojni metež.
Ravno tako se je ta medsebojna; skupnost pokazala kot nujno potrebna po končani vojni. Radi strasti in sovraštva, ki so divjala! še po vojni, so nekatere zmagovite države pastopale proti premaganim s takimi sredstvi, , da so jih
GROZEN VIHAR V FLORIDI.
v .kloridi, paradižu milijonarjev, zemlji prirodnih krasot, je razsajal strašen vihar, ki je opustošil deželo, porušil bogata in marljiva mesta ter zahteval številne človeške žrtve. Dan pred nevihto je vladala mirna, strašna tihota in mir, neskaljen od nobe-v	.	. .	... Dre sapice, kar je običajno pred vi-
močno oškodovale m omajale njih jiarjem. Nenadoma se je dvignil iz solidnost, zlasti v gospodarskem (morske strani grozen vrtinec, ki se je
pogledu. In tako smo videli valute premaganih držav Avstrije in Nemčije padati do neverjetne nižine. Toda to je imelo svoj odmev pri ostalih zmagovitih državah, katerih gospodarstvo je bilo s tem tudi v temeljih omajano, in katerih valuta je vsled tega tudi pričela padati in pada do nižin, ki bi jih nihče ne bil pričakoval. Vzrok? Vzrok je ravno v tem, kar smo gori rekli: vsi narodi tvorimo neko gotovo skupnost, tako da če se mojemu sosedu godi dobro, ima to po-voljen vpliv tudi na mene, in nejevoljen, če se mu godi slabo.
Seveda so bili tudi drugi razlogi, ki so igrali tu svojo važno vlogo. Velika Francija, ki je bila prva med zmagovalkami toliko z ozirom na doprinešene žrtve kolikor z ozirom na dosežene uspehe, je stala na stališču, da ji mora Nemčija povrniti škodo, povzročeno z zasedbo velikega dela lepe, bogate in plemenite francoske dežele. Pri tem je upala, da ji Amerika popusti njen vojni dolg, in to z ozirom na doprinešene neštevilne žrtve in z ozirom na to, da je ravno Amerika radi vojne silovito obogatela. Izgledalo je že tudi, kakor da bo Amerika svojo terjatev brisala, toda ker je Francija, da dobi od Nemčije odškodnino, ostro proti njej nastopila! in zasedla del nem-
z divjo hitrostjo 200 km na uro vrgel proti obali in rušil lesene zgradbe, zgrajene po amerikanskem načinu, izsesaval vode iz strug, porušil telefonske in telegrafske napeljave ter mostove. Med tem divjanjem prirodnih sil, je prebivalstvo bežalo vse križem, noseč s seboj najpotrebnejše. Po zadnjih pičlih vesteh je mrtvih 1200, 5000 jih je ranjeno, preko 38.000 ljudi pa je brez strehe. Ko se je vihar polegel, so se takoj pričele reševalne akcije: vse je na delu; posebni vlaki, avtomobili in aeroplani dovažajo od neprizadetih krajev živila, zdravila, posteljnino in šotore.
Filmsko mesto, Hollyword, je najbolj trpelo. Ni ena hiša, ne v mestu samem, ne v okolici, ni ostala cela. Hišo izumitelja Edisona in avtomobilskega tovarnarja Forda je vihar podrl.
Cvetočega mesta Miani, ki je z neverjetno hitrostjo vzrastlo takorekoč iz tal, ni več. Miami je bilo zbirališče ameriških bogatašev, ki so tu v svojih lastnih vilah preživljali s svojimi družinami čas odmora in čitka.
po-
Rdeei Križ je pričel z nabiralno akcijo, da se pomaga obubožanemu prebivalstvu. — V Severoameriških združenih državah ne pomnijo viharja, ki bi bil napravil toliko materijalne škode.
ŽALOSTNA SMRT DVEH DETET.
Blizu mesta Lecce — nahaja se sredi provincije Puglie — se je te dni zgodila velika nesreča za materino
srce. Neka mati je pustila svoja mlada nedoletna otroka v leseni koči in se podala' k svoji bolni sorodnici Ko se je vračala, je zagledala, da je koca zavita v gost dim. Sklicala je takoj ljudi na pomoč, ki so ji poma-gah gasiti ogenj. Ko pa je skušala rešiti otroka, je bilo prepozno, zgorela sta oba. Gotovo so otroci igraje se zažgali leseno kočo in tako našli žalostno smrt.
SVETOVNA
RAZSTAVA
DELFIJI.
V FILA-
Ogromen prostor na jugu mesta.
Prva svetovna razstava je bila leta 1851. v Londonu. Od tedaj so se prirejale o gotovih letnih presledkih.
Na svetovnih razstavah so posamezne vdeležene države razstavljale vse, iz česar je bilo razvidno gospodarsko, obrtno in kulturno življenje države. Za sklepanje kupčij, vzpostavljanje trgovinskih stikov in spoznavanje, uveljavljanje narodov ter držav so bile te razstave velikega pomena. Po vojni se je tudi v tem pogledu nadaljevalo s svetovnimi razstavami. In tako se letos vrši v Ameriki, na jngu največjega mesta sveta, v Filadelfiji svetovna razstava. Razstavni prostor, ki obsega 1000 akrov, se razprostira na jugu mesta. Eno četrtino vsega prostora zavzemajo ravni parki z ribniki in vodnimi igrišči. Pred odhodom stoji velikanski zvon svobode, podoben onemu, ki se nahaja v dvorani neodvisnosti in čigar glas je pred 150 leti severoameriškim državam oznanjal neodvisnost. Zvečer je zvon razsvetljen s tisoči električnih lučDIn potem se vrstijo palače umetnosti, industrije, paviljoni pri razstavi udeleženih držav, ki vsi kažejo državno in narodno posebnost in značilnost. Tako n. pr. vidijo obiskovalci romunsko mesto, kitajsko vas, skupino stavb, ki predstavlja eno nekdanjih ulic Filadelfije. Med temi jeklenimi in betonskimi stavbami pa se razširjajo lepi vrtovi in livade, pada-
trže od Italije kaka kolonija; ravno tako za povzročitelje oboroženih uporov, bodisi, da so ščuvali k temu s tiskom ali pa upor odobravali in zagovarjali. Ker 'domnevajo, da je imel atentator Lucetti zveze z italijanskimi izseljenci zlasti v Franciji, se je sklicala konferenca, ki bo proučavala predloge za izvajanje zakona, ki določa, da se odvzame italijansko državljanstvo in zapleni premoženje vsem onim, ki delujejo proti Italiji v inozemstvu.
Iz Ženeve je prispel v Italijo gen. Avarescu, načelnik romunske vlade. Tolmačilo se je, da je njegov prihod v zvezi s sklenitvijo italijansko-ro-munske prijateljske pogodbe. In res je bila podpisana po pardnevnih končnih pogovorih med Mussolnijem in gen. Avarescu v palači Chigi prijateljska pogodba med obema državama. Za Italijo je podpisal pogodbo Mussolini, za Romunijo pa gen. Avarescu. S tem je Italija zaključila vrsto pogodb, ki jih je sklenila z drugimi članicami Male Antante in sicer z Jugoslavijo in Čehoslovaško. «Gior-nale dTtalia» piše, da tvori ta pogodba podlago za najtesnejše politično sodelovanje med Italijo in Romunsko. Italijansko-romunska prijateljska pogodba nalikuje oni pogodbi, ki jo je sklenila Italija z Jugoslavijo in s Čehoslovaško. Njena vsebina je bila že objavljena.
Kar bo vsekakor še bolj okrepilo prijateljske vezi, je dejstvo, da bo sledila tej politični pogodbi še prijateljska pogodba med obema državama. Baje se vršijo že tozadevna pogajanja.
Gen. Avarescu pa je prispel v Italijo z drugim namenom. Med Vatikanom in romunsko vlado so se obnovila pogajanja za sklenitev konkordata. Največja zasluga za to gre papeškemu nunciju v Rbmuniji mons. Dolciju. Gen. Avarescu je sam papež sprejel in razgovor med njima je trajal okoli 20 minut.
Z uvidno in prevdarno politiko sklepa Italija prijateljske pogodbe s posameznimi državami, kar bo vsekakor mnogo doprineslo k trajnemu in tako zaželjenemu svetovnemu miru. Na drugi strani pa se krepi z gospodarskimi pogodbami gospodarstvo in trgovina Italije. Tako je pretekli teden sklenila Italija trgovinsko pogodbo z Grško.
Glede razmerja s Španijo, s kateri» se je dognala skupnost interesov v Sredozemskem morju in enotno na-
stopanje o tem pogledu, je treba pripomniti, da je Španija predlagala, naj se pripusti tudi Itali ja k soupravi tangerske cone.
Jugoslavija.
V	Jugoslaviji je nastal preokret in ugibanje glede Pašićevega povratka v Jugoslavijo; trenotno se nahaja Pašić v Cavtatu, v. njegovim prihodom je ustvarjena nova situacija. Stališče Uzunoviča je poslabšano, kajti če bi pašivčevci sami vodili naskok proti Uzunoviču oziroma cen-tramu, bi iti la njih naloga težavna. S tem pa, da stopa v borbo Pašić sam, so izgledi za centrom slabi. Uzunovič ne more postaviti proti Pa-šičevemu ugledu nobene enake moči. Zato je nujno, da sklene Uzunovič sporazum s Pašićem. V tem slučaju bi moral Uzunovič žrtvovati notranjega ministra Maksimoviča, ki je najljutejši nasprotnik pašičevcev in radi katerega so izgubili radikali pri beograjskih občinskih volitvah večino. Obenem z njim bi moral iti dr. Nikič, prijatelj Bože Maksimoviča in eden glavnih opor Maksimovičevega stremljenja, da se ustvari vlada brez sodelovanja HSS. Tako bi se zadovoljilo Pasica ter poravnalo spor med radikali in ravnotako Stjepana Ra-diča, ki je zahteval odstop dr. Nikiča. Drugih kombinacij je še mnogo, tako n. pr., da vstopita, v vlado načelnika obeh najmočnejših strank v Jugoslaviji, Stjepan Radič in Nikola Pašić. Dočim se ugibajo na eni strani vse tnogoče kombinacije, je pa na drugi strani delo vlade resno in stvarno. Predvsem je omembe vredno delo za zboljšanje državnih financ. Glavna zasluga je v tem pogledu trgovinskega ministra dr. Krajača. Njegov načrt, ki si ga je osvojil ministrski svet, je: povečati štedenje v državni upravi in v zasebnem življenju. V ta namen naj se luksus omeji in izvede najobsežnejše varčevanje v državni upravi. Vse komisije se zmanjšajo, osiroma sploh odpravijo in v lastni režiji nima država izvrševati nobenih podjetij.
Mimo vsega političnega življenja pa gre mirno svojo pot resno in ustvarjajoče delo državljanov, ki mnogo pripomore k spoznavanju vseh delov države.
V	Ljubljani se je vršil pretekli teden kongres jugoslovenskih pravnikov in te dni se vrši kot omenjamo tudi na drugem mestu slovanski zdravniški kongres.
Anglija.
Angleška vlada stoji pred važnimi zunanje- in notranjepolitičnimi vprašanji, ki jih bo'morala rešiti: Dogodki na Kitajskem, vsebritanska konferenca, ki se bo vršila prihodnji mesec in premogovna kriza, to so vprašanja, s katerimi se bavi angleška vlada. Zlasti si vlada na vso moč prizadeva, da bi našla podlago za rešitev spora med lastniki rudnikov in rudarji. Rudarska stavka traja že preko 4 mesece in še ni prišlo do poravnave med delodajalci in delojemalci. Ko je vlada pripravljala pogajanja med i •bema strankama, ki se nahajata v i sporu, so rudarji izjavili, da so pri-! pravljeni popustiti v vprašanju mezd j ia delovnega urnika. Ministru Chur-1 dhilu se je že zdelo, da bo kmalu pri-1 ilo do sporazuma, a njegovo upanje i se ni izpolnilo, kajti zastopniki rud- \ miških lastnikov so izjavili, da niso pripravljeni skleniti sporazuma, ki maj bi veljal za vso državo.
Listi pravijo, da je položaj že skrajno resen in da mora vlada z vso •dločnostjo poseči vmes. Stavka je j povzročila angleškemu narodu o-gromno škodo, ki jo cenijo na 350 milijonov šterlingov.
Grška.
Senzacijonelne izjave bivšega' grškega diktatorja Pangalosa so napravile na Grškem velik uti». Panga-i.#S je nameraval napovedati Turčiji vojno ter zasesti Tracijo. General je dejal, da je že izdelal podroben vojni načrt in da ipu je žal, da je Kondilis vprizoril revolucijo in mu tako pre-prečil načrt, ki bi Grški prinesel velike koristi. Atenski krogi so se nemalo začudili, ko so čitali izjave, ki jih je dal Pangalos uredništvu lista «Elephteron Vima». Za te načrte ni vedel na Grškem nihče. V političnih krogih domnevajo, da si je Pangalos ie načrte sedaj izmislil, da bi poteg-*il nase pozornost. Ni verjetno namreč, da bi mu rojili po glavi načrti za take pustolovščine.
Francoska.
Na Francoskem je sedaj delo vlade (•usredotočeno v dogovorih Brianda in Stresemanna. Seja ministrskega sveta se je vršila pod predsedstvom
Doumerguea, predsednika francoske | republike. Na seji je poročal zunanji minister Briane! o delovanju francoske delegacije v Ženevi in o razgovorih s Stresemannom v Thoiryju. Soglasno se je ugotovila velika važnost sestanka obeh ministrov ter se je sklenilo, da se razgovori nadaljujejo.
Nemčija.
V majhnem mestu Thoirv blizu Ženeve sta se sestala Stresemann, voditelj nemške delegacije na zborovanju Družbe narodov v Ženevi in francoski minister Briand.
Za vso Evropo so bile vesti o sestanku zastopnikov dveh držav, ki sta si bili, če že ne v odkritem nasprotju, pa vsaj v vedtiem nesoglasju, veliko in prijetno iznenađenje. Ni dvoma, da je ta sestanek sad locarn-skih dogovorov in sprejetja Nemčije v Družbo narodov. Briand in Stresemann sta se dogovorila, da bodo v oktobru začeli eksperti razpravljati o vprašanjih, ki se tičejo likvidacije spornih točk, ki so ostale kot posledice vojnega stanja. Te sporne točke so: 1. Izpraznitev Porenja po zavezniških četah. 2. Kako in kdaj naj odkupi Nemčija saarske rudnike. 3. Komercializacija gotovega dela nemških železniških obligacij, ki so bile na podlagi Dawesovega načrta stavljene
DNEVNE NOVICE
Eadi nepredvidevanih telmič« ; ni h zaprek so morale današnje slike odpasti.	Uredništvo.
XX. SEPTEMBER.
Dne 20. septembra 1870. so vkorakale italijanske čete v Rim in s tem, dogodkom so bile dopolnjene sanje vseh. Italijanov, bilo
Italije.
sita izpodrejo domačih bikov foe-lanske in konj kobariške pasme. Imeli bodpta sledeči razpored:
I.	Razstava bikov:	1. junčki od
6 do 10 mesecev; 2. junčki od 10 do 14 mesecev; 3. junčki od 14 do 16 mesecev.
II.	Razstava žrebet:	1. žrebeta
pod letom; 2. žrebeta nad leto stara; 3. žrebeta in nerazena žrebeta od 2. do 3. let.
Glede pogojev in priglasitve k tema razstavama se je treba obrniti na, pripravljalni odbor v Kobaridu ali v Tolminu najkasneje do 8. novembra.
YQJASKI POZDRAVI.
Prejeli smo od naših fantov s prošnjo, da priobčimo, kar rade volje storimo, naslednje vrstice: Iz Pedinionta pošiljamo srčne pozdrave, starišem, bratom in sestram, fantom in dekletom, posebno pa, vam, dragi tovariši, ki v Bologni težko pričakujete oni srečni trenotek, ko vam zadnjič zapoje tromba srečno, po svobodi zvenečo pesem. Mi vsi ostali pa vas najlepše prosimo, da nam kaj hitro pošljete letnik 1907, ki ga nestrpno pričakujemo; le oni bodo naši rešitelji. Podpisani.
Stergar Lojze, Starosclo; Bandi Rudi, Prebeg; Nardin Peter, Vr-obrtni red od 16. avgusta 1907. f ojba; Bauear Albe i t, Selo-črniče; ZDZ št. 199 in vsi drugi državni in Maiti Hilarij, Selo-črniče; Švara deželni zakoni, naredbe ter mini- Alojzij, Gabrovica; Cigoj Anton, strski i namestništveni razglasi k Planina; Devetak Jožef, Sv. Mi~ omenjenemu redu. Na nove po- hael; Bratuž Ivan, Čopova:n; Kojak krajine so raztegnjeni, kolikor še Ivan, Čepovan; Pizent Stanko, Na-niso bili prej, zakoni, odloki in nos; Bizjak Stanko, Vrtovin; Klan-pravilniki o tem predmetu, ki so čič Emil, Orehovlje; Bizjak Maks, veljavni v kraljevini, posebno Kanal; Fortunat Ivan, Modrejce; združeno besedilo zakonov o žen- Kutin Avgust, Dolje-Tolmin; Mar-
na reparacijski konto Nemčije.
V bistvu sta pristala oba državnika na nekatere točke in s tem je dana podlaga za nadaljno tozadevno razpravljanje.
Čehoslovaška.
Čehoslovaška jc bila že četrtič izvoljena v Svet Družbe narodov, dasi-ravno ni kandidirala. Švicarsko in francosko časopisje poudarja, da so slovanske, države v Svetu Družbe narodov izredno močno zastopane. Poleg Čehoslovaške sta še Poljska in Romunija kot članica Male antante in zastopnica Jugoslavije. .
Sam Beneš se je o svoji ponovni izvolitvi v Svet Družbe narodov izjavil takole: «Moja ponovna izvolitev v Svet Družbe narodov je izredno priznanje za mojo državo, ki je bila s tem že četrtič- izvoljena v Svet Družbe narodov. Moja država bo to zaupanje vedela ceniti in iz njega črpati zadoščenje, da njena velika udanost in njeno delo za idejo Družbe narodov ne ostane nepoplačano.»
Masaryk je na Beneševo brzojavno poročilo, da je čehoslovaška znova izvoljena v Svet Družbe narodov, odgovoril, da ga je brzojavka razveselila in da si je Beneš pridobil s svojim znanjem, poštenostjo, vztrajnostjo ugled in priznanje vsega sveta.
le dopolnjeno ujedinjenje *---, ,	, ,	,
’ Odslej praznu je narod vsako leto i »kein m otroškem delu, odobreno vin Anton, Vogersko; Komel Ste-oni zanj tako veliki dan, in praz-[s kr. odlokom od 20. novembra-fan, Kromberg; Bajt Andrej, Zain vese-! 1907, št. 188, in kr. odlok od 20. de- tolmin.
nuje ga z zadoščenjem Ijem v srcu.
Obletnica tega zgodovinskega dne se je praznovala po vsej državi minuli pondeljek. Vršile so se slavnosti po vseh mestih, razobe-šene so bile zastave.
VAŽNO!
Družinam padlih vojakov bivše avstro-ogrske vojske.
Zadnjič opozarjamo preostale po v vojni padlih vojakov in sicer stariše po padlih sinovih, žene po padlih soprogih in sirote po padlih očetih, ki so zamudili vložiti prošnjo za vojno pokojnino.
1. oktobra 1928. poteče rok
cembra, ki prepoveduje uporabo belega fosforja za izdelovanje vžigalic.
Vsi oni, ki nameravajo ustanoviti kak obrten ali trgovski obrat, naj spričo tega ne vlagajo prošenj in napovedi na kr. pre-
Iz Verone: Minulo je šele par tednov, odkar smo se oglasili v vašem listu ter poslali pozdrave iz orožnih vaj. Poleg drugih vojaških tovarišev si je, na žalost, smrt iz-več brala za žrtev enega našega rojaka:	Simona Tribušo, doma iz
za;
fekturo, temveč naj samo opravijo Ukev. Pokojni se le nahajal v bol-predpisano naznanitev pri trgov- idsnici le nekaj dni; v ponedeljek ski in obrtni zbornici.	i v jutranjih urah mu je ugasnila
.	.	,	.	.	, luč mladega življenja.
Trgovska in obrtna zbornica bo Poklican je bil v vojaški stan s svoje strani sporočala naznanit- geje g aprila t. 1. ter je bil dodeljen ve županstvu da bo moglo ukre- g artilerijskemu polku. Pokojnega pati v svojem področju v smislu prjpug0 smo spoznali takoj za do-veljavnih občinskih pravilnikov. brega tovariša, rad je bral sloven-PODEŠTATI ZA GORIŠKO. iške knjige in časopise, pomagal je ,	-4	^ , "i	’ Kot poroča «II Lavoro dTtalia», vsakemu, če mu je bilo le mogoče
vlaganje tozadevmh prošenj.. ,bodo y najkrajšem času imenova- ter je bil priljubljen tudi pri stot-Prošnji naj se prilozi mrtvaški rd |Ufb za občine videmske pokra- niku 10. baterije, zlasti ker je polisi padlega vojaka. Mrtvaški list, j jjne poteštati. Tozadevne1 priprave leg slovenskega jezika bil zmožen, ki ga izda župni urad, mora hiti j)odo dokončane najbrže že s kon- še laškega in nemškega v govoru potrjen tudi od županstva, Slcencem tega meseca, nakar bo sledil in pisavi. Mi ga nismo zapustili ob ni veljaven.	.	, .	,	. . . i—tako zatrjuje omenjeni list — njegovi zadnji uri, obiskovali smo
Če pa je vojak izginil v vojski, r odlok o prenehanju režima ob- ga, kolikor sta nam čas in dovolje-prizadeti ne morejo dobiti itu tvar | gp^gkih svetov in o imenovanju nje dopuščala. Pokojnikovemu skega lista, mesto njega pa naj novih občinskih oblastnikov. Ime- sprevodu je načeljeval stotnik z prošnji dodajo notornostni akt. To no vanj e bi se izvršilo že prve dni dvema poročnikoma; sledilo je je listina, ki jo sestavi notar aü j oktobra.	j vse moštvo 10. baterije, po večini
sodnik na podlagi izja\ štirih za-j pričakovati pa je v upravnem Slovenci, prisezenih prič, bivših vojako\, ki | gistemu vegjjh in manjgih edinic
so Služili skupno z izgubljenim vojakom. -
Vsi prosilci naj pridejo takoj v naš urad z mrtvaškim listom ali pa z notornostim aktom, da se jim bo tukaj sestavila prošnja.
One pa, ki so že vložili prošnjo, ki pa še ni rešena, opozarjamo, da naj nikar ne vlagajo novih prošenj. S tolikimi istoimenskimi prošnjami namreč bi nastala zmešnjava in to prosilcem samim ne bi bilo v korist. Utegnilo bi se jim n. pr. pripetiti, da bi dobivali pokojnino od prvega dne prihodnjega meseca, ko so vložili prošnjo v drugič in tako bi izgubili zastan-ke. Sicer pa se naj v takem slučaju javijo v našem uradu.
Urad politič. društva «Edinost».
NOVI PREDPISI ZA NAZNANITVE OBRTNIH IN TRGOVSKIH OBRATOV.
Ponavljamo:
Kr. prefektura naznanja, da so na podlagi kr. odloka od 2. julija 926. št. 1132, objavljenega v «Gaz-zetta Ufficiale» št. 155, odpravljeni
še drugih pomembnih izprememb
REFORMA POROTNEGA
Kličemo Ti, predragi nam Tri-buša: Kratko je bilo Tvoje vojaSko življenje, pa naj ti bo lahka veroe-s ~ k	s^a zemljica!
SODISCA,	i prizadeti družini naše iskren©
Vlada namerava — kot govori sožalje! — Srebot Josip, Lisijak o tem rimsko časopisje — reformi- . Metod, Štok Anton, Žitko Jakob, rati tudi ustroj porotnega sodišča. Perenič Luka, Črnigoj Jožef, Gra»-Namesto porote bi se naj uvedel nar Jožef, Likar Jožef, Franjel «veliki kriminalni sodni dvor», ki Julijan, Krašen Frane, Žbogar bi temeljil na popolnem »odelo- Stanislav, Fornažarič Rafael, Ri-vanju stanovskega in ljudskega barič Ciril, Žorž Ivan, Ličen Iva», sodnika. To pa naj bi se doseglo. Udovič Jožef, Valenčič Jožef, Ne-na ta način, da bi se predsednik fat Anton, Koron Frane, Derman sodnega dvora udeleževal posve-! Angel, Kavčič Viktor, Bande! Ratovanja porotnikov in sodelovanja rol, Ferluga Karol, Lampanja Ci-teh poslednjih pri odmerjanju:ril, Šinigoj Marij, Berne Karlo,
jžermek Viktor, Žermek Jožef, ŽIVINE.' Močnik Franc, Mislej Ivan, Fučka
kazni.
JESENSKA RAZSTAVA
Kmetijski urad v Tolminu priredi s sodelovanjem krajevnega živinorejskega odbora in s prispevki, ki jih je dala v ta namen na razpolago furlanska pokrajinska uprava, dne 15. novembra v Kobaridu in dne 16. novembra v Tolminu razstavi mladih bikov in žrebet spodaj omenjenih pasem. Namen obeh razstav je, da pospe-
Vilijem, Sedej Anton.
Iz Parme. Naši fantje iz Parme so nam poslali lepo pismo, v katerem poročajo, da nameravajo prirediti 21. t. m, poslovilno večerjo pred odhodom v ljube domove in posijo, da bi jim v ta namen priskočili z denarjem na pomoč sorodniki in znanci. Ker je pa prišel njih dopis prepozno, se mora*uo
omejiti le na poslane pozdrave, ki nää sledijo:	,	J
Slovenski fantje pri 6. sanitetni| kompaniji v Parmi pošiljamo mnogo lepih pozdravov in želimo VISOKO
Gospodarske novice
obilo sreče vsem, ki nas še niso pozabili: Tomažič Vojsko, Kanal; Mravlje Jakob, Čeplep pri Cerknem; Bensa, Jože, Staragora; Kri-
OBLIKOVANJE
ŠK.EGA TERANA.
Gospod Ivan Pečar-«Mičel», restavrator na Opčinah, je bil lansko kot tudi letošnje leto glavni odje-
KRA>! zemlja težka in vlažna, ali suha in peščena, in končno, za kake rast-jline je namenjeno gnojenje. Zato
šč&k Leopold, Barkovlje, Šabec ma|ec našega zdravilnega, kva-PYanc, Zagorje na Krasu^ Jeras gj^ega terana. Da iztoči gospod Pe-PTedi, Ajdovščina; Žele Jožef, Tr- gar +O}jko kraškega terana, je nanje; Štemberger Herman, Biani- j.ayn0i ker se v njegovi restavra-ca; Kompara Roman, Lokavec. _ cijj toči res pristna in prvovrstna «Novice» so našim fantom pii kapljica, kot jo pridela naš kraše-vojakih priljubljene, kakor razvi- vec jn pag to je v zadoščenje in dimo iz dopisov, ki jih naslavljajo |£01.jst tako odjemalca kakor tudi na uredništvo. Hvaležni smo jim, proizvajalca.
da se spominjajo svojih domov in želimo le, da bi nam čim več poročali o vojaškem življenju slovenskih fantov.
Ta vrla in dosledna poštenost je
zadobila svoje zadoščenje. III.
mednarodna razstava kopališča
Montecatini (III Esposizione [n-
“■	... “	' “ temazionlae Bagni Montecatini) je
flrnhnp nnUEfP l OPJPIP prisodila g. Ivanu Pečarju z Op-illyyil^ iifJisiiis L limese Tin> veliko odlikovanje z zlat0 ko-
IZ NJIVIC, j lajno za naš kraški teran.
V «Goriški Straži» štev. 56. je bil i Temu visokemu odlikovanju se objavljen daljši dopis iz Podsabotina kraški vinorejci z navdušenjem o prireditvi, ki se je tam vršila. Do- pridružujemo, izražajoč g. Pečarju Pisnik očita društvu iz Njivic, da je * najiskrenejše čestitke ter ob-izšla v «Edinosti» najbrže iz njegove utloc “•'	*	_„*o1{
srede kratka ocena o drami «Izgub- ene™ zeljo, da bi ^fi zac-h tru Ijeni sin». Z dopisnikom «Edinosti» drugi naši odjemalci posnemati.
glede dotične prireditve se tudi mi ne strinjamo, kajti bili smo navzoči pri prireditvi in —■ vsa čast podsabo-tinskim igralcem!
Da bi pa. kak «Stražin» dopisnik i blatil voditelje našega društva in po- mora tudi vsak starokopitni kmet
Kraški vinorejci.
GNOJITE OZIMINE Z UMETNIMI GNOJILI.
Dospeli smo v dobo, v kateri
sredno društvo „samo, ne dopuščamo! Nočemo preiti molče preko neosnovanih očitkov, da je naše društvo liberalno. Gotovo je «Stražin» dopisnik raed onimi, ki bi radi zanesli razdor med naša briška društva, kot so poskušali v Oslavju med našim in pod-sabotinskim društvom. Da pa g. dopisnik «Straže» ne bo menil, da ima-
priznati, da. so umetna gnojila vendar le koristna in potrebna. Množina hlevskega gnoja, ki ga pridelamo doma, ne zadostuje, da bi dosegli zaželi ene uspehe. Dolgo so se branili uporabljati poleg hlevskega tudi umetni gnoj in morda bi ti starokopitneži še dalj
pa mora vsak kmetski posestnik, ki se hoče okoristiti z umetnimi gnojili in si pomagati do boljših uspehov, delati za svoje razmere in potrebe gnojilne poskuse, dokler s6 sam s pravilno izpeljanimi poskusi prepriča in dožene, katera sestava umetnih gnojil se je za njegove razmere najbolje obnesla.
Če se rabijo izključno le umetna gnojila, naj se z ozirom na dolgoletne poskušnje vzame za 1 hektar tj. 1 in % orala
pšenice:
120 do 180 kg 40% kalijeve soli.
300 do 350 kg Tomaževe žlindre in 80 do 150 amonijevega sulfata (žveplenokislega amonijaka). Mesto Tomaževe žlindre, katero se rabi bolj za težje in vlažne zemlje, ležeče v nižavah, se lahko trosi približno toliko kg rudninskega superfosfata;
rži:
160 do 200 kg 40% kalijeve soli, 450 do 600 kg Tomaževe žlindre ali pa približno toliko superfosfata, kakršna je zemlja, in 120 do 160 kg amonijevega sulfata. > Kakor v članku že omenjeno, se ne more podati natančne mere za vsako zemljo, vendar so navedeni podatki za naše kraje v splošnem primerni in kdor se jih bo držal, bo z uspehom zadovoljen.
Tomaževa žlindra naj se z drugimi gnojili nikoli ne meša, temveč naj se trosi posebej. Superfos-
no uporabljali umetna gnojila in svoj pridelek s tem močno povišali. Ko so pa primerjali svoje
ALI IMAŠ DOBER PLUG?
To vprašanje si mora staviti vsak
travnike in njive s travniki in nji-	ko.n]ur je količkaj mari,
vami sosedov,, ki »o jih s svojimi ženo rodovitnost svoje nijvske zemlje uspehi prekaša.i, tedaj niso hoteli dlcd g p0m0gj0 obdelovanja. To velja več zaostajati ter so se jeli poslu- ge posebno za poljedelce tistih kra-ževati tudi oni umetnih gnojil. jev, kjer je težka zemlja, katere večja Vkljub temu, da so dandanes ali manjša rodovitnost je v tesni
zvezi tudi z načinom obdelovanja.
Rodovitnost njivske zemlje se ravna vobče po gnojenju in po razmerah letnega vremena. Veliko vlogo igra
(Dalje na IV. strani.)
umetna gnojila povsod že v rabi in jih poznajo kmetovalci tudi v manjših, zakotnih krajih, je treba priznati tudi to, da se po največ-
S-i^%MriSknaHnItaim?kaTdra!,t?a^7f!raia!:hI>ri ‘t”*’ T'ht pa se lahko meša z zgoraj na SJ*. SaÄ kdo Je'frtaTfa prošnj) b’. "YlWü!1	vedenimi gnojili,
na oblasti, našo pesem in kdo je odrekel našemu zboru nastop pri njihovi prireditvi, kot tudi pri oni v Oslavju? in kdo je oni, ki bi rad sejal sovra-. šiva mesto ljubezni, kot bi bila to njegova dolžnost? Igra je bila sveto-pi-semska, on pa je najbrže pozabil na Sveto pismo ali ga pa razumeva po svoje.
Da se pa g. dopisnik «Straže» ne bo toliko hvalil svojo disciplino in posredno svoje ideje, ga vprašamo: Kdo pa je bil tisti, čigar misel je bila ustanovitev društva v Podsabotinu? In kđo je gojil to društvo, dokler ni zašlo v vaše vode? In tudi še potem smo skušali vzajemno drug drugemu po-raagati.
IZ GORNJE BRANICE.
Prosvetno društvo «Branica» priredi v nedeljo, 26. septembra, veliko veselico s pestrim vzporedom. Začetek, točno ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi — odbor.
IZ LEDIN.
Podpisani odbor «Prostovoljnega gas. društva Ledine» se iskreno zahvaljuje v prvi vrsti g. akad. slikarju Ruditu Kogoju, za režijo igre «Veriga» ter za brezplačno slikanje novih kulis. Zahvala naj gre tudi igralcem, slavnemu občinstvu in sploh vsem,
1G.PIKEL;
POSTOJNA
krat umetna gnojila niso jabila I ^w pravilno. Nasi kmetovalci se da-	*
nes niso dovolj poučeni o pravilni rabi umetnih gnojil in zato delajo še vedno razne napake; mnogokrat se rabi samo po ena vrsta umetnega gnojila in ako ima kdo s tem le malo uspeha, je zadovoljen. Učinek umetnega gnojenja se ravna vselej po tem, kakšne snovi zemlja bolj pogreša in katera gnojila ji je treba dodajati, da bo postreženo zahtevam rastlin. Našim zemljam primanjkuje navadno vseh treh snovi, dušika, fosforove kisline in kalija. Da se
Trgovina z mešanim blagom železnino in steklom na drobno in debelo.
.	.	...	. nam gnojenje z umetnimi gnojili
ki «o pripomogli, da je prireditev dne dodro obnese in iznlaČa ie treh :
*	- -emi tremi s„oX
če naklonjeni. - Odbor.	| Pri gnojenju z umetnimi gnojili
IZ BREGA. Lie treba povdariti tudi to, da niso Lansko leto se je ustanovila v Doli- f guojenjem merodajni uspe-ni nova zadruga za vnovčevanje vin-1 111 samo enega leta, Jjemveč uspehi skih odpadkov in drugega sadja; na-j dveh ali treh let, včasih tudi še hirali so se člani po Dolini, Boljun-; več.
tu, Mačkovljah in bližnjih vaseii ali I Naj ne misli oni, kateri gnoji le v napotje ja bila propadla vrtnarska površn negiede na priporočila
SuS5Ä£«mÄ". XIÄ^vn^ov, ker « hoji „reve-članov še pod 50, je zadruga v teku	izdatko\, da zadostuje gfno-
enega leta precej dobro uspela. Letos jenje z enim samim umetnim gno-je zadruga za sprejemanje novih čla-. jilom. Pri nas se navadno rabi aov zvišala deleže za nove člane na sam superfosfat ali pa sama To-240 lir, plačljive na obroke, in to ra- maževa žlindra, ker sta ti dve di tega, ker so člani prejšnjega leta gnojili po teži najcenejši. Ne po-
tiamo?- ak°
stroškov za napravo in nabavo vsega, P°' P1 ß*™0* navadno potrošiti na 1 potrebnega za žganjekuho. Letos hektar okoli 500 do 800 kg super-»prejema tropine ter vse drugo sadje, fosfata ali Tomaževe žlindre, med-namenjeno za žganje, ter bo plačeva- ,tem ko je treba - tudi povprečno -la na vsak kvintal po 2 litra, brez 200 do 300 kg kalijeve soli in duši-razlike naj bo član ali ne. Zadruga bodisi v obliki amonijevega ima še nekaj tropinovca v zalogi	!SUifata ajj čilskega solitra-pov-
Kmetje ki imate tropine ah drugo, -	, „on k sjovodo ie
sadje, vpišite se pri vodstvu Zadruge i Pre^no ao Kg. beveda je za vnovčen j e vinskih odpadkov, vina (treba povsod vpostevati, katerih i« sadja v Dolini!	Vodstvo. !snovi zemlji največ manjka, ali je
ZDRAVNIK
Dl IGOR FRANKO
absolvent dunajske klinike_
1	n	št. 122 vsak dan od	8
n		10-11 in od 3-4 ob	
		torkih in petkih pa	
/V A		na Knežaku pri g.	\j\
		Česniku od 9.—12.	rv
;:žž«žužnti:n«:nn::3
t! ............. tl
♦♦
!♦*
♦♦
<>♦
♦
♦
d
♦
0
♦
♦
♦
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
J. ŠTOKA
Trst, Via Milano 37
se priporoča st. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrt nikom, trgovcem in zasebnikom.
Lastna knjigoveznica
Založba VEDEŽA, Kleinmayerje-vega italijansko - slovenskega in slovensko - italijan. SLOVARJA.
Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige.
Naročila po polti se izvršijo točno in hitro
♦S
H
♦♦
0
0
0
*
0
0
0
0
Zobozdravnik
D- D. Sardoč
špecijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira
v TRSTU
Via Imbriani 16/111. (prej Via S. Giovanni)
od 9—12 in od 5—7 ure
□□□□□□□□□□□□os l□□a□□□aa□□□aao
ZOBOZDRAVNIK
Dr. LOJZ KRAIGHER
specialist za zobe in usta sprejema
š o Sorici na Travnika št. 20 i
□	" --------------------------- D
□	in	g
B v AJDOVŠČINI (nasproti posojilnici) B
□	a □□□□□□□□□□onGiüanaanaaDaapoDD
1ŠEPETAVEC MARIJA
IDRIJA
priporoča cenjenemu občinstvu svojo rj| zalogo pristnega vipavskega in islrske-L ga vina. Dobra domača kuhinja.
Razpolaga z dvoriščem za shrambo vozov in s hlevom za 50 glav živine.
Točna postrežba.	Točna postrežba.
Proti malokrvnosti slaboživčnim je
jako učinkovito sredstvo. Cena steklenici L 7. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steki. Garantira za čisiosi in takojšen učinek svojih treh proizvodov „GLYKOL“, „JHILflYOO“ in „EMULZIJA RIBJEGA OLJA" z ipofosfiti za rakitične otroke. Farm. CASTELLANOVICH, via Giu-liani No. 42 (pri svetem Jakobi
m.)
ig Mi
rsjistrovaB» zečruga z omejenim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torrs bianca 19, I. nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
P© 4%
večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostne celice (safes)
SrsdiiE mua sImMSV 13,16-18
Ob nedeljah je urad zaprt Telefon štv. 25-67.
I Holstatf slaven, denarni znuod
Sitan IV.
pa tudi način, kako zemljo obdelujemo. Važno je vprašanje, kako pripravimo zemljo za setev in kako jo pozneje obdelujemo med rastjo, posebno pri raznih okopavinah. Za večjo ali manjšo rodovitost je zelo merodajno, ali se nahaja zemlja v tako zvanem «godnem» stanju, ki se odlikuje po tem, da je zemlja kolikor mogoče najugodnejših lastnosti za obdelovanje, za setev in rast. To njeno «godnost» dosežemo s tem, da jo o pravem času in prav obdelujemo in rahljamo. Posebno na težki zemlji je važno, da jo s pravočasnim in dobrim obdelovanjem vzdržujemo v godnem stanju, ker je s tem stanjem močno zvezana tudi njena rodovitnost.
Za dobro obdelovanje je pa potreben dober plug. Ni zadosti, da z njim zemljo obračamo, ampak treba je, da jo tudi drobimo in rahljamo. Danes se je začelo na mnogih krajih večjo važnost polagati na rahljanje zemlje kakor pa na obračanje. Pri nas moramo gledati na oboje. Našo njivsko zemljo je treba obračati in rahljati. Brazde se morajo pri oranju drobiti. Tudi na težki zemlji. Plugi z ravno leseno ali preveč položno zavito desko pa niso za to, ker težje zemlje ne drobe. Sama brana pa tudi ne izda. Če ostanejo pri oranju brazde cele, kakor je pri nas navadno, potem ostanejo brazde pod zobmi brane do malega cele in se samo površno zrahljajo. To je pa slabo, kar se čutj še posebno pri našem močnem in nepretrganem izkoriščanju zemlje z dvojno ali strnišno setvijo.
Treba je, da pri našem poljedelstvu napredujemo in da si pomagamo do tega tudi z dobrimi plugi. Namesto slabih starejših plugov naj se rabijo železni plugi novejše sestave, ki zemljo po celi brazdi drohe in rahljajo in ki imajo tudi za težjo zemljo primerno zavito desko in lemež, da gre delo bolj uspešno od rok. Vsak poljedelec bi moral skrbeti, da ima za svojo zemljo najpripravnejšl plug! Po naprednih deželah so stari plugi že zdavno zginili, pri nas pa še zmeraj pričajo o naši zaostalosti. Ni nič čudnega, če izgleda naša zemlja še zmeraj tako surova in mrtva. Pomagajmo ji do življenja in večje rodovitnosti tudi z dobrimi plugi!
Uvoz in izvoz tobaka v Italiji
Vsako leto se v Italiji proda za kakih 40 milijonov lir inozemskega tobaka, čigar nakupna cena pa znaša kvečjem 15 milijonov lir. Izvaža pa italijanska država lastnega tobaka vsako leto v vrednosti 30 milijonov lir. Iz 'tega je razvidno, da je v tem pogledu Italija mnogo boljše razvita, nego bi si marsikdo mislil. Njen letni saldo znaša povprečno aktivnih 15 milijonov lir.
Velesejem v Leipzigu
Pred kratkim je bil zaključen velesejem v Leipzigu. Število raz-stavnikov je znašalo nad 8200, med njimi 500 inozemskih tvrdk iz 17 različnih držav. Bil pa je to eden najboljših povojnih velesejmov v Nemčiji, ki v tem oziru zelo napreduje.
Vzhodnoevropski lesni sindikati
V	Moskvi se dogovarjajo češki in ruski zastopniki češkoslovaških lesnih tvrdk in ruskega lesnega sindikata o osnovanju sindikata poljske, ruske in češkoslovaške industrije.
Produkcija premoga v Rusiji
V	prvih devetih mesecih tega leta je znašala produkcija premoga v Rusiji 18 milijonov 500 tisoč ton. V primeri z istim časom lanskega leta se je zvišalo pridelovanje premoga za več ko polovico, .Delavcev je v ruskih premogovnikih zaposlenih okoli 195 tisoč.
Za smeh
V tramvaju.
Boitežar: «Strašno pokvarjeni so dandanes ljudje. Baš pred dvema minutama je nekdo ukradel sprevodniku iz žepa denarnico.»
Miha: «Zakaj pa mu tega nisi takoj povedal?»
Boitežar: «Kako mu naj povem? Ali ne vidiš napisa, ki pravi, da je strogo zabranjeno govoriti s sprevodnikom?»
0<*»r®n>i mtaik: JANKO KONTIČ
ZADRUGA ŽGANJEKUHE V DOLINI
sprejema tropine in drugo sadje, proti plačilu 2 litra žganja za kvin-tal blaga. Ima v zalogi še nekaj tropinovca na prodaj.
Tržaška kmetijska družba
ulica Torrebianca štev. 19, in Raffi-neria štev. 7 ima v zalogi:
novodospelo sveže seme za jesensko setev iz Nemčije.
KMETIJSKE STROJE
grozdne stiskalnice (preše) grozdne mline, slamoreznice, mlečne posne-malnike orala, brane, gnojnične se-salke itd.
RAZNO ROČNO KMETIJSKO ORODJE _____________________
Šape, motike, krampe, strpače, ce-pilne nože, škarje, grablje.
Leseno orodje in posode: brente, brentači, kadi, liji in druge kletarske potrebščine.
* * --!:
SEMENA, KMETIJSKE POTREBŠČINE.
Ker je naročena množina ozimne pšenice in ozimne rži iz inozemstva že vsa predzaznamovana, naznanjamo, da smo naročili novo zalogo, katera se bo razdelila le med one, ki bodo še pravočasno prijavili svoja naročila.
j Kmetovalci skrbite, da zamenjate seme ozimne pšenice in ozimne rži z najboljšim semenom iz mrzlejših krajev.
Prednaročila sprejema Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Torrebianca št. 19. -*- Telefon 44-39.
Cevliarnka Forcessln
Odlikovana na madnarodr.i razstavi v (kravi z „Diploma d: pran prsmio“
TRST «3 Via Giuseppe Ca pr in Ste«. S pri Sv. Jakobu > TRST
Kdor Išče obuvalo cesö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, c« kupil kar na slepo !
in šel bo k „FORCESSINU“, ki v Trsta vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu ~ najboljše čevlje «laja .. .
stm.
Čevlji la im
L 48-—
Čevlji n dels
L, 48*--
r^r
k-
„Vedež za leto 1927
je izšel


* *
UMETNA GNOJILA.
Cas naročbe umetnih gnojil poteka. Vabimo vse one, kateri niso še prijavili potrebe na umetnih gnojilih, da javijo pismeno, ali pa osebno, vrsto in množino, ki jo nameravajo naročiti.
Superfosfat 14/10% po lir 1.85 za enoto, podlaga zaračunanja 15%.
Močnejši superfosfat 16/18% po lir 1.85 enota, podlaga 17% franko vagon Benetke. Za Istro je tovarna dovolila izjemoma popust.
Kalijeva sol, zajamčeno 40/42%,
belo, drobno mleto iz naše zaloge lahko naročite:
za vipavski okraj: pri Kmetski Posojilnici v Vipavi,
za bistriški okraj: pri mlekarski Zadrugi v Trnovem,
za postojnski okraj: pri Kmetski Hranilnici in Posojilnici v Matenji vasi iz skladišča Mlekarne na Prestranku.
* ❖ *
SEMENSKI KROMPIR.
Tržaška kmetjska družba v Trstu je v smislu kraljevega dekreta od 24. avgusta t. 1. letos na lastno roko prevzela akcijo za uvoz inozemskega krompirja za seme.
Semenski krompir se bo uvažal v mesecu februarju prihodnjega leta.
Vabimo naše člane, zadruge in občine, ki se želijo preskrbeti s semenskim krompirjem iz inozemstva, da nam čimpreje javijo množino, ki jo mislijo naročiti. V prijavi naj omenijo tudi vrsto, katero želijo imeti.
Kmetijski stroji
Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti.
Grozdne stiskalnice (preše), grozdni mlini znamke «Mayfart» in drugih znamk.
Gnojnične sesalke, plužna telesa, travniške brane, mlečni posnemal-niki itd.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
Ulica Torrebianca 19, in Raffineria 7.
t	Telefon 44-39.
r
I
aiMBiiMiiii
JAKOB BEVC - TRST
urama iti zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
ZLATO kupuje v vsaka množini po najvišjih cenah KRONE plačuje više kot vsi drugi RAZNA DARILA ZA BIRMANCE.
8
POSTOJKTA
Notranje bolezni in operacije.
ŽARKi X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.


Spomnite se „Šol. društva“!
ZOBOZDRAVNIK
BnRDnaRaiioaaacjDaDaaoDnanoaoa
C!
a a a a a a a a a a o a 0 n a □ o a a a n □ a 0 o a D
a&n0»DO0D000naa00nna000B0c&0D
Specijalist
ustne g In zobne bolezni, g
g
:Q
a c
D
D
0
Ordinira
a GORKI na Traoniku 5. It.
od 9. do 12. in od 3. do 5. g
o
|a ,MUNDL0$< šivalni stroji
I: Ä BaSsH Ö
Hü Je:
Bi Josipu Kerševaniju
11 GOi^fCA — Piazza Cavour 9 — GORICA
Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva
Tvrika ustanovljena 1. 1898. nSl (30nŠk©m Tvrdka oslaaotljsia I. m
Gorka, ul Carduccl 14 (pr. Gosposka ulita)
50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionlstov.
ANTON BREŠČAK
GORICA, Via Carduccl 14 CpreJ Gosposka ul.}