Poštarina plačana. Štev. 7. V Ljubljani, dne 12. februarja 1926* Posamezna štev. Oin 1-— Leto IX. Upravništvo,.Domovine" v Ljubljani, Prešernova uiloa 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16. Telefon 72 Naročnina za tazemitvo: četrtletno 7-M Din, palletao 15 Din, celoletno M Dla; za Inozemstvo: četrtletno 11 Din, polletno M Din, celoletna 48 Din. — Račnn poitae kraallalce, podratnlce t Ljubljani, it 10.711. Pismo iz Beograda Tisti dan, ko je Štefan Radič stopil kot minister v vlado, je ta vlada bila obsojena na bližnjo smrt. Možu manjka potrpežljivosti. Ne tehta besede in jo zaluči kakor dete kamen. Tisti, ki so upali, da bo Radič skušal v vladi delovati za izboljšanje gospodarskega stanja, so se kruto varali. Radič je ostal Radič, to je: on živi od nezadovoljstva in iz njega gradi svoje strankarske in državo-pravne zahteve. Radič je bil v vladi zelo močan in to moč bi bil lahko uporabil za gospodarsko blagostanje prečanskih krajev. Jaz odkrito priznam, da smo mi kljub vsemu nasprotstvu proti Radiču od njega pričakovali, da bo v gospodarskem oziru posebno za kmeta mogel kaj doseči. Kdor zna politično misliti in med vrsticami čitati, ta je tudi videl, da sta kljub vsej borbi Pribičevič in vsa naša stranka v tem oziru na poseben način podpirala Radiča. Mi smo udarili po radikalih, češ, da v gospodarskem oziru Sloveniji in Hrvatski niso pravični. Povedali smo vsej javnosti, da nismo rezerva, na katero bi se mogli opirati radikali proti Radiču. S tem smo hoteli dati Radiču za gospodarske zahteve večjo moč. Zaradi nas ni bilo treba Radiču popuščati, ampak krepko je lahko zasadil kopje v gospodarske krivice in prav radi bi bili mi priznali vsako zaslugo in še bolj podprli take zahteve. A kaj je storil Radič? Namesto, da bi položil težišče svojega dela v boj za gospodarsko enakopravnost, kar je baš ob priliki proračuna najbolj mogoče, je začel zopet s plemensko borbo. Šel je v Bosno in povabil muslimane na boj proti Srbom. Šel je v Dubrovnik ter napadel Srbe in Jugoslovenstvo. Mož odstavlja učitelje in ravnatelje, ki mu ne ugajajo. Skratka, on vrti staro lajno hrvatsko-srbske plemenske borbe in osebne politike. Spričo takega stanja bo radikalom prav lahko znebiti se Radiča. Radikali bodo rekli, da branijo plemenski mir in ugled države, če ga bodo pognali iz vlade. In nihče jim ne bo mogel reči, da nimajo prav. Tako je g. Radič mnogo pokvaril in pokopal. Izgledi za bližnjo bodočnost niso ugodni. Namesto reda nas čakajo nove no tranje bitke in prerokujejo se že nove volitve. Nihče bi ne imel ničesar proti temu in zlasti naša stranka pričakuje od volitev po-množitev svoje moči. Vprašanje pa je, ali bodo prinesle volitve res ozdravljenje. Ozdravljenja ne bo. dokler ljudstvo daie za- upanje onim, ki so mu dali namesto kruha samo ščuvanje proti Srbom, hujskanje za neko avtonomijo ali za razdelitev države v več držav, in ki mu dopovedujejo, da je vera v nevarnosti. Kadar bomo pometli s temi ostanki prošlih dob, takrat se bo govorilo samo o dobri upravi, o štedenju, o izenačenju davkov in o gospodarski povzdigi vseh stanov. V tem znamenju moramo delati naprej. Dr. Gregor Žerjav, narodni poslanec. Politični pregled Politično življenje v Beogradu se je zad-čase pričelo vrlo živahno razvnemati iz dveh razlogov: razprava o proračunu v Narodni skupščini se bolj in bolj stopnjuje, kakor je to običajno; na drugi strani pa napeto razmerje med radikali in Radičem rodi od dne do dne zanimivejša prerešetavanja političnega položaja. V ponedeljek so beograjski listi prinesli že kar podrobne napovedi, da bo Pašič tekom dne predložil kralju demisijo (odstop) vse vlade in da bodo sledile važne izpremembe. To je spravilo pokonci voditelja SLS dr. Korošca, ki že cela leta navzlic neprestanemu dre-zanju klerikalnih poslancev ni izpregovoril v Narodni skupščini kakih daljših besed, da se je v pričakovanju izprememb v vladi pojavil na govorniškem odru. Njegov nenadni nastop v Narodni skupščini je bil presenetljiv zato, ker je za ponedeljek že bil za klerikalnega govornika določen poslanec Smodej. Še bolj pa je dr. Korošec presenetil tekom svojih izvajanj, ko je izražal očitno ponujanje za vstop v vlado, obenem pa v svojih izpadih zašel tako daleč, da je mestoma domala prišlo do pretepa. Eno je treba ugotoviti: dr. Korošec s svojim govorom ni niti malo koristil ugledu slovenskega ljudstva. svojo stranko pa je pri onih, katerim se je hotel prikupiti, še bolj osovražil... Vesti o odstopu vlade se niso obistinile, toda kriza navzlic temu ni nehala, marveč le še dozoreva. Radikali ne štedijo z ogorčenjem napram Radiču in javno izražajo željo, da je treba Radiča odstraniti iz vlade, ker je povzročil že dovolj neprilik in postaja neznosen. Najnovejši dokaz za to nudi obsežna protestna izjava jugoslovenskih profesorjev, ki navajajo, da s šolami, učitelji in profesorji že 25 let ni noben prosvetni minister postopal tako brezobzirno kakor Štefan Radič. — V sredo se je Radič iz Zagreba vrnil v Beograd, kjer ga je Pašič pozval k sebi. Razgovor je trajal nad eno uro. Podrobnosti seveda niso znane, vendar pa se z gotovostjo zatrjuje, da je Pašič najresneje in poslednjič zapretil Radiču. Pašič se dnevno posvetuje s svojimi ministri in ožjimi političnimi prijatelji, ker je položaj tudi zanj dovolj težaven. Situacija torej še ni razčiščena, zgoditi pa se to mora v skorajšnjih dneh. Vedno bolj se poudarja, da Pašič stremi za novimi volitvami, ker pričakuje, da jih bo vodil on sam z radikalsko stranko, čim se razbije zveza z Radičem. Poprej pa je vendar treba spraviti proračun pod streho in zato so se zadnje čase začele vedno češče pojavljati vesti, da radikali želijo obnoviti zvezo s samostojnimi demokrati. Zaman je njihov trud! Na velikem zboru SDS, ki se je v nedeljo vršil v Zagrebu ob navzočnosti 5000 poslušalcev, je voditelj SDS Svetozar Pribičevič jasno in odločno povedal, da samostojni demokrati ne bodo nikoli več vlekli radikalov iz blata. Radikali so se izkazali kot verolomni, ki so razbili Narodni blok. Naj sami posrebajo juho, ki so jo skuhali z Radičem Samostojni demokrati so v opoziciji pokazali svojo brezprimerno žila-vost in delavnost; SDS se je tekom zadnjih "mesecev tako utrdila in povečala, da se nima bati niti volitev niti nadaljnje bodočnosti. A radikali so jo s svojim postopanjem tako zavozili, da se jim ponujajo edino le še klerikalci. V zunanji politiki imamo ta teden beležiti sestanek Male antante v Temišvaru. kjer so se končno v sredo (10. t. m.) le sestali češkoslovaški, rumunski in naš zunanji minister ter pretresali evropski položaj in stališče napram Madžarski zaradi ponarejanja francoskega denarja. Važno je bilo poročilo češkoslovaškega zunanjega ministra, da je Češkoslovaška prekinila pogajanja s sovjetsko Rusijo zastran redne vpostavitve diplomatičnih zvez. Glede madžarske po-narejevalske afere pa zunanji ministri Male antante niso sklenili ničesar določnega, kakor je vobče bil njihov enodnevni sestanek v Temišvaru le prehodnega pomena ter je nova, temeljitejša konferenca napovedana za prihodnje mesece. Vršila se bo bržčas maja v Beogradu. Vsa Evropa tekom zadnjih dni s silnim zanimanjem opazuje spor med Nemčijo in Italijo. o katerem smo že zadnjič poročali in ki ima svoje razloge v tem, da Nemci zaradi zatiranja nemške narodne manjšine proglašajo vsesplošni bojkot Italije, da zlasti ne smejo Nemci ničesar kupovati od Italijanov. V rimski zbornici je radi tega imel Mussolini v soboto dolg govor, v katerem je naduto in sramotilno psoval Nemčijo, poveličeval svojo fašistovsko Italijo ter zaerozil, da bo Italija že znala Nemčiji vračati milo za drago. Njegova nadutost pa je bila hitro osmešena, kajti že takoj v ponedeljek je v berlinskem parlamentu nemški zunanji minister Siresemami podal samozavesten odgovor na Mussoiinijeve izpade z odkritim poudarkom, da se Nemci ne bodo od bahavih Italijanov nikoli dali ugnati v kozji rog. Za nas Jugoslovene je v tem dvoboju dvoje poučno: na eni strani je Mussolini brez sramu izpovedal, da fašisti tlačijo in bodo še nadalje tlačili narodne manjšine; na drugi pa je Stresemann napovedal, da mora slej ali prej priti do priključitve Avstrije k Nemčiji. Kakšen je torej nauk za nas? Ne pozabimo ugrabljenih bratov onstran meja, v Primorju in na Koroškem! ŽIBERŠE PRI LOGATCU. V nedeljo 7. t. m. je priredila Zveza kulturnih društev v prijaznih prostorih «pri Korenču> dvoje zanimivih in poučnih predavanj. G. prof. Dolžan nam je opisal grozote velikih potresov in pojasnil njihove vzroke ter proti koncu pripomnil, da potresnim prerokom ne smemo vsega verjeti. G. Cimerman nam je pojasnil najvažnejše davke, pokazal njihove pomanjkljivosti, poudaril davčno preobremenitev Slovenije in dal potrebna navodila, kako naj se vsak posameznik varuje nepravilne odmere davkov. Kljub neugodnemu vremenu je bila udeležba prav dobra in splošna želja je bila, naj se taka poučna in poljudna predavanja še večkrat prirede. GORNJI LOGATEC. Občni zbori naših lokalnih društev so nam podali zanimivo sliko društvenega gibanja. Orjuna kaže očitno nazadovanje. Vzroke naj poiščejo merodajni činitelji. Sokol napreduje sicer polagoma, a stalno. Letošnji občni zbor se je vršil že v lastnem domu. Ko se bodo vsi člani zavedali, da imajo kot sogospo-darji v domu tudi dolžnosti gospodarja, bodo izginile skrbi za gmotni obstanek društva. Z domom smo zlezli v dolgove, ki jih bomo mogli j poravnati le z združenimi močmi. Naloga stavbnega odseka je, da najde primeren način za sorazmerno razdelitev bremen na vse članstvo. Gasilno društvo je tudi zelo delavno. — Pred-pustno življenje je v polnem teku. Naši vrli gasilci so na Svečnico spravili v Sokolski dom vse, kar , ki bo obenem prva dramatična prireditev našega Sokola. je lepa pevska točka, ki imenitno opeva vse lepe navade posavskih branjevk. bo seveda brila amerikansko, vmes pa bo polno prijetnih kupletov. Do tu se prireditev ne vrši pri pogrnjenih mizah Po igri pa se takoj nadaljuje zabava z najbolj izbranim sporedom. Pri plesu igrajo domači tamburaši. Dostojne maske dobro došle, morajo pa se pri blagajni legitimirati. Vstopnina: samo k igri: sedeži 6 Din, stojišča 4 Din; samo k zabavi 6 Din ali za cel večer 12 Din. Ples je prost. Zdravo! SODRAŽICA. V nedeljo 7. t. m. je priredil Sokol v Sodražici zabavni večer pod imenom cčarobna noč>. Plesna dvorana je bila lepo okrašena, da je izgledala res čarobno. Igral je društveni tamburaški zbor, ples so pa otvorile krasne maske, kojih je bilo 12. Vsi navzoči smo bili zelo zadovoljni ter bi želeli še več takih prireditev. — V nedeljo 14. t. m. bo priredil prosvetni odsek Sokola dve lepi predpustni igri, in sicer «Snubače», igro s petjem in glasbo, ter burko «V medenih tednih». Začetek ob 7. zvečer v dru-. štveni dvorani pri br. Štrbenku, ki nam je dal dvorano zopet na razpolago. Ker bo prireditev res zabavna, se vabi celokupno občinstvo na udeležbo. DRAGATUŠ V BELI KRAJINI. Svoj čas so bile belokranjske ceste na dobrem glasu, danes pa je vse tako razcrano, da se zgraža svet nad zanikrnostjo. Cestni odbor slabo skrbi za vzdrževanje cest, ker se nikoli pravočasno ia dovolj ne posipajo. Cujemo, da ima cestni odbor vedno letne prebitke. Tega pač ne sme biti, ker je denar namenjen za vzdrževanje cest, ne pa, da bi ležal kje brez haska. Radovedni smo res, kje je tista kljuka, ki drži načelnika? Po drugih krajih, kjer so cestni odbori slabo poslovali, so bili kratkomalo odstavljeni. Zakaj se to ne zgodi še pri nas? DOL PRI HRASTNIKU. Pri nas se mnogo govori, da se bo postavil v bližini naše občinske hiše Orlovski dom, katerega že nosijo tukajšnji Ivan Albreht: Zlato srce Povest. (Dalje.) Ker je bil Foltan pozdravil nemško, je tudi Gozdnik odgovarjal v nemščini, tako da sta oba Lendauerja lahko razumela govorjenje. »Pogreli bi se pa, pogreli,« je hitro prijel za besedo stari Lendauer. «Smo od daleč in že od dveh davi na potu.» Gozdnik, ki je sedaj razumel, da so ti Ijidje prišli s posebnim namenom, dasi ni slutil s kakšnim, je zaklical ženi: »Hej, mati, prinesi kaj za pod zob! Goste Imamo!« Potem so posedli za mizo, govorili o letini, o davkih, o govedi, konjih in prašičih, o snegu in lesu ter še o nebroj drugih stvareh, dokler se niso nazadnje prigovorih do tega, da je Maks bil še nedavno v Celovcu in da pozna vse te kraje, pa seve tudi Pobrežje. Prisedla sta bila tudi oba Gozdnikova sinova in Janez jc takoj spoznal Maksa. «0. ti,» se je zavzel, «kdo bi si bil mislil, r aj te je pa prineslo k nam?« «Tako. veš, sem dejal: naj no enkrat grem nalo pogledat znance v spodnje kraje,« je malo v zadregi odvrnil Maks, Janez pa je Zlitij, kam meri, pa je smehljaje prisedel: »Ali znank nimaš nič?« Mesto Maksa se je hitro vtaknil stari vmes: > «Fiks, ta je pa dobra! Znancev je povsod dosti! Dekleta so za fante, ali ne?« Maks, ki je ves čas obupno strmel proti vratom, kdaj se prikaže Mojca, je hotel nekaj odgovoriti, pa ga je prehitel Foltan: «Manjka mu žensk! Deset na vsak prst, ali ne, Maks?« Potem ostalim: «Ali mladi gospod Lendauer je izbirčen. Kaj pa tudi mislite! Fant tak, da bi mu človek zastonj iskal para; potem pa grunt! Takega grunta ni nikjer v spodnjem kraju. Kamor pogledaš, kjer vprašaš: Čigavo je to?, dobiš vedno isti odgovor: Lendauerjevo. Takemu fantu nikoli ne manjka žensk! Rečem vam pa in še pravim: Srečna tista, ki si jo gospod Maks izbere!« Gozdnik je mirno in brez zanimanja poslušal nemškega Foltana. Ko je potepuh končal in z zmagoslavnim pogledom iskal priznanja in občudovanja, se je pa oglasil gospodar: »Res mora t iti prava korenina, da si je tebe izbral za besednika!« Janez se je rahlo nasmehni!, stari Lendauer pa, ki ni razumel bodice v Gozdnikovih besedah, je bil vesel lepe zmage. «Ali ne, prijatelj Gozdnik, kaj? Takih kot Foltan je malo!« «E. jaz poznam enega samega,« je odvrnil Gozdnik, «pa še ta ni nič prida!« Maksu se je jelo svitati. Začel je zardevati in naenkrat mu je bilo vse odveč: oči je sukal ko božjasten, a roke je prekladal, ko da niso njegove. «Hm,» je poskušal nazadanje na smešno plat, «Foltan rad govori.« Gozdnik je prikimal: «Kakopak! Osel riga, krava muka, koza mekeče — vsak po svoje. Samo tisto pravijo, da ni dobro, če se loti kura peti.« «Ali res?« se je razveselil stari Lendauer. «Kaj tudi pri vas poznajo to vero? Glej, glej, kako smo si podobni! Pri nas to namreč pomeni smrt!« Gozdnikov Janez se je namuzal: «Pa smo res čisto eno!« Tedaj se je Maks zdrznil ob fantovem pogledu, pa se je vendar še opogumil: «Ej, no! Včasih mislim, da sva si bila dobra.« «Zakaj pa ne?« se je nasmehnil Maks. Vmes je dejal Foltan: »Fanta oba, da vaju je lahko sam Bog vesel.« Medtem je modroval Lendauer: «Grunt mu bom dal.« «Bo pa vesel, kaj,» se je ognil Gozdnik, a Lendauer spet: «Ej, sem dejal, kaj bom odlašal. Če pride pametno dekle —« «Ja, pamet je boljša ko žamet,« je modroval Gozdnik. Lendauer nato: «In pa zdravje, kaj prijatelj, zdravje!« Maks je v zadregi poslušal, kako je spet očetu dejal Gozdnik: «Pri nas celo molimo za ljubo zdravje in pa za pravo pamet —» prvaki SLS v žepu. G. Napret se je celo izjavil, da bo večji in lepši, kakor je Narodni dom v Hrastniku. K stavbi bo baje največ prispevala tukajšnja Zadruga. RIMSKE TOPLICE. V nedeljo 14 t m. bo predavanje Zveze kulturnih društev iz Ljubljane ob pol 9. uri doopldne v dvorani g. Krevha (Nova pošta) v Rimskih Toplicah. Predaval bo kletarski nadzornik g. Gombač o sadjarstvu in umnem kletarstvu. Ker je predavanje važnega pomena za naše gospodarstvo, je pričakovati obilne udeležbe. ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Kakor se čuje, se bo vršil pri nas še pred Veliko nočjo misijon, katerega bodo vodili celo trije misijonarji. Med tukajšnjimi «dobrotniki> se že sedaj poraja velika skrb za razne darove, kakor za jajca, klobase in podobne zemeljske dobrote, da bodo imenovani gospodje čimbolj zadovoljni in da bodo laže udrihali po naši «Domovini». Mi naprednjaki se tega ne ustrašimo, temveč bomo trezno zasledovali potek misijona. — Odbor za zgradbo mosta je leseni most čez Savinjo zatvoril in je dovoljen prehod po njem samo pešcem. V zadnjem času se je pojavilo več strank, katere so izrabljale most s težkimi tovornimi vozovi kljub temu, da so se odboru pri zgradbi protivile in prav ničesar prispevale. Ako bi se most izrabljal kakor do sedaj, bi bil uničen v najkrajšem času. Otvoril se bo šele, ko ga prevzame okrajni zastop definitivno v svojo oskrbo. Na eni izmed zadnjih sej okrajnega zastopa se je sklenilo, da prevzame okrajni zastop most v svojo oskrbo pod pogojem, da prispevajo prizadete občine za eventualna popravila gotove odstotke. Kljub temu, da so vzele prizadete občine sklep okrajnega zastopa z zadovoljstvom na znanje in o tem tudi odgovorile, ni storil okrajni zastop še do danes ničesar. Upamo, da bo gerent g. dr. Roš po večkratnih intervencijah zadevo kmalu uredil. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V zadnji številki . Ta koristni in zabavni list ima že skoro vsaka zavedna hiša. Oglašajo se še novi naročniki. Nekemu klerikalnemu agitatorju, ki nesramno hujska naše ljudi proti «Domovini», eeš, pustite jo in jaz plačam za celo leto «Slovenca», nihče noče iti na lim. Njegova vroča klerikalna kri se mu bo že ohladila in mi mu bomo zagodli, da se bo naposled še sam naročil na «Domovino> in Dobro so si naši ljudje zapomnili tudi pridige župnika Burgerja. Skoro vsako pridigo je zaključil: cšentiani, kor plačajte, ki ga imate še 6kega zbora naše stranke 31. januarja t. 1. se je udeležilo iz Središča in okolice 84 naših zavednih pristašev, da vidijo in čujejo enkrat svojega voditelja o Pribičeviča. Govor g. Svetozarja Pribičeviča ie napravil tudi na naše udeležnike mogočen "vtis. Še bolj utrjeni v samozavesti in navdušenosti smo se vračali domov ter v četvero-stopih korakali z godbo na čelu od kolodvora v trg. Prekipevajočemu navdušenju smo dali duška z gromovitim vzklikanjem Pribičeviču, dr. Žerjavu, dr. Pivku in Novaku. To je bila manifestacija, ki je Središče še ni videlo. ŠMARJE PRI JELŠAH. (Iz popotne torbe.) Marsikje v našem okraju čujem glas naročnikov «Domovine», da bi se še marsikje dali dobiti novi naročniki, če bi bilo več dopisov iz naših krajev. Res je tako. Ali uredništvo ne more dopisov objavljati, če jih ne pošiljamo. Kdor misli, da ne more dopisov pravilno spisati, naj novice (poroke, pogrebe, nezgode, razne gospodarske neprilike, prireditve itd.) pošilja na tajništvo srezke organizacije SDS Šmarje pri Jelšah. Tukaj se bodo dopisi toliko obdelali, da jib bo uredništvo objavilo. Pišite pa vedno le resnico in ne preveč osebnega napadanja. PODČETRTEK. Po dvoletni neprestani borbi smo vendar dosegli, da bomo imeli z nova sejma. Prvi bo 1. julija, drugi pa 1. oktobra. Največ zaslug pri tem, da se je naša prošnja končno rešila, imata tukajšnja krajevna organizacija SDS in oblastna organizacija. SV. PETER POD SV. GORAMI. Tukaj je bilo do zdaj oklicanih 18 parov. Vsem, ki stopijo v zakonsko življenje, želimo obilo sreče. — Tukaj so vinogradniki pridelali lansko leto lepo množino vinske kapljice. Le žal, da se sedaj kupci ne oglašajo. Pomanjkanje denarja je veliko. Davčni vijak vedno huje deluje, draginja ne poneha pri tistih predmetih, ki jih vsak človek potrebuje. Kar pa ima kmet prodati, nima nobene cene. Če so padle in še vedno padajo cene našim pridelkom, ja pač zahteva naša opravičena, da padejo tudi industrijskim izdelkom za toliko kakor naši pridelki. V prvi vrsti bi morala začeti država. Kam pa nas sedanja vlada hoče spraviti, če bo vedno šlo tako naprej? Ali želijo, da nas spravi na kant in ob posestva? Naši klerikalni poslanci z g. Pucljem vred se pa ne ganejo za svoje volilce. Tudi za vas pride ura obračuna. SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. Bližajo se velikonočni prazniki, ko si bodo mnogi preskrbeli za praznike obuvalo. V svetovni klavnici | sem moral žrtvovati svoj najdražji zaklad — zdravje. Pustil sem v vojski nogo meseno, dobil sem v Jugoslaviji nogo leseno. Kot 80odstotni vojni invalid ne dobivam pokojnine. Sedem let se je tuhtal invalidski zakon in končno je zagledal beli dan, toda meni ni pomagal nič. Vsak se nas brani. Kot revež vseh revežev se vljudno obračam na vsa čuteča srca, da mi pomagajo preživljati se s tem, da mi dado kakšno delo moje obrti. — Alojzij Lorenčič, 80odstotni vojni invalid, čevljar, Sv. Peter 17, Savinjska dolina. SV. KRIŽ NAD MARIBOROM. Dne 2. t. m. se je poročil zavedni koroški Slovenec g. Ivo Leitgeb, starešina tukajšnjega oddelka finančne kontrole, z gdč. Maliko Cilenškovo, posestniško hčerko iz Vrtič pri Zg. Sv. Kungoti. Ob tej priliki se je nabralo med svati 150 dinarjev za koroški tiskovni sklad. Mlademu paru, kremenitemu po značaju, vztrajnemu pri delu za narodno stvar, iskreno čestitamo. " v *SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Tudi pri nas imamo često dosti novic, le žal, da jih ne utegnemo vedno sporočiti bralcem in bralkam . V tukajšnjih vaseh imamo nekaj ženic, ki na vse grlo kriče proti «Domovini». Če je kdo naročen na , ga že smatrajo za nejevernika. Neki prijatelj Vašega lista je naročil nekaterim , kar je bilo nekaj posebno hudega za nje, kajti mislili so, da pridejo takoj vsi v pekel, če preberejo naš priljubljeni list. Končno pa je pri posameznikih radovednost vendarle zmagala, da so jo prebrali. Tako so jo prebirali nadalje in sedaj se jim je tako priljubila, da je ne bodo mogli več pogrešati, kajti samo je edini časnik, ki nam nudi največ zabavnega in poučnega štiva, o čemer se vedno bolj prepričujejo tudi nasprotniki. — Še nekaj moram povedati. Pri nas menda nekatere ženske dobe premalo odpustkov, zatorej si jih te reve morajo poiskati kje dalje. Posebno ena ženica mora neštetokrat «nogati> tja daleč v Veržej po te ljube odpustke. Ko pa pride dobro obdarjena z njimi domov, potem pa kar beži k sosedi pripovedovat ji svojo srečo in poizvedovat dnevne novice za svojo brzojavno pošto. Soseda pa ji pravi: Tako se začneta pogovarjati ter ugovarjati vse ljudi, kolikor jih poznata. Za vsakogar si znata nekaj izmisliti, kar pa sicer se enkrat oglasimo v priljubljeni . Dne 13. januarja smo imeli občni zbor naše organizacije Samostojne strokovne delavske Unije. Zborovanje je bilo dobro obiskano. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika Janez Divjak II., za podpredsednika Peter Rebernik, za tajnika Rudelf Poharec, za blagajnika Janez Polanec, za odbornike Janez Kaučič, Janez Štifter, Franc Cernčič in Marija Fras. V, nadzorstvo pa Konrad Rumpler in Dominik Draj-zibner. prav z veseljem čitamo. Smo že čitali pri nas raznovrstne slovenske časopise, ali ni bil nobeden tako všeč, kakor je . Res je: Le je za nas. Drugič več. i ' Nima pomena. Možek: Ženka: «Nima pomena. Grem samo v žensko družbo.> Ni izključeno. Bogat trgovec si je zgradil vilo. K slovesnosti otvoritve nove hiše je povabil tudi svojega prijatelja državnega pravdnika, ki je prispel z ženo in sinčkom. Trgovec (proti sinčku): No, povej mi, dečko, ali bi ti tudi rad stanoval v tako lepi hiši?» Sinček: sedaj na dolgu! Praprečani, orgije plačajte; jih šo tudi niste! Rafolčani, zvonik popravite, drugače se vam bo podrl! Ja, saj pravim: ,Brd' je trd', Brd' je trd'!' Amen!> (šentjani, Rafolčani in Praprečani spadajo namreč pod brdsko faro.) Ko je župnik Burger umrl in še ležal na mrtvaškem odru, se je nekaj Rafolčanov spravilo na njegovo imetje. Tako je neki mož ukradel kar cel voz in na njega naložil raznovrstnega blaga. Pa imel je mož smolo, kajti lukovški orožniki so ga zalotili, še preden je bil doma, pa je moral vse skupaj tirati nazaj. Seveda vseh niso orožniki zasledili, osobito tistih ie, ki so kradli denar, ki se je nahajal baje po vseh kotih v farovžu kar v loncih. Še preden so župnika zagrebli, je bilo že dosti teh ljudi v brdski ječi. Vsakdo, ki so ga zalotili, je od jeze izdajal še druge. Prevojski loterist Krpar. Prejšnje čase so naši ljudje na kmetih radi stavili v loterijo. Tak strasten loterist je bil tudi Krpar na Prevojah; možak ni zamudil niti enega tedna, da bi ne stavil v loterijo. Krpar bi si bil pač rad zboljšal svoje borno življenje, kajti s jpopravljanjem starih dežnikov in vezanjem loncev si ni zaslužil dosti. Sleherno sredo je ob cesti pričakoval možiček lukovškega postiljona, da mu je izročil svoje številke, katere je iztuhtal iz raznih sanj in pa iz slovečih sanjskih bukev. Vendar pa se Krparju ai posrečilo, da bi pogodil toliko zaželjeno terno; le kakšna amba ga je sem in tja doletela. Po dolgem času pa je bil Krpar vendar toliko siečen, da je zadel terno. Do te sreče je Drišlo aa naslednji način: Vodja prevojskih fantov, Korantov Martin (brat pripovedovalca teh zgodb), je izvedel naslednje: Neko kvatrno sredo ponoči je vodil Martin svoje tovariše h Krparjevi hišici; bilo je ob enajstih, ko je potrkal na moževo okno. Naviha-nec spremenil svoj glas in govoril kakor ženska. Preplašeni Krpar se je oglasil in vprašal, kaj mu kdo hože. Pa je začel govoriti Martin: Toda bojazljivi Krpar si ni upal odpreti okna, ampak je prosil, naj mu številke napiše kar zunaj na vežna vrata. Razumljivo je, da je Krpar težko čakal dneva, ali ima loterijske številke v resnici napisane na vratih ali ne. Številke 19, 27 in 90 so bile res napisane, in sicer z rdečim svinčnikom. Možiček, ves razveseljen, je hitro prepisal številke na majhen listič, nato pa šel čakat lokovškega postiljona, da mu jih odda. Iste čase še ni bilo sedanje tako zvane kamniške železnice, zatorej je vee poštni in drugi promet opravljala lukovška pošta, ki je vozila s konji iz Ljubljane skozi Lukovico in dalje po Črnem grabnu do Trojan. Postiljoni so imeli takrat dobre čase, kajti poleg svoje službe so opravljali ljudem tudi razna naročila. Največ pa so zaslužili baš od loteristov, ki jih je bilo takrat vse polno. V sredah so oddajali številke, ob nedeljah pa prejemali , in glej, iz Martinove šale se je zgodila resnica: Krpar je zadel terno. Od prevelikega razburjenja ni ubogi Krpar vedel, kdaj je prišel domov. Legel je na posteljo in kar brezmiselno nekaj časa gledal v leseni strop. Prav zelo, zelo mu je bilo hudo, ker ni stavil na številke več kakor samo borih deset krajcarjev; za te denarje je potegnil komaj okrog tri sto goldinarjev. Ko bi bil stavil vsaj dvajset krajcarjev, bi dobil celih sedem sto goldinarjev. Ubogi Krpar je bil to nedeljo tako zmeden, da ves dan ni ničesar jedel, pa tudi nič govoril s svojo ženico. Seveda je svoji boljši polovici najstrožje prepovedal, komu kaj povedati o sreči. Toda kljub temu so prevojski fantje zvedeli, da je Krpar zadel terno. K »rantov Martin je šel do Krparja in mu povedal vse, kako je prišel do številk. Pa možiček ni hotel tega verjeti, ampak je le trdil, da mu je sam angel iz nebes povedal in zapisal te številke. Prav ničesar ni hotel slišati možak o tem, da bi za to uslugo kaj dal fantom za pijačo. Z veliko nevoljo mu je Martin zagrozil: po 480 do 485 Din. V Ameriki so cene žita zadnje dni malo nazadovale. GOVEJA ŽIVINA IN SVINJE. Cene so še vedno zelo slabe. Na zagrebškem sejmu so se trgovali za kilogram žive teže: voli, prvovrstni po 9;50 do 10-50 Din, drugovrstni 8 do 9 Din, tretjevrstni 7 do 7-50 Din, krave, prvovrstne 7 do 8 Din, drugovrstne 5 do 6 Din, tretjevrstne 3 do 4 Din, junci prvovrstni 10 do 11 Din, drugovrstni 8 do 9 Din, teleta 7 do 11 Din, svinje, hrvatske, mesne 11-50 do 13 Din, pitane 13 do 14 Din (zaklane 14-50 do 15-50 Din). KRMA. Na mariborskem trgu so bile naslednje cene: seno 75 do 87-50 Din, otava 80 Din. slama 50 do 55 Din za 100 kg. KURJAVA se je prodajala na mariborskem trgu: trda drva po 150 do 180 Din, mehka po 105 do 120 Din za kubični meter, premog, trboveljski po 44 do 48 Din, velenjski po 26 dc 28 Din za 100 kg. 0SP0DARSTV0 večjem denarju; zatorej je stavil po goldinarju in še več. Tako je tekom enega leta izmetal vse te denarje nazaj, ne da bi še kaj zadel. Prevojski fantje so si dobro zapomnili Krpar-ja in mu neko soboto napravili naslednjo šalo: Prav truden se je možiček vračal s svojim koškom že pozno zvečer proti domu. Popravljal je namreč ves teden v črnem grabnu stare dežnike in vezal lonce. V Št Vidu so se mu ti fantje pridružili in šli z njim. Zdaj pa zdaj mu je kateri izmed fantov spustil kak kamen v koš. Krpar je seveda čedalje teže nosil svoj košek in zdihoval: «E-ja, fantje, kaj se vam mara, vi ste mladi, lahko hodi' \ Jaz pa ubogi siromak že komaj noge prestavljam. Danes pa še sam ne vem, kaj mi je; čedalje teži je moj košek.> Kakor običajno ga je tudi tisti večer čakala njegova ženica z večerjo in šla gledat v njegov košek, kaj ji je kaj dobrega prinesel. To je Krpar klel in se togotil. Zjasnilo se mu je takoj v glavi, kdo mu je to napravil. Šele z dobro mlečno kavo, ki jo je mož cenil nad vse, ga je ženica malo potolažila. Navihani fantje so seveda vse to naskrivaj opazovali skozi okno in se kar na ves glas sme-iali. Da so moža še bolj razdražili, so kar na njegovem vrtu zapeli pesem, ki se konča: Kam pa to pride, kam Da to gre? Staro šentridsko dekle Jernačeva Helene«. Ne samo možaki, nego tudi ženske dočakajo v našem Št. Vidu visoko starost Posebno zanimiva oseba je Jernačeva Helenca. Zatorej je tudi ne smem prezreti v tem spisu. Helenca je v svojih mladih letih hodila ▼ daljnji Trst kar peš. Morete si misliti, da je iz Št Vida v Trst celih 18 ur hoda. Helenca še sedaj na svoja stara leta vsakomur rada pove, da ji je bilo v Trst iti ravno tako, kakor sedaj, ko je ie nad 90 let stara, v bližnji Dob, ki je komaj dobre pol ure od Št Vida. V daljnje tržaško mesto so pred 70 ali 60 leti hodile naše ženke po otroke od nezakonskih mater, imenovane <špetavarje>. Za izrejo teh otrok je država plačevala po pet goldinarjev mesečno. Primerilo se je tudi, da je katera teh nezakonskih mater, ki je bila v kakšni boljši slušbi in dobrega srca, še sama kaj posebej doložila. Za denar je bilo tiste čase hudo, zatorej so se naši ljudje posluževali te ugodne prilike. Marsikdo pa je tudi zato vzel rad «tržaškega otroka>, ker ni imel svojih. Pa tudi jajca in kokoši so naše ženske spravljale v daljnje tržaško meslo. Helenca je hodila ponavadi tja v družbi že sedaj umrle Lukmanove France iz Vrbe. Helena kot vsi naši domačini so se v Trstu ustavljali pri znanem gosiikiičarju Kvasu, ki je bil doma iz Škocjana, sosednje podružnice od Št. Vida, spadajoče pod dobsko faro. K temu Kvasu so hodili le bolj preprosti ljudje, ker je Kvas za male denarje dal dosti bolj preprostih jedil. Zato je tudi imel vedno polno gostilno. Nič si niso nieeovi srostie iemali kaj dosti k srcu, če ni bilo baš dosti snage. Tako na primer je imel Kvas kuhanega vedno velik lonec fižola, katerega so njegovi gostje jedli mrzlega s čebulo, kisom in oljem. Običajno je vedno Kvasov velik tigrast maček ležal na tem kuhanem fižolu. Kadai je gospodar zajemal iz tistega velikega lonca, je mačka narahlo udaril z veliko zajemalko z besedami: «Ti huncvet ti, ali nimaš nikjer drugje prostora! Alo, všc... všc.. •> Maček se je vselej prav leno umaknil in šel takoj spet ležat nazaj na fižol, ko je gospodar odšel. Ko je Helena enkrat to opazila, ni marala vež jesti pri Kvasu poprej njej tako priljubljenega kislega fižola. Nazaj grede iz Trsta se je Helena včasih peljala tudi z mešanim vlakom ali z «gemište-cugom», kakor rečejo naši ljudje, kar ni nam v čast Helena pa ni mogla izgovarjati sgemište-cug», ampak je rekla: Ko sem šla pa nazaj iz Trsta, sem sedla v «mišidom>, pa sem bila «ajns-cvaj domab Seveda se ji je marsikdo smejal, p? ona ni niti vedela, zakaj. Kakor je vam že znani Bernad čuval skoro pri vsakem umrlem moškem in ga s svetiljko spremljal na zadnji poti, enako je tudi Helena čula že pri mnogih svojih tovarišicah in jih s svetiljko spremljala na znani «Berslarjev hrib». Tako pravijo Šenljani svojemu pokopališču, ki so ga kupili od Berslarja že leta 1819. Poprej so imeli pokopališče poleg cerkve. S posebno težkim srcem je spremljala, svoje najboljše prijateljice-sovrstnice Pevčevo Katro, Škafarjevo Meto in Korantovo Lizo. Helena živi sedaj v revščini in kdor ji knj daruje, se mu lepo po stari krščanski nasadi zahvali: cSain Bosr iim nai da srečo in zdravje!* Kratke vesti = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 10. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 799-70 do 803-70 Din, 100 nemških zlatih mark za 1352-80 do 1356-80 Din, 100 italijanskih lir za 229-11 do 230-31 Din, 1 dolar za 56-78 do 57-08 Din, 100 češkoslovaških kron za 168-38 do 169-38 Din. = Prijave za Ljubljanski vzorčni velescjem. Te dni bodo naši industrijci, obrtniki in trgovci začeli dobivati prijavne tiskovine za udeležbo na VI. Ljubljanskem vzorčnem velesejmu, ki se bo vršil od 26. junija do 5. julija 1926. Velesejmi so najprimernejši kraj za reklamo v velikem obsegu. Zato je dolžnost vsakega posameznika, ki pride za razstavo v poštev, da stopi v lastnem interesu pred javnost s svojimi proizvodi. Cene prostorom so letos tako znižane, da to ne more nikogar odvrniti od razstavitve svojih proizvodov. Malodušnost pa je najtežje zlo našega časa, zato se je moramo otresti. = Ponovni sejem za kožuhovino v Ljubljani. Lep uspeh zadnjega kožnega sejma v Ljubljani je napotil upravo Ljubljanskega velesejma in Lovsko zadrugo, da priredita prve dneve meseca marca ponovni sejem za kožuhovino, na katerem se bodo dražbenim potom prodajale kože vseh vrst divjačine. Neprodanega blaga je še mnogo, katero naj lastniki nemudoma pošljejo na upravo Ljubljanskega velesejma v Ljubljani, oddelek Divja koža. Zadnji sejem je prepričal vse, da se samo potom te organizacije dosežejo res prave cene za kožuhovino. Pogoji za udeležbo so isti kakor pri pivi prireditvi. Informacije, pismene in ustne, daje urad Ljubljanskega velesejma. = Premalo zanimanja za kmetijski pouk kažejo naši kmetovalci. Kmetijska šola na Grmu je sredi januarja razpisala naslednje tečaja za praktične gospodarje: živinorejsko-mlekarskega, vinarskega, kletarskega, sadjarskega in tečaj za pridelovanje krme. Ti tečaji bi se imeli vršiti po večini že ta mesec. Do 2. t m. bi se imeli udeleženci zglasiti, zglasilo pa se jih je do sedaj samo osem, najmanj bi jih pa moralo biti 20. Ta malobrižnost bo imela za posledico, da se taki velevažni in prepotrebni tečaji pri nas ne bodo več vršili, seveda v škodo kmetijskega stanu, ki bo temu sam kriv. Do 15. t. m. se bodo udeleženci še sprejemali od strani ravnateljstva za letošnje tečaje, ki so 2 do 3 dnevni. BELEŽKE Prevojski čevljar Stojčkov očka. Dasi že dolgo let počivajo Stojčkov očka iz Prevoj na , pričakujoč z drugimi Šentjani vred poveličanega vstajenja, vendar jih bivši znanci še niso izgubili iz spomina. Stojčkov očka so bili izvrsten kmetski, pa tudi gosposki <šuštar>. Imeli so vedno po več učencev v učenju, ki so jih v potrebi tudi «muštrali» z usnjato . Starih čevljev niso radi popravljali, zato so večkrat rekli: Sam Bog nas varuj, da bi bil kdo očetu prinesel v popravilo take čevlje, ki niso bili izgotov-ljeni v njegovi «fabriki>. Takega niti pogledali niso, ampak so čevlje lopnili meni nič tebi nič za vrata, ne zmeneč se v svoji jezi, če bi jih vrgli tudi v prinašalca. Poleg tega pa so še robato zakričali: «Poberi se, zlodej, s temi cokljami! Kdor jih je ustvaril, naj jih že odreši !> Sleherno leto je ta prevojski čevljarski mojster v lepem poletnem času šel malo na obisk k svojim prijateljem, ali kakor je sam rekel, malo na . Pred odhodom je ob taki zanj slovesni priliki s slovesnim glasom naročil svoji ženi: cPoslušaj me, draga moja dušica, jaz grem sedaj na ,va-kanee', ti pa glej, da boš v tem času skrbela za naslednje: Vsak dan moraš uro naviti; glej, da boš ptičke ,štingelce' dobro krmila, pa ,pobe' (učence) moraš vsako jutro zlasati; to pa zato, da se stara koristna navada ne pozabi v tem času.> Ali je njegova žena vse to izvršila, kar ji je mož naročil, ni znano. Ve se le, da učencev ni pretepala. Jih ie pa potem mojster tem bolj, ko •e je vrniL -f Dr. Korošec je govoril. V ponedeljek je po dolgih letih govoril v Narodni skupščini zopet dr. Korošec. Ker je prejšnje dni Stepan Radič v Bosni in Dalmaciji govoril o separatističnem in federalističnem smislu, je dr. Korošec mislil, da je to voda na njegov avtonomistični mlin in je v skupščini izjavil, da so tudi klerikalci za federalizem. Računal je namreč, da se bo na ta način približal Stepanu Radiču in potom njega tudi celokupni sedanji vladi. Pri tem pa se je hudo zmotiL Radikalni minister Uzunovič mu je odgovoril, da dr. Korošec s svojim federalističnim in avtonomističnim programom nikdar ne bo zlezel v vlado, četudi je Radičeve govore smatral kot izjavo za federalistično politiko. Minister Uzu-novič je celo dejal, da se na tej podlagi sedanja vladna večina ne more razširiti, ampak se mora takoj razbiti, ako bi Stepan Radič v resnici začel izvajati svojo politiko v federalističnem smislu, kajti podlaga sedanji politiki ne morejo biti niti separatizem niti federalizem in niti avtonoini-zem, ampak popolno državno edinstvo z enim zakonodajnim zborom in eno vlado. Tako se je dr. Korošcu ponesrečil poizkus, da bi se približal sedanji vladi potom Stepana Radiea, na drugi strani pa se je še bolj odtujil od ostalih opozicijskih strank. Ljuba Davidovič je namreč v imenu svoje stranke izjavil, da po pondeljkovih dr. Koroščevih federalističnih izjavah noče imeti sploh nobenega stika več s klerikalno stranko. Dr. Korošec je torej doživel veliko blamažo in klerikalci so po njegovem govoru bolj osamljeni, kakor pa so bili kdaj poprej. Niti na desni in niti na levi strani ne marajo zanje. Take sadove rodi nedoslednost -f- Kaj je ? Naš list se med slovenskim kmetskim ljudstvom čimdalje bolj širi zaradi tega, ker je najboljše urejevan ljudski tedenski list v Jugoslaviji. Vsak teden se pri-glaša za «Domovino» na stotine novih naročnikov. Jasno je, da to klerikalce boli, kajti kolikor več pridobiva «Domovina> naročnikov, toliko manj jih ima dolgočasni klerikalni «Domoljub>, ki ne pozna drugega kakor hujskanje in zabavljanje. Zato je tudi popolnoma umevno, da napada škofov tednik v vsaki številki , ki postaja z vsakim dnem bolj priljubljena med našim ljudstvom. Kot dokaz, s kakimi lažnivimi sredstvi se bavi škofov tednik proti naši «Domo-vini», navajamo v naslednjem napad, ki ga je objavil v svoji zadnji številki in ki se glasi: je glasilo framazonske, brezverske liberalne gospode, katere program je vero zatreti med ljudstvom, in to v resnici povsod dela. 2. «Domovina> zagovarja centralizem, ki je požrl na stotine milijonov slovenskega denarja, ki so ga pobrali zase razni visoki velesrbski gospodje. «Domovina> je glasilo tistih, ki pljujejo na lastno vero in pljujejo na lastni narod. Zato povsod, kjer se vsiljuje: nazaj z njo. Naše ljudstvo prosimo, da ljudem vedno in povsod po-jasne, naj ne plačujejo biča, ki jih tepe in ne uživajo hrane, ki jih zastrupljam Naši naročniki in čitatelji naj sami sodijo, v koliko so klerikalni napadi na naš list upravičeni. Mi se prav nič ne branimo pred temi napadi, ker računamo na razsodnost in na trezno sodbo naših naročnikov. «Domoljuba» smo že večkrat pozvali, naj nam dokaže z dejstvi, s čim hočemo vero zatreti, kakor tudi, kdaj smo zagovarjali resnični centralizem. Kdor je čital naš list, odkar izhaja, ve. da smo vedno grajali tiste, ki zlorabljajo vero v svoje koristolovne namene, in da smo vedno zahtevali decentralizacijo državne uprave in oživo-tvorjenje samouprav, kar so klerikalci vedno ovirali. V ostalem pa moramo reči, da ne moremo ničesar za to, če ljudje raje čitajo kakor iz učiteljskih krogov povedano, da res zavedno napredno učiteljstvo na deželi kakor v mestih ostane zvesto SDS. Navskrižje v učiteljski organizaciji se namenoma napačno tolmači. Kdor je bil prej vnet pristaš SDS in delavec za njene ideje, ostane to tudi odslej. Kdor pa prej ni ničesar delal in bil švigašvaga, bo to tudi za-naprej in s takim nismo mi in tudi drugi ne bodo z njim ničesar opravili, ker takim ni mar ne politično, ne obče prosvetno delo med narodom izven šole. Kdor se je doslej udejstvoval in žrtvoval za napredno stvar, se bo tudi še naprej, ne strašeč se nobenih groženj. Niti eden ne bo odpadel. Te vrstice damo v tudi zato, ker posamezni nasprotniki naše stranke begajo po deželi naše pristaše, češ, glejte, učiteljstvo je že odpadlo od SDS. To je navadna laž. Navskrižje med učiteljsko organizacijo in njenim predsedstvom je zgolj stanovskega učiteljskega značaja in ne političnega, ker naša organizacija je strogo stanovska. -f- Poslanec Pucelj priznava neuspeh svoje politike. Prejšnji teden je razpisal poslanec Pucelj v , ki je polna napetih doživljajev in zelo zanimiva. Ne pozabite opozoriti na to povest one, ki še niso naročniki našega lista. Sedaj je najboljša prilika, da se naroče, ker bodo lahko imeli povest že takoj od začetka. * A!i ste že poslali dopisnice z novimi naročniki? Zaostankarji, ali ste že poravnali naročnino? * Nagrada za najboljšo daljšo povest še ni določena, ker zaradi obilice doposlanega materijala še nismo mogli vsega pregledati. * Vsem krajevnim organizacijam in poverjenikom v mariborski oblasti! Veličastni manifestaciji v Celju in Mariboru dne 30. in 31. januarja 1926. sta dokazali moč naše organizacije in naše ideje. Na obeh zborovanjih so bili v pretežni večini zastopniki kmečkega in delavskega stanu. To je dokaz, da je SDS napredna ljudska stranka v pravem pomenu besede, in dokaz, kako globoko je že pognala korenine v vsem narodu. Obe manifestaciji sta pa tudi dokazali, da so se vse naše organizacije in vsi naši poverjeniki zavedali velike važnosti trenutka, ko je prišel v Slovenijo naš največji borec za jugoslovensko ideologijo in za gospodarski ter za socijalni napredek naroda. Čast jim zato in hvala, čast in hvala pa tudi vsem onim neštevilnim udeležencem, ki so z navdušenjem manifestirali v Celju in Mariboru za idejo Samostojne demokratske stranke. To navdušenje se naj prelije tekom prihodnjih mesecev v tem intenzivnejše delo za napredek in mogočen porast naše strankine organizacij?' v celi mariborski oblasti. Pojdimo brez ozira na levo in desno po stopinjah našega neumorno delavnega Svetozarja PRIBIČEVIČ A! Zdravo! — Oblastno načelstvo SDS za mariborsko oblast.. Vse kr jevne organizacije, poverjeni&va in zastopajo naše interese. Celih sedem let in še danes jih imamo v Beogradu okrog dvajset z somišljenike SDS opozarjam, da g. Fran Jeriha dr. Korošcem na čelu, ki pa žal nimajo niti j iz Šmartfiega pri Litiji ni nikak odbornik naših najmanj uspehov pokazati v prid države in ' organizacij, zaradi česar naj se mu ne poverijo naroda. 1 nikake prošnje ali želje, niti naj se nanj v pri- meru potrebe ne obračajo naši prijatelju Za vse, ki žele pouka ali moralne podpore, je v Litiji okrožne tajništvo naše stranice, ki redno in točno posluje. — Dr. Stane Rape, glavni tajnik SDS. * Občni zbori krajevnih organizacij SDS. V Dubrovniku (Prekmurje) se je vršil občni zbor v nedeljo 24. januarja. Ugotovilo se je, da je organizacija v novem poslovnem leta narasla na 254 članov in je najmočnejša podeželska organizacija. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Janez Preininger, za podpredsednika gostilničar in gerent Karol Noršič, v odbor pa: posestnik Jožef Car, krojač Ljudevit Kuhar in posestnika Jožef Kiral in Štefan Magdič. — V Ižekovcih se je izvršil občni zbor 21. januarja ob navzočnosti 36 članov. Organizacija je zlasti delala na polju agrarne reforme. Za predsednika je bil ponovno izvoljen posestnik Martin Vereš, za tajnika posestnik Ivan Baligač. Tudi ostali odborniki so porok, da bo organizacija v tekočem letu lepo napredovala. — Na Bregu pri Ptuju se bo vršil občni zbor krajevne organizacije dne 20. t. m., v G r i ž a h 21. t. m. * Predsednik češkoslovaške republike bo po-setil Beograd. Iz Prage poročajo, da bo predsednik češkoslovaške republike dr. Masaryk spomladi od priliki svojega potovanja v Grčijo obiskal tudi Beograd. * Prine Pavle v Sloveniji. Te dni se je peljal skozi Ljubljano princ Pavle s svojo soprogo na Bohinjsko Bistrico. Princ se je še istega dne vrnil in se mimo Ljubljane odpeljal nazaj v Beograd. * Za ohranitev ministrstva za socijalno politiko. Centralno tajništvo delavskih zbornic je poslalo ministrskemu svetu, ministrskemu predsedniku, Narodni skupščini in posameznim klubom poslancev spomenico, v kateri odločno protestira proti nameravani odpravi ministrstva za socijalno politiko. * Iz zdravniške zbornice. Iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo so bili izbrisani umrli člani dr. Robert Prosinagg. dr. Karel Petemel in dr. Anton Vufina. Na novo ?e je vpisal dr. Svan Lovšin, zasebni zdravnik v Laškem. * Inozemskim rentnikom v vednost. Podpisano tajništvo je poslalo vsem inozemskim rentnikom, ki so se prijavili, navodila glede izposlovanja rente. Pozivajo se, da si nemudoma izposlujejo listine po navodilih, da zadevo čimprej odstopimo našemu konzulu v Dusseldorfu, potom katerega smo že v dveh primerih dosegli redno izplačevanje rente v iznosu do 1200 Din mesečno. Oni, ki se še niso prijavili, naj to storijo čimprej. — Okrožno tajništvo SDS v Laškem. * Poroka. Te dni se je poročil v Zibiki g. Anton Krajnc, posestnikov sin v Babni reki, z gdč. Anico Guzajevo, po domače Ojsterškovo v Št. Janžu. Mlademu paru želimo obilo sreče! * Proti politiziranju cerkve v Sloveniji. Kakor poroča cJutranji list», bo ljubljanskemu škofu dr. Bonaventuri Jegliču v kratkem postavljen koadjutor, kateremu bo baje poverjena naloga, da čim bolj očisti cerkev politike. Za koadjutorja bo baje imenovan dr. Mihael Opeka. * Ugodnost za vojne invalide. Ministrstvo za socijalno politiko je poslalo vsem ministrstvom in ostalim državnim uradom naročilo, naj se pri nastavljanju novih državnih uradnikov upoštevajo v prvi vrsti vojni invalidi. * Prva ženska načelnica oddelka v državnem uradu. Dosedanji načelnik oddelka za zaščito dece v Sarajevu Dušan Maksimovič je stopil v pokoj. Minister za socijalno politiko je imenoval na njegovo mesto za načelnika oddelka gospo Joko šiljak, uradnico imenovanega urada. Gospa Šiljak je prva ženska v Jugoslaviji, ki je postala načelnica oddelka državnega urada. * Nov zdravnik v Gornji Radgoni. V Gornji Radgoni se je naselil kot praktični in zobni zdravnik dr. Franc Breznik, bivši sekundarni zdravnik v splošni bolnici v Mariboru. * Zdravstveno stanje dona Biankinija. Znani dalmatinski borec za naše narodno in državno ujedinjenje preko 801etni don Juraj Biankini, ki je pred dnevi težko obolel za pljučnico, je že v toliko okreval, da je izven nevarnosti. * Srebrna poroka. V krogu svoje družine sta praznovala te dni g. Kristijan Premru, krojaški mojster v Kranju in njegova soproga Ivana srebrno poroko. Jubilantoma, ki sta vrla narodnjaka, iskrene čestitke 1 * Slovenski dom v Newyorku. Slovenski načelniki v Newyorku so kupili zemljišče, na katerem mislijo postaviti svoj Narodni dom. Z gradnjo stavbe prično spomladi . ' * V Ameriki umrli rojaki. Valentin Leskovic, 4i let star, iz Dolnjega jezera pri Cerknici, ter (Frank Ausec, doma iz Trboj pri Kranju, sta 'umrla v Clevelandu. V Lorainu je izdihnila Ana Režkova, doma iz Drašič pri Črnomlju. Josip 'Ahlin je umrl v Pueblu. Janez Tratnik, doma iz Osojnice na Kranjskem, je podlegel v Pittsburgu, 'Josip Guštin pa v Steeltonu. V Bridgeportu je bil v premogovnika nbit rojak Valentin Kocman, doma iz Celja. Bodi jim lahka tuja zemlja! * Redek lovski plen. V lovišču g. Frana Pajt-ferja pri Sv. Lovrencu na Pohorju je našel lovski paznik Dobaj v pasti, katero je nastavil kimam, divjo mačko-samico,ki je tehtala tri kilograme. Pred leti je dobil v Rušah tudi par divjih mačk-samcev. V želodcu te mačke so našli štiri gozdne miši in enega majhnega ptiča. Mačko je nagačil [znani gačitelj Jože Pajtler, učitelj v Pekrah pri Limbušu. * Zvišanje plače za nadurno delo. Prometno ministrstvo je odredilo, da se urede plače za nadurno zaposlenje delavcev pri državnih prometnih institucijah. Ob navadnih dneh dobe delavci za nadurno delo po 50 odstotkov, ob nedeljah in praznikih pa po 100 odstotkov. Nadurno delo pa smejo opravljati le delavci, ki so stari nad 18 let. Odredba je stopila v veljavo s 1. februarjem 1.1. * Smrtna kosa. Te dni je umrla v mariborski splošni bolnici ga Helena Friedauova, znana gostiln ičark a v Mariboru. — V Trbovljah-Vodah je preminula vdova gospa Ana Ranzingerjeva, po-sestnica, v starosti 71 let. Pokojnica je bila izredno blagega srca ter je vživala v celi dolini splošno spoštovanje. — V Širjah pri Zidanem mostu ie preminula gdč. Mariia Kodunčeva, v Zidanem mostu skladiščar drž. železnic g. Franjo Zupan, star 80 let. — V Radečah pri Zidanem mostu je umrla ga. Neža Podlesnik, soproga bivšega trgovca in posestnika v Radečah. — Te dni je umrla v Mariboru ga. Ana Kolarjeva, rojena Škofova, soproga sodnega uradnika. — Umrl je g. Jožef Černelč, železniški upokojenec in hišni posestnik v Mariboru. — Blag jim spomin! * Smrtna kosa. Na Svečnico je umrl nagle smrti g. Alojz Prosnik, mehanik v Ptuju, v najlepši moški dobi. Pokojnik, rodom Središčan, se je nastanil pred leti v Ptuju, kjer je skupno s svojim bratom izvrševal mehaničarsko obrt Kot marljiv in sposoben obrtnik si je kmalu ustvaril dobro idočo delavnico. Bil je splošno priljubljen, kar je pokazal tudi njegov lep pogreb. Naša stranka izgubi ž njim zvestega pristaša. Naj v miru počiva, žalujočim naše iskreno sožalje! * V visoki starosti 93 let je umrl v Ptuju državni uradnik g. Josip Pichler. V državni službi je bil celih 67 let. Blag mu spomin! * Nagla smrt francoskega državljana v Ljubljani. V čakalnici glavnega kolodvora v Ljubljani je te dni nenadoma napadla slabost starejšega gospoda, ki se je pripeljal z ekspresnim vlakom v Ljubljano. Tejefonično poklicani policijski zdravnik dr. Avramovič je neznanca pregledal in ugotovil oslabljenje srca, nakar so tujca na njegovo odredbo prepeljali v splošno bolnico. Tile pred bolnico pa je postalo tujcu nenadoma zopet slabo in je izdihnil v vozu. Zadela ga je srčna kap. Umrli tujec je 621etni Auguste Richonnier, po poklicu tehnik, uslužben v Slavoniji, sicer pa francoski državljan. * Iz čebelskega življenja. Pišejo nam: Prvo obnožino so prinesle čebele na Talčjem vrhu 1. t. m. Izguba čebel letos ni bila velika kljub hudemu mrazu, ki jo bil v začetku zime. Praši se že popolnoma leska, s katere nosijo čebele prav pridno obnožino. * Požar v Goreči vasi pri Selnici. Pišejo nam: Dne o. t. m. zvečer je nastal požar pri posestnici Veingerlovi v Goreči vasi pri Selnici. Začelo je goreti v hlevu, ki je bil zgrajen k stanovanjskemu poslopju, tako da je tudi hiša bila v par minutah v plamenih. Na lice mesta je prihitelo selniško gasilno društvo, ki je po trudapolnem delu omejilo ogenj in preprečilo, da se kljub vetru ni razširil ogenj na bližnja poslopja. Posestnica trpi j veliko škodo, ker je bila zavarovana samo za | borih 300 dinarjev. ! * Nezgoda. Devetletnega Mihaela Markača iz j Remšnika na Pohorju je pri rezanju slame s slamoreznico zgrabil stroj in mu odrezal kazalec. Dečko se zdravi v mariborski bolnici. * Plaz se je vsul v petek zjutraj na cesto en in pol kilometra od Save proti Krmelju. Posamezne skale bo mogoče odstraniti le z razstre-litvijo. * Žrtev neprevidnosti. Dekla Marija Stanzer-jeva v Razvanju pri Mariboru je hotela zvečer zakuriti peč. Ker je bila že tema, je postavila svetiljko pri peči na tla. Zaradi neprevidnosti pa se je ia prevrnila in razbila. V hipu je bila Stan-zerjeva v plamenih, ker si je pri gašenju omočila obleko v petroleju. Preden so prihiteli domačini na pomoč, je dobila že vse polno opeklin ter se zgrudila nezavestna na tla. Deklo so prepeljali v bolnico, kjer je v groznih bolečinah umrla. * K smrtni nesreči v Radovljici nam je poslala direkcija državnih železnic v Ljubljani naslednji dopis: Dne 26. januarja t. 1. se je smrtno ponesrečila v Radovljici Kristina Žnidaršičeva iz Save pri Jesenicah. Ponesrečenka je bila po opravkih v Radovljici, katere je izvršila do tri-četrt na enajst. Ker je imela doma važna opra-rila, se je odločila, da se pelje z mešanim vlakom št. 942, ki prevozi postajo Radovljico brez postanka na Jesenice in s tem pridobi dobro uro na času. Prihod vlaka je pričakovala na južnem koncu postaje. V trenutku ko so vozili osebni vozovi mimo nje, je Žnidaršičeva poskusila skočiti na četrti osebni voz za službenim vozom, kar ! se ji pa ni posrečilo. Poskus je na petem osebnem vozu obnovila, pri tem je prišla pod vlak | in ie zadobila tako težke poškodbe, da je po dveh urah umrla. Potujočemu občinstvu naj bo ta tragična nesreča svarilo, da ne skače na vozeče se vlake, odnosno iz njih ter opusti tudi opasno in zabranjeno razvado vstopanja v vozove, oziroma stopanja iz njih, dokler se ti še pomikajo. Železniški organi imajo nalog, da vsako kršenje železniškega obratnega reda prijavijo direkciji, oziroma političnemu oblastvu. * Po nedolžnem zaprt. V Sisku je bil pred letom dni umorjen sedemdesetletni trgovec Špe-ljak. Med drugimi so kot osunfljenca vtaknili v preiskovalni zapor tudi trgovca Nurkoviča, čeprav mu niso mogli dokazati nič pozitivnega. To je ubogega Nurkoviča tako potrlo, da je v zaporu zblaznel ter v težkih mukah umrl, zapustivši ženo in dva otroka. Te dni pa je bil v Slavoniji aretiran tovariš razbojnika Čaruge, ki je pri zasliševanju priznal, da je v družbi z drugimi ubil v Sisku starega Špeljaka. * Slovenska lahkovernost. Dve mladi Slovenki, Rozalija Koželjeva in Valerija Kosova, sta prišli nedavno v Zagreb, da si poiščeta službo. Službo sta našli, a srečni vendar nista bili. Zaljubljeni sta bili, a njuna fanta sta ostala daleč v Sloveniji. Zvedeli pa sta za «čarovnico* Marijo Bolevičevo, ženo železniškega nameščenca, ki baje zna ozdraviti tudi «srčne bolečine*. Ona je dala lahkovernima dekletoma neki prašek, ki sta ga morali nositi na srcu, češ, potem prideta tudi fanta kmalu za njima. Za «zdravilo> je <ča-rovnica> zahtevala 1000 dinarjev. Toliko denarja zaljubljenki nista imeli, zato sta dali čarovnici na račun vsaka 100 dinarjev. Minili so dnevi in tedni, a fantov ni bilo, čarovnica pa je zahtevala še 800 dinarjev. Dekleti sta končno vso zadevo prijavili policiji, ki je <čarovnico> aretirala. * Tatvina. V noči od 4. na 5. t. m. so neznani tatovi ukradli posestniku Matiji Kralju v Borštu raznovrstno moško in žensko perilo. Škoda znaša okrog 2000 Din. Isto noč so isti tatovi posetili tudi M. Tašiča v Boginivasi ter ga okradli za razno perilo. O tatovih ni sledu. * Pomiloščen župnik, župnik v slavonski Slatini Stjepan Lesni, ki je bil zaradi onečaščanja šolskih deklic obsojen lani na tri leta težke ječe, je bil te dni pomiloščen s kraljevim ukazom. * Roparski napad na vlak. Na progi Kočevje— Ljubljana se je med postajama Predolje in Grosuplje dogodil v sredo zvečer roparski napad na ambulančni voz vlaka, ki je vozil proti Ljubljani Neznani ropar je napadel s samokresom v roki poštnega poduradnika Ivana Kalana, ga zvezal in zahteval od njega, da mu pokaže denar. Medtem je ropar že zapazil štiri vrečice, v katerih je bilo 258.400 Din v gotovini; teh se je polastil in izginil. Kakor Kalan pripoveduje, je bil ropar črno maskiran, star 40 do 44 let, precej rejen, visok 170 do 174 cm, s črno brado in črnikastimi angleško pristriženimi brki. Na Kalana je napravil ropar vtis zanikrnega potepina. Policija je vzela zadevo takoj v roke. O razbojniku ni ne duha ne sluha. * Tatinski fotograf. V Ptuju so se zadnje čase dogajale razne tatvine. Osumljeni so bili že različni železničarji, toda storilcev ni bilo mogoče izslediti. Te dni je ponovno izginil s kolodvora cel sod petroleja. Sled, ki je bila na mokrih tleh, je vodila do fotografa Schrčtterja, pri katerem so našli kar celo zalogo blaga, izvirajočega iz tatvin. Fotografa in njegovega tovariša Zimmerletta so zaprli. * Roparski umor v Beogradu. V beograjskem predmestju Jatan Mali je bil izvršen grozen roparski umor. Sedemdesetletno starko Maro Sur-kaljevo so našli zadavljeno v njenem stanovanju. Starka je imela, kakor pripovedujejo njeni sosedi, več tisoč zlatih turških lir, ki jih je podedovala po nekem sorodniku. Denar je nedvomno odnesel ropar. * Žrtev pretepa. Te dni je bil sprejet v javno bolnico v Murski Soboti Alojzij Kovačič, viničar na Stanetincah pri Ljutomeru. Na Svečnico sta ga napadla posestniška sinova Matjaž Divjak in Jožef Topolnik iz Stanetinc in ga pretepla. Zlomila sta mu desno roko in mu prizadjalajndi druge poškodbe. * Detomor. Pred kratkim so našli v grajskem parku v Murski Soboti mrtvo novorojeno dete moškega spola, ki je bilo že dalj časa zakopano v snegu. Zločinske matere še niso izsledili. * Tatinska ženska. V okolici Dola pri Hrastniku je prišla pred par meseci h kmetu Golouhu na noč prosit prenočišča okoli 251etna ženska. Tam so ji pri peči na klopi pogrnili ter ji dali odejo. Zjutraj pa ni bilo ne rjuhe, ne odeje in ne ženske. Pred enim tednom se je ista ženska pojavila na Podbreškem. Jokaje je prosila prenočišča. Gospodinji se je zasmilila in ji je dala še dobro večerjo. Neznanka pa je ponoči potiho-ma odšla ter vzela s seboj nov nahrbtnik, več parov nogavic, čevlje, volnen šal ter naglavno ruto. Sled je vedla proti Rimskim Toplicam. Domneva se, da je premetenka iz celjske okolice, ker^ govori tamkajšnje narečje. Drugače pa je prav čednega obraza. * Po daljšem času odkrit zločin. Pred meseci so našli v Javorju nad Črno mrtvo Nežo Molar-jevo. Komisija je dognala, da je bila nesrečna žrtev zadavljena. Začel se je lov za zločincem, a šele sedaj se je posrečilo orožnikom v Št. Pavlu pri Preboldu prijeti slaboglasnega delavca Ivana Pečovnika, ki dejanje tudi priznava. Oddali so ga v zapore. IZ POPOTNIKOVE TORBE JESENIŠKI GLASOVI. Na Jesenicah, februarja. Občinsko sejo smo imeli v nedeljo popoldne. Glavna točka dnevnega reda je bila odobritev računov. Do tega pa ni prišlo, marveč se je izvolil od vsake stranke po eden preglednik in eden namestnik, ki naj skupno pregledajo vse račune, ker je jeseniška občina ena največjih na Gorenjskem. Bo pač treba žrtvovati nekaj ur, da se bo vse pregledalo in uredilo. Čeprav je v občinskem svetu zastopanih pet strank, vendar ni slišati o nikaki posebni strankarski nestrpnosti. Demokratje, ki smo druga najmočnejša stranka, pač popolnoma zaupamo svojim zastopnikom, ki se v resnici trudijo in delajo za blagor ter koristi naše občine. Veselic v tem času na Jesenicah kar noče zmanjkati. Lahko rečemo, da rajajo vse Jesenice. Ako greš s Save skozi Jesenice, čuješ od vseh strani «cigu-migu« in «rom-pom-pom« ter vidiš vabila v različnih kričečih barvah z najrazličnejšimi naslovi. In te vabijo «starodavni pipčarji«, «drumlarji«, «fantje od fare» in »planinske ceste«. Pa kako bi si zapomnil vso to ameriško reklamo. Med resne in v tem pred-pustu res lepe prireditve pa moremo šteti samo veselice Gasilnega društva,. «Edinosti», Skalašev in pa narodnih železničarjev. Vse drugo je bilo bolj za «hec». Zadnja in gotovo najlepša prireditev bo vsekakor sokolska maškarada v soboto zvečer 13. t. m. v vseh prostorih kolodvorske restavracije. Vabljeni ste vsi. Zadnje dni se na Jesenicah govori samo o tatvinah, ki so se vršile pri kolodvorskem restav-raterju g. Oswaldu že več mesecev. Na Sveč-nico so prijeli tri ptičice. Vse jim je prav prišlo, grabile so kar na debelo in potem prodajale. Pokradle so razne predmete v vrednosti 20.000 Din. Tatice so torej sedaj pod ključem; hišne preiskave, sitnosti in nepotrebno škodo pa imajo tudi oni, ki so ukradene stvari kupovali. Zadnjič sem poročal o lepo uspelem občnem zboru naše demokratske «Edinosti». Poročilo je bilo v toliko pomanjkljivo, da niso bili označeni vsi novi odborniki. Poleg predsednika Frana Kerštanja so bili izvoljeni v odbor še: podpredsednik Stanko Gorup, tajnik Janko Pristov, blaga jničarka Anica Šinkovec, odborniki: Bogomir Kerštanj, Franc Košnik, Lado Kočar, Rado Kleč, Vilko Ravnik, namestnika: Leopold Kleč, Rudolf Rajhman; v nadzorstvo pa sta bila izvoljena: Ivan Potrato in Janko Ravnik. Pokroviteljstvo nad našo marljivo, odločno demokratsko mladino, zbrano v »Edinosti«, pa je prevzel usta- novitelj, neustrašeni, požrtvovalni in splošno priljubljeni učitelj Leon Pibrovec. Veselica «Edinosti« dne 1. t. m. je uspela nad vse pričakovanje dobro, tako v gmotnem kakor v moralnem oziru. Fantje in dekleta so okrasili dvorano res umetniško. K dobri volji so mnogo pripomogli tudi bratje in sestre «Edinosti», ki so prihiteli iz Kranja, 25 po številu. Sicer pa so prišle na veselico napredne mladine skoro vse naše stare napredne demokratske korenine. V nedeljo smo spremili k zadnjemu počitku tovarniško delavko Jerico Šolarjevo, ki je nad 30 let zvesto služila pri Kranjski industrijski družbi kot postrežnica in snažilka obratnih pisarn. Ni bila naprednega mišljenja, ker je pač živela v takih prilikah, vendar pa je bila pridna in poštena. — Blag ji spomin! Jeseniški fantje in dekleta, ali ste že naročeni na »Domovino«? Ako še niste, storite to takoj! Kaj se boste bahali, da ste napredni in zavedni, če pa niti družinskega časopisa »Domovine« ne zmorete. Torej, korajža velja! In vi, tovarniški delavci in delavke, tudi vas tiče marsikaj, kar bi bilo včasih dobro malo »spe-glati«. Zato si naročite takoj »Domovino«, pa bo tudi v te zadeve posvetil včasih napredni Jeseničan. PISMO PRLEŠKEGA POPOTNIKA. P r 1 e k i j a, februarja. Velecenjeni gospod urednik! Na svojem potovanju po sedaj, žal, tako blatni Prlekiji sem se zadnjič ustavil tudi v Središču, v tem lepem in zavednem trgu. Mudil sem se v neki tamošnji gostilni in opazil, da nima naročenega niti »Jutra« niti «Domovine«, edino «Kmetski list« je visel na steni. Ko sem se malo okrepčal, sem vzel v roke ta list, da vidim, kaj je novega v pokopani republiki. Oko se mi je ustavilo pri poročilu o občnem zboru krajevne organizacije bivše SKS v Središču, sedaj stranke delovnega ljudstva ali radi-čevcev. Silno sem se začudil, ko sem čital, da je na tem zboru govoril poslanec Znidarič. Za Boga, sem si mislil, kaj so središki radičevci že tako daleč, da poslušajo nedeljiškega «ablegata». To mi ni dalo miru. Vprašal sem enega izmed maloštevilnih gostov: «Kaj, gazda, ali je res, da središki radičevci pustijo na svojem občnem zboru govoriti nedeljiškemu Žnidariču?> »Saj ni bil nedeljiški poslanec na tem zborovanju,« mi je začel pojasnjevati zgovorni Sre-diščan, ki je menda bil od naše stranke. Gospod, ta sedaj ne utegne; njega ni bilo k nam že od zadnjih volitev. Takrat je prihajal večkrat na zaupne sestanke k nekemu trgovcu na Grabah. Sedaj pa poslanec Znidarič gospodari v Pribi-slavskem gradu in ta seljaški »ablegat« je sedaj bolj «nobeI» kakor sam grof Festetič. To je j tiskovna pomota v «Kmetskem listu«. V Sre- j dišču ni govoril poslanec Znidarič Gjuro, ampak odposlanec Znidarič Jaka, ki so ga že iz j Maribora in Beograda odposlali.« «A tako,« rečem jaz, na tihem pa si mislim: Ta možak ima oster jezik. Plačal sem in šel. Med potom pa so mi misli uhajale proti mariborski vinorejski šoli in daleč, daleč v ministrstvo za kmetijstvo in vode v j Beogradu... CESTE V BELI KRAJINI. BelaKrajina, februarja. Zadnji teden smo imeli prav pomladno vreme. Sneg je izginil popolnoma in prestopili smo iz snežne v blatno dobo. O uboge ceste in pota! Če bi jih mogli razstaviti, bi dobile prav gotovo prvo nagrado od zadaj, saj izgledajo nadvse čedno. Prepričani smo, da z njimi ne bi mogla konkurirati niti ena druga cesta v vsej Sloveniji. Posebno se odlikuje cesta, ki vodi iz Kani-žarice skozi Črnomelj na kolodvor. Po nji vozijo les z gore kakor tudi premog. Tako je razorana, da ni videti od vozov, ki se vlečejo s težavo naprej, niti dela kolesa, od katereea ne bi curl'01" blato, ki se kar pretaka sem ter tja po cestni strugi proti mestu in tudi skozi njega. V cesti so take grape, da si srečen, če prideš živ po tej cesti v Črnomelj. To je brozga! Še solnce je ne more izsušiti. Čakamo pač na dobrotljivost snega in mraza, ki bosta zopet za nekaj časa vzdržavab cesto. Pa bo to upanje šlo najbrže po vodi, ker je pomlad pred vrati. Imenitna je tudi pot, ki gre iz Črnomlja v Rodine čez Veliki vrh. To se kavsajo če celih trideset let, kdo jo ima popraviti, dasi gre le za kratko dolžino. Še do danes se ni razčistila zadeva, ali jo ima popraviti Loka ali Talčji vrh ali pa Črnomelj. Zemlja je tu ilovnata, vdrtine po pol metra globoke. je tak, da ga nimajo para še v grajskih kuhinjah. Kolikokrat so bila že podrezana oblastva, a rezultat je bil vedno le ta, da se je zapazil do-tično popoldne kak delavec, ki je posul odmerjeni del, ker je blizu tovarne, kar z žagovino, drugi, ki ima poleg hišo, s pepelom, tretji je natr] par kamenčkov, jih nametal v brazgotino pota in pokril za ped visoko z zemljo, da je bdo le ravno, kaj je pa treba drugega! Kakšen drugi, ki je prekrival doma streho, pa je navozil na pot strte opeke, da je sedaj tako, kakor bi bili v Afriki. Ljudje se morajo umikati brozgi in hoditi po poleg ležečih travnikih in njivah, s čimer se seveda dela škoda kmetovalcem. Ze koncem predlanskega leta je prinesla dopis o tem potu, a storilo se ni niJ drugega, kakor navozili so na pot malo zemlje, seveda, ker ni nič kamenja v bližini. Kje pa je denar za ceste? Saj moramo plačevati davek na ceste vsi, ki vozimo tukaj. Cestni odbor je gotovo zaspal v Gospodu. Bog mu daj večni mir in pokoj, samo ceste in pota naj spravi prej v dobro stanje. KurjiMatevž. Predpust (Iz vaškega življenja.) Zapojmo, bodimo veseli, kaj mar nam je zima in mraz! Predpust spet nori po deželi, pod krinko si skril je obraz. Ponosni na svoje imetje v gostilni sedijo možje in hvalijo hčere očetje ter doto s posestvom možč. ^Sosedove nimajo ,ficka'>, poseže še mamica vmes. cSosedove rade ležijo,> opravlja tam v kotu nekdo. Obira tam branjevka v kotu sinove poštenih rodbin; vsa vas ji je skoro na potu in mnogim obeta pogin. Soseda obira sosedo, veljava jo njena mrzi; kjer more zastavi besedo, da vzame ji nekaj časti. Pobožni poštami devici sovraštvo utrinja se z lic; minuli so zanjo oklici —< kdo kriv ji pač teh je krivic? Ob mizah se fantje smejijo, zabava jih godec vesel. Če malo se kdaj zavrtijo, zato jih še vrag ne bo vzel. Nevesta ob materi joče, s predpasnikom briše oči, skrbi jo življenje bodoče, čeravno si tega želi... Tako je pred pustom v deželi po ljubkih vasicah pri nas. Zakaj bi ne bili veseli, saj v postu pokore je' čas! Soteščan, Ploh so Slovensko ljudstvo ima dosti narodnih običajev, veselih in žalostnih. Med njimi je tudi tako zvani ploh, ki ga v podobi male deščice lahko prejme vsak neoženjen kristjan ali neomožena kristjanka, ki z vsemi telesnimi in duševnimi močmi skuša priti v sladki jarem svetega zakona. Če se navzlic vsem osebnim vrlinam dotičnega v žalost in sramoto načrt ponesreči, mora dotičnik plačati, ko mu fantje privlečejo ploh, zahtevano vsoto. Ako pa ne plača, zakopljejo ploh pred hišnim pragom kot znamenje sramote. Naj ti bo torej, prevzetna mladina, naslednja dogodba v svarilo, da ne prideš radovednim časopisom pod pero in klepetuljam med zobe. mu je presekal besedo šaljivi Rebrov Jože. «Kaj si tako lačen, da moraš besede jesti? Na, tu imaš krof, pa ga snej,> ga je zavrnil Francelj in mu vrgel v sveti jezi masten krof prav v široko se smejoča usta. «Mir, fantje, tepli se ne bomo,> se je razbudil Mežonov Nace in skočil med razjarjena fanta, da ju malo pomiri. cPovej no, Francelj; kaj veš,» ga je silil radovedni Ribničanov Polde in z odprtimi ustmi pričakoval, kaj bo prišlo izza Francelnovih zob. «Fantje, vem, da vam je znana zadeva Krač-manove Agice z Vrha,» je nadaljeval Francelj, ko se mu je malo ohladila jezica. «Kaj ko bi mi vlekli ploh revici in bi jo s tem malo potolažili?* . Mlade snahe so mi rekle, da mi obleka dobro pristoja. Nekaj deklet mi je celo reklo, da sem lep, kar mi je seveda dobro delo. Okrog 10. zvečer smo se odpravili v sosednjo ▼as na konjih, oboroženi z lovskimi puškami, ki so pa seveda bile napolnjene le s smodnikom. Kake četrt ure pred vasjo smo privezali konje ob plot in šli peš proti vasi. Vas je bila mirna in tiha; le na drugem koncu se je čula pesem vaških fantov: Kraj vasi je bila zadruga gazde Miroslava, očeta Desankinega. Po prstih tiho kakor mačke smo prišli do hišnih oken; pogledal sem skozi motne šipe: v gornjem kraju izbe za velikansko mizo je sedelo nekaj moških pri rakiji, v drugem kotu pa je neka mlada debela žena mesila kruh. Z Ljubisavom sva šla dalje krog plotu pred hišo, med potom mi je zašepetal: Kmalu sem skozi špranjo v plotu zagledal na dvorišču neko belo postavo, prislonil sem glavo na špranjo in tiho poklical: Hitro kakor srna je skočila k vratom, kjer jo je že čakal Ljubisav ves srečen. Šepetajoče je rekla: «Oče sumi. Bežimo, on bo streljal.> «Pri konjih se vidimo, Joško,» je rekel srečni ženin in v hipu odvedel nevesto. Psi, ki so bili privezani na dvorišču, so začeli strašno lajati. Eden je priletel k meni in kmalu je bilo pol moje srajce njegove. Skočil sem k tovarišem, ki so bili na oglu hiše. sem rekel, ckončana je tudi moja košulja. Odnesel jo je pes.> Stopili smo tik k hišnim oknom in zaporedoma oddali v zrak deset strelov — staro, dobro poznano znamenje, da je domača hčer ukradena. V hiši je zašumelo kakor v panju: «Desanka, Desanka, kje si? Držite jih, dajte puške!> Mi smo oddali še par strelov in smo jo ucvrli preko plotov in njih h konjem, za nami pa se je valil cel trop ljudi- mi s konji, drugi peš črez plotove za nami. Sem pa tja se je pokazal med drevjem blisk in začul pok lovskih pušk. Oni nesrečni pes je bil vedno za menoj, na vsak način je hotel dobiti še drugo polovico moje srajce. Vsi zasopihani smo pritekli do konjev. Ljubisav je že bil z Desanko pred seboj na konju. V hipu smo zdirjali vsi preko ravnice proti domu, ne gledajoč na njive, kjer smo teptali komaj posajeno zelje in koruzo. Na nekem ovinku pred majhno kolibico za čuvaja vinograda se je ustavil moj konj, suval sem ga s špicami opankov v bok in tepel ga s kopitom lovske puške, a mrha se ni hotela niti ganiti. Za seboj sem vedno bliže cul streljanje in topot konj. Kar vroče mi je začelo prihajati ob misli, da me bodo dohiteli in vjeli kakor vrabca. Nič kaj si nisem želel svidenja z razjarjenim starcem, Desankinim očetom, njegovimi sorodniki in vaškimi fanti, ki so jahali za menoj. Cim bliže so prihajali, bolj v kolobarju je plesal moj konj okrog kolibe. Enkrat sem si pomislil: Zbogom lepa Notranjska z Logatcem in Ravnikom vred. Popustil sem konju uzdo in ga tapljal po vratu. Ko so že polena letela po mojem hrbtu, je naenkrat zdirjal konj kot strela po ravnici črez njive. Kmalu sem bil pri tovariših, ki so že mislili, da sem jaz za vse skupaj moral plačati račun. Dom Borisavljevičev je bil ves razsvetljen. Cela družina in pol vasi je bilo v hiši in krog nje. Oče Ljubisavov in njegova žena sta dočakala nevesto na pragu, ponudila ji kruh in sol ter jo dvignila črez prag v hišo. Vaški ciganski orkester, ki je na to že komaj čakal, je veselo zaigral. Oče je povedel z nevesto kolo, mi ostali pa za njim. Nastalo je pravo veselje, ki ie traialo vso noč in drugi dan ter na- slednjo noč. Naši preganjalci so prišli pred hišo prepozno, ko je nevesta že igrala z očetom kolo. Oddali so par strelov v zrak in se z dolgimi nosovi vrnili. Drugega dne popoldne sem se prav vesele volje odpeljal v Beograd. Črez teden dni sem prejel od Ljubisava pismo, v katerem mi je sporočil, da sta se z Desanko poročila ter da so sedaj njegovi in njeni roditelji zadovoljni. Le stari gazda Miroslav da se večkrat jezi in godrnja: Moram še povedati, da sem plačal psu s samokresom pri njegovem drugem poizkusu, da se polasti še ostale polovice košulje. Joško J. N a g o d e. X Koliko ognjenikov je na svetu. Število ognjenikov na zemlji je moralo biti pred davnim časom izredno visoko, kajti s prilično sigurnostjo se more še danes ugotoviti kakšnih 100.000 višin, ki so imele svoječasno ognjeniški značaj. Če so vsi ti ognjeniki delovali v enakem času, je drugo vprašanje. Dandanes je na vsem svetu samo še kakšnih 300 delujočih ognjenikov. Najmanj ognjenikov je v Evropi Na evropski celini je sploh samo eden, to je Vezuv v Italiji. Znano je, da je večina ognjenikov na otokih ali pa ob morski obali. Tiho morje je skoroda obdano od samih ognjenikov. X Čudna dogodbica iz živalskega življenja. Ko je nedavno prestopila v Nemčiji reka Weser bregove in je povodenj vedno bolj naraščala, so se na nekem vzvišenem prostoru v občini Costadt rešili pred vodo dva divja zajca, sedem kuncev in ena lisica. Voda je postajala vedno višja in vedno bolj se je krčil prostor za malo družbo. Končno je postal prostorček tako majhen, da so se živali komaj mogle premikati. Lisica je bila sredi med kunci in zajci cele tri dni, ne da bi napadla svojo družbo. Zajci in kunci so bili končno rešeni, a lisica je zbežala v vodo in je utonila, ker se zaradi oslabelosti po tridnevnem stradanju ni mogla obdržati nad vodo. X Mesar, ki je plesal skupaj 125 ur. V Metzu v Loreni je 391etni mesar, ki tehta 104 kg, dosegel višek glede vstrajnosti v plesanju. On je minulo leto stavil, da bo prekosil znanega italijanskega plesnega mojstra Tivana. Po dolgih vajah je končno res dosegel, da je preplesal 125 ur brez oddiha. V tem času je med drugimi številnimi plesi pretolkel 550 valčkov, katerih vsak je trajal preko 10 minut. X Napredovanje deške frizure. Po nekih podatkih ima danes ostrižene lase: v Ameriki 95 %, v Angliji 90, v Franciji 60 in v Belgiji 50 % vseh žensk. V drugih državah se deška moda še ni tako razširila. X cKlic duhov.> Koncem minulega leta je postala v Gelsenkirchenu mlada deklica na prav poseben način žrtev spiritističnih poizkusov. Na neki spiritistični seji je poklicani «duh» s pomočjo udarcev mize napovedal deklici, da bo umrla koncem leta 1925. Vsa zbegana in pol-blazna je pričakovala deklica tedne in tedne smrti. Ko je prišel napovedani dan in je še bila vedno živa, je «klic duha» bil tako močan, da se je polila s petrolejem in se zažgala, tako da je res umrla in to v silnih bolečinah. Za to zadevo se je začela brigati tudi tamošnja policija, ki je aretirala par oseb, katere so nesrečno bitje zbegale. Zaslišala je tudi sestro samomorilke. Sestra je med drugim izpovedala, da je poklicani «rduh» tudi njej napovedal smrt, a si ni ničesar storila iz tega. Izpolnila pa se napoved ni. X Umor otroka iz praznoverja. V neki vasi pri Lodzu v Poljski se je dogodil zločin, katerega ozadje je kakor košček najmračnejšega srednjega veka. Kmetu Levandovskemu se je rodil sin, ki je tehtal okrog sedem kilogramov in bil tako močan, da se je že naslednjega dne po rojstvu skušal ob roki matere dvigniti in sesti. Prazno-verni oče je to izredno moč novorojenčka smatral za znamenje, da se je v njegovem mesu in krvi poosebil sam Antikrist, zato je poiskal sekiro in otroka ubil. Navodila glede preskrbe vaiilnih Kdor hoče imeti dober kokošji zarod, mora dati valiti dobra jajca. To vedo že naše gospodinje, katerim je kaj na tem, da imajo cd kokoši tudi dosti koristi. Če nimaš sama dobrih jajc, jih kupi ali pa zamenjaj. Pri nakupu jajc za valjenje je paziti na naslednje: Kurjereja prodajalca mora biti vsaj v vseh glavnih pasemskih znakih čista in čimbolj izenačena. Na vsakih 15 kur mora biti vsaj po en petelin dobrih oblik, če mogoče izven krvnega sorodstva s kokoši in ne več ko tri leta star. Jajca morajo biti pravilnih oblik; izredno podolgovatih ali drugače nepravilnih oblik ne vzemi! Lupina mora biti svetle barve, gladka, snažna in popolnoma nepoškodovana. Močno rjava, umazana ali natrta jajca ne vzemi. Teža jajc naj znaša od 55 do 65 g. Zlasti manjša jajca izpod 55 g, a tudi večja nad 65 g ne pridejo v poštev. Zahtevati se mora, da se na vseh jajcih, ki se prodajajo za valenje, napiše dan in mesec, ko so se znesla. .Jajca naj bodo čimbolj sveža, največ 10 do 14 dni stara. Za tako odbrana valilna jajca je plačati seveda za 50 do 100 % višje cene od tržnih cen. Valilna jajca iz rejskih postaj, ki delajo z zaklopnimi gnezdi, so kot prvovrstna valilna jajca seveda še dražja. Zahtevati pa je, da bodi povsod poleg dneva zapisana tudi številka ko-! koši, ki je jajce znesla. Prodajalec pa mora jamčiti za to, da bo prodajal prvovrstna valilna jajca samo od mater, ki so dosegle v prejšnji nesni dobi vsaj 120 jajc. Jajca od jarkic pridejo le tedaj v poštev, če so znesle do 1. februarja vsaj 15 jajc ali do 1. marca 25 jajc. Vsa druga jajca iz rejskih postaj spadajo med običajna valilna jajca in se ne morejo prodajati s pribitkom, višjim od 50 do 100 % nad tržno ceno. Glede podrobnih navodil in nasvetov se naj vsakdo obrne na pristojnega srezkega ekonoma, kjer izve tudi naslove prodajalcev dobrih valil-nih jajc, Valilna jajca, ki so se prenesla, ali celo prevažala, morajo pred nasaditvijo 24 ur počivati. Za kuhinjo Krofi so starodavna pustna močnata jed. Ker se marsikje še ne znajo pravilno napraviti, prinašamo naslednji recept: Daj v skledo pol litra mleka, osoli ga, prideni malo masla, žlico sladkorja, eno jajce, en rumenjak in dva dekagrama drož, vzhajanih v dveh žlicah mleka z žličico sladkorja. Zatem prideni en liter moke ter dobro stepaj s kuhalnico testo, potresi z moko ter postavi na toplo, da bo testo dobro vzhajalo (kip-nilo). Vzhajano testo stresi na desko, potreseno z moko, narahlo ga razvaljaj z valjarjem za prst na debelo in izrezi krofe s potrebno pripravo (na primer s kozarcem), pokladaj jih na prt, potresi z moko, pokrij in postavi jih na toplo, da vzhajajo. Medtem razgrej v kožici masti, pokladaj krofe v kožico, pokrij, da se nekoliko dvignejo in na spodnji strani zarumene, nato jih obrni, pa več ne pokrivaj. Ko še na drugi strani zarumene, jih pokladaj v rešeto na čist papir, da se odtečejo. Potresi jih s sladkorjem v prahu ter jih še tople postavi na mizo. A, tako. Ženka: «Brglez je torej rekel, da me je i& poznal, ko sem bila majhna deklica ?> Možek: «Ne, tega prav za prav ni rekel.. .> Zenka: cSaj si mi baš pripovedoval tako. možek.» Možek: «Ti si me napačno razumela, žen k i ca. On mi je rekel, da te je poznal, ko je še bil maihen deček.> se posebno ostro občuti vsaka nagla sprememba vremena: nahod, kašelj, hripavost, vrato-bol, trganje v udih, zobobol in glavobol so sedaj pri nas na dnevnem redu. Prav posebno mučijo tedaj revmatične bolečine. Po naših ugodnih izkušnjah pa se je pokazal kot vedno zanesljiv ublažitelj bolečin Fellerjev blagodišeči , katerega so že naši reditelji in dedje uporabljali kot priljubljeno domače sredstvo in kosmetikum. Uporaba vedno prija, bodisi odznotraj ali odzunaj. Je močnejši in krepkejšega dejstva kot francjsko žganje. 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici za 63— Din, 12 dvojnatih ali 4 specijalne stekle- nice za 99— Din., 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic za 250— Din. že obenem z zabojem in poštnino po povzetju ali proti plačilu vnaprej razpošilja lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donjoj, Elsatrg 360, Hrvatska. Posamezne steklenice Elsa-fluida se dobe v lekarnah in sorodni11 trgovinah ob znižanih cenah po 9 Din. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Cigan in zlatar. Cigan: Zlatar: cKje jo pa imaš?» Cigan: Pri zdravniku. Izidor Šleva je imel hude bolečine v želodcu. Zato je šel k zdravniku, ki mu je predpisal neke prav grenke kapljice. Ker mu te kapljice niso prav nič dišale, se je podal črez nekaj dni znova k zdravniku in mu dejal: »Oprostite, imam rajši želodčne bolečine, kakor da bi moral vživati te kapljice.. > Eva. Služkinja: Dobra vzgojiteljica. Korfula: «Vaš Ahaceljček pa ima za svojo starost vse preveč zamišljen in nekako žalosten obraz.* Kunigunda: dmate prav, gospa Korfula. To tako jezi, da ga vsak dan pretepem. Pa mislite, da kaj pomaga ?> Dober možek. Glas na telefonu v zdravniški sobi: Dober nasvet. Gost (natakarju): Hudič in lovec. Lovec je srečal hudiča, ki je pokazal na puško in vprašal: «Kaj pa je to?> «Pipa,s je odgovoril lovec. je zatulil hudič, «take pipe, ki bi {ako hitro vlekla, pa še v peklu nimamo.* V konjski gostilni. Ožbovt: cCujte, natakar, tale juha pa ima duh po bencinu.* Natakar: «Ni mogoče! Juha je od pravega konjskega mesa.* Ožbovt: «Ali veste to za gotovo? Ali ni morda od avtomobilskega gumija?* Skromnost. Nameščenec: Zloba. Kunigunda: ! To že skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo s svojo mnogokratno uporabo odznotraj in odzunaj kot ublažitelj bolečin! Umivanje in drgnjenje z Elsaflujdom krepi in jača Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prehla-jenju in Vam pripravlja užitek. En sam poizkus je izpreobrnil mnoge, ki niso hoteli verovati in jih privedel, da iz hvaležnosti še dalje priporočajo Fellerjev «Elsaflujd». Tudi Vi boste storili isto, ako naročite za poizkus 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din ali da Vam pride še ceneje: 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. MALI OGLASI Krojači, pozor! Prodam zelo dober Pfafov šivalni stroj. — Janko Bogataj, Železniki nad Skofio Loko. 17 Ravno došla velika zaloga maimfaktumega blaga najnovejše mode, po izredno nizki ceni, Dosebno priporočljivo za ženine in neveste, kat8rim se da znaten popust. 10 Se priporoča UutOll §33!^, S&Ofja Loka. Proda s® psseshra IS ki meri dva orala, zelo rodovitne zemlje, ie na najlepši solnčni legi in oddaljeno 10 minut od železniške postaje in trga Smirja pri Jelšah. Hiša, na novo zidana šele tik pred vojuo, ima dve sobi, kuhinjo in oriteklino, poleg hiše pa je tudi potrebno gospodarsko poslopje. Vse je krito z opeko. Pri hiši sta sadonosnik in vrt, pripravna za upokojenca ali kakega rokodelca. Vse je na krasnem razgleJu. Ceno posestva in vse drugo pove it prijaznosti Oton .Irieniok pri Sv. Boku (Šmarje pri Jelš-tl). Na pismena vprašanja priložite znamke. »•S i i OtflMIK Ceniki franko J. STJEPUŠIN S I 3 A K priporoča 9 boljše tamburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pariški izložbi 'A AAtv AJUVA a A A A A A ^ < Roman < La Dame de Monsoreau (Zvestoba do groba) ki so ga