Števerjan v vojni vihri Psihoanalitiki o integraciji in razpadu Poraz nogometašev Slovenije na Wembleyju Primorski dnevnik št. 268 (21.201) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS Politiki, pojdite prosim v gledališče POLJANKA DOLHAR V urah, ko so v tržaškem občinskem svetu pisali eno grših strani krajevne politične zgodovine, so v nekaj kilometrov oddaljenem Kulturnem domu pisali eno lepših strani tržaške kulture. Tudi tak je, k sreči, Trst. V zadnjih letih so se pred našimi očmi zvrstili komiki, ki se grejo politike, in politiki, ki se grejo kabaretiste. V zadnjih tednih bolj ali manj nejeverno in prizadeto opazujemo politike, ki so se prelevili v zgodovinarje. Danes je morda prišel čas, da se tržaški občinski svetniki, z županom in odborom vred, za nekaj ur spremenijo v gledališke gledalce. Da se podajo do velike bele stavbe v Ulici Petronio, ki ji Slovenci pravimo Kulturni dom; marsikdo med njimi verjetno ne pozna tega imena, večina ni najbrž nikoli prestopila njegovega praga, kaj šele sedla v dvorano, da bi si ogledala eno od produkcij Slovenskega stalnega gledališča. Danes je čas, da tržaški politiki nadoknadijo zamujeno, da stopijo do blagajne, si nabavijo vstopnico in se povzpnejo v malo dvorano. Tu je do 30. novembra na ogled predstava Trst, mesto v vojni. Najbrž bodo mislili, da se naslov nanaša na njihovo četrtkovo obnašanje v občinskem svetu, ko pa bodo tehniki ugasnili luči, bodo razumeli, da ... Vsi najbrž ne bodo doumeli odrske poetike, a to niti ni pomembno. Veliko bolj pomembno in koristno bo, če bodo ob gledanju predstave razumeli, da bi lahko bilo mesto, ki ga upravljajo, drugačno. Da je en del mesta že danes drugačen, lepši. Da so v njem gledališča sposobna stopiti skupaj in ustvariti predstavo, v kateri se nemoteno prepletata oba tržaška jezika, ker je na odru, za razliko ob občinskega sveta in mestnih ulic, obema priznano enako dostojanstvo. Da je v njem mogoče različne poglede na svet, različne občutljivosti in različne bolečine združiti v celoto: ne da bi pri tem pozabili na preteklost ali zabrisali svojo identiteto in obraz. Da je Trst, mesto v vojni bolj kot predstava o preteklosti, predstava o prihodnosti. O takem Trstu, ki bo bolj intelektualno pošten in spoštljiv kot tisti, ki smo ga v četrtek ponoči videli v dvorani občinskega sveta. NEDELJA, 16. NOVEMBRA 2014 1,20 € 771124 666007 4 1116 G20 - Svetovni voditelji so se zbrali v avstralskem mestu Brisbane Putin pod pritiskom zaradi ukrajinske krize Na vrhu so govorili tudi o epidemiji ebole, podnebju in gospodarstvu ITALIJA, SLOVENIJA - Vreme znova vzbuja skrbi Neurje znova opustošilo Genovo V Sloveniji in FJK pričakujejo nalive TRST - Hudo neurje se je včeraj zopet zneslo nad severozahodno Italijo, kjer je bila ponovno najbolj pod udarom Ligurija z Genovo, kjer je prišlo je do poplav, plazov ter velikih težav v prometu, pogrešajo pa tudi eno osebo. Poplave so beležili tudi v Milanu in Alessandrii. Po krajšem premoru pričakujejo novo poslabšanje vremena tudi v Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini: v Sloveniji naj bi nalivi zajeli predvsem zahod in jug države, medtem ko so v FJK napovedani v Karniji in na predalpskem območju, v Trstu pa opozarjajo na možnost poplavljanja morja. Na 2. in 3. strani TRST - SKP in SIK Komunisti se oddaljujejo od Cosolinija TRST - Dolga nočna razprava, medsebojno prerekanje in glasovanje o usodi Iztoka Furla-niča v tržaškem občinskem svetu so pustili za sabo nekaj zamer. Komunistični stranki SKP in SIK nista prebavili stališč Demokratske stranke, zaenkrat pa bosta še podpirali Cosolinijev program. Kljub temu je bilo na včerajšnji novinarski konferenci slišati veliko kritik na račun župana in njegovih somišljenikov. Na 4. strani ŠTANDREŽ - Praznik zborovskega petja Pojejo že 140 let Zborovska dejavnost še vedno pomembna za ohranjanje slovenske besede BRISBANE - V avstralskem mestu Brisbane se je včeraj začel dvodnevni vrh skupine držav G20. Prvi dan so zaznamovala predvsem kriza v Ukrajini in srečanja ruskega predsednika Vladimirja Putina z več zahodnimi voditelji na to temo. Srečanje Putina z ameriškim kolegom Ba-rackom Obamo ni predvideno. Je pa Oba-ma v Brisaneu ponovil oceno, da gre pri ruski podpori separatistov na vzhodu Ukrajine za agresijo na Ukrajino, ki je po njegovih besedah resna grožnja svetu. Ker naj bi nanj izvajali pritisk, naj bi Putin celo razmišljal o predčasnem odhodu z vrha. Naposled je tovrstne govorice njegov tiskovni predstavnik Peskov zanikal. Sicer pa so na vrhu govorili tudi o drugih temah, kot so epidemija ebole, podnebne spremembe in gospodarska vprašanja. Na 2. strani Ponekod v Trstu • V I • »v ■ v • prižgali praznične luči Na 4. strani Kovačič in Danev na čelu Zadružne kraške banke Na 5. strani Tržaški koncert dua Šiškovič-Ferrini Na 11. strani S torkom se bodo na Roje vrnila letala Na 18. strani Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. Everg reen > TUTTO fc jf-GMftPlNO Prodaja Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih peletov Ul. Dragotin Kette, 13 A Bazovica llrst) tel. +39 040 226894 mob. +39 393 7741336 2 Nedelja, 16. novembra 2014 ITALIJA, SVET / g20 - Svetovni voditelji v avstralskem mestu Brisbane Putin prvi dan vrha v središču pozornosti BRISBANE - V avstralskem mestu Brisbane se je včeraj začel dvodnevni vrh skupine držav G20. Prvi dan so zaznamovala predvsem kriza v Ukrajini in srečanja ruskega predsednika Vladimirja Putina z več zahodnimi voditelji na to temo. Ker naj bi nanj izvajali pritisk, naj bi Putin celo razmišljal o predčasnem odhodu z vrha. S Putinom so se včeraj srečali voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije, ki naj bi mu sporočali, da Rusijo čakajo dodatne zaostritve sankcij, če ne bo prekinil podpiranja proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine in poskrbel za umiritev situacije. Kot je povedal Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, je bila Ukrajina v ospredju pogovorov z britanskim pre-mierjem Davidom Cameronom, ki je še pred vrhom G20 Rusijo opozoril, da bi jo lahko doletele nove sankcije, če se ne bo zavezala rešitvi konflikta na vzhodu Ukrajine. Ob tem je ravnanje Rusije v Ukrajini označil za nesprejemljivo. Po pogovorih za zaprtimi vrati sta sicer po Peskovih besedah "izrazila interes za izboljšanje odnosov in za sprejetje učinkovitih ukrepov za rešitev ukrajinske krize". Pogovarjala pa sta se tudi o razmerah v Siriji in boju proti Islamski državi. S francoskim predsednikom Fran-coisom Hollandom sta se strinjala, da zaradi razmer na vzhodu Ukrajine in sankcij Zahoda proti Rusiji dejansko trpijo vse strani, je še povedal Peskov. Putin se je sestal tudi z italijanskim premerom Matteom Renzijem, s katerim sta se prav tako pogovarjala predvsem o napetostih na vzhodu Ukrajine. Nazadnje se je Putin na štiri oči sestal še z nemško kanclerko Angelo Merkel, Avstralski premier Tony Abbott in ruski predsednik Vladimir Putin s koalama v naročju beseda pa je prav tako tekla o Ukrajini. Kasneje sta se oba voditelja skupaj srečala še s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Po srečanjih so se pojavila ugibanja, da naj bi Putin predčasno zapustil vrh. Protestno naj bi namreč izpustil del nedeljskih zasedanj zaradi močnih kritik na račun krize v Ukrajini. A Peskov je nemudoma zanikal ugibanja o predčasnem odhodu. "Na vseh dvostranskih srečanjih je beseda tekla o sankcijah, a nihče ne izvaja pritiskov," je zatrdil Peskov. Srečanje Putina z ameriškim kolegom Barackom Obamo pa ni predvideno. Je pa Obama v Brisaneu ponovil oceno, da gre pri ruski podpori separatistov na vzhodu Ukrajine za agresijo na Ukrajino, ki je po njegovih besedah resna grožnja svetu. Ukrajina pa ni bila edina tema prvega dneva vrha. Voditelji G20 so se zavezali, da bodo storili vse, da bi zatrli smrtonosno epidemijo ebole, ki pustoši po zahodu Afrike. V sporočilu, ki je sledilo pozivu Združenih narodov, naj okrepijo svoje napore za boj proti ebo-li, so obljubili pomoč pri zajezitvi epidemije ter zatrdili, da bodo naslovili srednjeročne gospodarske in humanitarne posledice. "Delili bomo svoje izkušnje uspešnega boja proti eboli s partnerji. Med drugim bomo promovirali varne pogoje za zdravstvene in humanitarne delavce ter njihovo usposabljanje," so še zapisali. Predsednik Svetovne banke Jim Yong Kim je ta teden sicer pozval k ustanovitvi milijardnega sklada za izredne izdatke, da bi tako zagotovili takojšnjo po- moč ob zdravstvenih grožnjah, kot je na primer ebola. A o tem na vrhu G20 ni bilo govora. Na prvem dnevu vrha je odmevala tudi Obamova napoved, da bodo ZDA v sklad ZN za boj proti podnebnim spremembam prispevale tri milijarde dolarjev. Prispevek je ameriški predsednik označil kot pomembno potezo njegove države pri boju proti globalnemu segrevanju. Sklad naj bi revnejšim državam pomagal pri izgradnji okolju prijazne industrije. Denar naj bi šel tudi za izgradnjo energetsko varčne infrastrukture in opozorilne sisteme pred podnebnimi katastrofami. Vodja okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) Christiana Figueres je že pozdravila največji posamezni prispevek v sklad doslej. Po njenih besedah bo napovedan ameriški prispevek spodbudil druge razvite države k dejanjem. Voditelji držav G20, ki predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva in tri četrtine svetovne trgovine, bi lahko v Bris-baneu presenetljivo dosegli pomemben napredek ravno na področju boja proti podnebnim spremembam. Tako bi lahko predstavili pomembne spremembe na globalnem energetskem trgu in vzpostavili novo agencijo, ki bi bila branik pred tem, da bi se nafta in plin izkoriščala kot orožje za doseganje zunanjepolitičnih ciljev. Do konca vrha naj bi se udeleženci pogovarjali še o rasti globalnega gospodarstva in davkih. Voditelji naj bi podpisali tudi strategijo, ki naj bi v prihodnjih petih letih zagotovila dve odstotni točki višjo rast svetovnega BDP od predvidene ter prinesla dodatna dva bilijona dolarjev in milijone delovnih mest. (STA) Pakistan obljubil podporo Afganistanu za pomiritev ISLAMABAD - Pakistanski premier Navaz Šarif je včeraj zatrdil, da njegova država podpira prizadevanja nove afganistanske vlade za mir s taliban-skimi uporniki. Po srečanju z novim afganistanskim predsednikom Ašrafom Ganijem pa sta skupaj napovedala tudi novo obdobje gospodarskega sodelovanja med državama. Na včerajšnji skupni novinarski konferenci sta voditelja zatrdila, da bosta državi okrepili sodelovanje na vseh področjih. Gani je v Pakistan prispel v petek, a njegova delegacija je pogajanja s pakistansko stranjo začela že dan prej. Philae poslal nove podatke, nato pa izgubil energijo DARMSTADT - Laboratorij Philae je poslal še en paket podatkov s kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko, nato pa se je zaradi izpraznjene baterije ugasnil v stanje pripravljenosti. Znanstveniki so izgubili stik, upajo pa, da ga bodo znova vzpostavili. Raziskovalni laboratorij je namreč v težavah, ker je pristal na neprimerni lokaciji v senci izbokline na štiri kilometrov širokem kometu in tako ne dobiva dovolj svetlobe, da bi lahko napolnil baterije. Inženirji se zato bojijo, da je bil to zadnji stik z njim - vsaj za nekaj časa. Poplave na jugu Francije odnesle tri življenja MONTPELLIER - Obilno deževje na jugu Francije je povzročilo obsežne poplave, ki so zahtevale najmanj tri življenja. Enega otroka pa še iščejo. V noči na včeraj so v departmaju Gard narasle vode s ceste odnesle avtomobil s štiričlansko družino. Očetu se je uspelo rešiti materi in štiriletnemu otroku pa ne. Drugega otroka še iščejo. Na severozahodu departmaja Gard pa so našli še enega mrtvega moškega, starega okoli 50 let. Tudi njegovo vozilo naj bi s ceste odnesel hudournik. italija - Čeprav ne brez pogojev Bruselj odobril Etihadov vstop v lastništvo Alitalie BRUSELJ - Evropska komisija je v petek zvečer prižgala zeleno luč poslu, po katerem bo letalski prevoznik iz Združenih arabskih emiratov Etihad Airways kupil 49 odstotkov italijanskega nacionalnega prevoznika Alitalie. A posel, ki pomeni rešilno bilko za Alitalio, je odobrila pod pogojem, da družbi konkurenci odpreta povezavo med Rimom in Beogradom. Komisija ni ugotovila resne nevarnosti, da bi bila zaradi posla na letalskih povezavah po Evropi okrnjena konkurenca, a je pri tem našla izjemo. Ker je Etihad tudi 49-odstotni lastnik srbskega prevoznika Air Serbia, kakor se je po vstopu družbe iz emirata Abu Dabi preimenoval Jat Airways, so v Bruslju ugotovili, da bi zaradi monopola nad leti na povezavi med italijansko in srbsko prestolnico lahko prišlo do višjih cen in slabših storitev za potnike. Trenutno namreč na tej povezavi letita le Alitalia in Air Serbia. Zato sta se družbi zavezali, da bosta konkurenci odstopila do največ dva t.i. slota oz. časovna intervala za vzlet in pristanek tako na rimskem letališču Fiumicino kot na beograjskem letališču Nikole Tesle. Sprejela sta tudi nekatere druge zaveze, ki naj bi tekmecem omogočile vstop na to letalsko linijo.Komisija je ocenila, da so te zaveze zadostne, zato je posel odobrila. Vendar pa se morata Alitalia in Etihad teh zavez v celoti držati, so poudarili v Bruslju. Zaradi novice so lahko najbolj veseli v Alitalii, ki jim posel z Arabci predstavlja rešilno bilko. Že dlje časa finančno pešajoči italijanski prevoznik namreč z novimi lastniki upa na boljše čase. Etihad bo za skoraj polovico Alitalie odštel 560 milijonov evrov, če upoštevamo še odplačilo dolga, nova posojila in delež ostalih delničarjev, ki bodo za dokapitalizacijo družbe namenili 300 milijonov evrov, pa je "rešilni paket" skupaj težak skoraj 1,8 milijarde evrov. Velik del skupna vsote odpade na prestrukturiranje okoli milijarde evrov velikega dolga italijanske družbe. Alitalio zdaj čaka boleče prestrukturiranje. Letalski prevoznik trenutno zaposluje 12.800 ljudi, to število pa naj bi se znižalo na okoli 11.000. Družba naj bi dobičkonosna postala leta 2017. Etihad, ki je v lasti vladarske družine Al Nahjan iz Abu Da-bija, od ustanovitve leta 2003 skokovito raste. Poleg obeh že omenjenih ima lastniške deleže še v Jet Airways, Air Seychelles, Aer Lingus in Air Berlin. italija - Nova vremenska ujma Pod udarom Ligurija, Lombardija in Piemont Tako je bilo včeraj v Genovi MILAN - Italijanski severozahod so včeraj prizadela nova močna neurja, ki so ponovno pestila Ligurijo in zlasti Genovo, kjer pogrešajo eno osebo, hudo pa je bilo tudi drugod. Nevihte so ponovno prizadele Li-gurijo ter dobesedno opustošile območje Genove, kjer je v samo nekaj urah padlo okoli 140 litrov dežja na kvadratni meter in je prišlo do novih poplav in zemeljskih plazov. Župan Genove Marco Doria je prebivalce pozval, naj ostanejo doma in naj se ne odpravljajo na ceste, če ni nujno. Mnoge so bile namreč neprevozne in poplavljene oz. težko prevozne vključno z avtocestami, podobno je bil oviran železniški in letalski promet. Po ocenah naj bi poplave in zemeljski plazovi, ki so posle- ansa dica obilnih padavin v minulem tednu, povzročili za najmanj 100 milijonov evrov škode na območju, kjer trepetajo tudi za usodo 66-letnega upokojenca, ki ga je odnesel hudournik. Kot že rečeno, je bil položaj kritičen tudi drugod na italijanskem severozahodu. V Milanu sta poplavljali reki Lambro in Seveso, v nekaterih hišah je zmanjkala elektrika, prav tako je bilo hudo v Piemontu, kjer je v Ales-sandrii reka Bormida prestopila bregove in so morali evakuirati 150 oseb. Skrb je v Piemontu včeraj vzbujalo dvigovanje gladine jezer Maggiore in Or-ta, na meji med Lombardijo in Emilijo Romagno pa naraščanje gladine reke Pad, ki pa po besedah poznavalcev ne bi smela prekoračiti bregov. (STA+CR) zdravje - Ameriški CDC V boju proti otroški paralizi so dosegli pomemben napredek ATLANTA - V globalnem boju za izkoreninjenje otroške paralize je prišlo do pomembnega dosežka, je razglasil ameriški Center za nadzor nad boleznimi in preventivo (CDC). Zaradi obsežnih programov cepljenja naj bi namreč izkoreninili enega od treh znanih tipov virusa otroške paralize. Virusa otroške paralize tipa 3 niso zasledili že več kot dve leti. Strokovnjaki so tako prepričani, da je svet vse bliže dokončnemu izkoreninjenju otroške paralize. Virus tipa 2 so dokončno premagali že leta 1999. "Morebiti smo izkoreninili drugega od treh, kar je velik mejnik," je povedal Stephen Cochi, svetovalec v centru za globalno zdravje pri CDC. A preden lahko virus tipa 3 dokončno razglasijo za izkoreninjenega, je potreben formalni proces. Kljub temu napredku po ocenah strokovnjakov razmere ostajajo zaskrbljujoče v Pakistanu. Virus otroške paralize tipa 1, ki je najbolj nevaren, ostaja endemičen v Pakistanu, Nigeriji in Afganistanu. V Pakistanu so talibani v nekaterih plemenskih predelih za dve leti zaustavili programe cepljenja. Zaradi ofenzive pakistanske vojske je poleti iz teh predelov pobegnilo veliko število prebivalcev. Po besedah Cochija so sedaj otroci s teh področij veliko bolj dostopni in jih je možno cepiti. A slaba stran tega je, da se je virus razširil po celotni državi in se primeri otroške paralize pojavljajo od Karačija do province Pandžab. Lani so v Pakistanu zabeležili 59 primerov otroške paralize, letos pa že 236. Kar 85 odstotkov vseh letošnjih primerov so zabeležili v Pakistanu. V Nigeriji bodo mogoče tudi tip 1 izkoreninili še do konca leta. Medtem ko je otroška paraliza endemična v le treh državah, predstavlja veliko nevarnost za otroke tudi povsod drugod, predvsem v državah, kjer rutinsko cepljenje ni prioriteta, kot na primer v Južnem Sudanu, Sred-njeafriški republiki in Ukrajini. Izbruhi otroške paralize v Siriji, Iraku, Kamerunu, Ekvatorialni Gvineji in Somaliji pa izvirajo iz Pakistana in Nigerije. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 16. novembra 2014 3 slovenija, fjk - Vremenske razmere ne dajejo miru Po kratkotrajnem premoru napoved novih obilnih padavin V Sloveniji zlasti na zahodu in jugu, v FJK pa v Karniji in Predalpah - V Trstu morje lahko poplavlja TRST - V Sloveniji se zadovoljstvo zaradi izboljšanja razmer na poplavljenih območjih utegne kmalu spremeniti v zaskrbljenost zaradi slabih napovedi vremenskih razmer v prihodnjih urah, ko so napovedani močnejši nalivi, na katere se, zlasti na območju Karnije in Predalp, pripravljajo tudi v Furlaniji Julijski krajini, kjer je deželna Civilna zaščita že včeraj razglasila alarmno stanje. Kar se Slovenije tiče, iz občin Loška dolina, Ilirska Bistrica in Cerknica, ki jim je povodenj v minulih dneh povzročila še posebej veliko težav, prihajajo spodbudna poročila o izboljšanju poplavnih razmer. Poslabšanje razmer pa bi lahko prinesla že včerajšnji večer in noč na danes z možnimi močnejšimi nalivi v zahodni in južni Sloveniji, vendar če bodo obveljale aktualne vremenske in hidrološke napovedi, količina padavin ne bo tako velika, da bi prišlo do občutnega poslabšanja poplavnih razmer. V občini Loška dolina se je voda od četrtka znižala za 38 centimetrov in še naprej upada, kljub temu ostaja poplavljenih 50 objektov. Tudi poplavne razmere v ilir-skobistriški občini se za zdaj izboljšujejo: v vaseh Bač in Koritnice počasi končujejo prečrpavanje vode iz poplavljenih objektov, tudi reka Reka ne povzroča več težav. Skrb pa ostaja zaradi štirih aktivnih plazišč v občini. Na celotnem območju ilir-skobistriške občine je treba še vedno pre-kuhavati vodo za prehrano. Gladina Cerkniškega jezera se po zadnjih podatkih Agencije RS za okolje (Arso) ne zvišuje več, tudi na Loškem polju in v zgornji Pivški kotlini se gladine voda znižujejo, na Planinskem polju pa nasprotno gladina narašča. Kljub temu za zdaj na tem območju ni ogrožen noben objekt. Arso je za noč na danes in za danes napovedala predvsem v zahodni in južni Sloveniji možnost močnejših nalivov ter hitrega porasta hudournikov in manjših vodotokov, čez dan pa bodo narasle tudi večje reke, ki pa predvidoma ne bodo presegle opozorilnih pretokov. Tudi vodna gladina na kraških poljih Notranjskega krasa bo predvidoma začela ponovno naraščati. Zaskrbljeni so tudi v sosednji Furlaniji Julijski krajini, kjer je deželna Civilna zaščita že včeraj razglasila alarmno stanje zaradi napovedi poslabšanja vremenskih razmer. Nove močnejše nalive so napovedali zlasti v Karniji in predalpskem območju ter v nižini, medtem ko naj bi obalni pas prizadele le zmerne in občasne padavine. Prav tako obstaja možnost naraščanja gladine rek v nižinskem pasu in težav z odtakanjem na urbanih območjih, prav tako ne izključujejo možnosti zemeljskih usadov. Poleg tega bo obalni pas izpostavljen valovom in plimovanju morja, ki utegne poplavljati. To je primer Trsta, kjer je občinska uprava za današnjo noč razglasila alarmno stanje zaradi možnosti poplavljanja med 2. in 5. uro zjutraj. V slučaju potrebe bo občinska Civilna zaščita aktivirala sistem obveščanja preko družbenega omrežja Twitter pod ključno besedo (hashtag) #AllertaMeteoTS, da bi občane v realnem času seznanila s položajem. Bodo bregovi rek (na posnetku Tilment) zdržali? ansa dežela fjk - Novost v deželnem finančnem zakonu Manj premožni ne bodo plačali prispevka za zdravstveno storitev VIDEM - V besedilu deželnega finančnega zakona, ki so ga predstavili v Vidmu (romal bo v pristojno komisijo), so pomembne novosti s področja zdravstva. Družine, katerih ekonomski količnik ISEE ne doseže praga okrog 15.000 evrov (to je približno 30.000 evrov letnih dohodkov), ne bodo plačale prispevka za zdravstveno storitev (t. i. ticket). Deželna predsednica Debora Serracchiani (na sliki) je dejala, da se deželni odbor še dogovarja o tehničnih podrobnostih tega ukrepa, ker bodo od 1. januarja 2015 drugače merili količnik ISEE. Po drugi strani pa bodo zneske, ki jih je treba odšteti za posamezne zdravstvene storitve, spremenili. »Trenutno plačujemo po 10 evrov tudi za storitve, ki stanejo manj,« je dejala predsednica. Po novem bodo prispevki znašali 5, 6 ali 7,50 evra glede na storitev, največje bodo nekoliko dražje. Manj premožne družine pa, kot omenjeno, ne bodo plačale niti evra. Načelnik Demokratske stranke v deželnem svetu Cristiano Shaurli je poudaril, da je ta korak sad politične odločitve, po kateri bodo premožnejši plačali prispevke in tako pomagali mnogim družinam, ki so v stiski. glasba - Belgijska rock skupina gospodarstvo - V Mladini Triggerfingerji Zadruge in v torek v Ljubljani Slovenci v Italiji LJUBLJANA - Belgijski rokerji, člani skupine Triggerfinger, se že več kot deset let podijo po evropskih nočnih klubih. Tokrat pa bodo prišli tudi v naše kraje in sicer v ljubljansko Cvetličarno, kjer bodo v torek ob 21.30 nastopili v sklopu daljše evropske glasbene turneje. Skupino Triggerfinger so leta 1998 ustanovili pevec in kitarist Ruben Block, basist Paul Van Bruystegem in bobnar Mario Groosens. Leta 2004 so Triggerfinger izdali istoimenski prvi album, ki so ga ljubitelji rock glasbe dobro sprejeli, primerjali pa so jih s skupinami, kot sta Queens of the Stone Age in Led Zeppelin. V naslednjih letih so fantje izdali še dve plošči in sicer What Grabs Ya? in All This Dancin' Around, s katero so zasloveli na evropski ravni. V ljubljanski Cvetličarni nam bodo Block in njegovi predstavili nov plošček By Absence Of The Sun, ki je aprila letos izšel s pomočjo nizozemske neodvisne glasbene založbe Excelsior Recordings. Novo ploščo so člani benda posneli v znamenitih Sunset Sound Studios v Los Angelesu, sestavlja pa jo dvanajst komadov. V torek boste lahko seveda prisluhnili novim pesmim, gotovo pa tudi starejšim uspešnicam, kot so All This Dancin' Around, Let It Ride in izredni priredbi komada I Follw Rivers švedske pevke Lykke Li. Za vstopnice boste v predprodaji odšteli 15 evrov, na dan koncerta pa 20 evrov. R.D. LJUBLJANA - Zakaj zadruge? Mar je zadružništvo, s katerim so se Slovenci reševali v drugi polovici 19. stoletja, ko so v času uveljavljanja kapitalizma začeli gospodarsko precej zaostajati za drugimi narodi avstrijske monarhije, še zanimivo? Če se ozremo čez mejo v Furlanijo-Julijsko krajino, temu lahko pritrdimo, saj podatki potrjujejo, da zadruge bolje kljubujejo krizi kot druge podjetniške organizacije. V zadnjih treh letih se je število zadrug v Fur-laniji-Julijski krajini resda zmanjšalo za tri odstotke, in sicer s 1196 na 1157, a se je število registriranih podjetij v istem obdobju zmanjšalo za več kot pet odstotkov, piše v tedniku Mladina Meta Krese. Bralcem predstavlja v članku z naslovom En človek, en glas zadruge, ki izdajajo Novi Matajur, Dom in Primorski dnevnik, Zadružno kraško banko, Društveno prodajalno na Opčinah in tržaško Kmetijsko zadrugo. Mladina prinaša tudi mnenje, ki ga o zadružništvu in zlasti o njegovi zgodovini med Slovenci v Italiji ima predsednik družbe KB 1909 Boris Peric. V reportaži se omenja tudi finančni krah tržaških Delavskih zadrug (Cooperative operaie). To se je zgodilo, ker vodilni zadruge niso vodili na podlagi zadružnih vrednot, transparentnosti in etične odgovornosti. Agencija Fitch potrdila oceno A za Deželo FJK VIDEM - Bonitetna agencija Fitch je za Deželo Furlanijo-Julijsko krajino potrdila dolgoročno srednje-visoko oceno A. Perspektive so stabilne, kar pomeni, da agencija verjame v solidno delovanje z operativno maržo okrog 10 odstotkov. Finančni dolg naj bi do konca leta 2017 zdrsnil pod mejo 5 odstotkov rednih prihodkov. Deželni odbornik za finance Francesco Peroni je novico komentiral z zadovoljstvom in spomnil na pozitivno oceno agencije Standard&PooiV Le-ta je Deželo ocenila z BBB, kar je tri stopnje nižje od ocene, ki ji jo je prisodil Fitch. Razlika je v tem, da ocene S&P za posamezne dežele ne morejo biti višje od ocene za državo, medtem ko Fitch tega pravila ne upošteva: Italijo je pred kratkim ocenil z BBB+. Razpis za subvencije za turistična podjetja TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (www.sdgz.it) sporoča, da je od jutri možno vlaganje prošenj za razpis 2014 za pridobitev nepovratnih sredstev, namenjenih turističnim podjetjem za izboljšanje lastnih objektov s posegi, kot so npr. povečanje, prenova, nakup pohištva, realizacija parkirišč, idr. Subvencije so namenjene objektom s sobami, kampingom, hišam in stanovanjem za počitnikovanje v deželi Furlaniji Julijski krajini. Višina subvencije je 50% upravičenih stroškov, ki morajo znašati najmanj 20.000 in največ 400.000 evrov. Vloge je treba predložiti preko overovljene elektronske pošte PEC do vključno 17. decembra 2014. Informacije in obrazci so na voljo pri združenju Unioncamere FVG, za dodatne informacije in predložitev vlog se interesenti lahko obrnejo na tržaške urade SDGZ-Servis. Slovenska TV RAI: drevi oddaja Alpe Jadran TRST - V okviru drevišnje novembrske oddaje Alpe Jadran, ki bo na sporedu po slovenski televiziji RAI, se bo popotovanje po deželah Srednje Evrope začelo s televizijskim utrinkom iz naših krajev v avtorstvu urednice Deve Pincin. Življenjska izpoved Tržačana Gilberta Ci-vardija odkriva zgodbo tisočerih slovenskih deklet, ki so se vse do druge svetovne vojne odpravljale v Egipt s trebuhom za kruhom. Slovenskih dojilj, varušk in guvernant se je prijel vzdevek "Alek-sandrinke". Ena od teh je bila Gilberto-va mati. Ob koncu reportaže bomo obiskali tudi muzej Aleksandrink v Prvači-ni. V nadaljevanju oddaje bomo vstopili v grad Podsreda, ki velja za najpomembnejši objekt romanske arhitekture v Sloveniji, obiskali bomo tradicionalno madžarsko jahalno šolo v Fuzes-gyarmatu in hrvaško delavnico prefi-njenih »sončnih čipk«, ki so vpisane na Unescov seznam nematerialne dediščine. Na Bavarskem bomo nato odkrivali prihodnost muzeja Essl, ki hrani eno najdragocenejših zasebnih zbirk sodobne umetnosti na svetu, podali pa se bomo tudi na sprehod po Krajinskem parku Zgornja Idrijca, kjer se narava prepleta z bogato tehnično dediščino idrijskega rudnika živega srebra. Novembrska oddaja se bo zaključila s poskočnimi ritmi in melodijami iz 30. let prejšnjega stoletja v izvedbi priljubljenih tržaških pevk Les Babettes. Oddaja Alpe Jadran bo na sporedu drevi ob 20.50, ponovitev pa v četrtek, 20. novembra, ob istem času. lEblČE Sklad I Fondazione Upravni odbor sklada obvešča, da je na spletni strani sklada www.skladsardoc.it objavljen razpis za dodelitev štipendij za šolsko leto 2014/2015. V letošnjem letu je razpisanih pet štipendij v znesku petsto eurov, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Spetru, pet štipendij v znesku tisoč petsto eurov za univerzitetne študente in štipendija v znesku tri tisoč eurov, za podiplomski študij ali specializacijo. Sklad »D.Sardoč« se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij. Skgz SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja JUTRI, 17. novembra 2014, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/11) 4 Nedelja, 16. novembra 2014 Iztok Furlanič ostaja na čelu tržaškega občinskega sveta, politični odnosi na levem krilu koalicije pa so se močno skrhali. Zamer ni mogoče kar tako izbrisati. To so potrdili predstavniki Stranke komunistične prenove (SKP) ter Stranke slovenskih in italijanskih komunistov (SIK) na novinarski konferenci na sedežu SKP v Ulici Tarabochia. Navzoč je bil tudi Furlanič, a se ni oglasil, saj je bil osebno že deležen zadostne pozornosti, pritiska in napadov. Pokrajinska tajnika Peter Behrens in Bruna Zorzini ter občinski svetnik Marino Andolina (SKP ima skupno dva svetnika) so napovedali, da bo levica spoštovala Cosolinijev program, a bo kritično presojala vsak predlog ter glasovala v skladu z lastnimi prepričanji. »Prihodnja preizkušnja bo občinska bilanca,« je napovedal Behrens. »Tu smo, da razpravljamo o letu 1945, medtem ko se naše mesto sooča z mnogimi težavami. (...) Zgodovinsko razpravo je vsilila desnica, ko je predlagala, da se mestno ulico ali spominsko ploščo posveti nepomembnemu datumu - 12. juniju 1945,« je izjavil Behrens. »Za mnoge je bil to dan, ko so se v mesto začeli vračati fašistična golazen, desničarsko nasilje in mračni obrazi,« je bil njegov slikovit opis tedanjih dogodkov. Po njegovem mnenju predsednik občinskega sveta ne more predstavljati prav vseh občanov: »Svojega predstavnika ne morejo imeti bankrotiranci, morilci in tisti, ki povzdigujejo fašistično formacijo X MAS; slednji zaradi ustavnih določil, ki to prepovedujejo.« Po Behrensovih besedah naj bi nekateri ob tej priložnosti peli himno te formacije in izustili protislovensko žaljivko. »Kdor ne spoštuje drugih, ne more zahtevati spoštovanja,« je pribil tajnik SKP. Bruna Zorzini je pojasnila, da Iztok Furlanič ni preklical nobene od svojih izjav: »Iztok ni naredil koraka nazaj. Opravičil se je tistim, ki so jih njegove besede prizadele, obenem pa si je pridržal pravico do izražanja svojih idej tudi v prihodnosti. To ni popuščanje, temveč dostojanstveno dejanje.« O tem priča dejstvo, da Alessia Rosolen ni bila zadovoljna z opravi- Z leve Marino Andolina, Bruna Zorzini in Peter Behrens; Andolina je med drugim opozoril, da je Gibanje 5 zvezd nastopilo proti Furlaniču na podlagi kakih 50 spletnih glasov, medtem ko je znano peticijo podpisalo 2500 ljudi fotodamj@n čilom in da je 15 svetnikov glasovalo za nezaupnico. Zorzinijeva se je vprašala, ali se Cosolinijeva večina lahko še imenuje leva sredina, saj je župan s svojim ostrim nastopom pokazal, da se hoče približati Ren-zijevim odnosom z desnico. Osnovna napaka je bila po njenem mnenju ta, da je večina podprla resolucijo o 12. juniju 1945, kar sodi v sklop »genetske mutacije« Levih demokratov-Demokratske stranke na poti, ki jo je bil nakazal Violante. Vprašanje je, ali je sodelovanje še mogoče. »Z zbranimi podpisi in demonstracijo smo pokazali, da alternativne sile obstajajo,« je še dejala. Andolina je ponovil, da je bila nezaupnica Fur-laniču pravno neutemeljena, večer v občinskem svetu pa je bil »grozen«. Sam si je pripravil zmeren govor, v katerem je citiral Orwellovo enoumje, »iz vrst opozicije pa so se na Furlaniča vsule obtožbe, ki so spominjale na posebno sodišče. Svetniki, ki so ga v preteklosti hvalili in celo označili kot najboljšega pred- www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Kako ocenjujete stališča leve sredine v "primeru Furlanič"? Skrbela je za spoštovanje ft vseh Tržačanov in njihovih različnih spominov © © Preveč se je približala stališčem desnice. Ne vem Ta tema me ne zanima sednika v zadnjih 25 letih, so ga tokrat iz političnih razlogov osebno napadli.« Zaradi tega ter zaradi stalnega prekinjanja je Andolina zaostril ton in se tega ne kesa: »Hotel sem jih vprašati, ali so bili časi Rižarne in Collottija boljši od tistih 40 dni. Ranil sem jih, a sem bil sam proti vsem«. Na koncu sta Cosolini in Marco Toncelli (DS) »iz političnih razlogov obrcala že ranjenega človeka«, kar je označil kot »hladno šakalsko obnašanje«. Sam bo še podpiral večino, čeprav s težavo, ne bo pa podprl »vsake neumnosti občinskega odbora«. Stojan Spetič je dejal, da ga je Andolina spominjal na Bruna Pincherleja, ko je branil Dušana Hreš-čaka. Peter Behrens pa je zadnjo puščico namenil senatorju Francescu Russu (DS), gorečemu Furlaniče-vemu nasprotniku. Russo je bil izvoljen v parlament brez primarnih volitev, brez preferenc in s tesnim volilnim izidom, »zato naj upošteva tistih 2500 ljudi, ki so podpisali peticijo za Furlaniča«. (af) Gibanje 5 zvezd za mestno občino Z mestno oziroma metropolitansko občino bi si zagotovili sveža sredstva neposredno od EU, zmanjšali upravne stroške in prenašali kompetence. Postopek se lahko začne takoj, pravijo predstavniki Gibanja 5 zvezd. Poslanec Aris Prodani, deželni svetnik Andrea Ussai in tržaški občinski svetnik Stefano Patuanelli pozivajo župana Roberta Cosolinija, naj uvede postopek v skladu z deželnim zakonom 1/2006 in skliče formalno soočenje s pokrajino in z ostalimi župani. MESTNO SREDIŠČE - Včeraj popoldne Nekatere ulice že žarijo Zaradi krize in drugih pomembnejših stroškov so se številni trgovci odpovedali »luksuzu« osvetljevanja ulic V zgornjem delu Ul. Mazzini in Ul. Imbriani so včeraj popoldne zažarele prve praznične lučke, s katerimi so oznanili začetek prazničnega dogajanja v mestu. Uradnega, a ne hkratnega prižiga lučk po celem mestu so se udeležili občinska odborni-ca za promet Elena Marchigiani, predsednik združenja trgovcev stanovske organizacije Confcom-mercio Mauro di Ilio in podpredsednik Confcom-mercia Trst Franco Rigutti. Govorniki so poudarili, da božične lučke običajno vsako leto prižgejo v tem obdobju, za razliko od prejšnjih let pa se letos veliko bolj opazne posledice gospodarske krize, ki je globoko zarezala v trgovsko panogo. Ta je namreč do zdaj odlično skrbela za sijočo praznično podobo mesta in v hladnih dneh pogrela naš pogled. Letos pa si veliko trgov- Zgornji del Ul. Mazzini so osvetlili občinska odbornica in dva predstavnika Confcommercia; spodnji del iste ulice bo brez prazničnih luči fotodamj@n cev sploh ni moglo privoščiti stroškov za praznično osvetlitev, o čemer pričajo »temne cone«, ki jih opazimo v mestu. Pozorno oko ne more spregledati, da je osvetljen le tisti del Ul. Mazzini, kjer se nahaja trgovina Rigutti. Še več. Franco Rigutti, podpredsednik tržaškega Confcommercia in lastnik trgovine Rigutti, je včeraj dejal, da je on prispeval trojno tarifo. Le tako so si v zgornjem delu dotične ulice lahko privoščili lučke. Brez praznične osvetlitve so denimo spodnji del Ul. Mazzini, Ul. Santa Caterina, Korzo Italija in še mnoge druge manjše ulice. Če sodimo čarobnost decembrskih dni po praznični razsvetljavi, potem se nam ne obeta nič kaj prazničen december. A ker nas do decembra ločita še dobra dva tedna, se ne bomo prenaglili in pisali o negativnih vtisih. Do takrat bodo bržkone prav vse trgovine v Trstu in okolici poskrbele za vesele praznične izložbe, 10. decembra se bo v mestu začel božični sejem, čarobnost zadnjega meseca v letu bodo pričarale tudi s prazniki povezane prireditve za odrasle in otroke. A kljub temu grenak priokus ostaja, še posebej, ko gledamo mesta v naši neposredni bližini, zlasti v Sloveniji, kjer za sijoča mesta skrbijo občine. V Ljubljani imajo vsako leto avtorske projekte svetlobne okrasitve mesta, za razkošno praznično razsvetljavo denar namenjajo tudi manjše slovenske občine. Pri nas je za lučke že od nekdaj skrbel trgovski »ceh«, ki pa v teh časih, kot vse kaže, ni več v stanju, da bi sam v celoti poskrbel za praznično osvetlitev. Malo institucionalne pomoči bržkone ne bi škodilo ... (sč) istrani in dalmatinci Deželni inštitut IRCI v primežu notranjih polemik in brez čeka V deželnem inštitutu za istrsko, reško in dalmatinsko kulturo IRCI, katerega člani so razna ezulska združenja ter krajevne uprave, sobivajo različne »duše« in različne politične struje. Dogovarjanje ni vedno enostavno, v tem obdobju pa je ozračje očitno še bolj napeto. Inštitut upravlja muzej v Ulici Torino, ki še ni polno zaživel. Kapljo čez rob predstavlja pripetljaj z denarjem inštituta, v zvezi s katerim pristojni šele preverjajo, kaj se je zgodilo. Po odprtju novega tekočega računa naj bi blagajnik prenesel iz banke Uni-credit v banko Intesa San Paolo pet krožnih čekov po 25.000 evrov, kaže pa, da naj bi se en ček izgubil. Nadzorniki so na delu, morda gre za računovodsko napako, medtem pa je na žerjavici izbruhnila notranja polemika. Na udaru desničarjev je vodstvo, in sicer predstavniki zmernega dela teh organizacij: predsednica Chiara Vigini ter novi predsednik združenja Anvgd Renzo Codarin, ki sta bližja levi sredini. Predsednik desno usmerjene Unije Istranov Massi-miliano Lacota je protestno izstopil iz upravnega odbora deželnega inštituta, v izjavah za dnevnik Il Piccolo je svojo odločitev utemeljil s tem, da naj bi bilo vodenje inštituta amatersko in netransparentno. Včeraj se je s tiskovnim sporočilom oglasilo združenje dalmatinskih Italijanov, ki kritizira Codarina. Le-temu naj bi svoj čas s štirimi združenji uspelo izvoliti njemu naklonjeno predsednico in preprečiti izvolitev zadrske-ga profesorja Giorgia Baronija, ki so ga podpirala tri združenja. Sami Dalmatinci pa niso enotni, saj omenjeno združenje ostro kritizira Dalmatince iz Padove in njihovega predsednika Franca Luxarda, ki je med drugim predlagal izključitev staroste Renza de' Vido-vicha. Ozračje je torej naelektreno. (af) / TRST Nedelja, 16. novembra 2014 5 zadružna kraška banka - Novo vodstvo po odhodu Sergija Stancicha Kovačič predsednik, Danev podpredsednik Upravni odbor Zadružne kraške banke je na zadnji seji soglasno imenoval Adriana Kovačiča za predsednika in Dragotina Daneva za podpredsednika banke. Upravni odbor se je še enkrat zahvalil Sergiju Stancichu za vse, kar je naredil v enajstih letih na predsedniškem mestu. Takoj po izvolitvi sta se Kovačič in Danev zahvalila upraviteljem za zaupanje in povedala, da sta ob prevzemu nove funkcije zelo motivirana. V tiskovnem sporočilu banke piše, da bosta lahko računala na složnost upravnega odbora, na dobro sodelovanje z nadzornim odborom in predvsem na odlične kadre v banki: »Samo s skupnimi močmi in s skupnim delom bo lahko banka še naprej dosegla pomembne rezultate.« Upravni odbor ima jasno dodelano strategijo: nadaljevati s konsolidacijo in krepitvijo banke, da bo kos današnjim izzivom. Pri svojem delovanju pa bo še naprej iskal sinergije z raznimi gospodarskimi akterji našega prostora in bo pripravljen sodelovati z vsemi, ki imajo pri srcu dobrobit tega ozemlja in naše skupnosti. Upravitelji bodo usmerili vsa svoja prizadevanja v ta prostor. Vodstvo poudarja, da ima banka močno kapitalsko osnovo, dobro li- Dragotin Danev kvidnost, donosen portfelj vrednostnih papirjev in velik človeški kapital, ki v današnjih časih predstavlja pomemben dejavnik konkurenčne prednosti. Zato upravni odbor gleda v prihodnost z optimizmom in verjame v poslanstvo banke, ki je strateškega pomena za skupnost in za to ozemlje. Sedež ZKB na Opčinah arhiv kultura - Bo Rossetti postal nacionalno gledališče? Prvi problem: visoki stroški O Stalnem gledališču za FJK bo govor tudi na torkovem srečanju v Novinarskem krožku (ob 17.30) Italijansko kulturno ministrstvo je kot znano pripravilo reformo gledališkega sistema, ki bi morala stopiti v veljavo prihodnje leto. Reforma iz formalnega vidika ukinja stalna gledališča in teatre z lastno produkcijo deli na nacionalna gledališča in tista relevantnega kulturnega pomena (tako imenovana TRIC). Če je ministrski dekret dokaj jasen glede manjšinskih gledališč, saj jih uvršča v drugo kategorijo, pa se morajo ostale gledališke hiše same odločiti, za kateri status se bodo potegovale. V dilemi je tudi upravni svet Stalnega gledališča za Furlanijo Julijsko krajino - Il Rossetti, ki mu predseduje Miloš Budin. V zadnjih mesecih so se v tisku pojavila razna ugibanja, župan Cosolini in deželna predsednica Serracchiani sta na primer glasno »navijala« za njegovo združitev z videmskim CSS in »preobrazbo« v nacionalno gledališče. V tržaškem teatru so bili precej bolj oprezni. Njegovi upravitelji so analizirali možne alternative, svoja stališča pa bodo v kratkem predstavili ustanovnim članom, to je Občini, Deželi, Pokrajinam Trst, Gorica in Pordenon ter Trgovinski zbornici. Kot kaže, je podrobnejša preučitev ministrskega dekreta pokazala marsikatero kritično točko. Najbolj problematična plat se kajpak tiče finančnega kritja. Nacionalna gledališča bodo za svoje delovanje potrebovala veliko denarja, ki ga bodo morala založiti kulturno ministrstvo in javne uprave. Ta gledališča bodo namreč morala opraviti okrog 240 ponovitev lastnih produkcij, te pa so dražje od gostujočih predstav. Ker bodo večino večerov zasedena s hišnimi ponovitvami, ne bodo več v stanju gostiti tujih produkcij. Za tržaško občinstvo bi to predstavljalo obubo-žanje, kar ni zanemarljiv vidik. Poleg Za gledališče Rossetti so lastne produkcije dražje od gostujočih predstav arhiv tega bi gledališču zmanjkal dohodek, ki izvira iz »prodanih« predstav, saj bi se s težavo podajal tudi na gostovanja. Sistem nacionalnih gledališč je bil očitno mišljen za metropole, kjer je tako število prebivalcev kot turistov zelo visoko, da lahko eno in isto predstavo igrajo tudi po več mesecev. Poleg tega imajo v Rimu ali Milanu tudi številna gledališča, kar obiskovalcem omogoča, da se seznanijo z mnogimi različnimi produkcijami. Iz povedanega bi se dalo sklepati, da tržaški Rossetti ne bo zaprosil za status nacionalnega gledališča. O tem pa bodo, kot omenjeno, odločali njegovi člani. Medtem bo o gledališču tekla beseda tudi v Novinarskem krožku, kjer bodo v torek ob 17.30 gostili predsednika Budina in novega direktorja Franca Peroja. Pogovor bo vodil gledališki kritik Mario Brando-lin. (pd) Hrabri finančni stražnik Včeraj je bil v Milanu 24. spominski dan, posvečen sodnikom, ki so jih ubili mafijci in teroristi. Zaslužnim pripadnikom organov pregona in vojaških sil so podelili nagrado Luigi Calabresi pod pokroviteljstvom predsednika republike. Srebrno plaketo in diplomo za zasluge je prejel finančni stražnik Francesco Giampietro s proseške postaje. Februarja 2012, ko je burja pihala 160 kilometrov na uro, je rešil družino, ujeto v prevrnjenem avtodomu na nabrežju pred Velikim trgom v Trstu. Avtodomu je pretila eksplozija, Giampietru pa je uspelo napeti sile, odpreti vrata in potegniti šokiranega voznika. Vse tri osebe je spravil v zavetje, med reševanjem se je poškodoval in je delno ozebel. dsi - Jutri zvečer Mediji v Sloveniji Pisanje medijev v Sloveniji je dokaj predvidljivo. Že vnaprej se približno ve oziroma vsaj sluti, kako bodo posamezni mediji obravnavali določne dogodke. Nekatere »večne zgodbe« zadnjih let to potrjujejo. Pomislimo na »tipizirano« poročanje posameznih medijev o t. i. vstajniškem gibanju, o dogajanjih v Cerkvi na Slovenskem, o ogromnem zadolževanju Slovenije, o obsodbi in zaprtju Janeza Janše, o interpretaciji zadnjih državnozborskih volitev. Ali drži teza, da so dogodki »dobri« ali »slabi« ne glede na objektivna dejstva in posledice, ki jih sprožajo, ampak glede na ideološko opredelitev ali finančno zaledje posameznega medija? Kaj ta medijska predvidljivost v slovenski družbi vzpostavlja in kaj ohranja? Kako skočiti iz medijskih kalupov in narediti preboj v smeri objektivnosti? Kaj lahko k pluralizaciji medijskega prostora prinesejo mediji, ki so se pojavili v zadnjih 10 letih? Ali je mogoče v Sloveniji ustanoviti tiskan dnevnik ali močan spletni medij, ki bi lahko konkuriral zdajšnjim? Če ne, zakaj ne? Je mogoče razmišljati o združevanju? Kaj lahko na medijskem področju stori Časnik.si, katerega avtorji menijo, da je na slovenskem medijskem trgu prostor tudi za spletni magazin katoliške in klasično liberalne usmeritve. Poleg predstavitve spletnega portala Časnik.si bodo na okrogli mizi predstavili tudi vsebino prve knjige Čas-nika.si Mnenja z mero, v kateri je v treh sklopih zbranih 70 najboljših kolumn o aktualnih političnih, zgodovinskih in cerkvenih vprašanjih v Sloveniji iz obdobja zadnjih treh let. Z moderatorjem Janijem Drnovškom se bosta na jutrišnjem večeru Društva slovenskih izobražencev (ob 20.30) pogovarjala avtorja in sodelavca spletnega portala Časnik.si Renato Podberšič in Tino Mamic. Slednji je tudi predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP), ki podobno kot Društvo novinarjev Slovenije (DNS) zastopa interese članov novinarskega ceha. Predstavitev knjige o Hackovi Drevi ob 18. uri bodo v kavarni San Marco predstavili knjigo z naslovom »La maestra e Margherita«. Avtor knjige o najbolj znani tržaški znanstvenici, sicer pokojni Margheriti Hack, je znanstveni novinar Pietro Greco. Srečanje je uokvirjeno v cikel Znanost, literatura in civilna iniciativa. Znanstveni imaginarij Prvo obletnico smrti očeta Znanstvenega imaginarija v Grljanu bodo danes obeležili na prav poseben način. Interaktivni muzej bodo obiskovalci lahko obiskali brezplačno (od 10. do 20. ure), ob 11.30 pa bo na sporedu brezplačna delavnica za otroke starejše od 10 let. Za aktivnosti je potrebno izpolniti prijavnico na spletni strani znanstvenega muzeja. Fond Vito Levi V gledališkem muzeju C. Schmidl v palači Gopčevic bodo jutri ob 17.30 predstavili fond Vito Levi, ki ga je muzeju podarila njegova hči Laura Levi Tomizza. Srečanje bo uvedel občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari, nekaj besed o novi pridobitvi pa bo spregovorila tudi direktorica Mestnih muzejev Maria Masau Dan. Tržaško vprašanje V palači Vivante na Trgu papeža Giovan-nija XXIII. bo jutri ob 17.30 na sporedu novo srečanje iz zgodovinskega niza Tržaško vprašanje. Tokrat bosta predavala Pietro Spirito in Roberto Spazzali, govorila pa bosta o zavezniški vladi, o vsakdanjem življenju in upravnem delovanju. Kako skrbimo za hrbtenico? Hrbtenica - gibanje (preprečimo bolečine v križu in hrbtenici) je naslov predavanja, ki bo v petek, 21. t. m. ob 19. uri v prostorih Sklada Mitja Čuk na Proseški ulici 131. Ker so bolečine v križu in hrbtenici pogosta težava sodobnega človeka, bo o pomenu gibanja kot odlični preventivi ter o sodobnih metodah zdravljenja bolezni hrbtenice predaval priznani nevrokirurg Andrej Vranič, ki se v svoji praksi pogosto srečuje z bolniki s tovrstnimi teža- Obisk 30. knjižnega sejma Tudi letos bosta ob 30. slovenskem knjižnem sejmu založbi Mladika in ZTT v sodelovanju s krožkom KRUT priredili avtobusni izlet v Ljubljano, kjer bo možen obisk Slovenskega knjižnega sejma, in sicer v petek, 28. novembra. Zbirališče bo na Trgu Oberdan, od koder bo avtobus odpeljal ob 9. uri, ob 9.15 bo na Opčinah, in sicer na Dunajski cesti pred Finžgarjevim domom. Prihod v Ljubljano na Kongresni trg je predviden ob 10.15. Povratek v Trst bo v popoldanskem času, s Kongresnega trga predvidoma ob 16. uri. Vsi, ki bi si radi ogledali sejem ali privoščili sprehod po Ljubljani, se lahko prijavijo do 20. t.m. (na tel. št. 040 3480818 ali naslov redakcija@mladika.com, in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 16.30.) Kdor pa si želi v nedeljo, 30. t.m., ogledati sejem in predstavo ArtSprehod, ki bo v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, naj pokliče na Zvezo slovenskih kulturnih društev (040 635629, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure). Kulturni večer v Štalci Skd Vigred vabi v sredo, 19. t.m. ob 20.30 v Štalco v Šempolaju. Na programu bo kulturni večer Pesmi in pisma iz prve svetovne vojne. Moški pevski pevski zbor Kraški dom bo pod taktirko Vesne Guštin zapel pesmi, ki so nastale med prvo svetovno vojno. Članici dramskega odseka Kraškega doma in domačega društva bosta prebrali nekaj pisem, ki so jih pošiljali vojaki iz fronte domačim. Skupina trobil »Blechblaesr quintet KuK infartieregiment nr.97« iz Ogleja bo predstavila skladbe, ki so nastale v obdobju 1914-1918. V pritličju Štalce bo na ogled razstava Pijača v prvi svetovni vojni. 6 Nedelja, 16. novembra 2014 TRST / PSIHOANALIZA - Strokovni seminar Sklada Polojaz Psihoanalitiki o integraciji in razcepu v raznih kontekstih V avditoriju muzeja Revoltella so se včeraj zbrali psihoanalitiki in psihiatri z različnih koncev Evrope. Na seminarju, ki ga je organiziral Sklad Polojaz v sodelovanju z muzejem Revoltella, je stroka v precep vzela pojma integracije in dezintegracije v klinični praksi in drugih situacijah ter časovnih obdobjih. Ugledni psihoanalitiki so v dopoldanskem času na konkretnih primerih predstavili dezintegracijo in proces ponovnega združevanja v celoto, popoldne pa so se udeleženci seminarja lotili dela v skupinah. Namen in cilj včerajšnjega seminarja je uvodoma predstavila dr. Vlasta Polo-jaz, ena od ustanoviteljic neprofitne organizacije Sklad Libero in Zora Polojaz, ki je na kratko predstavila njegovo poslanstvo in dejavnosti. Predavateljica je izpostavila tudi pomen tovrstnih srečanj, ki s teoretičnega vidika lahko podrobneje analizirajo preteklost in sedanjost ter socialni kontekst. Osrednja tema seminarja; integracija in razcep, je nato do izraza zelo podrobno prišla v predavanju dr. Pavla Fonde, ki je ta dva pojma analiziral na primeru prve svetovne vojne, v kateri je bilo preveč akterjev, preveč iracionalnosti, preveč napak. Predavatelj je poudaril, da je vojna, ki je spremenila svet, povzročila travme, ki jih ni bilo mogoče obdelati. Na to vojno psihoanalitik gleda kot na dezintegracijo skupnosti, na podlagi katere so nastale monstruozne integracije, iz katerih so začeli oblast prevzemati kruti totalitarni režimi. V nadaljevanju je predavatelj spregovoril še o posledicah »napačnih integracij« in fašistični interpretaciji ideje, da vojna čisti narod. Psihoanalitiki so svoje ugotovitve utemeljevali na primerih fotodamj@n Klinični primer pacientke, ki je bila travmatizirana žrtev notranjega razkola, z ustreznim terapevtskim pristopam pa je uspešno prebrodila dolgotrajen proces t.i. integracije, je podrobno predstavil dr. Cristoph E. Walker, ki je prepričan, da morajo psihoterapevti spremljati dogajanje in razvoj v panogi, in sicer na področjih izobraževanja, raziskovanja in klinične prakse. (sč) *r T_7_ f4 G Agencija AURORA Predano in profesionalno od davnega 1963. leta Odhodi skupinskih potovanj s spremljevalcem jffi» avtobus J Asolo in Bassano del Grappa: božične stojnice 29.11. Salzkammergut: magični Advent 06. - 08.12 . še zadnja mesta Zaključni izlet v Radencih in Gradcu 06. - 08.12. drugi avtobus Božična Ljubljana s plovbo po Ljubljanici 13.12. še zadnja mesta Advent v Sankt Veitu 21.12. Božič na Ptuju 24.- 26.12. Žive jaslice v Postojni 26.12. C-\ Novoletna potovanja Berlin 29.12. - 03.01. Ažurna obala 29.12. - 01.01. Praga 29.12. - 02.01. MaliLošinj 29.12. - 02.01. Biseri Dalmacije 30.12. - 02.01. Romantična Steyr 30.12. - 01.01. Zagreb in balet v Operi 31.12. - 01.01. Sv. Tri Kralji v y Elegantni Dunaj 34. - 06.01. Umetnost v Milanu Tradicionalne jaslice v Furlaniji D5. - 06.01. 06.01. UGODNO Bi radi silvestrovali neformalno in na prostem? Peljemo vas v Ljubljano 31.12. - 01.01., prevoz, zabava in prenočišče že od 98,00 evrov Privoščite si magično praznično atmosfero v termah Olimia, Rogaška Slatina, Dolenjske in Šmarješke toplice ter Rimske toplice za Božič, Štefanovo, Silvestrovo ali sv.Tri kralje. Eksklu-zivni Aurorini paketi s prevozom že od 250,00 evrov. V nekaterih hotelih celo brez doplačila za enoposteljno sobo! Zimsko sonce na RDEČEM MORJU, vsako soboto iz Brnika, vključen avtobusni transfer na letališče. Daljša potovanja januarja: Etiopija, Indija - Orissa februarja: Dubai in Oman, Gvatemala in Honduras, Laos marca: Filipini, Japonska, Jordanija, Burma, Šrilanka in Maldivi, Andaluzija Zaupaj izkušenosti! POTOVALNA AGENCIJA AURORA, UL. MILANO 20, TRST Tel. 040 631300 - Fax 040 365587 e-mail aurora@auroraviaggi.com Url www.auroraviaggi.com Urnik: ponedeljek - petek 9.00 -12.30 in 15.30 -18.30, četrtek no stop 9.00 -18.30, sobota 9.00 -12.00 ob 80. življenjskem jubileju Sergij Pahor, zgled vztrajnosti Ko sem na brazilskem tovornjaku prebral napis »V šoli življenja ni počitnic«, sem se spomnil nate Sergij, saj si v glavnem uresničil, kar smo ti ob 70-letnici zaželeli: srečno, pogumno in vztrajno tudi v naslednjem desetletju. Vztrajal si, kot si vztrajal že v dijaških letih v prostorih zvonika cerkve sv. Antona novega, vztrajal tudi med julijskimi počitnicami v nekdanji ukvanski mlekarni, vztrajal pri pisanju za pikro glasilo »Sveder« v sa-moizdaji prof. Ubalda Vrabca, vztrajal leta in leta v radijskem uredništvu od prvih nadomeščanj in končne nastavitve pa vse do upokojitve. Lepe in manj lepe čase smo preživeli v uredništvu, se poveselili, ko smo ti med nedeljskim športnim popoldnevom - bil si med ustanovitelji oddaje Glasba in šport - pripravili posebna voščila v »Glasbi po željah«, ki je bila izključno namenjena tvoji 40-letnici. Od športa, kulture, kronike do poročil, ko smo si izborili pravico do samostojne izbire vesti, ki so prihajala po teleprinterju. Vztrajen si bil, ko si se kot član uredniškega odbora boril v Trstu in Rimu za polno avtonomijo naše redakcije in za uresničitev določb zakona o reformi javne radiotelevizijske službe v Italiji, ki je predvidevala poleg radijskih tudi televizijske oddaje za slovensko skupnost v Furlaniji-Julijski krajini. Vztrajal si tudi pri navezavi stikov s kolegi športnega uredništva radia Ljubljana kot tudi z nemškimi kolegi Rai v Bocnu. Med vojno najprej na Hrvaškem, potem pa v Bosni in Hercegovini, si postavil rekord, ko si v jutranji izmeni od 5.00 do 13.00 odposlal trem vsedržavnim radijskim dnevnikom Rai do sedem prispevkov, obenem pa sodeloval pri štirih slovenskih poročilih. Za nameček si vodil skupno z Marijem Maverjem zelo poslušano tedensko oddajo programskega odseka. Ne le vztrajen, bil si tudi velikodušen. Ko se nam je uresničil dvajsetletni boj za osamosvojitev uredništva, ki je bilo do 1995 podrejeno italijanskemu glavnemu uredniku, so nam obljubili povečan organik in imenovanje organizacijske strukture. Dobili naj bi dva namestnika glavnega urednika, ko pa se je izkazalo, da bo le eden, si se imenovanju odpovedal v korist mlajšega kolege, čeprav bi ti po izkušnjah in delovni dobi imenovanje pripadalo. Skoraj štiri desetletja sva se videvala najmanj pet dni v tednu, po upokojitvi pa dokaj manj. Poleg predsedstva Društva slovenskih izobražencev si več let vodil Svet slovenskih organizacij in bistveno prispeval k zbližanju med krovnima organizacijama. Kot predsednik SSO si večkrat poudaril, da so ideologije med nami imele premočno vlogo in so usodno ošibile sposobnost manjšine za skupno zasledovanje življenjskih interesov. Pravila življenja se spreminjajo, včerajšnja se nam zdijo davna, celo tuja, ker ne znamo več prisluhniti utripu narave. Ti si izjema. Kot v središču Trsta rojeni si želel ven, na Kras, bliže naravi, in to svojo željo tudi uresničil, saj ti je v naglo spreminjajočem se, stehnologiziranem svetu predstavljala varno zatočišče le poezija narave. Narava, obenem pa tudi klasična glasba, kot harmonija nebes in zemlje, ali kot je zapisal Beethoven, glasba je tako globoko razodetje, da je ne moremo primerjati ne z modrostjo in ne s filozofijo. Kdo bi preštel, koliko ponedeljkovih večerov si priredil v Društvu slovenskih izobražencev, lažje je seveda ugotoviti, da si v zadnjem desetletju organiziral 10 študijskih dnevov Draga. Čeprav si mirne narave in se nerad spuščaš v polemiko, čeprav si med kolegi poznan in čislan, so te matični mediji bojkotirali, ko si bil slavnostni govornik 2011 na skupni proslavi na bazovski gmajni. Dopisnica RTV Slovenija je poročala o vsem, razen o slavnostnem govorniku in to svojo izbiro utemeljila, da je morala z bazov-ske gmajne pred koncem proslave, češ da jo je čakala v Kopru montaža več prispevkov. Kot da ne bi lahko posnela krajšo izjavo slavnostnega govornika še pred proslavo. Slovenska tiskovna agencija je povzela le misli rimskega veleposlanika Mirošiča in ministra za šolstvo Lukšiča. Podobno tudi ostali tiskani mediji v Sloveniji. Morda je kolege iz matice motila govornikova ugotovitev, da ne Jugoslavija, ne Slovenija nista nikdar zahtevali, in tudi manjšina se do danes ni zavzela za revizijo procesa, ki bi gotovo izbrisala obtožbo terorizma. Ta obtožba še danes preprečuje, da bi bil spomenik deležen uradnega priznanja. Tigrovci in še posebej naši štirje junaki niso nikoli iskali žrtev, nikoli niso bili ljudje tarče njihovih akcij, nikoli niso odvrgli bombe med ljudstvo, da bi sejali strah in paniko. Zato obtožba terorizma ni bila obstojna ne takrat, ne danes. Na Bazovici si obenem poudaril, da ne smemo biti dosledni le pri zahtevah in pričakovanjih, dosledni moramo biti tudi do nas samih, do lastnih ustanov, društev in organizacij, v katerih prepogostoma sloni delo na požrtvovalnih posameznikih. Naša slovenska zavest se ne sme ustaviti pri navdušenju ob petju Vstala Primorska, biti moramo pripravljeni tudi kaj narediti in žrtvovati za skupno dobro, za katerega se pogostoma zavzemamo samo z besedami. Pisal si in pišeš z lahkoto, zaustavi te le preudarnost, saj je pisanje neke vrste prepisovanje, ne od drugih, pač pa iz zgodb, ki ti jih nudi življenje. Brez obrazov, velikih in malih dogodkov, osebnosti, odtenkov svetlobe in senc, razgledov, razmišljanj, trenutkov sreče in žalosti, bi papir ostal nepopisan. Kot organizator Drage si v študijske dneve vpletel spravo, ki naj bo proces osvobajanja in znamenje poguma, rešitev more, ki predolgo tlači naš narod. Premagati je treba strah, pa tudi zamere in željo po maščevanju. Ob okroglem jubileju naj te spomnim na stavek, ki ga je zapisal brazilski pisatelj Jorge Amado: Hoy me rio de los muchachos de ochenta ... Kako se smejem osemdeset-letnim fantom, ki tožijo zdravniku zaradi nadlog, pa ne pomislijo, da bodo nadloge pri devetdesetih še hujše, in vendar bodo srečni, ker bodo še živi. Srečno, vztrajno in pogumno Sergij, z upanjem, da mi bodo na Primorskem dnevniku čez deset let znova nudili možnost, da ti v nekaj stavkih voščim za uspešno devetdesetletnico. Saša Rudolf / TRST Nedelja, 16. novembra 2014 7 trnovca - Razstava in katalog o Maksu Fabianiju V najožjem krogu Franca Ferdinanda Maks Fabiani in ogledovanje razstave o njem v centru Škerk v Trnovci fotodamj@n Da Maks Fabiani ni bil le najpomembnejši arhitekt na začetku prejšnjega stoletja, pač pa tudi urbanist in iznaj-ditelj, dokazuje velika razstava v umetniškem in kulturnem centru Škerk v Trnovci. Dodatne informacije o tem velikem Kraševcu dopolnjuje slikovit dvojezični katalog. Rodil se je v patriarhalni družini Fabiani v Kobdilju. Mama Carlotta Kofler, rojena v Trstu, vendar po rodu Južnoti-rolka, je možu Antonu povila 14 otrok, Maks je bil dvanajsti. Otroci so se že v mladih letih naučili treh jezikov: slovenščine, italijanščine in nemščine, dekleta - bilo jih je 7 - so dokončale srednjo šolo, medtem ko so fantje morali diplomirati na gimnaziji ali univerzi. Maks se je po končani realki v Ljubljani vpisal na dunajsko tehniško fakulteto, brat Edmund je bil visoki svetovalec pri cesarskem na-mestništvu v Trstu, Willy funkcionar pri avstrijskem Lloydu, Karl oficir trgovske mornarice, Pepi gospodar domačije v Kobdilju, kjer so pridelovali sloviti Pico-lit. Luis dvorni svetovalec v Trstu in Anton, ki se je izselil v Ameriko. O dejavnostih družine Fabiani v Kobdilju, ki so jo po domače imenovali Seržantovi, so v pritličnih prostorih Škerkove domačije razstavljeni dokumenti in fotografije, ki prikazujejo obenem veliko pozornost, ki jo je veliki arhitekt namenil ne le Kobdilju in Štanjelu, pač pa tudi ostalim bližnjim kraškim vasem. V obsežni dvorani v prvem nadstropju si je moč ogledati arhitekturne stvaritve Maksa Fabianija v Trstu, Ljubljani, Gorici, Dunaju in Konopištu. Tu izvemo, da je bil Maks v najožjem krogu svetovalcev prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kateremu je preuredil dvorec v Konopištu. Kazalo je celo, da bo prevzel ministrstvo v vladi, ki bi jo po smrti Franca Jožefa vodil Franc Ferdinand. Toda s sarajevskim atentatom je propadla tudi možnost oblikovanja tristranske avstro-madžarsko-slovanske monarhije. Z nasilno smrtjo prestolonaslednika in njegove žene se je končalo zlato Fabianijevo obdobje, ki ga okarakteri-zirajo večnamenske stavbe kot dunajska Urania, goriški Trgovski dom in tržaški Narodni dom. Maks Fabiani pa je bil tudi izumitelj. Leta 1911 je patentiral bencinski stroj za vožnjo navkreber, tri leta kasneje letalo s premikajočimi se, pogonskimi krili. Najbolj odmeven je načrt izgradnje vodne poti, ki bi povezovala Donavo z Jadranskim morjem. Med prvo svetovno vojno je odklonil mesto rednega profesorja na Dunajski univerzi, ker se je posvetil obnovi porušene Gorice. Čeprav se je zelo zgodaj vpisal v fašistično stranko, so ga italijanske oblasti imele na sumu, da je avstrijakant in mu torej niso zaupale večjih del. Leta 1935 je bil izvoljen za župana v Štanjelu. Funkcijo je opravljal do konca vojne v težkih razmerah, saj je moral sodelovati tako z nacifašisti kot s partizani, doživel je nemško bombardiranje Štanjela in Kobdilja, nakar se je preselil v Gorico. Leta 1952 je zavrnil De Ga-sperijev predlog, da bi ga imenovali za dosmrtnega senatorja, češ da je prestar. Posestvo v Kobdilju je bilo nacionalizirano, bratu Edmundu je nova oblast dodelila le skromno hišico, picolita pa niso več pridelovali. Razstava v Umetniškem in kulturnem centru Škerk v Trnovci bo odprta do 25. novembra z vodenimi ogledi ob sobotah in nedeljah. (sr) glasba - Umrl je Marco Sofianopulo Glasbenik, humanist in prijatelj Slovencev V Trstu je zlasti v glasbenem svetu boleče odjeknila vest, da je v petek, 14. novembra, po daljši bolezni v dvainšestdesetem letu starosti umrl skladatelj, dirigent ter profesor na Tržaškem konservatoriju "G. Tartini" Marco Sofianopulo. Rojen je bil leta 1952 v Trstu v grški družini ter že v mladih letih dosegel diplomo iz klavirja, orgel ter kompozicije, te zadnje pod mentorstvom znanega tržaškega skladatelja Giulia Viozzija. Od leta 1975 in vse do smrti je na tržaškem konservatoriju tudi poučeval. V zadnjih desetletjih pa je bilo njegovo ime povezano zlasti s tržaškim stolnim zborom - Cappello civico, pri kateri je bil najprej organist, nato pa od leta 1986 do danes stalni dirigent. Cerkveni, v prvi vrsti zborovski glasbi je namenil glavnino svojega skla-dateljskega dela. Le-ta se poslužuje tudi sodobne glasbene govorice, ki pa v njegovih skladbah ni sama sebi namen, ker nikoli ne izgubi izpred oči svojega liturgičnega, duhovnega namena. Glede na obsežnost njegovega opusa - redno in sproti je komponiral za potrebe tržaškega stolnega zbora - je v tem trenutku pravzaprav nemogoče iz njega izpostavljati to ali ono skladbo. Omenili bi morda le odmevni cikel liturgičnih himen, ki jih je pred leti uglasbil na besedilo furlanskega pesnika in redovnika Davida Marie Turolda. Te in druge njegove skladbe so našle svoje mesto v repertoarju številnih zborov v Italiji, v Evropi in širom po svetu. Sofianopulo-vo delo pa se ne omejuje na zborovsko glasbo, ampak sega tudi na druga področja, zlasti na področje komorne glasbe in samospevov. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja. Kot glasbenik, humanist in globoko čuteč človek pa je bil prof. Marco Sofianopulo tudi velik prijatelj Slovencev. Zanimal se je za slovensko zborovsko glasbo, gojil je prijateljske vezi z mnogimi slovenskimi cerkvenimi glasbeniki, tako na primer z nekdanjim predsednikom Zveze slovenskih cerkvenih pevskih zborov Zorkom Hare-jem in kasneje z mnogimi drugimi, ki še danes delujejo na tem področju. Ob papeževem obisku v Trstu leta 1992 je Marco Sofianopulo odločilno pripomogel, da je na Velikem trgu pod vodstvom Edija Raceta zaz-venela tudi slovenska pesem, kot so-predsednik škofijske Komisije za cerkveno glasbo si je prizadeval, da bi bile v tržaško cerkveno pesmarico uvrščene slovenske cerkvene pesmi, v repertoar stolnega zbora je redno uvrščal skladbe slovenskih avtorjev, pomagal je slovenski tržaški verski skupnosti, da je ob slovenskih cerkvenih slovesnostih na koru katedrale sv. Justa pridobila polno domovinsko pravico. Tudi sam se je večkrat udeleževal vsakoletne slovenske sv. maše ob zahvalni nedelji ter na koru pomagal pri petju. K stolnemu zboru, ki ga je vodil, je sprejel mnogo slovenskih pevk in pevcev, ki jih je imel rad in jim je zaupal. To zaupanje se je še posebno izkazalo, ko je v času svoje bolezni prav eni izmed njih, Tamari Stanese, poveril vodstvo zbora. Ne dolgo od tega se je Marco So-fianopulo s slovensko ljudsko pesmijo spoprijel tudi kot skladatelj. Leta 2012 je namreč pri založbi Pizzicato izšla njegova zbirka slovenskih ljudskih pesmi za glas in kitaro, ki jih je zbral in uredil s pomočjo Janka Bana. Z odhodom Marca Sofianopula je v tržaškem glasbenem svetu zazijala globoka vrzel. Z njegovim odhodom pa smo velikega prijatelja, podpornika ter mentorja izgubili tudi tržaški Slovenci, ki mu moramo biti hvaležni, saj je bil eden od tistih, ki so med Trža-čani enega in drugega jezika podirali pregrade in vztrajno gradili in utrjevali mostove. Če bodo ti mostovi vzdržali tudi ob ujmah in potresih, bo to predvsem zasluga ljudi, kakršen je bil Marco Sofianopulo. Tomaž Simčič gledališki vrtiljak - Danes premiera Kje se skriva čarobno ogledalo? To nedeljo bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu na sporedu že tretja predstava letošnje sezone Gledališkega vrtiljaka. Tokrat bo na vrsti čisto nova igrica, ki jo je v produkciji Radijskega odra pripravila njegova igralska skupina Slovenski oder. Gre za Čarobno ogledalo, pravljico iz našega modernega vsakdana, kjer pa nepričakovano lahko naletimo na čarobne predmete in čarovnice (besedilo je napisala in igro režirala Lučka Susič). Vse se začne tako, da Miha (Boštjan Petaros) kljub prepovedi brca žogo v stanovanju in razbije mamino ogledalo. S sestrico Sanjo (Maja Mochor) iščeta po trgovinah enako ogledalo, da bi oče ne opazil nesreče, in zaideta v čudno trgovino, v »Slaš-knji-tik« (slaščičarno-knji-garno-butik). Tri prijazne, a zelo čudaške prodajalke, Čokolina (Helena Pertot), Berkica (Maruška Guštin) in Modka (Julija Berdon) ju prijazno sprejmejo, ko pa jim bratca pokažeta črepinjo razbitega ogledala, se začnejo dogajati čudne stvari. Izvemo, da ima enako ogledalo edino kraljica karibskih piratov, mala hudobna in samovšečna čarovnica Aniratak (Katarina Polojaz), ki se cele dneve gleda v ogledalo, njeni mali sužnji-piratki (Goran Polojaz, Oliver Busan in Lorenzo Mezzavilla) pa morajo napadati ladje in ji nositi cekine in druge dragocenosti. Po napetih dogodivščinah pride Miha končno do važnega spoznanja, s katerim se bodo morda strinjali tudi otroci v dvorani, prav gotovo pa njihovo starši ... Režiserka se je tokrat odločila, da predstave ne obogati s songi in plesi, kljub temu pa je predstava razgibana, obogatena z zvoki, igro luči in efekti (za katere je poskrbel Samuel Kralj, ki bo skupaj z Da-nielom Radetičem skrbel za tehniko in luči), oživljajo jo komične, včasih pa tudi napete situacije. Scena je preprosta, z nekaterimi bistvenimi elementi jo je obogatila Veronika Skerlavaj. Še enkrat opozarjamo, da bosta na sporedu dve predstavi: prva z začetkom ob 16.00, druga pa ob 17.30. Kdor nima abonmaja, lahko kupi vstopnico tudi pred predstavama. Pričakujemo tudi cel kup risbic o predstavi Zabe (če je kdo prejšnjikrat pozabil risbico o Pepelki, pa jo tudi lahko prinese). Med predstavo pa bodo gotovo vsi zelo pridni, saj se bliža praznik svetega Miklavža. In prav po predstavah, ki bosta na sporedu 7. decembra, bo male obiskovalce Vrtiljaka obiskal sam sveti Miklavž! licej prešeren - V sodelovanju s tržaško grško skupnostjo Tečaj moderne grščine Na klasični smeri se ga udeležujejo nadaljevalci prve in druge stopnje - Tečaj poteka že od šolskega leta 2011/2012 V okviru tečaja poleg slovničnih značilnosti spoznavajo tudi grško kulturo in tradicijo Ko na hodniku zaslišimo vesel vzklik "kalimera" in se na vratih pojavi nasmejana lektorica Anastassia Kou-veli, je dijakom klasične smeri prijetno pri srcu, saj se začenja vsakoletni tečaj moderne grščine. Letos smo prvo lekcijo imeli 12. novembra 2014, srečevali pa se bomo tedensko še nekaj mesecev. Zahvala gre grški skupnosti iz Trsta, ki nam od šolskega leta 2011/2012 nudi brezplačne lekcije z iz- kušeno lektorico, domačo govorko. V tem šolskem letu bomo imeli tečaj za nadaljevalce prve in druge stopnje. Na podlagi najprej preprostejših, nato pa tudi zahtevnejših besedil bomo spoznavali ne le slovnične značilnosti tega zanimivega jezika, temveč tudi kulturo in tradicijo dežele, ki je zibelka evropske civilizacije. Učenje nam na srečo precej olajšuje poznavanje stare grščine, le izgovorjava se je zelo spre- menila. Upamo, da bomo z Anastasio posegli tudi po literarnih besedilih, gotovo pa bomo spoznavali zakladnico grških pesmi; za tečajnike višje stopnje je lektorica letos pripravila tudi dramsko besedilo. Pred končnim srečanjem s plesom in zakusko pa nas čaka še izpit, s katerim pridobimo potrdilo o znanju. Lep pozdrav ... yeta aa^l Dijaki klasičnega liceja Franceta Prešerna 8 Nedelja, 16. novembra 2014 TRST Primorski dnevnik in Sklad Bubnič-Magajna Kdo so zmagovalci natečaja za raziskavo o 1. svetovni vojni Primorski dnevnik in Sklad Bubnič Magajna sta lani, ob 35. obletnici smrti novinarja Albina Bubniča razpisala 8. natečaj za nagrado, ki nosi njegovo ime in ki je namenjena v prvi vrsti študirajoči mladini. S to pobudo želita Primorski dnevnik in Sklad, ki si je poleg Bubničevega imena nadel tudi ime nepozabnega foto-reporterja Maria Magajne in ki se je pred kratkim preimenoval v kulturno društvo, ohranjati spomin na zaslužnega novinarja ter hkrati spodbujati zlasti mlade k raziskovalnemu delu. Udeležba na 8. natečaju, ki je bil posvečen 1. svetovni vojni ob stoletnici njenega začetka je bila tokrat dokaj zadovoljiva. Na razpis so se odzvali tako najmlajši, to je osnovnošolci, kot starejši ljubitelji zgodovinskega raziskovanja. V redakcijo je namreč prispelo dvanajst pisnih prispevkov, v večini opremljenih z bogatim fotografskim in drugim dokumentarnim gradivom. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Ko- Albin Bubnič in Mario Magajna stanca Filipovič, Aleksij Kalc, Dušan Kalc, Breda Pahor in Dragica Ule, je imela kar zahtevno delo, da je iz kopice kakovostnih in tehtnih prispevkov izbrala najboljše. V kategoriji Osnovne šole so se na prvo mesto uvrstili učenci 4. in 5. razreda Osnovne šole Alojz Gradnik z Repentabra, na drugo pa učenci 3., 4. in 5. razreda COŠ Pinko Tomažič iz Trebč. Oboji so pod skrbnim in veščim mentorskim vodstvom OPČINE - Glasbena srečanja Drevi bo v gosteh MPZ Srečko Kosovel Po izjemnem uspehu predstave Češpe na figi KD Brce iz Gabrovice pri Komnu se v Prosvetnem domu na Op-činah obeta novo doživetje, tokrat glasbeno. Danes se ob 18. uri začenja niz Openska glasbena srečanja, ki vselej ponuja kakovostne glasbene trenutke. Letos še posebej, saj je sezona jubilejna, kajti minilo je štirideset let od prvega koncerta klasične glasbe v organizaciji Slovenskega kulturnega društva Tabor. Od takrat so se v openskem Prosvetnem domu vsako leto zvrstili najrazličnejši ansambli, solisti in orkestri. Društvo želi ta jubilej obeležiti s posebnim programom. Umetniški vodja Luca Ferrini je sezono začrtal tako, da je v goste povabil glasbenike in sestave, ki prav tako beležijo letos okroglo obletnico. Med temi je Moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, ki je svojo zgodovino zaokrožil na zavidljivo številko 70. Gre za zbor že mitskih razsežnosti, z izredno prehojeno potjo, saj se njegova zgodovina začenja leta 1944, ko je sestav nastal v viharnih letih druge svetovne vojne. Partizanski moški pevski zbor Srečko Kosovel je bil ustanovljen 5. junija leta 1944 v Gravini v Italiji. Pod umetniškim vodstvom Rada Simonitija se je zbralo veliko število primorskih fantov - taboriščnikov, ki so bili mobilizirani v italijansko vojsko. Že 11. septembra 1944 so imeli Kosovelovci v Bariju prvi koncert. Sledili so koncerti na Visu, v Ši-beniku in Splitu, Dubrovniku, Trebinju, Cetinju, Baru in Skadru. Od takrat je na svoji dolgi poti bil večkratni dobitnik zlatih in srebrnih priznanj na različnih tekmovanjih, je eden redkih velikih moških zborov na svetu. Oktobra je predsednik RS Borut Pahor odlikoval zbor z redom za zasluge. Zborovodja Matjaž Šček je želel jubileju vdahniti poseben pečat in je tako v sodelovanju s skladateljem Andrejem Missonom nastala kantata Primorska za moški zbor, solistko ter komorni orkester trobil, godal in tolkal. Pesmi za kan-tato je prispeval Primož Krečič in v njih razkril različne podobe Primorske in njenih ljudi, razvrstil jih je v štiri stavke, ki so imenovani po naslovih vodilnih besedil: Potegni burja, Od Soče do morja, Trta in Predaj se vetru. Soliska bo Ana Kodelja. Prijetna za poslušanje, z določeno težo in sporočilnostjo, skladba zagotovo predstavlja obogatitev slovenske glasbene zakladnice. Na tem projektu bo z zborom sodeloval pri nas že znani komorni orkester Nova iz Nove Gorice. Petinštiridesetletniki iz Brega so praznovali Brežani in brežanke, ki so letos praznovali 45 let, so se pred kratkim zbrali v gostilni Pod Slavnikom-Čendak v Podgorjah, da bi skupaj praznovali okroglo obletnico. Ob zvokih harmonikaša Marinota so prijetno poklepetali, zaplesali in zapeli. Za organizacijo večera se vsi udeleženci zahvaljujejo Pa-triciji in Denisu. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 16. novembra 2014 JERICA Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 16.34 - Dolžina dneva 9.29 - Luna vzide ob 0.37 in zatone ob 13.35. Jutri, PONEDELJEK, 17. novembra 2014 GREGOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,2 stopinje C, zračni tlak 1011,7 mb ustaljen, vlaga 83-odstotna, veter 7 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,4 stopinje C. OKLICI: Stefano Ciampalini in Fioren-za De Lorenzi, Francesco Bottan in Alice Cossutta, Odino Ambrosi in Dilara Sadiker, Francesco Parisi in Elena Za-myatina, Diego Ivancich in Michela Sollecito, Giuliano Curci in Erika Li-gabue, Giacomo Giovanni D'Agostino in Francesca De Giorgi. [I] Lekarne Nedelja, 16. novembra 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica -040 226165. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 - 040 308248. Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. novembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro- / svojih učiteljic predstavili pestro in zanimivo zastavljeno delo. Tolažilno nagrado prejmejo učenci 5. razreda OŠ Fran Mil-činski s Katinare. Za nižje srednje šole si prvo nagrado za zelo dobra prispevka delita 3.C razred šole Ivan Trinko iz Gorice ter dijaka Meta in Tinej Sterni s Kontovela. Tolažil-ne nagrade prejmejo Jansh Gergolet iz Doberdoba ter Lana Simonič in Mihaela Zrinj-ski iz Puconcev pri Murski Soboti. Med višjimi srednjimi šolami so se najbolje izkazali dijakinje in dijaki 3. klasičnega liceja France Prešeren, drugo mesto pa si ex equo delita Martin Poljšak z liceja Prešeren in Vedran Guštin iz Zgonika, ki pa obiskuje gimnazijo Poljane v Ljubljani. V kategoriji ljubiteljev gre prva nagrada Stojanu Glavini iz Boljunca, druga pa Veri Sardoč iz Trsta. Nagrajevanje bo v četrtek, 20. novembra, ob 10. uri v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah. TFSSTULEDI v «Čez tri gore, čez tri dole... (Mednarodno srečanje ljudskih pevskih in plesnih skupin) Občinsko gledališče France Prešeren v Boljuncu_ danes, 16. novembra ob 17. uri plesni in glasbeni popoldan Sodelujejo- Folklorna skupina GRADINA - Ilirska Bistrica Folklorna skupina KLAS - Horjul (Vrhnika) Glasbeni Ansambel ANO UR C0 AL1 PEJ DVEJ - Trst Folklorna skupina ŽIVANIT - Benečija Folklorna skupina STU LEDI ■ Trst ^ V sodelovanju z Zvezo Slovenskih Kulturnih Društev Ivi «Vljudno vabljeni. «Vstop prost. BMWWMMIMHB in Slovensko kulturno društvo ^rtinoymje Las SsL I iVIoPZ 7íiJ ííí iiíi VdHmIV t p i\í;il1 ki í'ri r íí vi Ü i'fdfi i\ k «BlaHíTíCTI íuhí «t -. i' i' ü i d. d 3d a 13Š0 UD ft dimes of? /?. mri SS t/Poáni \ áu Kino Pri društvu Vesela pomlad vsi skupaj pojemo iskrene čestitke naši zborovodkinji Andreji Štucin Cergol, ki je komaj dokončala magistrski študij na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem! sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040 630213. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.30, 20.30 »Interstellar«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La foresta di ghiaccio«. CINEMA DEI FABBRI - 11.00, 16.00, 18.00 »Terra di Maria«; 20.00, 21.45 »Pelomalo«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il sale della terra«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.40, 21.30 »Il giovane favoloso«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »Torneranno i prati«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.10 »Words and Pictures«; 18.15, 22.10 »Tre cuori«. KOPER - PLANET TUŠ - 21.00 »Bes«; 16.00, 18.20, 20.30 »Butec in butec DA«; 19.00 »Labirint«; 18.00, 20.20 »Medzvezdje«; 17.00 »Na koncu mavrice«; 21.15 »Ouija«; 18.15, 21.10 »Skoraj policaja«; 20.35 »Spomenik Majklu Džeksonu«; 15.00, 19.10 »Vloga za Emo«; 14.00, 14.45, 16.40, 18.40 »Čebelica Maja«; 14.20, 16.10 »Čebelica Maja 3D«; 14.15, 16.10 »Škat-larji«; 15.15, 17.10 »Škatlarji 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 18.00 »Picka Packa packata«; 20.00 »Kdo mi ugrabi ženo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 21.30 »Interstellar«; 15.15, 17.00, 18.50, 20.40, 22.20 »La scuola piu bella del mondo«; 11.00 »Pongo«; Dvorana 2: 11.00, 15.15, 16.50, 18.50, 20.15 »Il mio amico Nanuk«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »Nightcrawler - Lo scia-callo«; Dvorana 3: 18.40, 20.20, 22.00 »Andiamo a quel paese«; 11.00 »Mu- sei Vaticani«; Dvorana 4: 17.00, 22.00 »Confusi e felici«; 11.00, 15.15, 16.50 »Doraemon«; 11.00, 15.20 »Un fantasma per amico«. SUPER - 16.30 »Dracula Untold«; 18.30 »The Judge«; 21.00 »La spia«. THE SPACE CINEMA - 11.00, 14.45, 16.50, 18.05, 21.25 »Interstellar«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »La scuola piu bella del mon-do«; 11.10, 13.10, 15.10, 17.10, 19.10, 21.10 »Il mio amico Nanuk«; 11.05, 14.40, 17.10, 19.40, 22.10 »Night-crawler - Lo sciacallo«; 20.05, 22.10 »Clown - Nessun bambino e al si-curo«; 13.25, 17.35, 19.45, 21.50 »Andiamo a quel paese«; 11.10, 13.30, 15.30, 16.00, 18.05 »Dorae-mon«; 20.10, 22.10 »Dracula Un-told«; 10.45, 12.45, 14.50 »Un fantasma per amico«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.30 »Interstellar«; 15.40 »Un fantasma per amico«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »An-diamo a quel paese«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 20.10, 22.10 »La scuo-la piu bella del mondo«; Dvorana 4: 18.15, 20.10, 22.10 »Tre tocchi«; 15.00, 16.40 »Doraemon«; Dvorana 5: 15.45, 17.15, 20.00, 21.30 »Torne-ranno i prati«. Loterija 15. novembra 2014 Bari 57 22 38 18 80 Cagliari 72 3 33 88 36 Firence 31 71 3 76 61 Genova 14 31 68 39 24 Milan 37 20 80 32 18 Neapelj 14 88 26 35 59 Palermo 5 2 63 76 67 Rim 47 58 61 35 82 Turin 42 73 58 76 36 Benetke 86 85 77 50 10 Nazionale 48 10 45 34 80 Super Enalotto Št. 137 28 42 62 64 79 80 jolly 18 Nagradni sklad 40.230.612,76 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 9 dobitnikov s 5 točkami 29.751,06 € 477 dobitnikov s 4 točkami 565,73 € 20.257 dobitnikov s 3 točkami 26,53 € Superstar 61 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 56.573,00 € 121 dobitnikov s 3 točkami 2.653,00 € 1.619 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.990 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 30.031 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 16. novembra 2014 9 KRT slovensko planinsko . društvo . . _ . trst vabita na predavanje »Kraško rastlinstvo in danosti, ki ga pogojujejo« s prof. Marinko Pertot ponedeljek, 17. novembra ob 18. uri na sedežu Kru.ta v ul. Cicerone 8, Il.nad. Sklad Mitja Čuk vabi na predavanje docenta dr. Andreja Vranica specialista nevrokirurgije Univerzitetni klinični center Ljubljana HRBTENICA in GIBANJE WW Slovenski oder Trst Čarobno ogledalo Owwna dom j pri Sv. Iv,iii j ;ul. ßrandesia 21) din« ot Mri Id t>b 1730 SdrfFdííF JCWFte steift AiMnat^optHipiía tv n A Zadrufnakraikabcnka * PREPREČIMO BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTENICI v petek, 21. novembra 2014 ob 19.00 uri na sedežu Sklada Proseška ulica 131 0 Prireditve »ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE...« - Mednarodno srečanje ljudskih pevskih in plesnih skupin, v sodelovanju z ZSKD, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Danes, 16. novembra, ob 17. uri plesni in glasbeni popoldan: Folklorna skupina Gradina - Ilirska Bistrica; Folklorna skupina Klas - Horjul (Vrhnika), Glasbeni ansambel Ano ur'co al' pej dvej - Trst, Folklorna skupina Živanit -Benečija, Folklorna skupina Stu Ledi - Trst. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo danes, 16. novembra, na sporedu predstava »Čarobno ogledalo« v izvedbi Slovenskega odra iz Trsta. Prva predstava bo ob 16. uri in druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL predstavljata gledališko predstavo, s skupino Il Gabbiano, v tržaškem narečju »Forsi che si... forsi che no« danes, 16. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD TABOR - Prosvetni dom, Opčine prireja danes, 16. novembra, ob 18.00 Openska glasbena srečanja z MoPZ Srečko Kosovel in orkestrom Nova -dirigent Matjaž Šček. Vabljeni. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju, ob koncih tedna, do 23. novembra na ogled razstave »Pijača med prvo svetovno vojno«. Urnik: danes, 16. in 23. novembra, 9.30-12.00 ter 15.0019.00; v petek, 21. novembra, 16.0019.00; 22. novembra, 16.00-19.00; Zamisel-material: Bruno Santini in Marco Perrino. SKD VIGRED vabi v sredo, 19. novembra, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na kulturni večer »Pesmi in pisma iz 1. svetovne vojne« z MoPZ Kraški dom. ŠC MELANIE KLEIN vabi na predavanje »Hujšanje brez diete z metodo F. Simoni«. Pričakujemo Vas v sredo, 19. novembra, ob 20. uri na Opčinah, Ul. della Vena 8/1. Število mest je omejeno. Za prijave: info@melanie-klein.org, 345-7733569. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na izjemen dogodek, ob odprtju sezone in začetku ciklusa predavanj, in sicer na ogled monokomedije »Vera levega razbojnika« z zabavno in obenem razmišljujočo vsebino. Avtor in izvajalec je znani in priljubljeni igralec Gregor Čušin. Vabljeni vsi v Fin-žgarjev dom v četrtek, 20. novembra, ob 20.00. KLUB PRIJATELJSTVA ter Vincenci-jeva Konferenca vabita na srečanje ob 70-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja. Ivo Jevnikar bo vodil spominski poklon patru s sodelovanjem prof. Marije Cenda, ki bo predstavila knjigo o p. Corteseju, avtorice Elene Blancato, ki bo tudi sama POGREBNO PODJETJE 07trenutku žahsti... ..M tradicija OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! spregovorila, in predvajanjem dokumentarca o njegovem liku in zgodbi, v četrtek, 20. novembra, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, I. nad. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 iz Boljunca vabita v četrtek, 20. novembra, ob 20.30 v društveni bar n' G'rice, na predstavitev digitaliziranega društvenega arhiva, koledarja za leto 2015 z umetniškimi deli Stanota Žerjala ter na otvoritev razstave nekaterih njegovih slik. SDD JAKA ŠTOKA vabi na predstavitev pesniške zbirke Katarine Jeretin Ferluga »Narisala sem pesem zate«, ki bo v petek, 21. novembra, ob 20. uri v Pahorjevi knjižnici v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. Ob prisotnosti avtorice bo o njej spregovorila Majda Cibic, na ogled pa bo tudi razstava avtoričinih slik. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom USCI FVG, prireja v petek, 21. novembra, ob 20.30 »Cupranje: barkovljansko narečje v pesmi in besedi«. Cuprali bodo domači pevci, glasbeniki in pripovedovalci: otroci, solisti in glasbeniki Glasbene Kambrce, Mladinska pevska skupina, ŽVS Barkovlje. Zborovodja in glasbeni vodja A. Pertot, pri klavirju Beatrice Zonta, zborovodja otrok Tina Renar, scenarij in povezovanje Ladi Vodopivec. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v soboto, 22. novembra, ob 20.30 v društvene prostore na odprtje razstave miniaturnih prikazov življenja in dela istrskih ljudi umetnice Danile Tuljak »Zvestoba koreninam«. Večer bosta popestrila glasbena skupina Vruja iz Kopra in ŽPZ Ivan Grbec. NIT TRADICIJE: predstavitev zbirke arhivskih posnetkov Stanota Žerjala in brochure »Kultura, bogastvo skupnosti«, avtorjev M. Pahorja in B. Žerjala v soboto, 22. novembra, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Pobuda društva SKD F. Prešeren, izpeljana s podporo Dežele FJK in pod pokroviteljstvom občine Dolina. NAGRADA DARKO BRATINA - Poklon viziji - Kinoatelje, vabi v nedeljo, 23. novembra, ob 18. uri v Gledališče Miela na projekcijo filmov letošnje nagrajenke Laile Pakalnina »Snow cra-zy/Sneg« in »Pizzas/Pizze«. Prisotna bo tudi avtorica filmov. V UMETNIŠKEM IN KULTURNEM CENTRU SKERK, Trnovca 15, je na ogled do 26. novembra velika razstava o zgodovini in delih arh. Maksa Fa-bianija z 250 velikimi reprodukcijami slik in dokumentov. Na voljo brezplačni bogat katalog. Urnik: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 17.30. Vodeni ogledi ob sobotah ob 15.00 in ob nedeljah ob 11.30. MATJAŽ HMELJAK razstavlja svoje grafike »Fragmenti« dela od leta 1996 do 2014 v kavarni Stella Polare v Trstu do 8. decembra. t Zapustil nas je naš dragi Dino Regent Sin Franko z Eleno, Sašo in Anjo, sin Mauro s Petro, Mijo, Emo in Jakobom ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v ožjem družinskem krogu. Devinščina, 16. novembra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono Luigi Sosič (Slavko Francinov) Nič več te ni med nami, da bi skupaj modrovali, se uspehov veselili, skrb in žalost si delili. Hvala ti za vse vsi tvoji Od njega se bomo poslovili v sredo, 19. novembra, od 9.00 do 11.20 v mrtvašnici v Ul. Costalunga. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Opčine, 16. novembra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi dragega moža in očeta Slavka izrekamo Mariji in svojcem naše iskreno sožalje Sonja, Anamarija in Andrej Ob boleči izgubi dragega Slavkota izrekajo družini in svojcem iskreno sožalje Egon, Katja in Robert Agrososič S.r.l. izreka družini in svojcem občuteno sožalje ob težki izgubi Slavkota, bivšega lastnika in ustanovitelja podjetja. t Zapustila nas je naša draga Guglielma Mauri por. Dussi (Vilma) Žalostno vest sporočajo mož Ugo, hči Daniela in Massimo, Alessio in Caterina, sin Giulio, brat Walter z družino, botra Silvestra ter ostalo sorodstvo Zadnji pozdrav v sredo, 19. novembra, od 9.30 do 11. ure v mrtvašnici v Ul. Costalunga s sveto mašo. Sledil bo pokop na pokopališču v Se- sljanu. Devin, 16. novembra 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina t V objemu najdražjih je mirno zaspal naš dragi Vojmir Olenik Za njim žalujejo sestra Norma z družino, teta Gizela in ostalo sorodstvo Pozdravili ga bomo v sredo, 19. novembra, od 10. do 12. ure v poslovilni vežici v Ul. Costalunga z verskim obredom. Ob 13. uri bo sledil pogreb na pokopališču v Mačkovljah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Mačkovlje, 16. novembra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda t Zapustila nas je naša draga žena, mama in nona Irma Legiša por. Sardoč Žalostno vest sporočajo mož Luciano, sinovi z družinami, sestra Silvana z možem in vnuk Sebastiano. Pokojnico bomo pozdravili v ponedeljek, 17. novembra, od 9. do 10. ure v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v šempolajski cerkvi v četrtek, 20. novembra, ob 11. uri. Prečnik, 16. novembra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav dragi sestrični Irmi Stanka, Boška in Edvin Ob izgubi naše drage sopevke Irme izreka občuteno sožalje možu Lucianu, sinovom, sestri Silvani in ostalim sorodnikom šempolajski farni zbor Ob težki izgubi drage Irme izrekajo prizadeti družini globoko sožalje Fernando in Silva, Nini in Anica z družinami Z družino sočustvujejo prijatelji nabrežinskega balinarskega društva ZAHVALA Silvana Prašelj vd. Starec Zahvaljujeva se duhovniku gospodu Mihaelu in pevkam s Kontovela, gospe Veri SKD Barkovlje za lepe besede ter vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili najino mamo. Magda in Walter 13.11.2011 Draga 13.11.2014 Marina, vedno v naših srcih. Družina 10 Nedelja, 16. novembra 2014 TRST / Gospodu župniku Žarku Škerlju iskreno čestitamo za okrogli rojstni dan. Župljani iz Gročane, Peska in Drage VPadovo je štorklja priletela, malo Asio v naročje položila in vseh nas razveselila. Mamici Irini in očku Ivanu čestitamo, mali Asii pa iz vsega srca želimo sreče in veselja. Nono Sergij, stric Peter z Jasmino in pranona Paula Dragemu sodelavcu, organizatorju in dragocenemu prijatelju želimo še veliko zdravih in srečnih dni. Vse najboljše, Sergij! i Vsi iz Donizettijeve ulice ¿i Čestitke Irino in Ivana je osrečilo rojstvo brhke ASIE. Vsem trem želijo obilo razposajenega veselja Divna, Igor ter Vasja in Vanja z družinama. Eva, Lara in Dean komaj čakajo, da se bodo z Asio igrali. Tudi naš Keko je nonič postal, malo ASIO bo pestoval. Iskreno čestitamo mamici Irini in očku Ivanu, novorojenki pa želimo vso srečo v življenju. Vsi pri TFS Stu Ledi. Gospod ŽARKO ŠKERLJ, župnik v Bazovici, praznuje pomemben življenjski jubilej. Naj mu Vsemogočni nakloni mnogo zdravja in moči, da bo še veliko let uspešno deloval v Gospodovem vinogradu. To mu iskreno vošči župnijska skupnost! S Izleti SPDT prireja danes, 16. novembra, jesenski pohod skozi geološki čas. Zbirališče ob 8.45 v Gropali na cesti, ki vodi do nekdanjega mejnega prehoda. Tri urnemu pohodu bo sledil ogled razstave »Pozabljeni rudniki« v Didaktičnem centru gozdne uprave v Bazovici. V primeru slabega vremena je predviden le ogled Didaktičnega centra in razstave. Za prečkanje državne meje morajo udeleženci obvezno imeti pri sebi veljavno osebno izkaznico. V SKLOPU GORIŠKEGA FESTIVALA E'STORIA bo zgodovinski avtobus eStoriabus odpotoval na dvodnevni izlet z naslovom »Soška fronta«, v odkrivanje krajev prve svetovne vojne na Goriškem in Kobaridu v soboto, 22. in nedeljo, 23. novembra. Goriški Kras bo tema izleta, ki bo potekal 13. decembra. Od 15. do 17. decembra, bo izlet v London z novinarjem Willia-mom Wardom. Info in prijave na tel. 0481-539210 in 349-3052235 ali even-ti@leg.it (od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro). OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, prireja v nedeljo, 23. novembra, zadnji brezplačni vodeni izlet jesenskega ciklusa doline Glinščice »Na daljnem vzhodu: v odkrivanju Goli-ča«. Izlet traja približno 3 ure namenjen odraslim in družinam (otroci od 8. leta dalje). Štart ob 10. uri iz Gro-čane. Za info in prijave izletov tel. 366- 9571118 (ponedeljek - petek 14.0017.00), info@riservavalrosandra-glin-scica.it. KRU.T - zaključuje se vpisovanje na izlet v Treviso v ponedeljek, 8. decembra, z vodenim ogledom razstave »Japonska od samurajev do animejev« in popoldanskim sprehajanjem med božičnimi stojnicami in po praznično okrašenem mestu. Info in vpisovanje na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. H Šolske vesti DIZ J. ŠTEFANA sporoča, da v torek, 18. novembra, od 18.30 do 19.30 bodo na šoli potekale individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU vabi na letošnjo prvo Pikijevo ustvarjalnico v torek, 18. novembra, ob 16.00 v knjižnici Karla Široka. Knjigo avtorice Ide Mlakar »Kako sta Bi-bi in Gusti preganjala žalost« nam bo prebrala Kresnica Kovačič. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2014/15 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Prošnje, opremljene z ustrezno dokumentacijo, je treba predložiti do 26. novembra. Info: Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102, tel. 040-2017375. Ü3 Obvestila MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi danes, 16. novembra, ob 16. uri v Mladinski dom na srečanje z misijonarjem g. Bajcem. Misijonar nam bo prikazal svoje dolgoletno delovanje na Slonokoščeni obali. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludo-teka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Info na tel. št. 040-299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. SK DEVIN prireja Smučarski sejem v prostorih Coop GranDuino v Devinu. Sejem: danes, 16. novembra, 10.0019.30. Prevzem opreme: 17. in 18. novembra, 10.00-19.30. SKD SKALA iz Gropade sporoča, da bo danes, 16. novembra, ob 19.00 bo koncert MePZ Skala/Slovan, MIVS AnaKrousis in ansambla Les 7 notas del cha-cha. Vabljeni. SKD VALENTIN VODNIK IN MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabita na tradicionalno Martinovanje danes, 16. novembra, ob 17.00 v društvenih prostorih. Nastopajo MoPZ V. Vodnik in Mali kitaristi iz Brega. CENTER ZA LAŽJE UČENJE IN ŽIVLJENJE SEŽANA - vabi na dan odprtih vrat s predstavitvijo brezplačnih delavnic za učence in praznovanje 1. rojstnega dne, ki bo v četrtek, 20. novembra, popoldan v Sežani, Partizanska c. 37/a. Pod vodstvom inova-torke novih učnih metod Mojce Stoj-kovič. Za delavnice od 14.30 do 17.30 so obvezne prijave do 17. novembra na info@lazjeucenje.si ali tel. 0038631314641. DSI vabi v ponedeljek, 17. novembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na okroglo mizo z naslovom »Skok iz slovenske medijske predvidljivosti«. Sodelovali bodo zgodovinar Renato Podberšič ml, časnikar Tino Mamic in moderator Jani Drnovšek. Začetek ob 20.30. KROŽEK KRUT IN SKD VIGRED pristopata k solidarnostni akciji »Poda-rimo.si« in zbirata oblačila, obutev (za otroke in odrasle), šolske potrebščine, igrače, posteljnino, itd... za Zvezo pri- jateljev mladine Slovenije še v ponedeljek, 17. novembra, od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju po domeni na tel. 380-3584580. Manjše količine blaga se lahko odda tudi na društvenem sedežu Kruta, Ul. Cicerone. KRU.T IN SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabita na predavanje »Kraško rastlinstvo in danosti, ki ga pogojujejo« s prof. Marinko Pertot, v ponedeljek, 17. novembra, ob 18. uri na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, II. nad. Prijave in dodatne info na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi svoje člane na redni občni zbor v ponedeljek, 17. novembra, v prvem sklicu ob 20.00 in v drugem ob 20.30 v društveni prireditveni dvorani. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 17. novembra, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). MATEMATIKA JE NEIZČRPNA, zato matematični krožek nadaljuje z delom. Vabljeni vsi dosedanji zvesti člani in novinci, saj za naš konjiček ni potrebno predznanje. Zelo dobrodošli tudi strokovnjaki, ti bi občutno dvignili raven naših srečanj. Prvo srečanje bo v torek, 18. novembra, ob 17.00 v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu na Padričah v torek, 18. novembra, ob 20.45 redna pevska vaja. V petek, 21. novembra, ob 20.45 seja odbora. ŠIVANJE NOŠ V BOLJUNCU pri SKD F. Prešeren bo vsak torek od 17. do 19. ure v društveni sobi občinskega gledališča F. Prešeren. Prvo srečanje bo v torek, 18. novembra, ob 17. uri. DAVČNI URAD OBČINE REPENTA-BOR sporoča, da bo na razpolago občanom za izračun davkov TASI in IMU (rok zapadlosti 16. decembra) vsako sredo od srede, 19. novembra dalje od 9.30 do 17.00. S seboj prinesite kopije plačil predujmov in katastrske izvlečke. Za izračun lahko uporabite program na www.monrupino-repentabor.it. Dodatne info in pojasnila na tel. 040-327122, 040-327335. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA sklicuje v četrtek, 20. novembra, srečanje za vse člane in tiste, ki bi želeli postati člani. Po predavanju ob 18.30, bo sestanek, kateremu bo sledila družabna večerja. Info in prijava: 320-7431637 ali center.har-monija@gmail.com. ZALOŽBA MLADIKA, ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN KRUT prirejajo v petek, 28. novembra, obisk 30. Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani z avtobusnim prevozom. Odhod s Trga Oberdan ob 9.00 in z Op-čin izpred Finžgarjevega doma ob 9.15. Povratek v Trst okrog 17.00. Prijave sprejema založba Mladika, Ul. Donizetti 3, tel. 040-3480818, redak-cija@mladika.com. Prijava je možna do srede, 20. novembra. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD S. TONČIČ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko leto 2014/2015. Prijavijo se lahko študenti in študentke, ki imajo stalno bivališče ali so rojeni v FJK ter se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih. Vloge sprejemamo do 21. novembra, na sedežu sklada (Ul. Gin-nastica 72) ali na tajnistvo@sklad-toncic.org. Podrobnejši pogoji razpisa so objavljeni na spletni strani sklada: www.skladtoncic.org. DELAVNICA KUHANJA z dobro poznavalko kraške kuhinje Vesno Gu-štin, avtorico knjige »Je več dnevou ku klobas«. Tečaj bo potekal v Trstu, Ul. Androna del Pane 7, v soboto, 22. novembra. Info in prijave na tel. št. 0402460879 ali 392-2109031. ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen vinu »Schioppettino di Prepotto«. Po-kušnjo bomo izpeljali v torek, 25. novembra, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Informacije in prijave na tel. 333- KD Melodija vabi na koncert z ANO URCO AL PEJ DVEJ in gosti v nedeljo, 30. novembra, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Društvo Finžgarjev dom vabi na ogled monokomedije za smeh in razmislek VERA LEVEGA RAZBOJNIKA besedilo in izvedba: GREGOR ČUŠIN ČETRTEK, 20. novembra, ob 20.00 Finžgarjev dom V SALEŽU PRODAM HIŠO. Lepa pozicija, dvorišče, mali vrt. Info: 348-3968222 Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, -na- okroglo mizo O slovenskem medijskem prostoru Sodelovali bodo zgodovinar Renato Podberšič ml., časnikar Tino Mamic in moderator Jani Drnovšek Začetek ob 20.30 9857776, trieste@onav.it, www.onav-trieste.jimdo.com. PRAVLJIČNA GOSTJA - Oddelek za mlade bralce NŠK bo obiskala gostja, prevajalka in babica Irena Lampe, ki bo v četrtek, 27. novembra, ob 17.00 podala v prostorih Narodnega doma, Ul. Filzi 14, pravljico malim obiskovalcem knjižnice. Toplo vabljeni! JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek, do najkasneje 28. novembra, na upravnem sedežu, Prose-ška ulica 71. 30-LETNIKI POZOR!! Vabljeni na večerjo v gostilno v Bazovici, ki bo v soboto, 29. novembra ob 20. uri. Potrdite vašo prisotnost odgovornim. 45-LETNIKI (1969) od Milj do Štivana, se bomo srečali v soboto, 13. decembra, ob 20.00 v Križu. Za prijave pokličite najkasneje do nedelje, 30. novembra, na tel. 333-6170026 (Patri-zia), 346-2197404 (Ivo) in 3356008774 (Pavel). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si odprta prijavnica za Primorsko poje 2015. Rok prijave zapade 30. novembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi v nedeljo, 30. novembra, na obisk Knjižnega sejma s prevozom in ogled predstave »ArTSpre-hod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu«, ki bo ob 17.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Odhod s Trga Oberdan ob 10.00. Prijave na tel. 040-635626, od ponedeljka do petka 9.00-13.00. S Poslovni oglasi SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine OPENSKA GLASBENA SREČANJA DANES, 16. novembra, ob 18. uri MOŠKI PEVSKI ZBOR SREČKO KOSOVEL in KOMORNI ORKESTER NOVA dirigent Matjaž Šček PRODAM 4 zimske gume znamke kumho, velikosti 135/80 R13 (rabljene 3.000 km). Tel. št.: 040-824528. PRODAM avto toyota rav 4D sol, letnik 2004, plave metalizirane barve, 3 vrata, servisiran. Cena po dogovoru. Tel. št.: 320-1614713. PRODAM mercedes CLK kompressor v zelo dobrem stanju. Ugodna cena. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM plug obračalnik »ročni« znamke biagioli. Tel. št.: 338-1082653. PRODAM zazidljivo zemljišče pri Dom-ju 1300 kv. m. Tel. št.: 347-1889887. V PREBENEGU imamo še enega psička majhne rasti. Ljubimci naj se oglasijo na tel. št.: 040-231855, 040-213821. VRTEC NA KRASU išče v dar dva traktorja na nožni pogon za igro na vrtu, v odličnem stanju. Tel. št.: 3286238108. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 23. novembra. Tel. 040-229439 KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SALEŽ 44, je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel.: 040-229253 KMETIJA DEBELIS je na Kolon-kovcu odprla agriturizem do 16.11.2014. Tel. 347-3648603 - zaprto ob sredah VINOTOČ (OSMICA) PRI KAM-NARJEVIH v Volčjem Gradu bo za Martinovo odprt danes. E Mali oglasi m 0smke 40-LETNA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb ali kot pomočnica pri hišnih opravilih. Tel.: 3497112722. PRODAM 2 soda inox po 400l vsak, 2 kadi po 500l, kad za pretok, stroj za mletje, stroj za prešanje. Cena po dogovoru. Tel. št. 333-1597015. BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. št. 040299453. BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu. Tel. št. 040-327135. / KULTURA Nedelja, 16. novembra 2014 1 1 trieste prima - Mednarodna srečanja s sodobno glasbo Duo Šiškovič-Ferrini s tremi praizvedbami Slovenska glasba je na Mednarodnih srečanjih s sodobno glasbo Trieste Prima vedno imela pomembno mesto, kajti ustanovitelj in dolgoletni umetniški vodja festivala Giampaolo Coral je tako s slovenskimi kot s hrvaškimi, pa tudi ostalimi vzhodnoevropskimi glasbeniki, navezal plodne, večkrat tudi prijateljske stike. Tradicijo nadaljuje tudi novi predsednik društva Chromas Corrado Rojac, ki je letos povabil dva domača glasbenika, katerih umetniška pot je tesno vezana s Slovenijo. Tržaški violinist Črtomir Šiškovič je več let študiral v Ljubljani, preden je odšel na izpopolnjevanje v tujino, potem pa je bil dolgo let prva violina kvarteta Tartini, s katerim je osvojil tudi nagrado Prešernovega sklada. Pianist Luca Ferrini je našel svojo pot v Sloveniji, kjer je zaposlen kot pedagog na GŠ Koper in kot korepetitor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, s Šiškovičem pa ima za seboj že veliko skupnih nastopov in posnetkov. Program je vseboval kar tri praiz-vedbe skladateljev iz naših krajev, začel se je z mladim goriškim ustvarjalcem, ki mu je Rojac naročil skladbo: Patrick Quag-giato je dejal, da se mu je zamisel porodila, ko je kot tolkalec sodeloval pri izvedbi Vojakove zgodbe Igorja Stravin-skega, zato je sonato imenoval kar Stra-sonata, v poklon velikemu ruskemu mojstru. Le začetna kadenca, ki je poverjena violini, se razvija v prostem postopku, nato pa je glasba uokvirjena v dokaj razpoznavno neoklasično obliko, ki se izraža tudi v naslovih stavkov Cadenza-Allegretto-Tango-Aria- Rag-time in Finale. Tako Šiškovič kot Ferrini nista imela težav pri odčitavi partiture, ki je stekla dopadljivo in razgibano. Sledila je skladba, ki jo je pokojni Giampaolo Coral spisal za mednarodni natečaj Trio di Trieste: Tre colori-Tri barve, med katerimi je za violino izbral rdečo, kot močan pečat instrumenta, katerega zvočne dimenzije ponujajo res bogato izbiro. Prelivanje rahlejših barv s fla-žoleti in bolj temperamentnih pasaž je Ši-škovič prepričljivo ponazoril, v partituro Črtomir Šiškovič in Luca Ferrini na petkovem koncertu v Trstu fotodamj@n pa je lepo vpleten tudi citat Beethovnovega godalnega kvarteta. Matej Bonin je mlad ustvarjalec iz Kopra, ki se je šolal pri Urošu Rojku, kar pomeni odločno usmeritev v najsodobnejše evropske tokove. Prejel je že nagrado Prešernovega sklada in za festival Trieste Prima napisal skladbo, katere naslov je ostal do zadnjega trenutka nedorečen, Corrado Rojac pa nam ga je razkril v predstavitvi: Izgubljeni v vetru-Persi nel vento. To so bili zvoki, ki jih je violina prelivala vzporedno s klavirjem, se tu pa tam osamosvojila z lastnimi barvami, ki so bile večinoma ostre, kot mrzel veter, ki briše vtise in spomine. Tudi argentinski tolkalec in skladatelj italijanskega porekla Fabian Perez-Tedesco, ki v Trstu živi že več kot dvajset let , se je rade volje odzval na vabilo društva Chromas ter spisal Capriccio, skladbo, ki se je odprla z otožnim melo-som, nato pa postopoma zgostila in pospešila ritem do izredno virtuoznega epiloga, v katerem je Šiškovič pokazal svojo izpiljeno tehniko. Naš rojak igra na dra- goceno violino Guadagnini, katere zvok je posebno lepo ovrednotil zadnjo skladbo na sporedu: Rondo-fantazija Danila Švara. Gre za Slovenca iz Ricmanj, ki je v Frankfurtu l.1925 diplomiral iz političnih ved, svoje življenje pa nato posvetil glasbi in se v slovenskem prostoru uveljavil kot odličen skladatelj in cenjen pedagog. Daleč od tveganih eksperimentalnih prijemov je Švara izbral neoklasi-čno estetiko, ki zaznamuje večino njegovih del in tudi skladbo, ki sta nam jo Ši-škovič in Ferrini dovršeno predstavila: mojstrsko izdelan kontrapunkt v svetlih barvah, ki omilijo strogost zasnove in dopuščajo obema glasbiloma muzikalno fra-ziranje, je dokazal tehtnost in izvirnost Švarovega ustvarjanja. Duo Šiškovič-Ferrini je v gostoljubni dvorani Muzeja Revoltella požel dolge in zaslužene aplavze dokaj številnega občinstva, naslednje srečanje bosta 20. novembra oblikovala violinistka Noëlle-Anne Darbellay in hornist Olivier Darbellay. Katja Kralj trst - Operna sezona gledališča Verdi Gostovala bo tudi ljubljanska Opera Uprava rimske Opere je odpustila iz službe orkester in zbor, ista usoda grozi pomembni instituciji, kot je Mag-gio Musicale fiorentino, in novica je izzvala ničkoliko zaprepaščenih komentarjev iz omikane Evrope, rimska vlada pa ne kaže, da bi ji bila operna kultura posebno pri srcu, saj je minister Franceschini pred nedavnim izjavil, da se mu zdi število 14 gledališč previsoko (v Nemčiji jih deluje preko 50) ... res klavrno stanje, ki se mu italijanske operne hiše upirajo kot pač morejo. Tržaško gledališče je izdelalo triletni sanacijski načrt, ki ga je ministrstvo odobrilo, vsi nameščenci že dobivajo nižje plače, politika varčevanja pa se izvaja s koprodukcijami, ki pomenijo lep prihranek za vse sodelujoče ustanove. V tem duhu je nadzornik in umetniški vodja Claudio Orazi zasnoval operno sezono, ki se bo odprla 18.decembra in zaključila 5. julija, šest oper in en balet za skupno 42 predstav. Z enoletno zamudo bo tudi Trst vendarle počastil 200-letnico Wagner-jeva rojstva: koprodukcija s slavnim festivalom iz Bayreutha in opero iz Leipziga bo svečano odprla sezono z Das Liebesverbot (Prepoved ljubezni), drugo opero enaindvajsetletnega komponista. Dirigiral bo Oliver von Dohna-nyi, režijo je podpisal Aron Stiehl, scene Jürgen Kirner, kostume Sven Bindseil. Dve ponovitvi bosta 20. in 21. decembra, ostale tri pa 2., 3. in 4. januarja. Od 29. januarja do 8. februarja bo na odru Verdijev Nabucco v postavitvi, ki jo je tržaško gledališče izdelalo za gledališči v Padovi in Bassanu del Grappa; med drugimi bo pela Dimitra Theodossiou, dirigiral bo Giampaolo Bisanti, Stefano Poda pa je avtor režije, scenografije, kostumov in luči. Tudi Denis Krief je umetnik, ki želi biti odgovoren za celotno postavitev: lani je za Firence pripravil Gluckovo opero Or-fej in Evridika, ki jo bomo lahko poslušali od 5. do 15. marca pod vodstvom Filippa Marie Bressana, med pevci odlični Laura Polverelli in Marina Comparato. Po dvaindvajsetih letih se v koprodukciji s Firencami vrača Cam-piello Ermanna Wolf-Ferrarija: v pevski zasedbi bo tudi zimzelena dvojica Claudio Orazi fotodamj@n Max Rene' Cosotti in Daniela Mazzu-cato, ki sta bila prisotna na predstavitvi; od 9. do 19. aprila bo opero dirigiral Francesco Cilluffo, režiser bo Leo Muscato, scenograf Tiziano Santi, ko-stumografinja Silvia Aymonino. Direktor ljubljanske Opere Peter Štular je s koreografinjo Tanjo Niškovic predstavil Labodje jezero, pomemben znak sodelovanja, ki utrjuje zveze med Ljubljano in Trstom: balet Čajkovskega bo zvest tradiciji a z novimi prijemi, ki so jih sooblikovali koreograf Lynne Charles in scenografa Vadim Fiškin ter Miran Mohar, od 7. do 13. maja bo balet dirigiral Marko Gašperšič. Štular je izrazil veselje ob sodelovanju ter povabil občinstvo iz širše Primorske na zanimivo ljubljansko sezono. Od 28. maja do 7. junija bo na odru Donizettijev Don Pasquale v koprodukciji z Bologno; režiser je Stefano Vizioli, dirigiral bo Hi-rofumi Yoshida, scene in kostume je pripravila Susanna Rossi Jost. Sezono bo sklenil Verdijev Falstaff, na odru od 25. junija do 5. julija, produkcija prihaja iz Barija, scene je narisal Nicola Ru-bertelli, kostume Zaira de Vincentis. Občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim je dejala, da si bodo z gledališčem vedno bolj prizadevali za vzgojo mladega občinstva z obiski vaj in predstav, ki so doslej zajeli veliko število šolarjev od osnovnih do višjih šol, Orazi pa se je na koncu zahvalil vsem gledališkim delavcem, tako glasbenim kot tehničnim in upravnim, kajti njihovo dragoceno delo omogoča preživetje ustanove. Katja Kralj moderni balet - Ljubljanski Cankarjev dom Romantična zgodba Ane Karenine v privlačni plesni verziji zagrebškega baleta Biti živo truplo ali mrtev grešnik? Tako se po Tolstoju sprašuje Valentina Turcu. Grešnik oziroma grešnica je Tolstojeva Ana Karenina, ki je po številnih priredbah postala tudi osrednji lik baletne predstave Hrvaškega narodnega gledališča (Hrvatsko narodno kazalište, HNK) iz Zagreba. Valentina Turcu je za zagrebški baletni ansambel pripravila odrsko priredbo in dramaturški osnutek predstave, pri kateri je sodelovala tudi kot soavtorica glasbenega koncepta. S koreografom Leom Muji-cem je Tolstojevi zgodbi dodala izbor instrumentalnih del Čajkovskega. In tako je nastala baletna predstava Ana Karenina, ki so jo premierno odplesali 4. aprila letos, v ljubljanskem Cankarjevem domu pa z njo navdušili v ponedeljek, 10. novembra. Tolstojevo romantično zgodbo so avtorji podkrepili z dobro premišljenim izborom skladb Čajkovskega, ki so jih posneli odlični interpreti. Zaznaven je že začetek, za katerega sta Valentina Turcu in Leo Mujic izbrala odlomke iz Koncerta v D duru za violino in orkester, op. 35. Kot pojasnjuje avtorica priredbe, so se pri realizaciji baleta osredotočili na like, njihove značaje, čustva in medosebne odnose. Vsebina zgodbe je splošno znana, kar gledalcu omogoča lažje spremljanje baletne predstave. Iz Tolstojevega romana so oblikovalci baletne predstave izluščili ključne prizore, ki pripovedujejo zgodbo, predvsem pa osvet- ljujejo posamezne like in njihove medsebojne odnose. Odrsko dogajanje se začne pri Oblonskih, v moskovskem domu Aninega brata, ki je poprosil sestro za pomoč, da bi zgladil spor z ženo Dolly (izvedela je za moževo nezvestobo). Umirjeni Ani podvig uspe, vendar se med bivanjem v Moskvi zaljubi v mladega častnika Vronskega. Vanj je zagledana tudi Dollyna sestra Kitty, ki zaradi neuslišane ljubezni zboli. Nelagodno se počuti tudi Ana Karenina, ki se ob vrnitvi domov v SankPeterburg izpove možu. Veliko starejši Karenski prosi ženo, s katero ima sina, naj bo diskretna. To Ani, ki se je povsem prepustila ljubezni, ne uspe, zanosi in Karenin prizna punčko za svojo. Obso- janje visoke družbe, ki sicer še vedno vabi v svojo sredo mladega oficirja, medtem ko je Ana nezaželena, prihaja vse bolj do izraza. Karenin zavrača ločitev, Vronski postaja vse bolj zlovoljen. Ana je osamljena, Vronski rad ponočuje; ko Ana ne vidi več nikakršnega izhoda, se vrže pod vlak. To je v grobem zgodba, ki jo člani zagrebškega baletnega ansambla odplešejo na odru. Kot že rečeno, so avtorji baleta želeli osvetliti predvsem posamezne like in odnose med njimi. Tako ob zaključku prvega dela zelo nazorno izpostavijo odnose v glavni trojici: Vronski in Karenin s svojimi odločitvami Ano »pribijeta na križ«. Veliko pozornost so nadalje namenili ženskim likom in dejstvu, da so se ženske po eni strani morale bolj podrejati družbenim normam po drugi pa so večkrat bile tudi najtrše zagovornice ustaljenih navad. Lepo je tudi prikazano Tolstojevo stališče, češ da je nesreča greh, ob tem pa je tudi družbeno obsojanje neutemeljeno. Vse to je bilo učinkovito odplesano: ansambel zagrebškega gledališča je še enkrat upravičil svoj sloves. Še posebej so blesteli nosilci glavnih vlog: Edina Pličanic kot grofica Ana Arkadjevna Karenina, Tamas Darai kot grof Aleksej Kirilovič Vronski in Guilherme Gameiro Alves kot grof Aleksej Alek-sandrovič Karenin. K odličnemu vizualnemu učinku so pripomogli izredni kostumi Alana Hranite-lja, ki so z njihovimi »animatorji« sugestivno risali po odru nesmrtno zgodbo Ane Karenine. (bip) 1 2 Nedelja, 16. novembra 2014 KMETIJSTVO / PREDSTAVNIKI KZ PRI MINISTRU GORAZDU ŽMAVCU »Jezik je pomemben teritorij prav tako« Na fotografiji levo posnetek s srečanja delagacije Kmečke zveze pri Ministru Gorazdu Žmavcu kz PROSEK - Domači proizvajalci Nagrajeni Juretič (1.), Bukavec (2.) in Emili (3.) Praznovanje svetga Martina na Proseku je tudi letos zapustilo najboljši vtis. Čeravno vrem eni bilo najboljše, pa je vse drugo uspelo. Med drugim tudi 5. izvedba pokušnje vin domačih proizvajalcev. Razstavljali so Emili Alessandro, Križman Dušan, Štoka Dario, Rupel Dario, Da-neu Davorin, Štoka Mirko, Juretič Valentino, Lisjak Henrik, Bukavec Žarko, Štoka Elviana in Erica on Vo-dopivevc Igor Strokovna komisija, ki so jo sestavljali dr. Mario Gregorič, Stefano Rosati, Stanko Milič in Andrej Pra-šelj je tako ocenila: 1. mesto: Juretič Valentino; 2. mesto: Bukavec Žarko; 3. mesto: Emili Alessandro. Ljudsko nagrado je tudi prejel Juretič Valentino Predstavniki Kmečke zveze so sredi redna v Ljubljani obiskali ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Goraz-da Žmavca. Srečanja sta se poleg njega udeležila državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo Vladimir Če-ligoj in strokovni sodelavce Urada Rudi Merljak. Kmečko zvezo pa sta poleg predsednika Franca Fabca zastopala še Erik Masten in Edi Bukavec. Predstavniki stanovske organizacije so na srečanju podali izčrpno informacijo o delovanju zveze in aktualnih vprašanjih, s katerimi se sooča kmetijski sektor med Slovenci v Italiji. Poleg stalne skrbi za kmetijski razvoj so predstavniki KZ poudarili izrazito narodnostni pomen kmečke organizacije, ki ima med glavnimi cilji ohranjanje teritorija v treh pokrajinah dežele FJK, ki jez godovinsko poseljen s Slovenci. Da pride bolje do izraza vloga in pomen Kmečke zveze gre poudariti zlasti dejstvo, da v Italiji ne obstajajo Kmetijsko gozdarske zbornice, z razliko od Slovenije in drugih držav kot so Avstrija, Francija, Nemčja itd, ki so kmetom na razpolago za razne storitve in druge oblike pomoči. Slovenski zamejski kmetje v Italiji, ki želijo koristiti navedene oblike pomoči in jih izraziti v materinščini, nimajo druge možnosti kot te, da to opravijo v uradih Kmečke zveze v Trstu, Gorici ali Čedadu. V nasprotnem primeru se morajo poslužiti stanovskih organizacij večinskega naroda, kjer praviloma ne uporabljajo slovenščine in so do njene ohranitve in uveljavitve brezbrižni, so poudarili predstavniki stanovske organizacije. Kmečka zveza je te dni dobila sporočilo, da bo močno krčila (za več kot 80%) finančno postavko za svetovalno službo. Ker je zveza od deželne uprave FJK prijemala za dva svetovalca približno 50 tisoč evrov, jih bo za letošnje leto prejela samo 10 tisoč. Če se poleg tega upošteva tudi dejstvo, da bo tudiod Urada in slovenskega ministrstva prišlo 50 tisoč manj sredstev, znaša to skupno 90 tisoč evrov manj. Predstavniki KZ so poudarili, da če se to uresniči, bodo morali občutno skrčiti obseg delovanja z morebitno odpustitvijo najmanj dveh uslužbencev, kar bi znalo močno okrniti delovanje uradov v vseh treh pokrajinah, zlasti pa v Gorici in v Čedadu. Minister Žmavc je za navedene probleme izkazal razumevanje in poudaril, da bo njegova skrb, da se potrebe Kmečke zveze v dogovoru z Ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo upoštevajo. Res je namreč, da je slovenski jezik za manjšino bistvenega pomena, vendar je za njen obstoj prav tako pomembno ohranjanje življenjskega prostora manjšine, je dejal Žmavc. ZARADI VREMENSKIH RAZMER Slabo leto za oljke Natascia Riggi O letošnjem oljčnem pridelku, ki je zaradi vremenskih neprilik doživel kar precejšnje težave, je strokovno oceno naredila Natascia Riggi, ki kot agronomka in izvedenka za oljkarstvo sodeluje s Konzorcijem za zaščitni znak ekstradeviškega olja Tergeste DOP in Kmečko zvezo. OLJČNA MUHA Mokro vreme je v kmetijstvu zelo zaželeno, a pretirane padavine pri pridelkih lahko povzročijo tudi nasproten učinek, kar se je dogajalo z letošnjo letino. Deževna pomlad in poletje ter mila zima so negativno vplivale nanjo. V letu 2014 je bila zima zelo mila, poletje pa deževno in brez visokih temperatur, kar je bilo, žal, izjemno ugodno za razvoj oljčne muhe. Že na začetku julija so nas presenetili vbodi na plodovih na skoraj vseh opazovanih lokacijah. Priporočila za ukrepe niso vsi olj-karji vzeli dovolj resno, napad pa je bil tako močan, da tudi z vestnim ukrepanjem ni bilo možno v celoti preprečiti škode na večini lokacij. Plodovi, ki jih je muha napadla že julija v prvi generaciji (kjer nismo pravočasno ukrepali),so že na začetku septembra gnili in pričeli odpadati. Napadeni plodovi od druge generacije avgusta z že vidnimi izhodnimi odprtinami so še čvrsti. V takih plodovih je buba ali pa je muha že izletela. Zelo redko smo letos našli plodove, ki jih oljčna muha ni napadla ali pa je napad majhen. Tako hudega napada oljčne muhe ni bilo vsaj 30 let. Priporočali smo zgodnejše obiranje vseh plodov, napadenih od oljčne muhe. Letina je bila zelo skromna in je znašala le okrog četrtino povprečnega pridelka. Zaradi skromnih količin se bo povečal pritisk na ceno olja: Veliko bo odvisno tudi od kakovosti. Kislost je letos precej višja kot v preteklih letih, opažamo senzorične napake. Olja so že utrujena, brez svežine. Imamo tako sezono, kot smo jih imeli, pred 20, 25 leti, ko so se oljke pobirale s tal. PAVJE OKO Zadnji izredno mili in vlažni zimi sta vzrok, da se v večjem obsegu kot običajno tudi v naših oljčnikih pojavlja pa- vje oko, sicer najbolj znana in razširjena bolezen oljk na celotnem območju sredozemskega morja. Omenjeno bolezen povzroča glivica Spilocaea oleagina. Zanimivo je, da je letošnjo pomlad bolezen prisotna tudi v oljčnikih na višjih in zelo zračnih legah. Bolezen napada predvsem listje. Najprej se pojavijo okrogli madeži siv-kaste barve, ki se kasneje razširijo in jih obda rumenkast obroč. Madeži se lahko pojavljajo tudi na pecljih in plodovih, na slednjih ostanejo zeleni tudi, ko plodovi dozorijo. Ob močnem napadu listi odpadejo in to v glavnem v spodnjem delu krošnje, tako, da lahko že na daleč opazimo obolelo drevo. V primeru vlažnega poletja so mogoče tudi polet- ne okužbe. Optimalni pogoji za razvoj bolezni so temperatura med 16 in 24 st C ter obilne padavine. Okužba povzroči močno odpadanje listja v spodnjem delu krošnje, zaradi ugodnejših mikroklimatskih razmer (večja in dolgotrajnejša zračna vlažnost in omočenost listov). Večja izguba listov ima negativne posledice za slabšo prehranjenost rastline in posledično slabšo diferenciacijo cvetnih brstov. Posledice močne okužbe so v oljčniku v obliki manjšega pridelka lahko prisotne tudi v naslednjih letih. OLJKOVA SIVA PEGAVOST Oljkova siva pegavost (Mycocen-trospora cladosporioides) postaja zadnja leta vse pomembnejša glivična bolezen. Pri močnejši okužbi odpadajo listi in posledično slabemu rodu v naslednjem letu. Na bolezen so pri nas posebno občutljive toskanske sorte Lecci-no in Pendolino. Bolezenski znaki so zelo specifični in se najprej pojavljajo na spodnji strani listov v obliki svinčeno sivih nepravilnih madežev. Prav zaradi barve so v Italiji bolezen poimenovali piombatura (svinčenost). Pri blažji okužbi so bolezenski znaki zelo podobni blagi sajavo-sti, ki jo navadno povzročajo kaparji. Zgornja stran lista najprej porumeni, kasneje porjavi in se končno posuši.V ugodnih vremenskih razmerah (zmerne temperature in visoka vlažnost) se lahko bolezen iz posameznih listov do jeseni razširi na vse liste na veji. Gliva prodre v zdrav list preko listnih rež ali naključnih ranic na listu. Po okužbi naseli celotno listno tkivo. Preko leta se gliva razmnožuje s pomočjo konidijev, ki se v ugodnih vremenskih razmerah tvorijo zelo hitro (12 do 15 dni) in povzročajo nadaljnje okužbe. Poleg listov lahko gliva okuži tudi listne peclje v obliki sivih madežev, pec-lje plodov na katerih se tvorijo drobne nekroze in tudi plodove na katerih se pojavijo rjavo rdeče pege, podobne kot pri dozorevanju plodov. V primeru močnejše okužbe prizadeti listi odpadejo, kar pomeni manjšo fotosintetska aktivnost. Posledično se prizadeta oljka slabše razvija in rodi. Natascia Riggi / MANJŠINE Nedelja, 16. novembra 2014 13 Po posvetovalnem referendumu o neodvisnosti, ki se ga je udeležilo več kot 2 milijona Kataloncev Če se Madrid ne bo začel resno pogovarjati z Barcelono, bo postala neodvisnost Katalonije edina možna rešitev Dejstvo, da se je v nedeljo več kot 2 milijona Kataloncev odzvalo vabilo na posvetovalno glasovanje o neodvisnosti Katalonije in da se jih je za neodvisnost izreklo več kot 80 odstotkov, bo zagotovo zabeleženo kot pomemben premik v prizadevanju Katalonije za dosego neodvisnosti. Še pred nekaj leti takega rezultata ni pričakoval nihče. Potem so se zgodile tri stvari. Ustavno sodišče je na pritožbo vladne ljudske stranke (Partido Popular - PP) zavrnilo člen statuta Katalonije, v katerem je pisalo, da je Katalonija naci-ja. Ta statut je bil predmet dolgih pogajanj med Katalonci in takratno socialistično Zapaterovo vlado inb torej sad težkega kompromisa. Ko je Katalonija nanj pristala in ga je madridski parla- ment potrdil, je Ljudska stranka predala zadevo ustavnemu sodišču, ki jet o določilo razveljavilo. Takrat so se Katalonci prvič zbrali na milijonski protestni demonstraciji. Španska vlada pa se ni omejila na to vprašanje. Ko jo je leta 2012 na volitiva prevzela Ljudska stranka, je začela načrtno rušiti sistem jezikovnih pravic. V sami Kataloniji je to v praksi počela z veliko težavo, v dveh sosednjih katalonsko govorečih deželah, Valenciji in Balearskih otokih, pa je začela ukinjkati katalonski šolski sistem, medije in jezikovne pravice. Tudi v Kataloniji so se počutili močno ogrožene, saj se je Madrid poteva tudi njihovega jezikovnega sistema. Tretje dejstvo izhaja iz fospodar-ske krize. Katalonija je ena najbogatejših regij Španije, ki veliko prispeva v državni proračun, iz Madrida pa prejema zelo malo. Glede na gospodarsko krizo in na težave, v materi se nahaja Španija, prevladuje mnenje, da je Katalonija dvakrat prizadeta, entra zaradi splošne krize in drugič zaradi izčrpavanja s strani Madrida. Vse to je vplivalo na izid nedeljskega posvetovalnega referenduma. Sedaj ostajata odprti dve možnosti: ali Madrid vzame na znanje nastalo stanje in se začne s Katalonijo resno pogovarjati o njeni drugačni vlogi v okviru Španije, ali pa bo Katalonija drsela proti neodvisnosti, razpisala deželne volitve, kjer se bodo v volilni kampanji nekatere stranke odkrito opredelile za neodvisnost, v primeru njihove zmage pa bo ustanovitev samostojne države prej ali slej edini možen zaključek spora. Pod naslovom predsednik katalonske vlade Artur Mas; v sredini valižanski minister za razvoj Carl Sargeant Krajevni upravitelji nezadovoljni, ker razvojni načrt ne upošteva vrednotenja valižanskega jezika Predsedniki lokalnih oblasti severnega Walesa, točneje grofij Anglesey, Wrexham, Conwy, Ceredigion, Ca-marthenshire, Bridgend in Pembrokeshire so v odprtem pismu pozvali valižanskega ministra za razvoj Carla Sar-geanta, naj postavi vprašanje valižan-skega jezika v ospredje razvojnega načrta za Wales. Pozivu so se pridružili številni drugi izvoljeni predstavniki omenjenega območja. V pismu zahtevajo tri pomembne spremembe razvojnega načrta. Prva zadeva valižanski jezik, ki naj bi postal relevantna tema nove zakonodaje, kar pomeni, da bi bilo sprejemanje oziroma zavračanje posameznih ukrepov odvisno z njihovim vplivom na jezikovni status regije. Druga zahteva zadeva pristojnosti lokalnih svetov, ki bi jim bilo treba zagotoviti pristojnost, da sami odločajo o zazidalnih načrtih na osnovi dejanskih potreb krajevnega prebivalstva, medtem ko ta pristojnost zdaj pripada valižanski vladi. Tretja točka je zelo splošna, saj od vali-žanske vlade zahteva, naj pripravi razvoj- ni načrt, ki bo skladen z zaščito okolja, omogočil razvoj valižanskega jezika in odpravljal revščino. V pismu podpisniki izrecno opozarjajo na posledice, če bi razvojnega načrta ne spremenili skladno s temi predlogi: »Če boste zamudili to edinstveno priložnost za zagotovitev sistema, ki dejansko odraža potrebe Walesa, poste ogrozili na- še možnosti, da dolgoročno krepimo va-ližanski jezik na naših ozemljih.« Tamsin Davies, predstavnik organizacije za obrambo Cymdeithas yr Iaith Gy-mraeg valižanskega jezika (Drudtvo za va-ližanski jezik), je ocenil, da gre za pobudo, ki sledi njihovi kampanji in poudaril, da se vlada ne bo mogla izogniti sprejetju zahteve po spremembi razvojnega načrta, ki je naletel na tolikšen odpor. »Valižanski vladi smo posredovali veliko predlogov, ki bi jih lahko vključila v razvojni načrt in o tem se želimo v prihodnjih dneh z vlado ponovno pogovarjati. Res upamo, da se bodo glede na vse te predloge premislili. Potrebujemo namreč razvojni načrt, ki bo koristil ljudem, ne pa takega, ki ustreza državnim uradnikom. Tako kot ti izvoljeni predstavniki želimo tudi sami, da se vzpostavi sistem, ki bo ustrezal potrebam lokalnih skupnosti, tudi kar zadeva število novih gradenj, ne glede na državne standarde in cilje. Te odločitve pa lahko sprejemamo samo na lokalni ravni. Valižanski jezik mora postati predmet razvojne zakonodaje, kot zahtevajo krajevni izvoljeni predstavniki in prav tako mora biti jasno napisano, da lahko krajevni sveti na osnovi politike razvoja jezika zavrnejo ali sprejemajo razvojne načrte,« je dejal Davies, ki je še poudaril, da bi ob uzakonjenem statusu vloge jezika lahko v krajevnih skupnostih dolgoročno zagotovili razvoj valižanščine. Sicer pa je valižanska vlada, očitno tudi z namenom, da bi ublažila to pole- miko, na svoji zadnji seji določila dotacijo milijona funtov za odprtje novih centrov za učenje in rabo valižanskega jezika. Novico je napovedal predsednik vali-žanske vlade Carwin Jones. Zagovarjal je tudi dejstvo, da je sam ohranil resor ministra za valižanski jezik, v polemiki s tistimi, ki so zahtevali imenovaneje posebnega resornega ministra. Za dvoletje 2014 2015 so v proračunu že predvideli 1,25 milijona funtov za delovanje jezikovnih centrov, sedaj pa so to postavko skoraj podvojili. Za sredstva se lahko potegujejo krajevne uprave, šole in univerze. Gre za ukrepe, ki so jih sprejeli kot odziv na objavo izidov popisa prebivalstva iz leta 2011, iz katerega izhaja zmanjšanje števila ljudi, ki obvladajo valižanščino, predvsem v osrednjem in zahodnem Wa-lesu. Predsednik vlade Jones je napovedal, da bodo v kratkem objavili izid letošnjega razpisa, ki bo omogočil odprtje novih centrov z nepovratnim financiranjem; prav glede na veliko zanimanje za ta razpis je vlada za prihodnje leto povečala dotacijo. Predsednik Državnega zbora Brglez poudaril pomen vključevanja Romov v lokalno samoupravo Ob izteku projekta Romano Kher -Romska hiša je v petek. 7. novembra kot zadnje dejanje v sklopu aktivnosti, ki jih je izvajal Inštitut za narodnostna vprašanja, v prostorih državnega zbora v Ljubljani potekala zaključna delavnica Dekada romskega svetnika. Zbrane je nagovoril tudi predsednik DZ Milan Brglez. Poudaril je, da je bilo vključevanje Romov v lokalno samoupravo pomembno tako s simbolnega kot praktičnega vidika. Kot je dodal, pa si romski svetniki, ki so to nalogo prevzeli, na svoja pleča niso naložili samo časti in oblasti, ampak predvsem velike odgovornosti. »Vi ste tisti, ki morate lokalni in državni oblasti pokazati zrcalo, vi ste tisti, ki lahko predlagate, terjate, zahtevate. Brez vas in vaše pomoči so državni zakoni le prazen okvir. Vi ga morate napolniti z vsebino,« je v nagovoru zbranim romskim svetnikom in tudi županom občin, ki imajo romskega svetnika, dejal Brglez. Lokalne oblasti so po njegovih besedah pred veliko odgovornostjo. »Pri tem vam bomo mi, ki smo bili izvoljeni v najvišje zakonodajno telo politične oblasti v državi, pomagali. Tu smo, da poskrbimo predvsem za boljše življenje vseh naših državljank in državljanov,« je dejal Brglez, ki je dal tudi zavezo, da se bo osebno zavzel, da bodo, kolikor bo v njihovi moči, upoštevali predloge s terena. Projekt Romano Kher - Romska hiša, ki se zaključuje prve dni decembra, izvaja Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani skupaj s Forumom romskih svetnikov, RRA Mura (nosilcem projekta) in Romskim akademskim klubom. Inštitut za narodnostna vprašanja skrbi za opolnomočenje romskih svetnikov ter v tej luči prirejajo predavanja in seminarje, ki se jih udeležujejo strokovnjaki različnih strokovnih profilov in strok. Na dogodek so povabili vse romske svetnike in župane občin, ki imajo v občinskem svetu romskega svetnika. Prav tako so povabili zaposlene na centrih za socialno delo ter v šolah in vrtcih v teh občinah. Prvega romskega svetnika so sicer v Murski Soboti izvolili že leta 1994. DZ pa je leta 2002 s spremembo zakona o lokalni samoupravi določil tudi 20 občin, ki so dolžne zagotoviti pravico v občini naseljene romske skupnosti do enega predstavnika v občinskem svetu. (STA) Zveza romskih skupnosti Dežnik opozarja na kratenje pravic Romov Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella-Dežnik je ob svetovnem dnevu romskega jezika na novinarski konferenci v Ljubljani opozorila na kratenje pravic do informiranja, medijskega prostora in izobraževanja v maternem jeziku. V zvezi so prepričani, da se je država "spravila na romsko populacijo, da jo zatira in skuša vrniti pet stopnic nazaj". "Romi veljamo za napadalne, da se z nami ne da pogovarjati in da smo neizobraženi, v bistvu pa ne znamo iskati naših pravic," pravi predsednik zveze Haris Tahirovič. Za uveljavitev romskega jezika, kot je to zapisano v krovnem zakonu o romski skupnosti, bi moralo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport po njegovih navedbah standardizirati romski jezik. V slovenskih osnovnih šolah je že nekaj let kot izbirni predmet sicer uveden predmet romske kulture, ki pa se ne izvaja, je poudaril Tahirovič in dodal, da se napisano ne izvaja. Spoštujeta se le italijanščina in madžarščina, jezika priznanih avtohtonih narodnih skupnosti v Sloveniji, je dejal. V nadaljevanju se je Tahirovič dotaknil tudi financiranja romskih medijev. "Dvanajst let delam radijske oddaje v Romskem informacijskem centru Anglunipe, dvakrat mesečno enourni pro- gram, ki pa ne bo več financiran in to je za mene boj proti romskemu narodu," je zatrdil. Opozoril je, da Slovenija v poročilih o položaju romske skupnosti, ki jih pošilja v Bruselj, poroča vse lepo o Romih v Sloveniji, njihovi integraciji in sobivanju z večinskim narodom. A to je daleč od resnice, je prepričan Tahirovič, ki opozarja, da Slovenija krši zakonodajo oz. vse predpise in konvencijo Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin. "Slovenija s poročili o stabilni romski skupnosti zavaja Evropo, v bistvu nas vrača nazaj, saj ne bo romskih medijev, kar pomeni, da nimamo pravice do informiranja, in tako ne moremo ohranjati svoje identitete niti jezika," je ogorčeno dejal. Pri tem je omenil večletni projekt izobraževanja Romov, za katerega je bilo porabljenih pet milijonov evrov (pretežno evropskih sredstev) in se vprašal, kam je ta denar šel, ker "vidnih učinkov ni". O vsem tem bo zveza romske skupnosti v ponedeljek vladi in varuhinji človekovih pravic poslala dopis, v zvezi so pripravljeni tudi na protest pred državnim zborom, če se "ne bo zgodilo nič". Tahirovič je v boju za pravice Romov pripravljen iti, kot pravi, do konca, tudi taboriti pred državnim zborom oz. vlado. 14 Nedelja, 16. novembra 2014 AKTUALNO Sveta. In prekleta. Palestina. Sveta dežela. Postala je dežela sovraštva. In preganjanja. "Postali smo žrtve nekdanjih žrtev," pravijo Palestinci o Izraelcih. In če obiščeš palestinska ozemlja, tista katerim izraelske oblasti priznavajo vsaj kanček avtonomije, spoznaš, da ne gre za pretiravanje. Nasprotno. Izraelci na vse načine potiskajo Palestince v kot. Fizično, psihično, ekonomsko, politično. In tudi v tem primeru je verski spor, židovsko-muslimanski, v ospredju. Ni pa nujno glavno gibalo dogajanja, ki s terorističnimi podvigi sega v prvo polovico prejšnjega stoletja. Izvedli so jih sionisti. Začela je nastajati izraelska država. Ki pa se je "naselila" v dom drugih. Palestincev. Arabcev, ki so pretežno islamske vere. Kot dandanes trdijo židovski fundamentalisti, je to dežela, ki "jim jo je namenil Bog". Vendar pa so jo stoletja naseljevali drugi, ki med drugim niso sodelovali v preganjanju Judov. Od začetka uresničevanja sionistične zamisli do danes so se zgodile vojne, teroristični napadi, arabske koalicije in spori, mirovne konference. Rezultat vsega storjenega, paradoksalno tudi pobud, rojenih v težnji, da bi pripomogle k boljšemu položaju Palestincev, je odločno na strani Izraela. Zato še dandanes drži, kar je poetično, a pretresljivo napisal palestinski pesnik Mahmud Darviš: Moja domovina je vrv za perilo, /polno rut, prepojenih s krvjo, / ki se vsak trenutek preliva! (iz pesmi Ptice umirajo, uvrščene v istoimensko zbirko, objavljeno leta 1970). Živeti v državi, ki nima ustave Dejstvo, da Izrael, "edina demokracija na Bližnjem vzhodu" nima ustave, me je več kot presenetilo že pred odhodom v Palestino. Po prvih srečanjih s predstavniki Palestinskih ljudskih odborov -gre za organizme Palestincev, ki živijo v begunskih naseljih ali na ogroženih območjih in ki se praviloma opredeljujejo za nenasilen odpor - me je pre-sunila informacija, ki je v medijih večkrat spregledana. Izraelski državljani, med njimi je malo arab- sploh ne morejo. In zakon, povzet iz starih oto-manskih predpisov, pravi: če lastnik tri leta ne obdeluje polja, ga zaseže država. Iz "varnostnih razlogov" so začeli graditi tudi posebne ceste, rezervirane za kolone, izraelske državljane in tujce. Palestinci oziroma palestinska vozila, označujejo jih posebne registrske tablice, na tiste ceste ne smejo zavoziti. Ker smo že pri zakonih, velja omeniti "kreativno" porazdelitev palestinskega ozemlja v 3 cone: A, B in C. Največ avtonomije imajo Palestinci Zgoraj "ključ vrnitve" v Aidi, spodaj ozek prehod med poslopji Balate, obe naselji sta nastali že leta 1948 v conah A, najmanj v conah C. Ključna "domislica" pa je v povezavah med conami: če je npr. tvoja hiša v coni A, je lahko cesta, ki vodi do nje, v coni B ali celo C. In na vsakem posameznem koščku je Palestinec podvržen drugačni stopnji nadzora. Sicer pa je vselej nad vsem "varnost" Strašilo ne samo za Palestince. Ukrepi v imenu varnosti zadevajo tudi ostale prebivalce, ki niso islamske vere in v nekoliko bolj omiljeni obliki tudi obiskovalce. V Jeruzalemu je prisotna široka paleta krščanskih skupnosti, na območju Betlehema pa so tradicionalno živeli Arabci katoliške veroizpovedi. Veliko družin, če že ne celih vasi, se je v daljšem obdobju izselilo. Npr. tudi v Južno Ameriko, od koder prihaja tudi veliko Judov, ki so se naselili v Izraelu. In takoj so pridobili izraelsko državljanstvo. Paradoksalno, ali pa tudi ne, ukrepi v imenu varnosti prizadenejo tudi Jude. Nad arabskim prebivalstvom izraelske oblasti izvajajo fizično nasilje, nad judovskim pa psihološko. Vzgojeni so v strahu pred "muslimanskim terorjem" in sovražnikom, ki pre- skih "domorodcev" (samo tisti, ki so ostali na ozemlju, zasedenem leta 1948 oziroma njihovi potomci, če malo poenostavimo), so podvrženi civilnemu zakoniku; Palestinci, od nekdaj naseljeni na ozemlju, ki je bilo kasneje zasedeno, pa nimajo statusa državljanov, temveč samo "stanujočih" in so podvrženi vojaškemu zakoniku. To med drugim pomeni, da so koloni, tudi tisti, ki so po mnenju izraelskega sodstva nelegalno zazidali novo naselje, zakonsko bolj zaščiteni od lastnikov zemlje, na kateri so si protizakonito postavili hiše. Ni pogost pojav, da se izraelski sodniki izrečejo v korist palestinskih lastnikov zemlje, tudi zato, ker so se Palestinci šele v zadnjem času začeli posluževati tega sredstva samoobrambe. Vendar pa razsodbi večkrat sledi vojaška "varnostna odločitev": ker je pač novo judovsko naselje že bilo postavljeno in ker so Palestinci ostali v svojih vaseh, je "varno" med njimi postaviti zid. In visok zid ne ločuje samo kolo-nov in Palestincev, temveč predvsem palestinske domove od palestinskih polj. Zemlja ostaja palestinska, vendar lastniki do nje težko pridejo ali ži na njih z vseh strani. Če Palestinci ne živijo svojega življenja, ker jim ga vsakodnevno ogrožajo, ga Judje v Izraelu ne živijo, ker se mu zaradi nenehnega pritiska odrekajo. Pomen mednarodnih nevladnih organizacij Palestinci so lahko do danes preživeli tudi po zaslugi nevladnih organizacij iz raznih držav in številnih prostovoljcev. Na te pravzaprav naletiš v vseh begunskih naseljih in raznovrstnih centrih. Največ je mladih prostovoljcev, ki v vsakodnevnem stiku s civilnim prebivalstvom preživijo več mesecev ali let. Prisotne, s strukturami, z osebjem in denarjem, so tudi mednarodne organizacije, ki sodijo pod okrilje OZN, izrecno je zadolžena Unrwa (United Nations Relief and Work Agency). Vendar pa je sredstev vse manj. To je prišlo do izraza tudi ob zadnjem izrael- Ostanki beduinska naselja Al Alaja skem napadu na Gazo: denar je bil za najnujnejšo pomoč. S skupino italijanskega združenja Assopace Palestina sem bila na palestinskem ozemlju avgusta, ko so se v Gazi, kamor seveda nismo smeli kot "katoliški romarji", vrstili napadi in premirja. Nad dogajanjem so seveda bili tako Palestinci kot vsi, ki so delali v okviru posamičnih organizacij, močno presu-njeni. In ogorčeni. Z izraelskim vojaškim posegom pa niso soglašali tudi nekateri izraelski politični aktivisti. Čeprav opozicija sedanji izraelski vladi s strani izraelskih državljanov obstaja, njen glas malokdaj seže čez državne meje. In tudi doma je precej utišana. Izraelski mediji o notranjih kritičnih stališčih neradi poročajo. The Jerusalem Post, dnevnik v angleškem jeziku, je npr. nenehno izpostavljal napadalnost Hamasa in prinašal število izraelskih žrtev. Ob pre-misi, da je vsako človeško življenje dragoceno, pa velja opomniti, da je bilo žrtev na izraelski strani veliko manj in da je šlo za vojake. Med Palestinci je bilo nad 90 odstotkov žrtev civilistov. In med njimi je bilo ogromno otrok in najstnikov. S pomočjo mednarodnega posredovanja so več huje ranjenih prepeljali v Jeruzalem. Tudi v palestinsko bolnico Saint Joseph Hospital, v kateri prostovoljno - kot veliko drugega osebja - dela zdravnik Adel Misk. Študiral je v Italiji in zato ga je Luisa Morgantini, gonilna sila združenja, povabila, da nam s svojega vidika opiše posledice napada na Gazo. Z obiskom ranjencev, ki so v večini primerov negibno ležali na posteljah, se je začelo naše odkrivanje sedanje palestinske stvarnosti. Med njimi je bilo največ mladih, žensk in otrok. Zgoraj mreža nad palestinsko tržnico v Hebronu; spod. Nič ni trajnejšega od začasnega "Mogoče bi bilo boljše, če bi ostali pod šotori." Tako so nam povedali v naselju Aida, nastalem že leta 1948 na širšem območju Betlehema. Iz zdravstveno-higienskih razlogov so začeli graditi hiše, ki pa so tesno postavljene druga ob drugi. "Imamo najnujnejše in tako pozabljajo na nas." Pesimistične napovedi so se poglobile leta 2003, ko so naselje skoraj obkrožili z visokim zidom. Od takrat imajo prebivalci Aide veliko AKTUALNO Nedelja, 16. novembra 2014 15 aj poklon umrlim v Gazi na zidu več težav z odhajanjem na delo, na polje ali kamorkoli drugam. Velik problem predstavlja voda: dnevna oziroma tedenska kvota na Palestinca (dodeljuje se enkrat tedensko) je občutno nižja od tiste, na katero lahko računajo koloni. In zato so izraelska polja veliko bolj zelena od palestinskih. V naselju, v katerem živi 5 tisoč oseb, je tudi šola. Z neprebojno zaprtimi okni. Organizacija Unrwa se je tako odločila, da tako zaščiti otroke pred ostrostrelci ... Aida je znana tudi po velikem simbolnem ključu: vrnili se bomo v svoje vasi, pravijo. Izpisali so njihova imena, da jih otroci, ki nikoli niso bili tam, ne bi pozabili. Leta 1948 so iz sredozemske krasotice Jafe daleč stran v okolico Nablusa izselili na tisoče Palestincev. Nastala je Balata, v kateri nagneteno živi 29 tisoč ljudi. Ba-lata je znana kot eno od središč palestinskega odpora in tudi oboroženega upora. Razmere v naselju so z zdravstvenega vidika - v hišah je vlaga, ker so pretesno skupaj in se nikoli ne prezračijo -, predvsem pa s psihološkega izredno težke. Okrog 73 odstotkov prebivalcev ima manj kot 29 let. In malo perspektiv. Veliko jih ima psihološke probleme, zastavljajo pa si tudi vprašanje: kaj zdaj? Vizija, da bo z oboroženim uporom mogoče izbojevati stanje izpred leta 1948, je že zdavnaj zatonila. Ob političnih opcijah, v katere se ne spuščamo, čeprav so razni odbori poudarjali nujnost čim širše palestinske povezanosti in izpostavljali pomen neoboroženega odpora, je treba poskrbeti tudi za vsakdanjik. Za delo, ki ga je vedno manj; proti kriminalu, ki ga je precej. Pri tem so pokazali izjemno domišljijo in iznajdljivost. Izredno so dejavni na otroško-mladinski ravni: prirejajo najrazličnejše delavnice, spodbujajo otroke-mlade k ustvarjalnosti, opredeljujejo se tudi za povsem nenavadne pobude. Tako je npr. mladinski center v Jeninu organiziral posebne piknike blizu check-pointov. Blizu mrkih vojakov so se otroci igrali, dokler jih, seveda, niso odgnali. Za takšne in podobne pobude dobivajo sredstva iz raznih mednarodnih razpisov. In pri tem so zelo uspešni. Posebno omembo zasluži The Freedom Theater v Jeninu. Gre za enega najlepših primerov "kulturnega odpora" V njem so mladi našli možnost kvalitetnega preživetja in izražanje čustev in občutkov. Gledališče, ki je veliko gostovalo tudi po Evropi, načenja tudi vprašanja, ki so v palestinski družbi še vedno tabu, npr. vloga žensk. Sicer pa je mogoče informacije o tem svojstvenem gledališču kakor tudi o drugih centrih dobiti na internetu. Palestinci so tehnološko "pismeni'. Že obstoj je odpor Tudi v "palestinskem peklu" so razni "krogi'. Najbolj neusmiljeno je v dolini Jordana: beduinsko naselje Al Alaja je ena sama podrtija. Del so sicer pred nedavnim dobesedno pregazili izraelski vojaki, ki širijo življenjski prostor kolonskemu mestu Ma'ale Adumim. Bednemu in prašnemu beduinskemu naselju se zoperstavlja lepo urejeno in zeleno mesto: med odgovori, kako je to mogoče, so tudi podatki o dragoceni vodi. Palestinci imajo pravico dnevno do 40 litrov, koloni do 350 na glavo. Če vode zmanjka, jo moraš kupiti, predvsem pa jo prepeljati. To je še največji problem, kajti dogaja se, da Palestinca z vodo ustavijo vojaki in ga lahko za dalj časa zadržijo. Predvsem pa zaplenijo vodo. Podoben prizor se je odigral pred našimi očmi. So vasi, ki so še posebej podvržene raznim oblikam nasilja in pritiska. Stopnjo velikokrat dik- tirajo koloni, ki se še vedno nelegalno - po presoji izraelskega sodstva - naseljujejo na palestinskem ozemlju, si prisvajajo polja in vodne vire. Sodelujejo tudi v napadih na Palestince. Ti ne smejo reagirati, kajti mimogrede se znajdejo v zaporu. Reagirati ne, vendar vztrajati: tako so se odločili tudi v vasi Nabi Saleh. Od 600 prebivalcev jih je bilo 500 že ranjenih. Vojaki so tam in drugod uporabili metode, ki so nam znane iz nacifašističnega obdobja, fizično in psihološko mučenje, razni triki, npr. če podpišeš tukaj, greš lahko domov, samo da šele kasneje odkriješ, da si podpisal ovadbo proti sorodniku. Ne glede na vse, pa so se v tej kot v toliko drugih vaseh odločili za nenasilen odpor in vsak petek, na dan muslimanske glavne molitve, priredijo "odporniško" pobudo. In pri tem so iznajdljivi. Predvsem pa vztrajni. Hebron, mrtvo mesto. Če kje, v tem nekdaj cvetočem mestu jasno prihaja do izraza, kaj pomeni razdelitev. Pravzaprav prevlada strogo zaščitene židovske skupnosti (okrog 600 oseb) nad palestinsko večino (približno 150.000). Iz "varnostnih razlogov', po judovskem napadu v mošeji, so celotno področje pre-gradili, tako da Palestinci smejo hoditi le po kratkem predelu centralne ulice Shuhada. Ob glavni ulici so (bile) razvrščene trgovine, ki ostajajo palestinske, vendar vanje ne morejo, ker lastniki ne smejo na cesto. V nekatera poslopja se je dalo priti po strehah in v tistih živijo! So pa zato ostale hiše zasedli koloni, ki na staro tržnico, palestinsko, na drugi strani mečejo odpadke. Zaščitili so jo z mrežo. Podobno so postavili tudi v starem Jeruzalemu, iz istega razloga. Nekdaj živahno "sveto mesto" je sedaj v starem, arabskem delu, polno zapor, policijskih kontrol, prepojeno s sovražnim ozračjem. Malodane šokantna pa je ugotovitev, da so bolj sproščeni Palestinci. Ne samo, da so izraelski vojaki in policisti izredno agresivni, tudi ostali, civilisti so zelo napeti. Sovražni do drugih in sebe. Težko iskanje rešitev za bodočnost Prvi cilj: obstati. In v palestinskih razmerah to ni majhna stvar. Za mene osebno je bila presenetljiva mreža ljudskih odborov, ki se praviloma opredeljujejo za nenasilen odpor. Čeprav palestinsko ozemlje ni obsežno, je na posameznih predelih življenje Palestincev precej različno. In zato so tudi zahteve in pričakovanja drugačna. Tisti, ki so tako ali drugače ostali na svoji zemlji, so v drugačnem položaju kot begunci. Poglavje zase so Arabci z izraelskim državljanstvom, ki so "stopničko više', pa čeprav tudi njihovo življenje ni povsem enostavno. Če lahko kakšno mesto vizualno povzame kompleksnost palestinskega vprašanja, potem je kaotična "prestolnica" Ramala prava izbira. Ne samo zaradi prometa, v živahnem mestnem prometu "sodelujejo" tudi razkošni avtomobili, temveč predvsem zaradi urbanistične neurejenosti. Več hribov je pozidanih z visokimi belimi stavbami, nekatere so prav imenitne. Impozantna in bela je tudi Arafatova grobnica, poklon nepo-zabljenemu političnemu leaderju. Gibanju Al Fatah pripada Marwan Barghuthi, obsojen na pet dosmrtnih ječ zaradi obtožbe oboroženega upora. Zanj in za druge politične zapornike se z zakonskimi sredstvi bori njegova žena Fadwa, tudi odvetnica. Ne more ga zastopati, ker to lahko storijo le izraelski odvetniki, vendar pa z raznimi pobudami opozarja na položaj palestinskih zapornikov v izraelskih ječah. Od leta 1967 naj bi zaprli nad 800 tisoč oseb. Na srečanju z njo in njenimi sodelavci je bil govor tudi o političnih rešitvah. Brez tvornega sodelovanja vseh "duš" palestinske organiziranosti ni prihodnosti, pravijo. In brez pomoči mednarodne javnosti tudi ne. Zaenkrat ostaja krvava sedanjost. Besedilo Breda Pahor Fotografije Assopace Palestina Na zid so nalepili fotografije umrlih nasilne smrti, ki so za Palestince heroji 16 Nedelja, 16. novembra 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis RAI MOVIE / SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 14.05 Film: I giorni del cielo (dram.) 15.40 Film: Vajont (dram.) 17.40 Novice 17.45 Film: A piedi nudi nel parco (kom.) 19.35 Film: Toto, Peppino e i giovani d'oggi (kom.) 21.15 Film: World Trade Center (dram.) 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.15 Dnevnik 10.00 Buongiorno Benessere 10.30 A Sua immagine 10.55 Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde 14.00 Talk show: L'arena 16.35 Show: Domenica in 18.50 Kviz: L'Eredita 20.25 Carosello Reloaded 20.30 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, Italija - Hrvaška RAI2 7.00 Risanke 8.35 Serija: II nostro amico Charly 10.00 Dok.: I leoni di Makalolo 10.30 Dok.: Il ritorno delle balene 10.45 Cronac-he animali 11.30 Show: Mezzogiorno in fa-miglia 13.0018.00, 20.30, 1.00 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Serija: Squadra Omicidi Istanbul 17.00 Serija: Il commissario Herzog 18.05 Šport: 90° minuto - Serie B18.50 Serija: Sea Patrol 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: N.C.I.S. 22.35 Serija: Hawaii Five-0 23.20 Športna rubrika: La Domenica Sportiva RAI3 6.50 Serija: Ai confini dell'Arizona 7.40 9.10 Video frammenti 7.50 Film: Kean - Genio e sregolatezza 9.20 Metropoli 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 12.55 Dok.: Geo 13.10 Colpo di scena 14.30 Aktualno: In 1/2 ora 15.05 Kilimanjaro 20.00 Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.45 Report 23.45 Gazebo RAI4 13.55 Film: Transit (triler) 15.15 Dok.: Fu-mettology 15.40 Serija: Continuum 17.05 Novice 17.10 Nad.: Heaven 18.35 Serija: Ghost Whisperer 23.25 Nad.: Boardwalk Empire RAI PREMIUM 11.00 Nad.: Le ragazze dello swing 14.40 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.45 0.05 Serija: La nave dei sogni 16.30 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.30 Novice 17.35 Serija: Omicidi nell'alta so-cieta 19.15 Nad.: Raccontami 21.15 Tale e Quale Show _RETE4_ 7.30 Serija: Zorro 8.00 Dok.: Il meraviglioso volo degli uccelli 9.00 Aktualno: Terra! 10.00 Sv. Maša 10.50 12.00 I grandi della fede 11.30 18.50 Dnevnik in vreme 13.00 Pianeta mare 13.55 Donnavventura 14.45 Film: Fermati, o mamma spara (kom.) 16.40 Film: Fuga per la vittoria 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Il buio nell'anima (akc., '07, i. J. Foster) 21.10 Film: London Boulevard (triler) 22.45 Mainstream 23.05 Film: L'onore delle armi (triler) _RAI5_ 12.20 In scena: Il nome della rosa 13.15 Ubiq - Neurocomic 13.40 Cult Book 14.15 Mari del Sud 15.10 Capolavori della natura 16.20 Gledališče: Io, l'erede 18.10 Novice 18.15 David Letterman Show 19.10 Pe-truska presenta 19.15 Glasba: Don Q 20.30 Modigliani - Sull'orlo dell'abisso 21.15 Dalla Russia con amore 22.15 Cool Tour Arte 23.15 Film: Cous cous Merlino e l'apprendista stregone 17.40 Nan.: Mike & Molly 18.05 Risanka: Tom & Jerry 19.00 Nan.: Love bugs 19.15 Film: Il signore degli anelli - Le due torri (fant., '02, i. E. Wood) 21.30 Dok.: Adam Kadmon -Rivelazioni 0.15 Dok.: Surviving Disaster _IRIS_ 13.10 Film: Vacanze a Ischia (kom.) 15.15 Film: Ladri di biciclette (dram.) 17.00 Film: Il conte Max (kom.) 19.00 Film: Il vigile (kom.) 21.00 Film: L'anima gemella (kom., It., '02) 23.10 Film: Lascia perdere, Johnny! (kom., It., '07) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.45 L'aria che tira 10.45 Otto e mezzo, pon. 11.30 Bersaglio mobile 14.00 Kronika 14.40 Film: Papillon 18.15 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Domenica nel Paese delle Meraviglie 21.10 La gabbia _LA7D_ 7.40 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 15.40 I menu di Be-nedetta 10.00 19.30, 20.30 Talent show: Chef per un giorno 11.00 13.05 Cuochi e fiamme 14.05 Dok. film: La marcia dei pin-guini 17.40 Talk show: Le invasioni barba-riche 19.00 Food Maniac 21.30 Crozza ne Paese delle Meraviglie 22.55 Film: Good Bye, Lenin! (kom., '03) TELEQUATTRO 6.3018.00 Le ricette di Giorgia 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.30 23.15 Rotocalco Adnkronos 10.45 Aktualno: Musa Tv 11.00 Tisane, uguenti e cachet 12.30 20.00 Qui studio a voi sta-dio 18.20 Tanta salute 19.00 Il caffè dello sportivo 23.30 Trieste in diretta LAEFFE 12.15 Serija: Jamie - Ricette a cinque euro 14.10 Serija: Bourdain - Senza prenota-zione 16.00 21.00 Nad.: The Paradise 17.00 22.05 Nad.: Emma 18.05 Serija: Chi ti cre-di di essere? 20.00 Serija: Racconti dalle citta di mare 23.05 Film: Pollo alle prugne CIELO 0.00 Film: Le regole della casa del sidro (dram., '99, i. C. Theron) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere dello spirito 10.10 Show: The Chef - Talento e passione in cucina 11.00 Le storie di Me-laverde 12.00 Melaverde 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Show: Domenica Live 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Film: Come un uragano (dram., '08, 1. R. Gere) 23.20 Show: X-Style _ITALIA1_ 6.50 Serija: Supercar 8.35 Serija: A-Team 10.30 Film: Il rompiscatole 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.00 Film: _ N d17 b VREDNO OGLEDA HM Nedelja, 17. novembra - Ladi Rai movie, ob 21.15 World trade center Režija: Oliver Stone Igrajo: Nicolas Cage, Michael Pena, Maria Bello, Maggie Gyllenhaal in Ray Hernandez ZDA 2006 Dve letali, ki se eno za drigim zaletita v stolpnici ameriškega World Trade Centra. Bilo je konec poletja, na ponedeljek, 11. septembra 2001. Teroristični napad še danes velja za najhujšega v sodobni zgodovini. Dogodek nosimo v živem spominu, saj so ga nato še in še predvajali po televizijskih dnevnikih, dokumentarcih, na slikah. Oliver Stone pa je s tem filmom želel prikazati to, kar se je zgodilo kasneje. Za newyorška policista Johna McLoughlina in Willa Jimena se je tisti 11. september začel kot vsak običajen dan, a se je kmalu spremenil v nočno moro, ko sta ostala ujeta pod ruševinami uničenih dvojčkov svetovnega trgovinskega centra. V dolgih urah čakanja in upanja na rešitev sta ju pri življenju ohranjala zgolj volja do preživetja in ljubezen do družin. Gotovo zelo populistična in celo kičasta zgodba dobro prikazuje kaj se je v tistih urah in prihodnjih dneh dogajalo na območju bodočega Groud zero. 10.00 Wrestling 12.00 12.55, 17.50 Serija: Most Dangerous - Pericolo reale 12.50 Novice 13.55 Film: La fredda luce del giorno (triler, '11) 15.35 Film: Agente Hunt - Mis-sione Piranha 19.35 Serija: Affari di fami-glia 20.35 X Factor Weekly 21.10 Film: Bitch Slap - Le superdotate (akc., '09) 23.00 Film: Blood - The Last Vampire _DMAX_ 10.50 Texas Tarzan 11.40 Turtleman 12.35 Ed Stafford - Duro a morire 13.25 22.50 Nudi e crudi 14.15 I re della griglia 15.10 Acquari di famiglia 16.00 Affari a quattro ruote 16.50 Fast n' Loud 17.45 Top Gear 18.35 Affare fatto! 19.30 Affari a tutti i co-sti 20.20 Banco dei pugni 21.10 Storage Wars 22.00 Container Wars SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Sledi 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.0017.00, 18.55, 22.55 Poročila, šport in vreme 13.20 Slovenski pozdrav 14.45 Dok. serija: Village folk 15.00 Film: Snežna past 17.20 Nedeljsko popoldne z Ulo 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nan.: Naš vsakdanji kruhek 20.25 Nad.: Doktor Martin 21.25 Intervju 22.25 Dok. odd.: Vodni krog Planinskega polja 23.30 Dok. serija: Zakaj revščina SLOVENIJA2 7.25 Globus 8.05 Slovenski magazin 8.35 Turbulenca 9.05 Ugriznimo znanost 9.45 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 1. vožnja, prenos 11.00 Žogarija 11.25 Rad igram nogomet 11.55 Delavska godba Trbovlje 12.45 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 2. vožnja, prenos 13.45 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016: Anglija - Slovenija, pon. 15.30 20.00 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016 16.10 Alpsko smučanje: magazin 16.35 Av-tomobilnost 17.10 Športno plezanje: SP, finale, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.35 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016: Italija -Hrvaška, prenos 22.35 Dok. odd.: Prijateljica v komi 0.10 Aritmija _KOPER_ 12.30 Alpsko smučanje: SP, slalom (m) 13.50 Infokanal 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.20 Tednik 14.50 Vrt sanj 15.35 Potopisi 16.05 Koncert Serge Lopez Trio 17.00 22.15 Avtomobilizem 17.20 Istra skozi čas 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Ali me poznaš? 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 19.50 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: Cesar Franc Jožef in prva svetovna vojna 22.30 Berlin 1989 - 2014 23.30 Sredozemlje _POP TV_ 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.35 Film: Alica v Čudežni deželi 12.40 Serija: Downton Abbey 13.40 Serija: Dive in hčere iz Dallasa 14.05 Film: Bonneville 15.55 Film: Gasilski pes 18.00 Serija: Gostila išče šefa 18.55 Novice in vreme 20.00 Slovenija ima talent 22.00 Top 4 s Tjašo Ko-kalj 23.00 Film: Viharna noč _KANAL A_ 6.00 Risanke 7.15 18.30 Serija: Tv Dober dan 8.10 14.20 Serija: Snowboarderji 9.05 Serija: Veliki pokovci 10.1013.50 Serija: Šola za prvake 10.40 ŠKL - šport mladih 11.15 Tv prodaja 11.30 Serija: Igrače za velika 12.10 Film: Prekletstvo faraonove grobnice 15.20 Nad.: Ljudje prihodnosti 16.10 Film: Vojna navijačic 17.50 Volan 19.30 Serija: Pritličje 20.00 Film: Možje X - Prvi razred (fant., '11, i. J. Lawrence) 22.20 Film: Trda vzgoja 23.55 Film: Talci na srednji šoli PLANETTV 10.40 Show: Neverjetna dirka 11.45 Šport: Magazin lige prvakov 12.15 Nan.: Nekoč v davnih časih 13.10 Serija: Hiša vaših sanj 14.15 Moj dragi zmore 16.10 Film: Matu-ranc (kom.) 18.00 Nan.: Diagnoza zločina 18.55 Danes 20.00 Film: Senca preteklosti (triler) 21.50 Film: Neomajni specialci (akc.) 23.50 Nan.: Poročni bend RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Music box; 10.45 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z gor-ške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DiO; 16.15 Na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Jež-kove nagrade; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa, 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Glasba; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 I fatti del giorno; 13.00, 20.30 La rosa dei ven-ti/Tesori da riscoprire/Next/I magnifici 22; 14.00 Glasba; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Glasba; 21.30 Sonoricamente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Delo v pisarni vas bo utrujalo in vam jemalo energijo. Radi boste uživali v naravi. Fizična aktivnost vam bo pomenila vse, še posebej če vas bo spremljala prijetna družba prijateljev. m^l BIK 21.4.-20.5.: Pazite, da se ne boste preveč vtikali v dejanja sodelavcev, ki vam dlakocepstvo lahko zamerijo. Prijateljstvo: v pogovorih s prijatelji boste imeli dober občutek za empatijo. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Srečali se boste s težavami v odnosih z bližnjimi, zato bodite previdni v komunikaciji in interakciji s prijatelji. Zelo boste svojeglavi, včasih povsem neupravičeno. VAtf» RAK 22.6.-22.7.: Težko se bo«« ste sprijaznili z izidom nečesa v prihodnjih dneh. Previsoki cilji bodo dvignili vaša pričakovanja nad resnične zmožnosti. Dovolite si neuspeh, navsezadnje se je motiti človeško. y^ LEV 23.7.-23.8.: Počutili se (^^r boste utesnjeno, včasih vas bosta prevzela pesimizem in slaba volja. Ne podredite se težkim mislim, zavestno se poskušajte razvedriti in poiščite dodatno motivacijo za delo. DEVICA 24.8.-22.9.: V pri-^^ hodnjih dneh boste iz sebe iztisnili še zadnje ostanke energije. Trud, ki ste ga vložili v obveznosti preteklega obdobja, se bo obrestoval, vi pa si vzemite nekaj dni za počitek. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pre-^ ^ senečeni boste nad izzivom, ki vam ga bo v prihodnjem tednu pripravil nadrejeni. Dodatne obveznosti vam bodo pobrale ogromno energije. Vaše počutje se bo poslabšalo. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V denarnih zadevah vas bodo večkrat premagala čustva, ki vas ne bodo vodila v pravo smer. Ne zanašajte se na intuicijo, glede večjih nakupov se posvetujte z ljudmi, ki jim zaupate. STRELEC 23.11.-21.12.: V prihodnjem tednu se boste izogibali opravilom v službi. Zelo boste lenobni, iskali boste rutino. Prosti čas boste najraje preživljali v toplini doma in najbližjih. KOZOROG 22.12.-20.1.: Veliko energije boste posvetili zasledovanju uspeha na delovnem mestu. Če še niste redno zaposleni, boste pozornost namenili skrbnemu načrtovanju prihodnosti. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Brez-skrbnost in apatija do različnih težav vam bosta olajšala vsakdanjik. Dobro se boste počutili kljub manjšim težavam. V službi boste zbrani in učinkoviti. RIBI 20.2.-20.3.: Čaka vas velik obrat na osebnem področju. Poglobili se boste vase in v sebi odkrili nekaj, kar vas bo na novo zaznamovalo. Sprememba se bo poznala tudi v odnosu do službenih zadev. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 16. novembra 2014 1 7 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 7.20 Serija: Heartland 8.05 Protestantesimo 8.35 Serija: Le sorelle McLeod 10.0013.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 23.55 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 22.00 Serija: N.C.I.S. 21.00 Impazienti 21.10 Show: La papera non fa l'eco 22.50 Show: Quanto manca? RAI3 RAI4 RETE4 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.30, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Nad.: Questo nostro amore 23.30 Talk show: Porta a porta 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricetta all'italiana 11.3018.50, 0.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo spor-tello di Forum 15.30 Serija: Hamburg di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 16.55 Serija: Il comandante Florent 19.35 Nad.: Il segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quinta colonna 23.55 Aktualno: Terra! CANALES 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 18.30, 20.00 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Cen-tovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 17.00 Talk show: Pomeriggio cinque 18.45 Kviz: Avanti un al-tro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Film: Mission: Impossible - Protocollo Fantasma (akc., '11, i. T. Cruise) 23.45 Nad.: Hostages ITALIA1 6.00 11.55, 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.45 Pane quoti-diano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.05 Dok.: Geo 16.50 Nogomet. U21, Italija - Danska 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 23.10 Gazebo 7.05 Serija: Tutto in famiglia 7.30 Serija: Mike & Molly 8.25 Serija: Psych 10.25 Serija: The Closer 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: How I Met Your Mother 16.45 Nan.: Chuck 19.20 Serija: C.S.I. -New York 21.10 Film: Matilda sei mitica (kom., '96) 23.00 Film: Mi fido di te IRIS 11.15 Film: Cornetta alla crema (kom., It., '81) 13.1019.10 Serija: Hazzard 15.15 Film: Django sfida Sartana (vestern) 17.00 Note di cinema 17.05 Film: Sing Sing (kom.) 11.2014.45 La vita segreta di una teenager americana 12.0016.55 Xena 12.45 Heroes 13.25 19.00 Beauty and the Beast 14.05 Greek 15.30 The Lying Game 16.10 Novice 16.15 Streghe 17.40 La spada della ve-rita 18.20 Supernatural 21.10 Film: Timeline - Ai confini del tempo (zf) 22.50 Film: The Raid 2 - Berandal (akc.) _RAI5_ 11.55 Glasba: Beethoven 13.35 Ubiq - Muri 14.15 Wild Italy 15.05 Capolavori della natura 16.05 Cinque buoni motivi 16.10 Dok. film: Materia oscura 17.30 Scara-mouche Scaramouche 18.00 Novice 18.05 Europa Street Art 18.30 Trans Europe Express 19.35 Divini devoti 20.25 Passepartout 21.15 Cinque buoni motivi 21.20 Gledališče: Natale in casa Cupiello 23.25 Sen-za maschera RAI MOVIE 11.55 Film: Il soldato di ventura (kom.) 13.45 Film: L'uomo della pioggia (dram.) 16.00 Dok. film: William & Kate - Una fa-vola moderna 17.35 Novice 17.40 Film: Mr. Destiny (kom.) 19.35 Film: Un ragazzo e una ragazza (kom.) 21.15 Film: Il grande Jake (vestern) 23.10 Film: Sfida senza regole (triler) RAI PREMIUM 12.15 Nad.: Betty la Fea 13.00 19.15 Nad.: Terra Nostra 13.55 Serija: Last Cop - L'ul-timo sbirro 15.35 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.40 Rubrika 15.50 Serija: Tutta la musica del cuore 17.35 Novice 17.40 Nad.: Pasion Prohibida 20.10 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Serija: Squadra Omicidi Istanbul 22.55 Attori e di-vi Italiani 23.50 Serija: Squadra Speciale Vienna 21.00 Film: La mia Africa (dram., '85, r. S. Pollack, i. R. Redford, M. Streep) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il com-missario Maigret 16.30 Serija: Suor Therese 18.10 Serija: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 14.05 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menù di Benedetta 10.00 19.00 Talent show: Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiam-me 16.50 SOS Tata 21.10 Nad.: Sex and the City 22.55 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi ma-gici 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.4515.15, 23.30 Košarka 18.00 Trieste in diretta 19.00 Peccati in tavola 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe del-lo sport 22.30 Il caffe dello sportivo LAEFFE 13.45 19.45 Novice 14.00 18.00 Serija: Jamie - Ricette a cinque euro 15.00 Serija: Green Designs 16.10 20.15 Serija: Raccon-ti dalle citta di mare 17.05 Serija: Citta nas-coste 18.55 Serija: Bourdain - Senza pre-notazione 19.55 Dalla A a LaEffe 23.15 Film: Ondine KOPER 13.55 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Berlin 1989 - 2014 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Dogodki 17.25 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 23.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Ar-tevisione 21.00 Meridiani 22.15 Kino premiere 22.30 Športna mreža POP TV 21.10 Film: Another Year 23.30 Film: The Opposite of Sex - L'esatto contrario del sesso _CIELO_ 12.15 Hell's Kitchen 13.15 14.30, 15.30 MasterChef Australia 13.45 17.30 Buying & Selling 15.15 Novice 16.3018.30 Fratelli in affari 19.15 Serija: Affari al buio 20.15 Serija: Affari di famiglia 21.10 Film: Il cac-ciatore di ex (kom., '10, i. J. Aniston, G. Butler) 23.00 Dok.: Ladyboy - Il terzo sesso _DMAX_ 12.35 Property Wars 13.25 Container Wars 14.15 20.20 Banco dei pugni 15.10 Sei spac-ciato! 16.00 River Monsters 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Top Gear 18.35 Affare fatto! 19.30 Storage Wars 21.10 Il re del-la griglia 22.00 Come andra a finire? 22.50 Turtleman 23.40 Video del tubo SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.35 Obzorja duha 11.10 Pogled na... 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.35 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška 15.50 Dok. serija: Village folk 15.55 18.35 Otroški program: OP! 17.25 Duhovni utrip 17.40 Odprta knjiga 18.00 23.05 Opus 18.30 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.3010. festival slovenskega jazza Ravne na Koroškem SLOVENIJA2 6.00 9.00 Infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Infodrom 8.15 Nan.: Kot ata in mama 8.40 Enajsta šola 10.40 Dobro jutro 13.2519.05 Točka 14.45 Na lepše 15.10 Intervju 16.10 Dober dan, Koroška 16.45 Prava ideja! 17.20 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016 18.10 Dok. odd.: Kraj zločina - tropski deževni gozd 20.00 Nad.: Vzhodnober-linska saga 20.50 Serija: Inšpektor Banks 22.20 Dok. film: Elena H|| Ponedeljek, 18. novembra L9 Raistoria, ob 21.35 Le mani sulla citta Režija: Francesco Rosi Igrajo: Rod Steiger, Salvo Randone in Guido Alberti Italija 1963 Začetek šestdesetih let je bil Neapelj veliko gradbišče. Podjetji, ki so sodelovala pri gradnji je bilo še in še in tudi dobička je bilo za vse dovolj. Nekega dne pa se poruši velika stavba sredi delavske četrti. Lastnik gradbenega podjetja, ki jo je zgradil, je Edoardo Nottola krajevni politični veljak desničarske stranke, ki se mora po tisti tragediji seveda umakniti iz političnega življenja. To predvsem zato, ker se pod ruševinami skriva cela vrsta umazanih poslov s človeškimi življenji... A Nottola se ne da in kmalu nato nastopa kot kandidat središčne stranke, novim špekulacijam naproti. VREDNO OGLEDA KANAL A 6.50 Risanke 8.2512.50 Serija: Živalski svet 9.2018.55 Serija: Alarm za Kobro 1110.15 14.00 Serija: Terra Nova 11.0012.35, 13.45 Tv prodaja 11.15 16.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 11.45 17.05 Serija: Naša mala klinika 14.50 Film: Smrtonosno vreme 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Hollywoodski kifeljci 22.10 Film: Posebne sile 0.00 Film: Ne vdam se PLANET TV 11.00 12.30 Tv prodaja 11.15 Nan.: Mike & Molly 11.40 Nan.: Chuck 12.50 Nad.: Sulej-man Veličastni 13.50 Ellen 14.45 Nan.: Talenti v belem 15.40 20.00 Kmetija - Nov začetek 7.15 Serija: Lepo je biti sosed 8.10 14.50 Queen Latifah Show 9.05 10.15, 11.30, 12.40 Tv Prodaja 9.20 15.45 Nad.: Barva strasti 10.30 16.45 Nad.: Sila 11.45 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 12.55 Film: Viharna noč 17.00 18.55, 22.45 Novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.50 Serija: Gasilci v Chicagu 23.15 Serija: Mafijska zdravnica 16.45 Film: Inga Lindstrom - Lažni zaročenec (dram.) 18.25 18.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 21.05 Film: Kot noč in dan (akc., '10) 23.05 Nan.: Pod lupo pravice RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Tretji polčas; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 5. nad.; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.00 Dober dan, znanost; 10.40, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 L'intervista; 9.35, 22.30 Il frullatore; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Santi patroni; 14.35 Glasba; 16.00 Pomerig-gio ore quattro; 18.00 L'alveare; 20.00 Glasba; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 8 Nedelja, 16. novembra 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA-SOVODNJE - Ustanova Enac na letališču namestila varnostne mreže S torkom se bodo na Roje vrnila letala Napovedi so se tokrat uresničile. Italijanska ustanova za civilno letalstvo Enac bo v torek preklicala odredbo, na podlagi katere je pred tremi meseci zaprla goriško letališče. Rekreativcem in letalcem, ki so bili do ukrepa zelo kritični, je bil dostop na Roje prepovedan zaradi neizpolnjevanja varnostnih pogojev, katerim pa je zdaj vsaj delno zadoščeno: v prejšnjih dneh so delavci ogradili predel letališča, ki je namenjen letalskim dejavnostim, ob tem pa so zavarovali letališke objekte, ki so zaradi dolgoletnega propadanja predstavljali potencialno nevarnost za obiskovalce. »Podjetje, ki mu je ustanova Enac zaupala dela, je varnostne mreže začelo nameščati v četrtek. Parkirišče in drugi predeli letališča, ki so dostopni avtomobilom, so sedaj jasno ločeni od območja, ki je namenjeno izključno letalskim dejavnostim. Z železnimi mrežami so ob tem zavarovali letališke stavbe, ki so v najslabšem stanju in v katere je bolje, da nihče ne vstopa. Delavci so preverjanja opravili tudi na vzletno-pristajalnih stezah in izmerili višino bližnjih dreves, da bi ugotovili, ali bi le-ta lahko ovirala letalce,« je povedal Ful-vio Chianese, predsednik združenja Du-ca DAosta, ki je zaradi zaprtja letališča najglasneje protestiralo. »Veseli nas, da je ustanova Enac končno izvedla napovedane ukrepe, še vedno pa smo prepričani, da je letališče zaprla po nepotrebnem. Za postavitev mrež so potrebovali samo dva dni, Župan Gorice: »Še pred koncem letošnjega leta naj bo objavljen razpis za upravitelja letališča« neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki jih je odredba omenjala med razlogi za zaprtje, pa očitno ne bodo odstranjevali. Morda so izpuhtela,« je bil ironičen Chianese, po katerem je zaprtje letališča povzročilo združenju Duca D'Aosta veliko škodo. Večino letal, ki so bila parkirana v obnovljenem hangarju Gleiwitz, so lastniki v mesecu avgustu odpeljali drugam. »Težko je pričakovati, da se bodo vsi vrnili k nam,« je obžaloval Chianese. Če bo obveljalo to, kar je generalni direktor Enaca Alessio Quaranta napovedal pred časom, bo letališče na Rojah sprva odprto le za letalce, v prihodnje pa naj bi skušali ponovno omogočiti dostop tudi re-kreativcem. »Pogoj za to je, da bo razmejitev med območjema za letalske in za rekreativne dejavnosti jasna. Edino tako bo varnost zagotovljena,« je pojasnil župan Gorice, Ettore Romoli, ki se danes veseli predvsem dejstva, »da je Enac držal besedo in izpolnil obljubo o ponovnem odprtju letališča, pa čeprav z majhno zamudo. Upam, da bo sedaj udejanjil še drugo napoved - da bo še pred koncem letošnjega leta objavljen razpis za določitev upravitelja letališča. Šele z njim se bo začelo pravo delo za preporod letališča.« Torkovo odprtje namerava ustanova Enac obeležiti s krajšo slovesnostjo. Nanjo je direktorica ustanove Enac za severovzhodno Italijo Roberta Carli povabila župana Gorice in Sovodenj, Romolija in Alenko Florenin - zemljišče, na katerem se razteza letališče, si delita obe občini -, napovedana je tudi deželna odbornica Ma-riagrazia Santoro. Slovesnost, na kateri bodo simbolno odklenili obešanko in odstranili verigo z železnih vhodnih vrat letališča, se bo začela ob 15.30. (Ale) Ogradili so predel, ki je namenjen letalskim dejavnostim (zgoraj), in onemogočen dostop do propadajočih objektov (spodaj) bumbaca VRH - Za spomenik Vrhovski kamen odpeljali v Prago Tudi kraški kamen z Vrha bo sestavljal spomenik, ki ga bo aprila prihodnjega leta padlim vojakom 28. pehotnega regimenta avstro-ogrske vojske posvetilo združenje Ir28 iz Prage. Spomenik nameravajo postaviti v Karpatih, za njegovo gradnjo bodo uporabili kamenje z vseh bojišč, na katerih so med prvo svetovno vojno umirali vojaki 28. pehotnega regimenta. Vrh so 1. novembra obiskali trije predstavniki praškega združenja, ki so jih sprejeli sovodenjska županja Alenka Florenin, Orlando Murenec in še nekateri predstavniki kulturnega društva Danica ter raziskovalec krajevne zgodovine Marco Mantini. Člani češkega društva so izbrali ravno Vrh, ker se je bojev na tem območju med drugo in četrto soško bitko udeležil tudi 28. pehotni regiment. V protinapadih, s katerimi so preprečili italijanskim vojakom zavzetje Vrha in Debele griže, je regiment izgubil tri četrt svojih vojakov. Med padlimi je bil tudi poveljnik Von Helly, katerega posmrtnih ostankov zatem niso našli. Med obema bitkama so se češki vojaki borili skupaj s 17., 47. in 87. pehotnim Padli vojaki na kraškem bojišču bataljonom, ki so jih sestavljali vojaki slovenske narodnosti, ter s 97. bataljonom, v katerem so bili vojaki slovenske, italijanske, hrvaške in drugih narodnosti iz Trsta, Istre in drugih krajev na jugu avstro-ogr-skega cesarstva. V zadnjih letih na Češkem z velikim zanosom odkrivajo zgodbe vojakov, ki so umrli na Soški fronti. Češki vojaki so bili množično soudeleženi ravno v bojih na kraškem bojišču, kjer je kot znano padlo tudi veliko Madžarov, Romunov, Slovencev in pripadnikov drugih narodov, ki so takrat spadali pod Avstro-ogrsko. Na morebitno prisotnost neeksplodiranih ubojnih sredstev na območju letališča na Rojah, ki je bila eden izmed navedenih razlogov za njegovo zaprtje, je na začetku prejšnjega tedna opozoril tudi neznani duhovitež. Na vhod letališča, kjer že tri mesece visi odredba ustanove Enac o zaprtju letališča in s prepovedjo dostopa, je obesil dva lista, na katerih je bila natisnjena lobanja z napisom »Achtung Minen« (Pozor na mine). Lista so že naslednjega dne odstranili člani združenja Duca D'Ao-sta, v katerem se vsekakor sprašujejo, kakšna je bila usoda domnevnih min: »So mar izpuhtele?« Martinovanja in hvaležnice V raznih krajih na Goriškem bodo danes počastili sv. Martina. V Štandrežu bo ob 10. uri maša, sledil bo blagoslov pridelkov in kmetijskih vozil. V Sovodnjah bo od 11. ure dalje, takoj po maši, martinovanje s kulturnim programom, razstavo in stojnicami, ki ga prireja Kulturno društvo Sovodnje. Martino-vanje bo tudi v Rupi; maši z začetkom ob 14. uri bodo sledili blagoslov kmečkih pridelkov, nastop mešanega zbora in otroškega zbora Rupa-Peč. V Podturnu se bodo zbrali ob 930, ob 10.30 bo kmečka vozila blagoslovil nekdanji nadškof Dino De Antoni. Vremensko opozorilo Deželna civilna zaščita je za današnji dan izdala vremensko opozorilo, saj so možni močnejši nalivi tako danes kot v noči na jutrišnji dan. Voznikom gre nasvet, naj upoštevajo rdečo luč na semaforjih pred podvozi - še zlasti pred tistimi, ki jih voda pogosto poplavlja. V torek volitve na univerzi Na videmski univerzi obnavljajo študentsko predstavništvo. Študentje bodo svoje predstavnike v univerzitetnih organih volili v torek; v Gorici bo volilni sedež v palači Alvarez v Ulici Diaz. Igrače za romunske otroke V župnišču v Mošu bodo danes med 14.30 in 17.30 zbirali igrače, šolske potrebščine in oblačila za družine v stiski in dijaške domove v Romuniji. Napovedali praznik čokolade V Gradišču bo tudi letos potekal praznik čokolade Chocofest. Prirejajo ga med 21. in 23. novembrom v mestnem središču, kjer bodo na voljo pokušnje, delavnice in srečanja; obiskovalcem bodo pojasnili, s katerimi briškimi vini gre pospremiti razne čokoladne dobrote. Ruplov »Latnik« odložen Bralce obveščamo, da je rubrika Alda Rupla »Od domačega latnika do ...« odložena na prihodnjo nedeljo. GORICA - Civilna motorizacija Sporočiti je treba, kdo je uporabnik Z goriške pokrajine sporočajo, da je od začetka novembra v veljavi novo določilo prometnega zakonika, na podlagi katerega morajo vozniki sporočiti civilni motorizaciji, če za obdobje daljše od tridesetih dni uporabljajo avtomobil, katerega niso lastniki. Določilo ne velja v primeru družinskih članov, ki imajo isto bivališče, medtem ko velja v primeru komodata, najema avtomobila brez šoferja, uporabe vozila, ki je vpisano na ime nepokretne oz. pokojne osebe, in t.i. pogodb »rent to buy«. Na civilni motorizaciji je sicer mogoče vne- J- kuliurui ciflter T l.vjjc EtmTmf sti v dokument o registraciji vozila tudi spremembo uporabnika, do katere je prišlo pred 3. novembrom; v tem primeru ne tvegamo kazni. Več informacij je vsekakor na voljo na spletni strani goriške civilne motorizacije www.motorizzazione-provgo.it, na kateri so objavljene vse ministrske okrožnice, ki zadevajo omenjeno določilo. Goriški urad civilne motorizacije ob tovornem postajališču je za katerokoli vprašanje odprt od ponedelka do petka med 8.45 in 12.30; ob ponedeljkih tudi med 15. in 17. uro. Anion Çn^ojffi SREČAMA POD LIPAMI PETEftSU^KIK Predsednik Nove Slovenske zaveze Večer bo vodila ia&nikarka Erika Jizbit Četrtek, 10. novembra 2014, ob Z0. uri Kulturni center Lojze BratuE - Gorica / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 16. novembra 2014 1 9 štandrež - Praznik vaškega zborovskega petja 140 let pojejo in še bodo peli Otroško igrive, ljubezenske, žalostne in vesele. Takšne so bile pesmi, ki so jim prisluhnili udeleženci slovesnega praznovanja ob 140-letnici zborovske dejavnosti v Štandrežu. V petek so štandreško župnijsko dvorano napolnili domačini in ljubitelji petja vseh starosti, ravno tako vseh starosti so bili nastopajoči. Večer sta z veznim tekstom v krajevni govorici povezovali Majda Zavadlav in Marta Bizjak, uvodoma so z venčkom otroških pesmi nastopili mladi pevci in pevke otroškega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Lucrezie Bogaro, za njimi sta bila na vrsti mešani pevski zbor Prosvetnega društva Štandrež oz. mešani cerkveni pevski zbor z ljubezenskimi in poročnimi pesmimi pod vodstvom Gorana Ruzziera. Dve žalostni pesmi je nato odpela ženska vokalna skupina, ki jo je vodila Tiziana Za-vadlav. Sledili sta pesmi v slovo, ki so ju pod vodstvom Aleša Hobana odpeli ne- Zborovska dejavnost še vedno opravlja pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske besede kdanji pevci moškega pevskega zbora Oton Župančič s pomočjo pevcev moškega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba. Za zaključek pevskih nastopov so v vedrejšem tonu poskrbeli pevci vokalne skupine Sraka s sklopom pesmi o vinu; zapeli so jih pod taktirko Patricka Quaggiata. Udeležence večera, ki sta ga ob koordinaciji Božidarja Tabaja skupaj priredili Prosvetno društvo Štandrež in Kulturno društvo Oton Župančič v sodelovanju z župnijo sv. Andreja ap., je nagovoril vsestranski družbeni delavec Damjan Paulin. S kopico podatkov, ki so rezultat temeljitega raziskovalnega dela, je povzel 140-letno zgodovino štandreške-ga zborovskega petja. O začetkih je povedal, da segajo v obdobje dvanajstih let - od 1857 do 1869 -, ki je bilo za vaško skupnost izrednega pomena. Leta 1857 je bila ustanovljena slovenska ljudska šola, Zadovoljstvo ob zaključku pevskega večera leta 1863 je kaplanija postala vikariat in pridobila večjo samostojnost, leta 1866 je Štandrež postal samostojna občina, leta 1869 je bila ustanovljena čitalnica; ko je začel delovati tudi zbor, so jo preimenovali v Bralno in pevsko društvo. Največ zaslug za ustanovitev čitalnice imajo Josip Komavec, ki je bil tudi prvi učitelj v šoli in občinski tajnik, duhovnik Andrej Ma-rušič, deželni poslanec, profesor in izdajatelj goriškega tednika Domovina in prvi štandreški župan Jožef Nanut. Društvo je gojilo slovensko besedo in pesem ter krepilo narodno zavest. Josip Komavec je na prvi prireditvi postal prvi zborovodja v Štandrežu in organist v domači cerkvi. V nadaljevanju se je Paulin spomnil številnih zborovodij, ki so se za njim zvrstili v Štandrežu. Še največ let je dirigiral Franc Lupin, med fašizmom in vojno je vodil cerkveni zbor, po letu 1950 pa je prevzel vodenje moškega zbora Oton Župančič. »Kot v drugih krajih Goriške so bili Slovenci tudi v Štandrežu politično razdeljeni v dva tabora. Nastali sta katoliška in narodna stranka. V Štandrežu sicer ni prišlo do ostrih nasprotovanj. Zaslugo so imeli preudarni ljudje, ki so raje izpostavljali stične točke, zlasti narod- bumbaca Skupna zdravica vseh pevcev bumbaca Damjan Paulin bumbaca Marta Bizjak in Majda Zavadlav noobrambne. Med temi naj omenimo ku-rata Josipa Kosovela, prof. Emila Kome-la in Franca Lupina,« je navedel govornik. V povojnem času sta zborovsko dejavnost v vasi vodila - in jo še vodita - tako Kulturno društvo Oton Župančič, ustanovljeno leta 1945, kakor Prosvetno društvo Štandrež, rojeno leta 1965. »Včasih je bila zborovska dejavnost v Štandrežu skupna, včasih pa ločena med dvema društvoma. Opravila pa je in še vedno opravlja pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske besede in slovenskih pesmih, tako narodnih kot cerkvenih, ki krepijo narodno zavest,« je v zaključnem delu nagovora poudaril Paulin in se v imenu prirediteljev prazničnega srečanja zahvalil vsem zborovodjem, organistom in pev- bumbaca cem, ki so razdajali in še razdajajo svoje pevske in glasbene sposobnosti za štan-dreško in širšo skupnost. Zahvalil se je tudi vsem, ki so prispevali k organizaciji večera, in nastopajočim. Pevski večer so vsi pevci in pevke skupaj zaključili z ljudsko zdravico Kolkor kapljic, tolko let. Med gosti v dvorani so izstopale goriška občinska odbornica Silvana Romano, županji Sovodenj in Števerjana, Alenka Florenin in Franka Padovan, ki je obenem tudi predsednica ZSKP, ter pokrajinska predsednica ZSKD Bruna Visintin. Petkovo prireditev naj bi že v kratkem ponovili v sosednji Vrtojbi, ker si jo je zaželelo tamkajšnje kulturno društvo; njegovi člani vzdržujejo s štandreškimi sosedi kulturne in prijateljske stike. (dr) Kremenjakov predsednik Oretti med nagovorom bumbaca Koliko vojakov - tako avstro-ogrskih kot italijanskih - je med prvo svetovno vojno padlo v bojih za Jamlje? »Na tisoče. Njihovo točno število je težko določiti, saj sta obe vojski v svojih poročilih namerno nižali število žrtev. Zanimiv se mi zdi opis, ki sem ga zasledil glede obiska nadvojvode DAosta v Jamljah leta 1917. Italijanski vojaki tretje armade so se takrat zbirali v dolinah ob robu vasi, da bi napadli Flon- dar; v dolinah pri Ljusceh je mrgolelo vojakov, po besedah nadvojvode je šlo za pravo morje čelad,« pravi Mitja Juren, raziskovalec krajevne zgodovine, ki je bil osrednji govornik na petkovi predstavitvi zgodovinskega koledarja jameljskega društva Kremenjak za leto 2015. Uvodoma sta prisotne nagovorila Kremenjakov predsednik Bruno Oretti in doberdobski župan Fabio Vizintin, medtem jamlje - Predstavili koledar društva Kremenjak Prva granata je zadela hlev, izstrelili so jo s torpedovke ko sta kulturni program oblikovala ženski pevski zbor Elianico iz Foljana-Redipulje in moški pevski zbor Fantje izpod Grmade. Ob prisotnosti dveh članov društva Pro Loco iz Foljana v zgodovinskih vojaških uniformah je Juren pojasnil, da so ob izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 vse moške iz Jamelj poslali na srbsko in galicijsko fronto. »Prva bomba je na vas padla kmalu po vstopu Italije v vojno 24. maja 1915. Takrat so v tržiški zaliv priplule italijanske torpe-dovke, eden izmed njihovih prvih izstrelkov je po besedah domačega raziskovalca krajevne zgodovine Renata Pacorja padel na hlev Bagonove domačije in ubil štiri konje avstro-ogrskih častnikov,« je povedal Juren in dodal, da so bile Jamlje na začetku vojne v zaledju, saj so boji potekali na do-berdobski planoti. »V osmi soški bitki 10. oktobra 1916 so Italijani zavzeli in takoj zatem izgubili Jamlje. Vas so dokončno osvojili med deseto soško bitko 23. maja 1917, ko so vas zasedli bersaljerji 11. regimenta. Zatem so Jamlje postala logistična baza za italijanske vojake, ki so neuspešno naska- kovali Grmado. Dne 5. septembra 1917 so v enem izmed protinapadov avstro-ogrski vojaki spet zasedli Jamlje, nekaj tednov zatem je sledil italijanski polom pri Kobaridu,« je še navedel in krajanom svetoval, naj spominu na prvo svetovno vojno posvetijo tudi zgodovinska koledarja za leto 2016 oz. 2017, saj bo ravno takrat potekala stoletnica bojev, ki so do tal porušili vas. Juren je tudi pripovedoval, kako se je pri Jam-ljah ranil Benito Mussolini. Skupaj še z nekaterimi vojaki se je na severnem pobočju Vrtač uril v uporabi minometa Theve-not. Streljal je proti koti 140; kot je sam napisal v svoj dnevnik, ga je streljanje tako navdušilo, da je z njim nadaljeval, čeprav se je minomet pregrel. Prišlo je do eksplozije: trije vojaki so umrli, Mussolinija pa so s hudimi ranami odpeljali najprej v Doberdob, kjer so ga v cerkvi obvezali, in ga zatem poslali na zdravljenje v Milan. Predstavitev Kremenjakovega koledarja se je zaključila z zakusko; Ivan Pahor je udeležencem poklonil tipične jedi, ki so jih pred sto leti jedli vojaki. Župan in udeleženci srečanja 20 Nedelja, 16. novembra 2014 GORIŠKI PROSTOR gorica - »Pod lipami« o Reziji in Rezijanih Potrebujejo spodbud Ponosni so na svojo posebnost - Pozornost, ki jo šolski sistem izkazuje rezijanščini, je preskromen Zadnje Srečanje pod lipami je bilo posvečeno Reziji. Za predavateljsko mizo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž sta v četrtek sedela raziskovalec Dejan Valentinčič, avtor znanstvene monografije Slovenci v Reziji?Pravni položaj in dejansko življenje slovenske jezikovne manjšine, in družbeno-kul-turni delavec Sandro Quaglia, zaposlen v Muzeju rozajanskih ljudi. Z njima se je pogovarjala časnikarka Erika Jazbar. Napeta situacija v Reziji pred nekaj leti, ko so izdali prvo dvojezično izkaznico, barvali oz. mazali table in poskušali izstopiti iz območja zaščitnega zakona, se mu je zdela zanimivo raziskovalno vprašanje, je povedal Valentinčič. Zato je zadevo poglobil in nastala je diplomska naloga. Lani je snov še aktualiziral in ob koncu letošnjega poletja je izšla monografija. Knjiga govori o zgodovini Rezije, o identiteti prebivalcev, njihovi pravni zaščiti, udejanjanju zakonodaje v politiki, šolstvu, kulturi, medijih itd.; posebno poglavje je avtor, ki je diplomiral in magistriral iz manjšinskega prava, namenil odnosu Slovenije do zamejstva in odnosu EU do manjšin. Valentinčičeva knjiga pripoveduje o tem, kako ljudje živijo v Reziji danes, je dejal Quaglia. Lepo bi bilo, ko bi izšla tudi v italijanščini, »da bi kaj razumeli tudi pri nas«. Rezija je pod Italijo od leta 1866, takrat pa ne Benečije ne Rezije še ni zajela pomlad narodov, je poudaril Va-lentinčič. Ljudje so doživeli drugačno akulturacijo. Ko smo Slovenci začeli spoznavati Slomška in Prešerna ter krepili narodno zavest, je italijanska šola v Reziji učila, kdo sta Dante in Petrarca. Svoje so seveda odigrali tudi zaprtost doline, pomanjkanje stikov, protislovenska propaganda. »Uspeli so izenačiti slovenstvo s komunizmom, prestrašili so ljudi, češ da hoče Slovenija še danes okupirati območje Rezije ... « Z drugo svetovno vojno so se prekinili čezmejni stiki, sedanja generacija ima spet priložnost jih navezati, ti pa so odvisni od posameznikov. Za Rezijane je pomembno, da v njihove kraje prihajajo matični Slovenci, saj je to zanje edina priložnost, da govorijo ji Julijski krajini, vendar po mnenju Sandra Quaglie nimajo večje teže, saj se pojavijo »samo en dan v letu«. Rezija je bila pred leti sprejeta v območje občin, kjer se izvajajo določila zaščitnega zakona 38/2001. Kasneje je občinska uprava želela izstopiti, pa ji ni uspelo. Pozornost, ki jo šolski sistem izkazuje rezijanščini, je absolutno preskromen. Čudovito bi bilo, ko bi se tudi v Reziji zgodilo to, kar se je v Benečiji, kjer se iz leta v leto bolj vidi, kako špetrska Erika Jazbar, Sandro Quaglia (v sredini) in Dejan Valentinčič bumbaca v knjižnem jeziku in so bolj motivirani. Rezijani so ponosni na svojo posebnost, je naglasil Valentinčič. Veliko jim pomenijo glasba, ples, narečje. Imajo Muzej rozajanskih ljudi, Muzej bru-sačev, Kulturno društvo Rozajanski dum, folklorno skupino, glasilo, ki izhaja štirikrat letno in ga prejmejo vse družine, pa še koledar. Obstajajo tudi organizacije, ki ne sprejemajo dejstva, da so Re-zijani del slovenske manjšine v Furlani- dvojezična šola veliko pripomore k izoblikovanju samozavestne mladine, je podčrtal Valentinčič. V narečju se namreč še pogovarjajo le Rezijani, starejši od 30 let. »Gre za umiranje na obroke?« je vprašala Jazbarjeva. »Težko je napovedati,« je odvrnil Valentinčič. Rezija bi potrebovala več otrok, pa tudi močnejše spodbude za učenje jezika. Quaglia pa je izrazil željo po večjem sodelovanju, tesnejših stikih s slovenskimi rojaki. / gorica - V Kulturnem domu Klanjšček praznuje jubilej z razstavo V okviru obeleževanja 33-letnice Kulturnega doma bodo v torek, 18. novembra, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Vladimirja Klanjščka, ki letos praznuje svoj 70. življenjski jubilej. Likovna umetnost ga spremlja od mladih let, saj je svojo prvo razstavo postavil že kot osemnajstletnik. Za slikarstvo ga je na slovenskem učiteljišču v Gorici navdušila prof. Noemi Rener, nakar se je izpopolnjeval na akademijah v Ljubljani in Benetkah. Od leta 1970 do upokojitve je poučeval likovno vzgojo na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah v Gorici. Vladimir Klanjšček velja za plodnega slikarja, ki se je v več kot petdesetih letih ustvarjalnega dela predstavil na vsaj štiridesetih samostojnih razstavah doma in v tujini, sodeloval je na več kot sedemdesetih skupinskih razstavah ter udeležil se je natečajev in likovnih kolonij v Sloveniji, Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Občasno se ukvarja tudi z ilustracijo in s knjižnim oblikovanjem. Član je Društva likovnih umetnikov Severne Primorske, živi in ustvarja v rodnem Števerjanu. Tudi kot likovni umetnik ostaja Klanjšček zvest izročilu domačega okolja, ki se razteza od Brd do goriškega Krasa. Navezanost na ta prostor je glavno izhodišče za njegovo ustvarjanje, saj mu domača pokrajina nudi močan motiv za inspiracijo, zanj je neusahljiv vir spominov in sugestivnih vtisov. Ta svet je opazoval in ga odkrival v vseh njegovih spreminjanjih, zlasti v prehodih letnih časov. Umetnika in njegova dela bo v galeriji Kulturnega doma predstavil likovni kritik Joško Vetrih, odprtje razstave pa bosta z recitalom Gradnikovih pesmi popestrili članici društva Briški grič. (vip) Slikar Vladimir Klanjšček •ABONMAJSKA •KAMPANJA ZA J GORICO 20U-2015 _ ... do 24. novembra! i uprizoritve SSG, dve gostujoči predstavi • in dva koncerta! ^ dijaški, študentski in družinski popusti — posebna mini-ponudba predstav po lastnem izboru • brezplačni avtobusni prevoz • popusti v mreži primorskih in tržaških ledališč KULTURNI DOM: blagajna je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 0/181 33288] Sovodnje ob Soči Občina Sovodnje je po prisilni ukinitvi leta 1927 in vihri druge svetovne vojne ponovno dosegla svojo avtonomijo leta 1951. V to je verjela skupina vztrajnih domačinov z Jožefom Češčutom na čelu, ki je nato postal prvi povojni župan. Verjeli so, da je samostojnost edini pogoj za samoodločanje o razvoju naših vasi, za splošno vsestransko rast in za ohranjanje slovenske identitete, kar ni oviralo sprejemanja in sožitja s sosedi večinskega naroda, v medsebojnem spoštovanju in udejstvovanju za boljšo, bolj pravično in solidarnostno prihodnost. Sledila so leta gospodarskega razcveta bližnjih obratov in tovarn, trgovinskega in uvozno-izvoznega sektorja, polno zasedenih šol in vrtcev, množičnega kulturnega in športnega udejstvovanja. Razmere so se od devetdesetih let dalje začele spreminjati: nova geopolitična slika je sicer postavila naše območje v osrčje združene Evrope, miselno pa je polpretekla zgodovina še naprej krojila širše zasnovane načrte, kar je onemogočilo preskok na kvalitetnejše programiranje in osmišljanje celotnega goriškega prostora. Temu se je v zadnjih letih pristavila še huda finančna kriza, ki odžira sredstva javnim upravam in onemogoča njihovo nemoteno delo v korist teritorija in predvsem občanov. V obravnavi je trenutno reforma krajevnih uprav, ki naj bi občine združila v številčnejše "zveze" občin s pomembnimi pristojnostmi in organizacijsko preureditvijo osebja, kar odpira vrsto vprašanj glede vloge in avtonomije, ki bi jo v prihodnje imele članice teh zvez, predvsem pa glede uporabe slovenskega jezika. Neznank je torej veliko, trdno pa ostaja prepričanje, da bo skrb za ohranitev dostojne ravni samostojnostnega odločanja za bistvene teme teritorija še naprej vodilo našega upraviteljskega dela. Zaradi novih in stalnih prenosov pristojnosti, ki povzročajo večji obseg dela v uradih, je prišlo do spremenjenih potreb, zaradi česar smo uvedli novosti v uradnih urah za stranke v spodaj navedenih uradih. Novi urniki stopijo v veljavo v ponedeljek, 1. decembra. Anagraf in matični urad, Splošne zadeve, Tajništvo, Vložišče Občinska policija Ponedeljek 11.30 - 13.30 11.30 - 13.30 Torek 08.30 - 10.30 08.30 - 09.30 Sreda 08.30 - 10.30 16.00 - 17.45 08.30 - 09.30 16.00 - 17.00 Četrtek 08.30 - 10.30 08.30 - 09.30 Petek 08.30 - 10.30 08.30 - 09.30 Obnovljene vojaške galerije na Brestovcu Ozemlje sovodenjske občine meri 16,8 km2. Zajema ravninske predele med Sočo in Vipavo, del planote in pobočja, ki se spuščajo z Doberdobskega Krasa. Višinski razpon je precejšen: od 35 do 275 m.n.m. 452 ha ob soški strugi je od leta 1983 naravno zaščiteno področje. Zelo raznoliki sta flora in favna. Občina meji na Gorico, Slovenijo, Doberdob, Zagraj in Faro. Pobratena je s Škofjo Loko. Poleg Sovodenj so v občini vasi Peč, Rupa, Gabrje, Rubije in Vrh. Število prebivalcev se je spreminjalo od najmanj 1.559 leta 1870 do največ 1.970 leta 1936, a upoštevati moramo tudi spremembe v velikosti občinskega ozemlja. Sedaj živi v občini 1.744 prebivalcev. Pričevanja o najstarejši poselitvi najdemo v kraškem predelu, kjer je bilo odkritih nekaj gradišč. Staro prebivalstvo so izrinili Rimljani. O njihovi prisotnosti pričajo ostanki temeljev Pogled na Vipavo mostu čez Sočo. Slovensko prebivalstvo se je naselilo v zgodnjem srednjem veku. Kasneje in do leta 1918 je ozemlje pripadalo avstro ogrskemu cesarstvu, nato 25 let Italiji, leta 1945 so ga osvobodile partizanske enote. Leta 1947 je ponovno prešlo pod Italijo. Občina je spet samostojna od leta 1951. Leta 1971 je bil odobren regulacijski načrt. V občinskem Statutu iz leta 1992 so napisane temeljne določbe o narodnostnih pravicah. Na občinskem ozemlju sta prisotni dve zaposlitveni območji: na Malnišču za obrtniška podjetja, ob Tržaški cesti za storitveno trgovinska. Izrazit je prehod gospodarstva iz primarnega v sekundarni in nato v Obnovljen vodnjak v Rupi terciarni sektor. Družbeni standard je enak mestnemu, kakovost življenja pa boljša. Vidnejši stavbni objekti so poleg županstva tudi kulturni domovi, banka, telovadnica, športna igrišča, železniška proga, avtocestni krak, Rubijski grad, cerkve, manjše trgovsko središče in proizvodne hale; spomenikov NOB je pet. Socializacija občanov poteka v kulturnih in športno rekreacijskih društvih, med krvodajalci in jamarji, na proslavah, občinskih praznikih in v cerkvah. Otroci obiskujejo dve osnovni šoli in dva vrtca (Sovodnje, Vrh). Pouk v slovenščini sega v sredino 19. stoletja. Oglaševanje je krito s finančno podporo, dodeljeno na osnovi DZ št. 38/2001 / GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 16. novembra 2014 1 9 stoletnica - Poziv k prispevanju gradiva za spominsko knjigo Števerjan v vojni vihri Ko sem kot otrok radovedno brskal po stari šari, sem naletel na veliko uokvirjeno sliko s podobama pradeda in prababice po materini strani, Vincenca in Kristine Terpin. On je oblečen v avstro-ogrsko vojaško uniformo z odlikovanjem za izbrane strelce, ona pa v praznično obleko z zlatim obeskom v obliki zvezde, ki je takrat bilo znamenje upanja in življenja. Kako se je ta slika kljub begunstvu in vojnemu razdejanju ohranila, mi ni znano. Velikokrat sem slišal, da so naši ljudje tik pred odhodom v begunstvo marsikaj spravili v zaboje, zakopali ali poskrili v podzemnih prostorih. Ko sem bil otrok, so nas v šoli med urami zgodovine učili le o drugi svetovni vojni, prva je bila zame prava uganka. Tik naše hiše je stal, med leskovjem, cementni položaj italijanske artilerije, od koder so s topovi streljali proti Oslavju. O prvi svetovni vojni ni nihče maral govoriti, kakor da je ne bi nikdar bilo. Avstro-ogrski vojaki, padli in pohabljenci, so bili trn v peti povojni upravi, zato je njih spomin zašel v pozabo. Radovedno sem spraševal deda Ven-ceta, ki mi je med skrbnim obdelovanjem vinograda in izdelovanjem lesenega orodja povedal marsikaj zanimivega. Med dolgimi premori je sproščeno žvižgal. Bil je obenem natančnež in veseljak. Spomin ga nikoli ni varal. O preteklih dogodkih je rad pripovedoval le meni, kar sem si kot otrok štel v čast. Brž ko se je kdo drug približal, je umolknil. V tem ni bil izjema: starejši vaš-čani so o nekdanjih zadevah po navadi molčali. Njegov oče Vincenc, po domače Ceno Terpinov, je bil sin Ivana, ki je v Šte-verjanu bil med prvimi naročniki knjig Mohorjeve družbe in so ga v vasi poznali kot Nunca Zanuta. V matičnih virih je naveden kot »miles jubilatus«, odlikovani vojak, zaradi zaslug v znani bitki pri Kustoci. Z družino je stanoval v hiši na vaškem trgu ob cerkvi, ki so ji rekli »na Placu pri Ko-marnih«. V vaškem izročilu se je dolgo ohranil spomin na njegov ponosni nastop in vsakdanji obisk v sosednji trgovini, »opalteriji«, kamor je hodil po cigarete. Dan za dnem je ob točni uri stopil v prodajalno in naročil: »Dajte mi pol šolda španjo-lov.« Njegov sin, praded Ceno, se je leta 1907 oženil s Kristino Zorzut, sestrično poznejšega sovodenjskega župnika Petra Butkoviča, znanega pisatelja, risarja in ugankarja. Grobni napis za njegovo mater, prababičino teto Karolino Belinger, Jero-novo iz Števerjana, je sestavil Fran Šaleški Finžgar, ki jo je dobro poznal. Na njenem grobu so vklesane pisateljeve besede: »mo- čna, prava svetopisemska žena« in »plodna primorska korenina«. Ceno Terpinov se je poleti 1914, po vpoklicu, odpravil na fronto v Galicijo. V boju je sicer ohranil življenje, ostal pa je pohabljen. Granatni izstrelek mu je odtrgal peto, tako da ni mogel več hoditi, čeprav je po svoji vrnitvi domov po svojih močeh Vincenčeva žena Kristina Zorzut še naprej opravljal kmečko delo in skupaj z ženo preživljal družino. Nastanil se je v leseni baraki v bližini Sovence, ki je med vojno služila kot ambulanta za ranjence, jo preuredil in naokoli posadil trte in sadno drevje. Le na stara leta, tik pred smrtjo, je prejel skromno dohodnino kot vojni pohabljenec. Ko sem bil otrok, je lesena, podolgovata baraka po skoraj sto letih še stala. Zame je to bil bajen, odmaknjen kraj: stal je ob cesti, vendar v zatišju, obvarovan z bujnim akacijevim gozdom. Na vrhu je iz vlažne goščave zevala siva, zapuščena baraka, prepolna tihih spominov in vsakovrstne ropotije. V njej je bilo temno in zatohlo, meni pa se je vse zdelo silno živo in zgovorno. Pred pragom so rastli grmi divjih vrtnic, robidnic in malin, ob njih je stal latnik, po katerem se je vzpenjala stara, grčava trta, v pobočju so rastla košata češ-njeva drevesa, na vrtu ogromen hren z globoko korenino, ob poti pa je počasi žuborel neznaten vodni izvir, kjer je voda zastajala in je nekoč služil za napajanje živine. Navdušen sem bil vsakič, ko mi je nono dejal: »Gremo v barako!« Mislil je bolj na kraj kot na leseno poslopje, kamor me je, kljub moji otroški zvedavosti, nerad spustil samega. Skrbno je čuval kovani ključ vhodnih vrat, ki ga še zdaj hranim, čeprav se je baraka že zdavnaj sesula. Spominjam se modro pobarvanega kuhinjskega pohištva, zarjavelega štedilnika, čevljarske delavnice z natančno razporejenim orodjem, Števerjanski trg s cerkvijo leta 1916, ob njej nekdanja Terpinova domačija »pri Komarnih« (levo), razdejana notranjščina cerkve (zgoraj); vse štiri fotografije so prvič objavljene arhiva.s. Vincenc Terpin v avstro-ogrski uniformi kljub zapuščenosti, predvsem pa umetelno izdelanih postelj in blazin, napolnjenih, po briško, s »sirkovim kožuhovjem«. Rad sem skakal po njih, ker sta me mikala še-lesteči šum koruznega ličja in gosti prah, ki je puhtel iz njih. Ko je nono umrl in je baraka nezadržno razpadala, sem v predalu kuhinjske mize, ki sem si jo potem predelal v pisalno mizo, našel kup porumenelih pisem. Zaudarjala so po prahu škropila, po domače »vederjulu«, ki ga je nono tam hranil. Med papirji sem našel pradedov dopis iz časa prve svetovne vojne, ki sem ga skrbno spravil. Na zelenkasti dopisnici je praded, avgusta 1915, z nekoliko okorno pisavo sporočal: »Draga žena! Naznanjam Ti, da se nahajam sedaj v Ljubljani in stanujem pri Mužinovih, ki so nastanjeni tu kot begunci. Jaz sem sedaj že precej pri zdravju in sem dobil tudi eno leto dopusta. Če le moreš, odpiši mi, kako se ti kaj godi. Glej dobro na otroke, da se bomo po končani vojski zopet vsi videli. Odpiši mi hitro.« Ta družinski spomin, ki sem ga kot radovedni otrok ujel kljub vsiljeni molčečnosti naših starih ljudi, navajam v zvezi s knjigo o Števerjanu v prvi svetovni vojni, ki bo predvidoma izšla prihodnje leto. Prav je, da ob stoletnici prve svetovne vojne obudimo spomin, ki je ostal predolgo zamolčan. V arhivskih virih sem že pred časom zbral skoraj štirideset doslej neznanih imen padlih Števerjancev, čeprav je število prav gotovo, a le za malo, nepopolno, posebno če štejemo tudi umrle zaradi vojnih posledic. Teh je bilo precej. V rimskem vojaškem arhivu sem nekoč zasledil pisma, ki jih je števerjanski vojak Lojze Knez pošiljal ženi z bojišča. Vrnil se je domov, a kmalu umrl za jetiko. V zadnjih letih sem nabral tudi obilo slikovnega gradiva: neznane, še neobjavljene fotografije Števerjana med prvo svetovno vojno, pred njo in po njej. Včasih je tudi za domačine kar težko prepoznati povsem spremenjene kraje. Knjiga bo predvsem bogato opremljena s podobami, vsako sliko bo spremljala primerna razlaga. Prav je, da ima Števerjan, ki se je znašel tik prve bojne črte, svojo knjigo ob stoletnici prve svetovne vojne, ki je bila pravi mejnik, vsiljeni konec nekega obdobja. Po ostalih vaseh se na tem veliko dela. Zato vabim vse Števerjance, da poiščejo in posredujejo pričevanja ter podobe svojih prednikov, vojakov, padlih, beguncev, za to spominsko knjigo. Prav je, da se oddolžimo žrtvam, ki jih je tok sprememb po-greznil v stoletno, nezasluženo pozabo. Nemški pisatelj Erich Maria Remarque, ki je v bojnih jarkih na lastni koži doživel grozote prve svetovne vojne, se na tuje vojake, ki mu jih je postavila nasproti človeška, neusmiljena usoda, obrača s presunljivo izpovedjo: »Prijatelj, nisem te hotel ubiti. Šele sedaj sem spoznal, da si človek kakor jaz. Takrat sem mislil le na tvoje ročne bombe, na tvoj bajonet, na tvoje orožje. Sedaj mislim na tvojo ženo, na tvoj obraz, na vse, v čemer sva si bila podobna. Oprosti mi, prijatelj. Vse to smo dojeli prepozno. Zakaj nam niso nikdar povedali, da ste vi, prav kakor mi, kot shirani psi, da so vaše matere v skrbeh kakor naše? Da čutimo v sebi enak strah, smrt, trpljenje ... Oprosti mi, prijatelj. Zakaj naj bi ti bil moj sovražnik? Če bi smeli zavreči orožje, sleči vojaško suknjo, bi ti bil moj brat.« Besede in podobe iz preteklosti govorijo. Sredi vojne vihre je italijanski vojak med razvalinami števerjanske cerkve našel veliko, leseno razpelo. Kristusov kip je med obstreljevanjem izgubil obe roki. Vojak je razpelo položil ob raztreščeni oltar in ga poslikal. Iz preteklosti prihaja do naših dni klic in razmislek za prihodnost, zoper vsakršno vojno in nasilje, za medsebojni mir in sožitje, v dolžni spomin in opomin. To je tudi namen knjige o Števerjanu v prvi svetovni vojni. Alessio Stasi Piramida na pokopališču (zgoraj), grob vojaka Visintina (desno) foto vip Na poti iz Šempetra proti Volčji Dragi bomo na začetku te vasi na desni strani ceste opazili travnik z betonskimi nagrobnimi kamni. Staro pokopališče avstro-ogrskih vojakov, stisnjeno med cesto in železniško progo, se tam nahaja že skoraj sto let. Še do pred kakima dvema desetletjema je bilo zapuščeno, poraščeno z visoko travo in plevelom, tako da je bil dostop skoraj nemogoč. Pred nekaj leti so ga uredili, dodali manjkajoče nagrobne kamne (nekateri se nad tem hudujejo) in očistili manjšo piramido, ki stoji na desni strani pokopališča. pomniki morije - Pokopališče pri Volčji Dragi Visintini, Vizintini in Vižintini so se borili na obeh straneh fronte Kakor že drugje so tudi na prvotne grobove pokopanih v Volčji Dragi zasadili lesene križe, ki so jih italijanske oblasti po vojni nadomestile z betonskimi. Nanje so pritrdili emajlirane ploščice z imeni padlih. Po nekaterih podatkih je bilo na pokopališču pokopanih 1108 vojakov, pripadnikov raznih regimentov, ki so v glavnem umrli na vzpetinah pri Vrtojbi od avgusta 1916 pa do konca bojev na Soči oktobra 1917. Od več sto ploščic danes obstajata le še dve. Druge so odtrgali vandali ali pa zbiralci osta-lin vojne, tako da obiskovalcu ni dano vedeti, kdo so bili in od kod so prihajali umrli vojaki. Iz časopisnega pisanja lahko sklepamo, da so v Volčji Dragi našli zadnje počivališče fantje, ki so večinoma pripadali 76. pehotnemu polku (I.R. 76) z nabornim mestom v zahodno madžarskem Sopronu, 14. I.R. iz avstrijskega mesta Linz in 107. I.R. iz bosanske Banja Luke. Na piramidi pa je naveden le 76. madžarski Honved polk, kar pomeni, da je bila večina pokopanih vojakov pripadnikov te enote, pa tudi piramidalna oblika daje slutiti, da so ga zgradili Madžari. To je razvidno tudi z izbočene table na vzhodni stranici piramide, na kateri v madžarščini in nemščini piše, da je posvečena 76. polku. V prevodu se napis glasi: »Vam junakom s hvaležnostjo - 76-tov-ci.« Na zahodni stranici je tabla, na kateri je ob narodnih motivih vklesan napis: »Pro patria - I.R. 76 - 1917.« Tudi na severni in južni stranici stojita tabli z enakim narodnim motivom. V kotu, takoj desno ob vhodu na pokopališče, stoji manjši spomenik v obliki stebrička. Na tablici je komaj viden napis, s katerega bomo ugotovili, da je tam pokopan vojak iz naših krajev - neki Franz Visintin, ki je padel 20. marca 1917. Bil je član 1. sto-tnije 76. polka, imel je 24 let. V nekem starem italijanskem časopisu sem prebral, da je šlo za narodnostno sumljivega italijanskega vojaka, ki je bil za kazen vključen v enoto madžarske pehote. Po šopku cvetja sodeč, sorodniki padlega Franza še vedno obiskujejo njegov grob. Z italijanskega napisa na tablici lahko tudi sklepamo, da so stebriček postavili sorodniki med dvema vojnama, potem ko so na tablicah nagrobnih kamnov našli njegovo ime. Članek iz časopisa prinaša tudi novico, da je v kostnici na Oslavju pokopanih sedem Visintinov. Priimek je razširjen med Italijani, Furlani in Slovenci. Visintini, Vizintini ali Vižintini so se očitno borili na obeh straneh fronte. (vip) 22 Nedelja, 16. novembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / ŠTANDREŽ - 85-letni Lojzko Pasculin Za vedno odšel mesarski mojster Doma je hranil preko petiind-vajset pokalov in nešteto priznanj. Lojzko Pasculin si jih je prislužil s svojimi salamami, saj je bil v njihovi pripravi pravi mojster. V času kolin so ga klicali na pomoč sovaščani iz Štan-dreža in tudi številni prijatelji iz vseh okoliških krajev, ki so mu zaupali, ve-doč, da bodo njegovi izdelki izvrstni. Lojzko Pasculin se je rodil 6. marca leta 1929; imel je dva brata. Zoran je bil med vojno odpeljan v nemška koncentracijska taborišča in je po vojni živel v Kopru, kjer je tudi umrl. Mirko je nekaj let mlajši in živi v Štan-drežu. Ko je imel Lojzko trinajst let, se je izučil za mesarja. Zatem se je zaposlil v ledenici v Ulici Carso, hkrati je še naprej opravljal tudi mesarski poklic. Pri zakolu prašičev je pomagal tako sovaščanom iz Štandreža kot prijateljem iz sosednjih vasi. V mladih letih je bil v vaški cerkvi za »mežnarja«, zatem je bil tudi pritrkovalec. 21. junija leta 1956 se je poročil z Danico Nanut. V zakonu sta se jima rodila sin Robert in hčerka Iliana. Lojzko Pasculin je bil aktiven v vaškem družbenem življenju. Nekaj časa je bil predsednik kulturnega društva Oton Zupančič, bil je tudi član Lojzko Pasculin pripravljalnega odbora za gradnjo kulturnega doma Andrej Budal na Pi-lošču. Sodeloval je tudi z vaškim nogometnim društvom Juventina - še zlasti pri organizaciji tekmovanj v pripravi najboljše salame, ki jih je večkrat tudi zmagal. Številna prva mesta je osvojil tudi v okoliških krajih - Mošu, Ločniku, Gorici ... Še pred desetimi leti je prijateljem pomagal pri kolinah, potem pa je salame, pršute, klobase izdeloval le še za domačo rabo. Lojzko Pasculin je umrl v petek. Pogreb bo predvidoma v torek, 18. novembra, ob 12. uri v štandreški cerkvi; datum in uro bodo dokončno potrdili jutri. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. Gledališče »GLEDALIŠČE DRUGAČNOSTI«: 18. novembra ob 10.30 v Kulturnem domu v Gorici »Voglio la luna«; v občinskem gledališču v Krminu ob 20.30 »Viaggio alla citta di smeraldo« in ob 21.30 »Memorie: storia e storie di mi-grazione«; vstop prost. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.45 »Dorae-mon«; 17.30 - 20.45 »Interstellar«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »La scuola piu bella del mondo«. Dvorana 3: 16.00 - 17.45 - 20.00 -21.40 »Torneranno in prati«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.40 »Un fantasma per amico«; 17.20 - 20.30 »Interstellar«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.15 -22.15 »Andiamo a quel paese«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.10 - 22.10 »La scuola piu bella del mondo«. Dvorana 4: 15.00 - 16.40 »Doraemon«; 18.15 - 20.10 - 22.10 »Tre tocchi«. Dvorana 5: 15.45 - 17.15 - 20.00 -21.30 »Torneranno i prati«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.45 »Interstellar«. Dvorana 2: »Kinemax dAutore« 17.00 - 20.30 »Il regno d'inverno - Winter sleep«. Dvorana 3: 17.45 »Torneranno in prati«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.30 »Interstellar«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Andiamo a quel paese«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »La scuola piu bella del mondo«. Dvorana 4: 17.15 - 20.00 - 21.30 »Torneranno i prati«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.30 »Pasolini«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »I due volti di gennaio«. 9 Šolske vesti NA LITERARNEM, LIKOVNEM IN FOTOGRAFSKEM NATEČAJU »POT DO ČLOVEKA« (Srečko Kosovel), ki je posvečen spominu na dijakinjo Živo Srebrnič, lahko sodelujejo vsi dijaki, ki obiskujejo slovenski višješolski center v Gorici. Natečaj razpisuje skupina profesorjev slovenskega višješolskega centra, ki želi spodbuditi ustvarjalnost pri mladih. Prispevke je treba izročiti tajništvu tehniškega ali tajništvu licejskega pola do 8. januarja 2015. Nagrajevanje najboljših prispevkov bo potekalo ob Prešernovi proslavi, 9. februarja 2015. IZ CIKLUSA »ŠOLA ZA STARŠE« bo v Dijaškem domu v Svetogorski ul. (Ul. Montesanto) 84 v Gorici prvo letošnje srečanje, ki ga bo vodila psihologinja Jana Pečar z naslovom »Življenjski krog družine. Kako spremljati otroka v pomembnih obdobjih sprememb«. Predavanje bo 17. novembra ob 17.30 v italijanščini in bo trajalo poldrugo uro. Zagotovljeno bo varstvo otrok. RAVNATELJSTVO DIZ CANKAR ZOIS VEGA obvešča, da bo roditeljski sestanek s starši v sredo, 19. novembra, od 17. do 19. ure. Ob 16.45 bodo koordinatorji zavodov predstavili letošnjo vzgojno izobraževalno ponudbo. M Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča udeležence marti-novanja danes, 16. novembra (pohod in družabnost), da bo odhod ob 9.30 s parkirišča pri Rdeči hiši. Prevoz z lastnimi sredstvi. Priporoča se točnost. Martinovanje bo tudi v primeru slabega vremena, saj bodo v tem slučaju program prilagodili. Martinovo popoldne na Brjah se bo pričelo med 15. uro in 15.15. Ob pomembnem življenjskem jubileju izreka iskrena voščila svojemu nekdanjemu predsedniku in kulturnemu delavcu Sergiju Pahorju Svet slovenskih organizacij ¿j Čestitke Dragi Luca, iskrene čestitke ob rojstvu prvorojenke CHIARE. Zadružna banka Doberdob in Sovodnje. ~M Koncerti DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca prirejata koncert v spomin na Bernardko Ra-detič. v soboto, 22. novembra, ob 20. uri v cerkvi Sv. Nedelje v Selcah. Nastopili bodo organist Mirko Butkovič, klarinetist Luca Massa, sopran Enza Pecorari in alt Mirjam Pahor. PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA v sodelovanju z Las Kras in Julijaest vabi v sklopu projekta »Kjer se Kras in Soča srečata« na koncert DVS Bodeča Neža z naslovom »V jesenski tihi čas«, ki bo danes, 16. novembra, ob 18. uri v kleti kmetije Gradu Rubije na Vrhu. »SOZVOČENJA 2014« v gradu Dobrovo v petek, 21. novembra, ob 20. uri: nastopili bodo dekliški pevski zbor Pueri Cantores Tolmin, Goriški komorni zbor, moški zbor Jezero Doberdob, komorni zbor Musica Viva Tolmin, mešani zbor Postojna, mešani zbor Obalca Koper, mešani zbor Cominum Komen. Ü3 Obvestila SKRD JADRO organizira ob četrtkih delavnico za aranžiranje slik iz suhega cvetja z Vilmo Cotič na sedežu društva v Romjanu; informacije po tel. 0481-776123 (Štefanja). ZSKD obvešča, da je na spletni strani Zveze pevskih zborov Primorske (www.zpzp.si) že odprta prijavnica za Primorsko poje 2015. Rok prijave zapade 30. novembra. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta v ponedeljek, 17. novembra. SKRD JEZERO prireja tečaj kvačkanja in pletenja ob ponedeljkih od 18.30 do 20. ure na sedežu društva v Doberdobu; informacije po tel. 347-1243400 (Magda). Prvo srečanje bo v ponedeljek, 17. novembra. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 17. novembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). SUBVENCIJE ZA TURISTIČNA PODJETJA: Slovensko deželno gospodarsko združenje (www.sdgz.it) sporoča, da se v ponedeljek, 17. novembra, odpre rok za vlaganje prošenj za razpis 2014; informacije in obrazci: Union-camere FVG. Za predstavitev vlog se interesenti lahko obrnejo na tržaške urade SDGZ-Servis, Ul. Cicerone 8 v Trstu (tel. 040-67248, info@sdgz.it). STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča, da se bodo Mirka Špacapa-na in vseh pokojnih, ki so zastopali stranko in bili aktivni v njenih organih, spomnili pri maši v petek, 21. novembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi Sv. Silvestra v Pevmi. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI - sekcija za Sovodnje vabi somišljenike in prijatelje na kongres sekcije, ki bo v torek, 25. novembra, ob 19. uri v gostilni Pri Francetu v Sovodnjah. SINDIKAT UPOKOJENCEV za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prireja v soboto, 20. decembra, vsakoletno druženje z včlanjevanjem, ki se bo začelo ob 11. uri v cerkvi Srca Jezusovega ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA CECILIJANKA 2014 56. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV SODELUJEJO TUDI ZBORI IZ TRŽAŠKE IN VIDEMSKE POKRAJINETER KOROŠKE IN SLOVENIJE. POSVEČENA SKLADATELJU RADU SIMONITI-JU OB 100-LETNICI ROJSTVA GORICA - KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ SOBOTA, 22. NOVEMBRA 2014, ob 20.30 NEDELJA, 23. NOVEMBRA 2014, ob 17. uri Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave, ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundadje Cassa di Risparmio iz Gorice. V sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij za mašo v spomin na rajne, sledilo bo srečanje v restavraciji Tre Soldi Gori-ziani; vpisovanje do 13. decembra oz. do zasedbe mest na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 ali po tel. 0481-533321. H Prireditve NOVOGORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA prireja ob dnevu splošnih knjižnic v Sloveniji od 17. do 22. novembra zanimiv program: v ponedeljek, 17. novembra, ob 13. uri odprtje mednarodne razstave knjig za otroke z naslovom »Raznoliki svet črk: Nenavadne abecedne knjige z vsega sveta«. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice vabi v torek, 25. novembra, ob 18. uri v prostore knjižnice na »Torkova srečanja z avtorji«. Pogovor o bitkah na Krasu v krvavem letu 1916 prve svetovne vojne z naslovom »Krvavi Kras« bosta vodila Mitja Juren in Paolo Pizzamus. V KULTURNEM DOMU NOVA GORICA bo 19. novembra ob 20.15 večer orientalskih plesov z naslovom »Za tančico skrivnosti«, nastopajo plesalci ŠK Pro Dance; informacije pri blagajni (tel. 003865-3354016) od ponedeljka do petka 10.00-12.00, 15.0017.00 in uro pred predstavo, več na www.kulturnidom-ng.si. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič vabita v četrtek, 20. novembra, ob 20. uri na novo »Srečanje pod lipami« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Gost bo predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Suš-nik. 40-letni sogovornik bo spregovoril o vsebinah in delovanju organizacije, o bremenih nerazčiščene preteklosti, o obletnicah in proslavah, o poti do sprave in o stanju duha na Slovenskem. Večer bo vodila časnikarka Erika Jazbar. NAGRADA DARKO BRATINA. PO-KLON VIZIJI 2014: v četrtek, 20. novembra, ob 20.15 v novogoriškem Kulturnem domu bo slavnostna podelitev nagrade latvijski režiserki Laili Pakal-nina. Sledi projekcija filmov »Snow crazy - Sneg« in »Short Film About Life - Kratki film o življenju« ter pogovor z režiserko, ki ga bo vodila novinarka Patricija Maličev. V petek, 21. novembra, od 9. do 17. ure bo v Hiši filma na Travniku potekala strokovna delavnica pod mentorstvom režiserke Skgz Associazione Združenje Associazidn Walter Bandelj David Peterin Livio Semolič Božidar Tabaj Dvojezičnost v Gorici: kako naprej? moderator: Sandor Tence petek, 21. november 2014, ob 18. uri Čitalnica knjižnice D. Feigel KBcenter - Gorica Laile Pakalnina. Prijava na delavnico: nagrada.darko.bratina@gmail.com. KULTURNO ZDRUŽENJE FORUM, Ul. Ascoli 10/a v Gorici, vabi danes, 16. novembra, ob 10.30 na slikarsko delavnico in ob 15.30 na pesniško srečanje; sodelujejo Giovanni Fierro, Walter Lauri, Roberto Marino Masini, Carlo Segatti, Francesco Tomada. SEJEM STARE VOJAŠKE OPREME bo potekal danes, 16. novembra, med 9. in 14. uro v Športnem centru HIT v Šempetru. Prispevki V spomin na Slavka Gulina darujejo družini De Mori in Tomsič ter Ida, Vladimir, Zdenka in Tatiana 90 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje. JUTRI V ZDRAVŠČINAH: 13.30, Marino Venturini (iz bolnišnice v Bologni) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 11.30, Sergio Piero-bon, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev. 1) 2) 3) 4) 5) JAVNI RAZPIS PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR Zveza slovenske katoliške posvete. Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2014 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: "Predlog za priznanje" provincia di gorizia provincie di gurize pokrajina gorica z ljubeznijo ZMANJŠAJ, PONOVNO UPORABI, RECIKLIRAJ www.facciamoloconamore.it facebook.com/facciamoloconamore tel. *39 0481 91 697 HRANA NI ODPADEK! ZAVRŽENA HRANA JE PREDVSEM ETIČNI PROBLEM ETZO Namen Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov je povečati osveščenost o odpadkih in o potrebi po njihovem zmanjševanju z akcijami in s predlogi lokalnih uprav. ETZO poteka že šesto leto zapored, in sicer letos od 22. do 30. novembra po vsej Evropi. V letu 2014 se osredotočamo na potratno ravnanje s hrano, www.minambiente.it - www.serr2014.it ZAVRŽENA HRANA Na globalni ravni zavržemo približno eno tretjino vse pridelane hrane, ki tako konča v smeteh. Letno vsaka družina v Italiji zavrže 119 kg hrane. Približno 40% zavržene hrane nastane zaradi distribucije in porabe. Metanje hrane v smeti je potrata neob-novljivih virov, kot so voda, tla, energija in tudi denar. Zavržena hrana je za nas dvojni strošek: prvič jo plačamo, ko jo kupimo, drugič pa, ko jo je treba odstraniti kot odpadek. PRIZADEVANJA JAVNIH UPRAV V BOJU PROTI ZAVRŽENI HRANI Pokrajina Gorica v sodelovanju z občinami ter z javno službo za ravnanje z odpadki ISA že nekaj časa pripravlja akcije osveščanja o potrebi po zmanjšanju količine odpadkov in ločenem zbiranju v okviru kampanje z naslovom »Z ljubeznijo - zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj«. Ena od dejavnosti naše kampanje je tudi večerja, ki jo predlagamo in s katero dokazujemo ne le, da je mogoče preprečiti potrato, temveč da je to nujno potrebno! DA NE BO ZAVRZENE HRANE: - Napiši nakupovalni seznam in kupuj le to, kar potrebuješ; - kuhaj le za posamezni obrok pravilno odmerjene količine; - kupuj nepakirane, lokalne izdelke, saj trajajo dlje; - izogibaj se pakiranim ali napol pripravljenim izdelkom s kratkim rokom trajanja; - ne meči stran starega kruha: uporabi ga za toast ali tradicionalne jedi, kot so kruhovi cmoki; - ostanke kosila uporabi za novo jed za večerjo; - v kuhinji vzpostavi samooskrbo, saj je varčna in ekološka; - poišči novo idejo PROTI POTRATI. Drži Se teh načel in zmar\jšal boš količino odpadkov ter prihranil pri nakupu hrane. a Pokrajina Gorica v Sodelovanju s poSoŠkimi gostinci ob Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov predlaga MENIJE PROH POTRATI S SPREMNIM PROGRAMOM Večerja v soboto, 22. novembra Restavracija Al Ponte del Calvario Grojna 2 - GORICA rezervacije: info@alpontedelcalvario.com - 0481 534428 Večerja z menijem proti potrati - Video projekcija in koristni nasveti geologa Roberta Ferrarija Kosilo v nedeljo, 23. novembra Parco Rurale Alture di Polazzo - Polač ul. Fornaci 1/A-FOLJAN - REDIPULJA rezervacije: into@parcorurale.it - 330 93 68 36 Kosilo z menijem proti potrati in ogled kmetije z električnim agribusom Večerja v ponedeljek, 24. novembra Gostilna Turri - Štandreški trg - GORICA rezervacije: trattoriaturri@gmail.com - 0481 21 856 Večerja z menijem proti potrati Večerja v sredo, 26. novembra Restavracija Caneo - Strada del Caneo, 1 Fossalon pri GRADEŽU rezervacije: into@caneo.it - 0431 884 426 Večerja z menijem proti potrati in gledališka predstava »Arabske bučke« skupine Trento Spettacoli Večerja v sredo, 26. novembra Gostilna Vecia Gorizia, ul. sv. Ivana 14- GORICA rezervacije: veciagorizia@alice.it - 0481 32 424 Večerja z menijem proti potrati Večerja v četrtek, 27. novembra Restavracija Rosenbar, ul. Duca d'Aosta 96 - GORICA rezervacije: into@rosenbar.it - 0481 522 700 Večerja z menijem proti potrati in gledališki skeči »Okoljski vdori« skupine Trento Spettacoli Večerja v petek, 28. novembra Gostilna Primožič Drevored XX. septembra 134 - GORICA rezervacije: jprimozic@libero.it - 0481 82 117 Večerja z menijem proti potrati Video projekcija in spremna beseda Mare Černic, podpredsednice Pokrajine Gorica Kompletni meni proti potrati 25 evrov na osebo Večerja v petek, 28. novembra Gostilna Miljo, Pot v Dol - Devetaki - DOBERDOB rezervacije: miljo.peric@gmail.com 0481 78 250-331 1263714 Večerja z menijem proti potrati in Ec.o Cabaret V nedeljo, 30. novembra sonaravno dopoldne in kosilo Hendrick's - Wine Bar Restavracija tudi za vegetarijance ul. Mazzini 6/c - GORICA facebook.com/hendrick'sGorizia rezervacije: 0481 538 529 ob 10. uri: delavnice za samooskrbo ob 13. uri: kosilo z menijem proti potrati iz samooskrbe Ves teden od 22. do 30. novembra Green Bar Kavarna, bar in vegetarijanska restavracija ul. Armando Diaz 1 - GORICA facebook.com\green Bar rezervacije: 0481 090 299 Kosila z menijem proti potrati 24 Nedelja, 16. novembra 2014 APrimorski r dnevnik Ob 20.45 proti Hrvaški MILAN - Ali je Conte resnično že preobrazil Italijo s svojimi taktičnimi spremembami in uveljavitev zanosne igre, bo v dobri meri pokazala že drevišnja tekma v Milanu proti Hrvaški (ob 20.45). Vrsta trenerja Kovača je namreč tako kot az-zurri še nepremagana in tudi v odlični formi, saj je na prijateljski tekmi zelo resno zaposlila tudi Argentino (1:2). Zaradi poškodbe je Mario Balotelli že zapustil reprezentanco, v konici napada bosta najbrž potrjena Zaza in Immobile. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Finale Dokovič-Federer LONDON - Prvi igralec sveta Srb Novak Dokovič je v polfinalu zaključnega turnirja sezone v treh nizih ugnal Japonca Keija Ni-šikorija s 6:1, 3:6 in 6:0. Dokovič bo imel v finalu proti Federer-ju priložnost, da se pridruži legendarnemu Ivanu Lendlu kot edinemu igralcu, ki je zaključni turnir osvojil trikrat zaporedoma (od 1985 do 1987). Švicarj je zvečer v dramatinem dvoboju s 4:6, 7:5, 7:6 premagal rojaka Wawrinko, ki je v tretjem setu pred tie-breakom imel na voljo štiri zaključne žoge za zmago. NOGOMET - Euro 2016: Slovenija v Angliji prva povedla, a nato gladko izgubila Sanje, nato realnost Anglija - Slovenija 3:1 (0:0) Strelci: 0:1 Henderson (57./avtogol), 1:1 Rooney (59./11-m), 2:1 Welbeck (66.), 3:1 Welbeck (72.). Anglija: Hart, Clyne, Gibbs, Henderson, Cahill, Jagielka (od 89. Smalling), Wils-here, Lallana (od 80. Milner), Welbeck, Rooney, Sterling (od 85. Oxlade-Cham-berlain). Slovenija: S. Handanovič, Brečko, Cesar, Ilič, Struna, Kurtič (od 75. Rotman), Mer-telj, Kirm (od 78. Ljubijankič), Birsa (od 63. Lazarevič), Kampl, Novakovič. Rumeni kartoni: Gibbs, Clyne, Sterling, Jagielka; Cesar. LONDON - Slovenska vrsta je v dvoboju z Anglijo izgubila še tretjič na tretji tekmi. Čeprav je bila zrela za poraz in s strani domačih medijev močno kritizirana po prvem polčasu, je Anglija potrdila vodstvo v skupini E. Slovenija je na drugi strani pri polovičnem izkupičku (dve zmagi, dva poraza), a je po zaslugi avtogola Jordana Hendersona vsaj končala angleški niz petih tekem brez prejetega zadetka. Katanec je začel tekmo s pričakovano postavo, v kateri je bil tudi Kevin Kampl. V prejšnjih dneh je bilo veliko ugank glede nastopa tega vezista salz-burškega Red Bulla, a je bil pravočasno nared za pomemben dvoboj proti Angliji, ki si ga je ogledalo tudi kakšnih 1500 slovenskih navijačev, ki se jih je na trenutke ob sicer precej gledališkem vzdušju še kako slišalo. Ti so na začetku videli terensko prevlado domačih, ki pa niso znali ukaniti slovenske obrambe. Samir Handanovič je bil sprva brez resnega dela, tako kot na drugi strani Joe Hart. V 29. minuti so prvič na tekmi resneje zagrozili dotlej v napadu neopazni Slovenci, po kotu Andraža Kirma je Mi-livoje Novakovič s strelom z glavo za dober meter zgrešil cilj, s podobno mero je na drugi strani v 30. minuti vrnil Danny Welbeck. V 37. minuti je Welbeck znova slabo meril, previsoko, z roba kazenskega prostora, kar je bila zadnja «priložnost» v milo rečeno precej mirnem prvem polčasu. V 57. minuti so na svoj račun prišli slovenski navijači. Po prostem strelu z leve strani in podaji v kazenski prostor Angležev je Jordan Henderson z glavo nespretno posredoval in žogo poslal v lastno mrežo. A vodstvo ni trajalo dolgo, že dve minuti zatem je Roo-ney zadel enajstmetrovko, ki jo je zakrivil slovenski rekorder po številu nastopov (81.) za reprezentanco Boštjan Cesar. Angleži so nato pletli mrežo okrog slovenskega kazenskega prostora in v 66. minuti tudi povedli, potem ko je odbito žogo Miša Brečka v mrežo s kakih desetih metrov pospravil Welbeck. Isti igralec je povišal na 3:1 v 72. minuti, ko je po dvojni podaji s Sterlingom prišel sam pred Handanoviča in ga tudi ugnal. Katanec je hitro opravil menjave v želji po ugodnejšem razpletu, a do njega ni prišlo. V 79. minuti je Rajko Rot-man močno sprožil z roba kazenskega prostora, a malce previsoko, v sodniškem dodatku pa je nevarno sprožil še Aleš Mertelj, za malo zgrešil cilj in ta- Tretji zadetek Angležev ansa ko zapravil zadnjo večjo priložnost za Slovenijo. Zal se nam ni izšlo tako, kot smo si želeli. Ni pa nič tragičnega. V prvem polčasu smo se korektno kosali z Angleži, ki si niso pripravili prave priložnost. Zal mi je, da po golu nismo dlje zdržali brez prejetega zadetka. Priložnost za uspeh je bila, Anglija ima težave, kar se je videlo, zakaj pa nam ni uspelo, to je pač nogomet,« je po tekmi povedal selektor Slovenije Srečko Katanec. Roy Hodgson, selektor Anglije: «Ne dobiš vedno tistega, kar si želiš, takoj ko želiš. V prvem polčasu smo prevladovali, a nam ni uspelo priti do priložnosti. Slovenija je bila disciplinirana, organizirana in nam je povzročala težave. V drugem polčasu pa smo našli način, s katerim smo načeli tekmeca, enega glavnih tekmecev v skupini.» »Črni petek« odpihnil kar tri selektorje ATENE - Senzacionalni poraz Grčije v tekmi kvalifikacij za Euro 2016 proti Ferskim otokom je v petek botroval takojšnjemu odstopu selektorja reprezentance, Italijana Claudia Ranierija, včeraj pa sta se mu pridružila še selektor Srbije, Nizozemec Dick Advocaat. Nazadnje je doma pred praznimi tribunami (zaradi divjanja navijačev po tekmi z Albanijo) klonila pred Dansko (1:3). Po porazu s 4:0 na Poljskem je odpihnilo tudi selektorja Gruzije Temura Kecbajo. UDINESE - V prijateljski tekmi v Beogradu so Videmčani z 1:0 izgubili proti Crve-ni zvezdi. Bilo je to obenem poslovila tekma dejana Stankoviča, zdajšnjega pomočnika trenerja Udineseja Stramaccionija. ŠAH - SP v Sočiju Carlsen na polovici spet vodi SOČI - Po šesti partiji oziroma polovici dvoboja za naslov šahovskega svetovnega prvaka je v boljšem položaju branilec naslova Norvežan Magnus Carlsen. Šesto partijo je dobil, tako da proti izzivalcu Indijcu Viswanathanu Anandu zdaj vodi s 3,5:2,5. Norvežan je izkoristil prednost belih figur in slavil po 38 potezah, kar je bila njegova druga zmaga v dvoboju. Prvak in dobitnik večjega deleža 1,5 milijona dolarjev vrednega nagradnega sklada pa bo tisti, ki bo v 12 partijah prvi zbral 6,5 točke. KOŠARKA - A1-liga: Trento - Pi-stoia 86:72, Avellina - reggio Emilia 88:94. Ženska A2-liga: Ferrara - Interclub Milje 72:52. Lige Aba: Levski Sofija - Partizan 66:98, Zadar - Buducnost 61:73. 1. slovenska liga: Hopsi Polzela - Elektra 89:85, Rogaška - Grosbasket 91:77, Šenčur Ggd - Tajfun 57:78, Portorož - Maribor Nova KBM 95:70. ODBOJKA - A1-liga: Piacenza -Modena 0:3, Molfetta - Monza 3:2. 1. slovenska liga, moški: Maribor - Calcit 3:0, Pomgrad - ACH Volley 0:3, Šoštanj - Salonit Anhovo 3:2, Go Volley -Astec Triglav 3:0, Krka - Fužinar Metal 3:0. Ženske: Go Volley - Aliansa 3:2 (23, -17, 20, -19, 5) Luka Koper - Kema Puconci 3:0 (23, 23, 22), Formis - Bra-slovče 0:3, Vital - Kostmann Slovenj Gradec 3:1. Skupina E Švica - Litva 4:0, Anglija - Slovenija 3:1, San Marino - Estonija 0:0 Anglija 4 4 0 0 11:1 12 Švica 4 2 0 2 8:4 6 Slovenija 4 2 0 2 4:4 6 Litva 4 2 0 2 3:6 6 Estonija 4 1 1 2 1:2 4 San Marino 4 0 1 3 0:11 1 PRIHODNJI KROG (27.3.) Anglija - Litva, Slovenija - San Mairno, Švica - Estonija Skupina C Luksemburg - Ukrajina 0:3, Makedonija - Slovaška 0:2, Španija - Belorusija 3:0 Slovaška 4 4 0 0 8:2 12 Španija 4 3 0 1 12:3 9 Ukrajina 4 3 0 1 6:1 9 Makedonija 4 1 0 3 4:10 3 Luksemburg 4 0 1 3 3:11 1 Belorusija 4 01 3 2:9 1 PRIHODNJI KROG (27.3.) Makedonija - Belorusija, Slovaška - Luksemburg, Španija - Ukrajina SkupinaG Avstrija - Rusija 1:0, Moldavija - Liechtenstein 0 :1, Črna gora - Švedska 1:1 Avstrija 4 2 2 0 5:2 10 Švedska 4 1 3 0 5:3 6 Rusija 4 1 2 1 6:3 5 Črna gora 4 1 2 1 3:2 5 Liechtenstein 4 1 1 2 1:6 4 Moldavija 4 0 1 3 2:6 1 PRIHODNJI KROG (27.3.) Liechtenstein - Avstrija, Moldavija - Švedska, Črna gora - Rusija ALPSKO SMUČANJE - V finskem Leviju četrtič do zmage v slalomu Spet »prava« Tina LEVI - Sezona 2011/2012 z enajstimi posamičnimi zmagami je morda za Tino Maze res neponovljiva, hkrati pa je včerajšnji slalom v Leviju pokazal, da se ni bati niti ponovitve lanske sezone, ko se je Črnjanka pobrala šele tik pred začetkom olimpijskih igrah v Sočiju, ko je sicer za-blestela v polni luči. Tokrat se je na najvišjo stopničko zmagovalnega odra zavihtela že na drugi tekmi sezone. Na Finskem je dosegla svojo 24. zmago v svetovnem pokalu, četrto v slalomu in prvo po 25. januarja letos, ko je zmagala na smuku v Cortini dAmpezzo. Njen uspeh je po slabem nastopu na uvodni tekmi v Soeldnu vsaj toliko presenetljiv kot neuspeh kraljice slaloma, olimpijske in svetovne prvakinje, Američanke Mikaele Shiffrin, ki je velikim zaostankom za Ma-zejevo končala tekmo na 11. mestu, tik pred «azzurro« Manuelo Moelgg.Bb Tini, ki je vodila že po prvi vožnji, sta na stopničkah stali še Švedinja Frido Hansdotter in Av-strijka Kathrin Zettel (+0,52). Tekma v Leviju je vnovič potrdila, da je Mazejeva odlična slalomistka, če le ima čas, da v tej disciplini ustrezno trenira,česar si vsestran- Severnega jelena, ki ga je dobila za zmago, je Tina Maze krstila z imenom Viktor. »Že včeraj sem premišljevala, kako bi ga poimenovala v primeru zmage. Poigravala sem se v Vistorjem, tudi Olimpus bi mi bil všeč, toda odločila sem se za prvo ime ...« ansa ska smučarka, kot je Črnjanka, lahko le redkokdaj privošči. Svetovni pokal se bo za smučarke nadaljeval 29. novembra v ameriškem Aspnu, kjer bo na programu veleslalom, v Leviju pa se bodo v slalomu danes preizkusili še moški. Izidi: 1. Tina Maze (Slo) 1:55,15; 2. Frida Hansdotter (Šve) +0,34; 3. Kathrin Zettel (Avt) +0,52; 4. Maria Pietilae-Holm- ner (Šve) +0,59; 5. Nina Löseth (Nor) +1,17; 6. Marie-Michele Gagnon (Kan) +1,36; 7. Šarka Strachova (Češ) +1,52; 8. Michelle Gisin (Švi) +1,53; 9. Nicole Hosp (Avt) +1,82; 10. Alexandra Daum (Avt) +2,01 Skupno (2): 1. Mikaela Shiffrin (ZDA) 124; 2. Kathrin Zettel (Avt) 110; 3. Tina Maze (Slo) 109; 4. Anna Fenninger (Avt) 100; 5. Frida Hansdotter (Šve) 95. Lahka zmaga Tržačanov MEZZOCORONA - Rokometaši tržaškega moštva Pallamano Trieste so v nadaljevanju A1-lige dosegli v Mezzocoroni na Tridentinskem lahko zmago proti pepelki prvenstva. Domači Metallsider so premagali s 13:20. Nekaj težav so imeli samo v prvem polčasu, ki se je končal pri neodločenem izidu 8:8. Gole za Tržača-ne so dosegli Radojkovič (5), Dapiran (6), Cunjak (3), Bellomo (2), Di Nardo, Car-panese, Dovgan in Visintin po en gol. Ostali izidi: Pressano - Cassano Magnago 26:22, Eppan - Bozen 25:33, Metel-li Cologne . Meran 29:33. Vrstni red: Pressano in Bozen 18, Pallamano TS 14, Forst Brixen 10, Meran in Epan 9, Cassano Magnago in Cologne 6, Mezzocorona 3. Liga prvakinj: Hypo Niederosterreich Dunaj - Krim Mercator 29:25 (13:14). VATERPOLO - V krstnem nastopu v letošnji A2-ligi je tržaški Pallanuoto Trieste zmagal v Padovi z izidom 10:13 (3:4; 3:2; 2:3; 2:4). Strelci: Podgornik 2, Petro-nio 5, Ferreccio 2, Namar 1, Spadoni 3. JE ŠTORKLJA PRILETELA, SE PRI SARI IN BORUTU NA DIMNIK USELA. V ZIBELKI mu PRIDNO SPI... Iskrene čestitke in veliko mirnih noči vama želimo vsi pri Gaji / ŠPORT Nedelja, 16. novembra 2014 25 KOŠARKA - Državna B-liga Jadran Franco se je boril kot lev, a je spet ostal praznih rok Jadran Franco - Cento 72:79 (22:20, 41:43, 56:59) Jadran: Marusic 0 (-, 0:1, -), Ban 21 (1:1, 7:14, 2:4), De Petris 16 (0:2, 8:13, -), Malalan 7 (-, 2:5, 1:1), D. Batich 11 (2:3, 3:7, 1:8), M. Batich 2 (-, 1:3, 0:5), Gelleni 0 (-, -, -), Ridolfi 0 (-, -, 0:1), Franco 15 (-, -, 5:9), Zobec nv. Trener: Andrea Mura. Izgubljene žoge: 8, pridobljene: 10; podaje 18, skoki: 32 (19 + 13). SON: 26. PON: Malalan, D. Batich, M. Batich. Proti nasprotniku, ki je edini premagal prvouvrščeni Videm in je tačas v zelo dobri formi, je bilo težko pričakovati, da bi Jadran Franco prebil led. Pa vendar, Jadran proti nasprotniku, ki sodi v sam vrh lige, ni sklonil glave in spet pokazal, kaj zna. Borbenosti tokrat ni zmanjkalo, tudi želje je bilo na pretek, a so bili čvrstejši in hitrejši nasprotniki v končnici boljši. Jadran je v prvi četrtini dve minuti pred koncem prvi visoko povedel 20:10, a je Cento v petih minutah z delnim izidom 0:13 v začetku druge četrtine spet povedel 22:25. Hladno prho je Jadran prebavil šele sredi drugega dela: trojki Malalana so sledile še tri zaporedne trojke Franca. Končni izid: vodstvo s 37:35. A tudi tokrat prednosti Jadran ni zadržal dolgo, saj je Cento z neustavljivim kapetanom Di Tranijem (na koncu 17 točk), ki je kot za stavo prebijal Jadranovo obrambo in zadeval iz vseh pozicij, spet povedel, z dikti-ranjem ritma pa nadaljeval po odmoru. Najslabše je Jadran zaigral ravno v tretji četrtini, ko si je Cento v 24. minuti priigral najvišje vodstvo 43:53. A Jadran ni popustil. Ko je strnil vrste pod košem (v napadu je pobral 13 napadov, Cento 10), se je spet približal na minus 3 (56:59), s koši Bana, ki je v končnici le dobil zaupanje vase, pa tri minute pred koncem tudi povedel 65:64 (koš De Petrisa, podaja Bana), nato pa še zadnjič izenačil 67:67. To pa je bilo tudi vse: ostra obramba Centa je naredila svoje, saj je Jadran nikakor ni uspel več prebiti, v napadu pa so gostje polnili koš s prostimi meti (sodniki so do- sodili 6 prostih metov za Jadran, kar 26 za nasprotnike). Trener Andrea Mura: »Žal mi je za fante, saj smo igrali zelo dobro, skupinsko v obrambi in v napadu. Žal mi je, da so nas tokrat zelo oškodovali sodniki, obenem pa se mi zdi, da so si fantje kljub vsemu zaslužili aplavz.« Igralec Matteo Marusič: »Mislim, da smo odigrali eno najboljših tekem doslej, a vedno nam nekaj zmanjka na koncu. Nekaj so nam odvzeli sodniki. Pa vendar moramo zdaj strniti vrste in upati, da zamajamo lestvico čez dva tedna.« Trener Centa, Marco Albanesi: »Vedeli smo, da bo težko, saj Jadran igra vedno z zvrhano mero požrtvovalnosti. Po dobri tretji četrtini smo upali, da bo šlo lažje, a smo jim dopustili preveč skokov v napadu. Razliko je naredila naša obramba v zadnjem delu.« Borut Ban fotodamj@n D-liga: Podvig Kontovela v Tržiču Monfalcone - Kontovel 60:64 po podaljšku (15:12, 25:28, 39:44) Kontovel: Škerl 11 (-, 1:7, 3:9), Žerjal 0 (-, 0:1, -), Majovski, J. Zaccaria 14 (-, 7:11, -), Bufon 2 (2:2, 0:2, -), Starc 13 (3:4, 2:9, 2:4), S. Regent 2 (-, 1;3, 0:1), Devetak, D. Zaccaria 0 (-, 0:1, ), Hrovatin 9 (1:4, 4:15, 0:3), G. Regent 13 (1:4, 6:9, -), Mandič. Trener: Švab. Kljub odsotnosti članov udarne peterke Gantarja in Lisjaka so košarkarji Kontovela v gosteh nepričakovano, a zasluženo premagali vodilni Monfalcone. Gostitelji so bili boljši samo na začetku (8:4), nato je Kontovel začel igrati preudarno. Njihov trud je bil poplačan z izenačenjem v 12. minuti, odtlej pa je Kontovel vodil vse do zadnje minute tekme. Nasprotniki so v prvem polčasu zaigrali lagodno, tako da si je Kontovel s požrtvovalno igro priigral do šest točk prednosti. Tekma je bila sicer vseskozi izenačena. V 35. minuti so gostje še vodili s 50:45, v zadnjo minuto pa vstopili s prednostjo štirih točk (56:52). V zadnjih dveh akcijah je Monfalcone najprej zadel trojko, osem sekund pred koncem pa izenačil po prostem metu. Ker se Kontovelu zadnji napad ni posrečil, je bilo treba odigrati podaljšek. Ta je bil izenačen do 44. minute, ko si je Kontovel 23 sekund pred koncem prislužil prednost treh točk (60:60), kar je bilo dovolj za zmago. Posebno pohvalo zaslužita oba centra Jan Zaccaria in Gregor Regent zaradi velika števila točk in skokov. KOŠARKA - Deželna C-liga Peta zaporedna zmaga Brežanov Breg - Latisana 74:55 (28:21, 35:30, 57:40) Breg: Mattiassich 3 (-, -, 1:2), M. Grimaldi 6 (-, 3:5, -), Pigato 6 (0:1, 3:6, 0:1), Slavec 6 (4:5, 1:5, 0:3), Sternad 1 (1:2, -, -), Strle 20 (3:4, 7:14, 1:2), Coretti, -, 0:1, -), Semec (-, 0:2, -), Spigaglia 7 (1:3, 3:6, 0:2), Ci-gliani 13 (-, 5:7, 1:3), A. Grimaldi 12 (-, 6:11, 0:2), trener Krašovec. Kras je sinoči v Dolini pred lepim številom gledalcev, predvsem mladih in najmlajših, zasluženo premagal trdoživo Latisa-no in tako osvojil svojo peto zaporedno zmago. S tem uspehom je tudi ostal na vrhu lestvice. Srečanje pa se za domače moštvo ni začelo najbolje, saj so gostje v prvi četrtini dosegli kar šest trojk iz šestih metov, tako da je bil izid stalno izenačen. Le v zadnjih akcijah si je Brežanom uspelo priigrati prednost sedmih točk, s katerimi sotudi sklenili ta uvodni del tekme. Izenačena igra se je nadaljevala tudi v drugi četrtini. Po dolgem odmoru so igralci Brega končno ujeli pravi tempo igre. Bili so čvrsti v obrambi, v napadu pa zelo učinkoviti in z delno razliko 22:10 zlomili odpor gostov. Tudi v zadnji četrtini so nadaljevali uspešno in zasluženo visoko slavili. "Gostje so nas v prvem delu kar presenetili s serijo šestih zaporednih trojk. Nato smo stisnili v obrambi in stvari postavili na svoje mesto. Pohvalil bi vse fante, saj sem se pred tekmo malo bal, kajti zaradi poškodb nismo trenirali najbolje", je zadovoljen po vnovičnem uspehu dejal Breg trener Tomo Krašovec. (lako) Tolmezzo - Bor Radenska 77:64 (22:23, 47:40, 59:51) Bor: Bole 2 (-, 1:2, 0:5), Basile 8 (0:2, 4:9, -), Kocijančič 2 (-, 1:1, -), Daneu 4 (-, 2:4, 0:2), Scocchi 14 (-, 1:4, 4:10), Boneta 20 (3:5, 4:8, 3:7), Albanese (-, 0:1, 0:1), Bocciai ((-, 0:1, -), Favretto 6 (-, 2:3, 0:2), Pizziga 8 (-, 4:10, -), trener Oberdan Bor je na gostovanju ostal praznih rok, Tolmezzo pa se je veselil druge letošnje zmage. V uvodnih minutah je sicer Bor dobro začel, hitro povedel z 8:0, to pa je bilo tudi edino višje vodstvo, ki so si ga priigrali. Nasprotniki so kmalu izenačili in prvi del končali z rahlo prednostjo, čeprav je Bor dobro igral v napadu, preveč pa dopuščal v obrambi. Z Ada-mijem in Idelfonsom je nato Tomezzo v drugi četrtini prevladal pod košem, pri Boru pa so bili koši Bonette premalo za probrat. V zadnjih dveh četrtinah je Tolmezzo dvakrat po-vedel po zaslugi zaporednih metov iz razdalje. Prvič je Bor reagiral in v začetku zadnjega dela z delnim izidom 8:0 tudi izničil naskok (59:59), drugič pa je bilo prepozno. Številne napake in tudi samostojne akcije so bile voda na mlin za gostitelje, ki je varno vknjižili drugo letošnjo zmago. HOCKEY IN LINE - Polet Kwins Vodilni premočen \ ^ Polet ZKB Kwins - Milano Quanta 2:8 (1:4) Polet ZKB Kwins: Gallessi, Biason, Mariotto, Grusovin, Pasini, Did-fu, P. Cavalieri (1), Degano, De Vanderweit, Fabietti, G. Cavalie-ri, De laco, Polini. Trener Dejan Rusanov. Milanski Quanta je bil za hokejiste Poleta po pričakovanjih pretrd oreh. Na openskem Pikelcu je potrdil, da je najbrž res daleč najmočnejša ekipa v Italiji, ki ji bo stežka kdo preprečil, da bi osvojila naslov prvaka. Njihova premoč je bila zelo očitna. Hitrejši in fizično močnejši gostje so stisnili poletovce v njihovo polovico igrišča, ko pa so gostitelji vendarle uspeli preiti v napad, so z veliko težavo prišli do strela na gol. Na razliko med moštvoma kaže podatek, da je Milano streljal na nasprotnikova vrata 47-krat, poletovci pa le 16-krat. Da poraz ni bil še hujši, se je treba zahvaliti odličnim obrambam vratarja Andree Gal-lessija in pa požrtvovalni igri celotnega moštva. V prihodnjem krogu čaka hokejiste Poleta eno ključnih gostovanj v boju za obstanek. V Rimu se bodo pomerili s tamkajšnji Mammuthi, ki so - kot kaže, njihov glavni konkurent, vedeti pa je treba, da bo ob koncu rednega dela iz lige izpadla ena sama ekipa. Ostali izidi: Molinese - CUS Verona 2:7, Monleale - Asia-go 5:5, Padova - Mammuth 10:4, Vicenza - Cittadella 4:8. Vrstni red: Milano Quanta in Cittadella 15, CUS Verona in Asiago 8, Padova in Monleale 7, Molinese in Vicenza 6, Roma in Polet Kwins 0. NOGOMET - V promocijski ligi je v Štandrežu premagala Ronchi Juventina sedmič zapored Junak tekme je bil borbeni Antonutti - Minuta molka v spomin na Lojska Pasculinija -1. AL: Primorec izgubil v Vižovljah Juventina - Ronchi 2:0 (0:0) Strelec: 55., 66. Antonutti Juventina: Ciroi, Iansig, Zucchiatti, Racca, Morsut, Dornik, Marchioro (od 92. Donda), An-tonutti, Giolo (od 72. Dragosavljevič), Palermo (od 83. Stabile), Predan. Trener: Sepulcri. Rumeni karton: Antonutti, Donda Po dveh težkih tekmah je Juventina imela na papirju lažjega nasprotnika, ki ne spada v ožji krog ekip, katere se potegujejo za vrh lestvice. Zaradi tega je bila zmaga imperativ. Domačini niso razočarali pričakovanj občinstva in upravičili vlogo favorita. S sedmo zaporedno zmago (osmo, če štejemo tudi tisto proti Valnatisoneju v osmini finala italijanskega pokala) so na lestvici dohiteli drugouvrš-čeni San Luigi, ki bo danes igral v gosteh proti San-giorgini. Junak tekme je bil bojevnik Antonutti, ki je dosegel oba gola. Ronchi, ki ni nikoli resno ogrožal Ciroieva vrata, bi se lahko pritožil nad sodnikom, ker bi lahko izključil slednjega pred odločilnima zadetkoma. Res je, da po prvem rumenem kartonu, bi mu lahko pokazal še drugega, vendar je bil drugačnega mnenja. Vsekakor je lahko trener Sepulcri zadovoljen s predstavo svojih varovancev, ki so zasluženo osvojili celoten izkupiček. Naj omenimo, da se je srečanje začelo z enomi-nutnem molkom v spomin na minulega pomočnika in prijatelja belordečih Luigija Pasculinija, ki je bil poznan kot Lojsko. Že v 14. minuti je imel Palermo lepo priložnost, ko je iz dobrega položaja streljal v vratarja. Isti igralec je pet minut kasneje podal v sredino, kjer se je vratarju izmuznila žoga, Gio-lo, ki pa je bil v bližini tega ni izkoristil. V 28. minuti je stopil v ospredje Predan, ki je skušal zadeti s škarjicami, nasprotnikov vratar pa se je izkazal. V drugem polčasu je bil ves trud poplačan z An-tonuttijem, ki je dvakrat zadel z glavo po dveh podajah Dornika iz kota. Nato sta obe ekipi pokazali malo in Juventina je mirno upravljala rezultat do konca. Sedaj Juventino čaka četrtfinalna pokalna tekma proti San Luigiju, ki bo na sporedu v sredo ob 20.45 na Štandreški zelenici. Nato pa bo na vrsti prvenstvena tekma v gosteh proti Valnatisoneju proti kateremu bo treba ciljati na nove tri točke, saj se ta nahaja na dnu lestvice. (Matija Figelj) 1. AMATERSKA LIGA Sistiana - Primorec 3:1 (2:0) Strelec: 50' Mascarin Primorec: Sorrentino, Giorgi (Ronci), Rocca, Di Gregorio (Tandurella), Mascarin, Verardo, Brando-lisio, Gileno, Castrillon, Davanzo, Ruzzier, trener Bi-losalvo. Izključen: 81' Verardo (dvojni opomin) Primorec je v svoji doslej najslabši tekmi zasluženo izgubil v Vižovljah proti močni ekipi Sistiane, ki se je z novimi tremi točkami začasno povzpela sama na drugo mesto lestvice. Bila je to verjetno najslabša letošnja predstava trebenskega moštva. Sam pristop igralcev Primorca do tega srečanja je bil povsem zgrešen, saj je ekipa igrala slabo v obrambi in povsem neučinkovito v napadu, tako da je bilo vodstvo gostiteljev z 2:0 po prvem polčasu povsem zasluženo. Gostje so nekoliko boljše začeli v drugem polčasu in tudi zmanjšali zaostanek že v peti minuti z Mascarinom. To pa je bilo tudi vse, kar so zmogli. Nato so nadaljevali z napakami iz prvega dela srečanja, Sistiana je dala še en gol in tekme je bilo dejansko konec. (lako) DRŽAVNI MLADINCI Belluno - Kras 0:2 (0:2) Strelca. 20. minuta Zetto, 40. minuta Caselli Kras: Karan, Petrich (Elleni), Selakovič, Košuta, Castellano, Pojani, Vascotto, Facchin, Sgorbissa (Gersinich), Caselli (Kocman), Zetto. Trener: Pahor. Kras se z dolgega gostovanja pri zadnjeu-vrščenemu Bellunu vrača s polnim izkupičkom točk. Z izjemo prvih petnajstih minut so imeli varovanci trenerja Pahorja ves čas kontrolo nad igro. Odločilna za prepričljivo zmago sta bila zadetka v prvem polčasu. Prvega - po mnenju trenerja Pa- horja je bil to pravi »evrogol« - je dosegel Zetto z diagonalnim strelom s 16 metrov v zgornji kot gola. Drugega pa je podpisal Caselli, ki je po ukradeni žogi premagal tudi vratarja. Kras si je z napadalno igro in borbenostjo priigral več čistih priložnosti tudi v drugem polčasu, a se zaradi premočenega igrišča, prepovedanega položaja in obramb nasprotnikovega vratarja niso izšle. Belluno je bil nevaren samo v prvem delu, ko je zadel prečko. Ostali izidi: Fontanafredda - union Pro 2:1, Giorgione - Padova 3:4, Mezzocorona - Ripa 2:1, Mori S. Stefano - Montebelluna 1:0, Tamai - Dro 2:1, Triestina - Sacilese 3:1. Naslednji krog: Kras - Triestina (22. 11. ob 14.30). Vrstni red: Padova 27, Mezzocorona 19, Ripa 18, Giorgione 16, Triestina 15, Sacilese (-1) 13, Fontanafredda (-1) 12, Mori S. Stefano 11, Union Pro 10, Kras 9, Montebelluna in Dro 8, Tamai 6, Belluno 2. DEŽELNI MLADINCI Vesna - Sangiorgina 1:4 (1:1) Strelec: Bubnic v 10. minuti Vesna: Scabar, Dorca, Renar, Pietrobelli (Ursulescu), Žerjal, Pizzardi, Tarable, Arduini, Piras, Bisman (Gat-to), Bubnic. Trener: Toffoli. Tekmo 11. kroga je Vesna igrala samo 25. minut. V tem času je tudi prva zatresla mrežo z Bub-nicem, po osebni napaki in posledični izključitvi Žerjala, pa se je tehtnica prevesila na stran nasprotnikov. Sangiorgina je prvič zadela po 11-me-trovki (ki jo je sodnik dosodil po izključitvi), v drugem delu pa povsem prevladala na igrišču. Vesna, ki je igrala v desetih, v nadaljevanju sploh ni napadala. Ostali izidi: Corno - Manzanese 1:0, Pro Cervignano - UFM 6:2, San Luigi - Costaunga 5:0, Zaule - Cormonese 1:1, Torreanees - Muggia 1:0, Trieste Calcio - San Giovanni 2:1, Ronchi - Gra-disca preložena 26 Nedelja, 16. novembra 2014 ODBOJKA / MOŠKA B2-LIGA - Olympia ukrotila Povolaro Tretja, prepričljiva zmaga združene ekipe Slogo Tabor je v Trevisu od tie-breaka ločila set-žoga Olympia- Povolaro (VI) 3:0 (25-14, 26-24, 25-20) Olympia: Hlede 0, Juren 6, Persoglia 7, Ter-pin 19, Gastaldo 24, Vizin 5, Plesničar (L), La-vrenčič 2, Pavlovic 0, Rigonat 0, Vogrič, Kom-janc, Čavdek (L2) Odbojkarji goriške Olympie so tudi sinoči potrdili dobre izide iz prejšnjih krogov in brez večjih težav premagali povprečno ekipo iz Povolara pri Vicenzi. Ka-petan Hlede in soigralci so tokrat sami krojili potek tekme in nasprotniku niso dovolili, da bi z lahkoto prišel do svoje igre. Gostje se niso posebno izkazali in vsa njihova igra je v glavnem slonela na ramenih korektorja Micheleja Borsatta, ki je edini obdržal na površju svoje soigralce in ob koncu sam prispeval 21 točk. Na drugi strani pa velja podčrtati dobro igro, ki jo je tokrat nekoliko manj številni publiki posredoval Riccardo Gastaldo, kateremu je trener Marchesini ponovno zaupal vlogo korektorja. Ob koncu je zabeležil 24 točk z zavidljivo 77% uspešnostjo. Tudi Jernej Ter-pin je dosegel poprečno dober odstotek v napadu (61%) in bil zelo zanesljiv pri izvajanju uvodnega udarca. Uvodoma se je trener Goričanov odločil, da potrdi postavo, ki se je izkazala prejšnjo soboto tako, da sta mesto v začetni postavi ohranila Juren na krilu in Vizin na centru. Takoj v uvodnih potezah srečanja je bila očividna premoč domačih tako s tehničnega kot fizičnega vidika. Z dobrim servisom in pazljivim napadom so presenečali dokaj slabo postavljeno obrambo gostov in si priigrali znatno prednost, ki so jo ohranili do konca zmagovitega niza. Tudi tokrat je trener poskrbel za dvojno menjavo korektorja (Lavrenčič) in podajalca (Rigonat), ki sta pozitivno opravila zaupano vlogo in tudi ona brez težav pripeljala svoje do 25. točke. Začetek drugega niza se je nadaljeval na tiru prvega, ko so gostje končno reagirali in izkoristili nihanje v igri domačih. Gostitelji so si sicer že nabrali lepo prednost (17:12) tudi po zaslugi lepih blokov Sandija Persoglie, ko je prišlo do nepričakovanega preobrata gostov, ki so povedli na 19:20. Trener, ki se je bil med tem ponovno odločil za dvojno menjavo, je takoj odreagiral in vrnil na igrišče Hledeta in Gastalda. Le-ta je v tem ključnem delu dosegel štiri točke in preprečil negativno presenečenje. V tretjem in zaključnem nizu so uvodoma sicer povedli Jernej Terpin (na sliki) in Gastaldo sta blestela v napadu fotodamj@n gostje vendar se je vodstvo izkazalo za muho enodnevnico, kajti po izenačenem stanju pri 10. točki se je srečanje nadaljevalo v absolutni premoči domačinov, ki so tako ponovno potrdili, da se lahko s pravim pristopom vključijo med pozitivne protagoniste letošnjega prvenstva. (J.P.) Volley Treviso - Sloga Tabor Televita 3:1 (20:25, 25:21, 25:19, 29:27) Sloga Tabor Televita: Bolognesi 14, Cetto-lo 17, Ivanovic 21, Jerončič 7, Kante 4, Princi 3, Ambrož Peterlin (libero) 1, laccarino 0, ŽENSKA C-LIGA - Prepričljiva zmaga združene ekipe Zalet Sloga Doslej najboljše Zalet Sloga - Volleybas 3:0 (25:19, 25:21, 25:18) Zalet Sloga: Balzano 7, Štoka 13, Babudri 10, Gridelli 8, Spanio 8, Mania 3, Prestifilippo (L1), P. Grgič, Zonch, Costanitni, A. Grgič, Vitez, de Walderstein (L2). Trener: Bosich. Niz težjih tekem je združena ekipa Zaleta Sloge začela zelo spodbudno, z lepo zmago proti neugodnim Videmčankam, ki so za njimi na lestvici zaostajale le za tri točke. Že od vsega začetka je bilo opazno, da so naše igralke dosti bolj razpoložene kot v svojem prejšnjem nastopu v Repnu. Odličen je bil servis, s katerim so tudi v taktičnem pogledu onesposobile svoje nasprotnice, dobro in uravnoteženo so napadale, presenetile so z agresivno igro in visokim ritmom tako da so se navijačem v celoti oddolžile za doslej edini poraz proti S.Andrei. V prvih dveh setih so si hitro priigrale visoko prednost in jo v bistvu obdržale do konca tekme. V napadu sta bili razpoloženi Tanja Babudri in Jessica Štoka (spet je dobro tudi servirala v skoku), kar je omogočilo podajalki Maniajevi, da je širila igro. Volleybas je glavnino svoji servisov usmeril proti Veri Balzano, ki se je v sprejemu zelo izkazala. Nekaj več težav je imel Zalet Sloga v tretjem setu, ko so Babudrijevi, ki še lovi pravo formo, nekoliko pošle moči, nekaj več napak pa je bilo tudi v sprejemu servisa, vendar naše igralke niso dovolile preobrata. »Bil je to naš doslej najboljši nastop. Dekleta so se strogo držala taktičnih navodil pri serviranju in v bloku proti levo-rokim nasprotnicam, tako da nasprotnicam nismo dovolili, da nam bi prišle do živega,« je bil po tekmi upravičeno zadovoljen trener Bosich. MOŠKA D-LIGA Coselli - Olympia 0:3 (18:25, 20:25, 23:25) Olympia: Boschini 5, Čevedek 15, A. Černic 13. M. Černic 10, Mucci 1, Caprara 3, Fiorelli 2, Tonet 1, Kos 0, Polesel (L), A. Lavrenčič (L2). Trener: Mauro Kuštrin Odbojkarji Olympie so kljub okrnjeni postavi, nekateri pa so igrali kljub poškodbi, dosegli prepričljivo zmago v Trstu. Tržaško ekipo trenerja Levatina sestavlja- jo mladi igralci, ki pa predvajajo dobro odbojko, imajo oster servis, zelo dober pa je njihovo korektor. Kljub temu je bila tekma ves čas v rokah Goričanov, ki so bili praktično vedno v vodstvu. Dobro je deloval sprejem, v katerem je bil napredek viden, v napadu so zelo malo grešili, zelo razpoloženi pa so bili gostje sinoči tudi v obrambi. Nekaj več težav je bilo samo v tretjem setu, kos o morad prehitro mislili, da imajo zmago že v žepu. V obrambi niso bili več dovolj natančni, več je bilo tudi napakliberu Poleselu pa se je poznalo, da ga boli gleženj. Kljub temu presenečenja niso dovolili. Posebno dobro je na mreži igral Mitja Čav-dek, ki se je izkazal tudi v polju. Altura - Sloga Tabor 0:3 (18:25, 23:25, 22:25) Sloga Tabor: Antoni 7, Kante 3, Milič 12, Reggente 3, Taučer 17, Trento 4, Rauber (libero), Guštin 2, Jerič, Krečič 0. Trener Danilo Berlot Sloga Tabor je drugič zapored zmagala na gostovanju brez izgubljenega seta. Altura se je v zadnjih dneh okrepila, tako da je bila precej boljši nasprotnik od tistega, ki so ga Slogaši pričakovali. Tekma je bila tako zelo izenačena, Sloga Tabor pa je zmagala predvsem zaradi dobre skupinske igre, predvsem pa zaradi »discipline« na igrišču, kjer sta bila sprejem in obramba vedno na mestu. Najlažje je šlo našim odbojkarjem od rok v prvem setu, v katerem so bili stalno v vodstvu. Tako je bilo v končnici že 23:14 in so domačini šele v zadnjih potezah omilili poraz. Drugi je bil veliko bolj izenačen, v končnici so Slogaši povedli s 24:21, ko se jim je Altura nevarno približala, a so na koncu naši igralci uveljavili svojo premoč na mreži. V zadnjem je Altura napela vse moči, da bi dosegla kaj več, v končnici po-vedla z 21:19, ko so Slogaši spet strnili svoje vrste, nanizali nekaj zaporednih točk in tekmo zasluženo zaključili v svojo korist. (INKA) ŽENSKA D-LIGA Zalet Kontovel - Tarcento 3:0 (25: 19, 25:11, 25:14 ) Zalet Kontovel: Bukavec 8, Bressan 7, Cas-sanelli 7, Micussi 10, Zavadlal 5, Antognol-li 5, Kalin 3, Ban 0, Barut (L), Škerl, Ghezzo, Pestrin. trener Veronika Zuzič Proti tehnično slabšmeu nasprotniku, ki je na lestvici še brez točk, so Konto-velke dosegle prepričljivo zmago. Niso se prilagodile nasprotnicam, vseskozi so igrale zbrano tudi, ko je bila njihova prednost že visoka. Zelo malo so tudi grešile (ne več kot pet točk na set), tudi servis je bil bolj oster kot na prejšnjih tekmah, tako da do presenečenja ni moglo priti. Trenerka Vronika Zuzič je pristop svojih igralk ocenila za zelo pozitivnega. Odbojkarji Olympie med včerajšnjim nastopom v Trstu fotodamj@n Matevž Peterlin, Sirch 2, Sosič. Trener Gregor Jerončič Slogaši se z gostovanja v Trevisu vračajo brez točk, od osvojitve vsaj ene pa jim je res zmanjkalo zelo malo, morda celo kanček sreče, ki pa je ni bilo! Treviso je ekipa, sestavljena iz samih mladincev, kar je za to društvo nekaj že vsakdanjega. V zadnjih letih so igralci vedno slabše začeli in se nato razigrali v drugem delu prvenstva, letos je očitno drugače, saj so že pod vrhom lestvice. So izredno visoki, imajo odličen blok, pa tudi v obrambi poberejo vse, kar se pobrati da, in tudi iz obrambe znajo zgraditi dobre napadalne akcije. V tem je bila verjetno tista razlika, ki je jeziček na tehtnici obrnila v korist domače ekipe. Sloga Tabor Televita ni igrala slabo, zmanjkalo je morda nekaj poguma, tako da so na drugo stran mreže večkrat šle prelahke žoge. Tekma se ni začela najbolje, saj je Tre-viso s serijo res neprobojnih blokov pove-del s 6:2. Prednost so domači igralci nato branili do izida 17:14, ko so pobudo prevzeli Slogaši, povedli z 18:17. Treviso je zadnjič vodil pri 19:18, ko so Slogaši nanizali štiri zaporedne točke in prednost obdržali do konca seta. V drugem in tretjem so bili stalno v prednosti domačini. V drugem je Sloga Tabor Televita izenačila pri 20:20, v tretjem pa je svoje nasprotnike stalno zasledovala. V četrtem je bila slika povsem drugačna, saj sta se ekipi v bistvu izmenjavali v vodstvu do 18:18, Treviso je povedel z 21:18, ko so naši igralci spet izenačili, nato pa zgrešili servis (zgrešenih servisov je bilo na obeh straneh mreže sicer kar precej, poudariti pa moramo, da so tako eni kot drugi igralci ta element stalno forsirali, da bi preprečili nasprotniku izvajanje hitrih protinapadov). V končnici je Treviso že povedel s 24:22, Slogaši so izenačili, ko smo bili priča dolgi vrsti razburljivih akcij. Sloga Tabor je imela edino set žogo pri izidu 27:26, a se na koncu, žal, ni izšlo, kot so si želeli. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Goriškem SKUPINA A Val - BCC Turriaco 1:3 (15:25, 28:26, 19:25, 10:25) SKUPINA B Soča Govolley Frnažar - ASD Torriana 0:3 (14:25, 13:25, 18:25) Na Tržaškem Zalet Sloga - C.G. S. Sergio 3:0 (26:24, 25:20, 25:12) Zalet Sokol - CUS Trieste 0:3 (19:25, 21:25, 17:25) OMA - Breg 3:1 (25:22, 22:25, 25:17; 25:12) Postave in točke že zdaj na www.primorski.eu, poročila o tekmah v torkovi športni prilogi Domači šport Danes Nedelja, 16. novembra 2014 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen -Arzignanochiampo ELITNA LIGA - 14.30 v Cordenonsu: Cordenons -Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Terzu: Terzo -Sovodnje; 14.30 v Špetru ob Soči: Isonzo - Breg 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Pieris; 14.30 v Moraru: Moraro -Primorje; 14.30 v Bazovici: Zarja - Sagrado 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Opčinah (državna cesta 202): Alabarda - Gaja NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras - Opicina; 10.30 v Podgori: Juventina - Audax Sanrocchese NAJMLAJŠI - 10.30 v Gorici, Ul. Colonia: Azzurra - Juventina; 10.30 v Terzu: Terzo - Sovodnje ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 17.00 v Sovodnjah: Soča -Cervignano KOŠARKA UNDER 17 DEŽELNI - 11.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Azzurra Jutri Ponedeljek, 17. novembra 2014 KOŠARKA UNDER 19 ELITE - 19.00 v Pordenonu, Ul. Rosselli: Pordenone - Jadran ZKB UNDER 19 DEŽELNI - 19.50 v Trstu, 1. maj: Breg - Dom Športel Da je projekt Zalet vrh zamejske ženske odbojke, je znano vsem ljubiteljem športa. V kolikšni meri pa sodelovanje med društvi privablja malde, da se približajo ženski odbojki?Ta in druga vprašanja bodo postavili načelniku odbojkarske komisije pri ZSŠDI Saši Smotlaku in kapetanki Zaleta Sloge Jes-sici Štoka jutri ob 18.00 na TV Koper v oddaji Športel. V pogovor se bo z Goriške vključila bivša odbojkarica in danes trenerka Paola Uršič. Pred pogovorom pa bodo zavrteli prispevke najmlajših in najstarejših nogometašev Krasa, Jadranovo zasledovanje prve zmage, napor Zaleta v C ligi in turnir osnovnih šol v šahu. Mj/lani^o Julijska krajina 3. polčas Jutri vas bo na frekvencah Radia Trst A spremljala športa oddaja Tretji polčas. Med 9. in 10. uro se bodo posvetili obema najvišje rangiranima slovenskima ekipama, ki tako ali drugače plačujeta davek prestopa v višjo ligo. Najprej se bodo pogovorili s kapetanom nogometašev Krasa Radenkom Kneže-vicem. Repenska ekipa v D-ligi še lovi drugo zmago. Potem pa bo čas za košarkarje Jadrana v B- državni ligi. Z voditeljem oddaje bosta odbornik Peter Zerjal in košarkar Peter Franco. □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 20. novembra ob 20.30 na sedežu AŠD Mladina v Križu seja smučarske komisije. SK DEVIN še danes med 10. in 19.30 prireja Smučarski sejem v prostorih trgovskega središča Coop GranDuino v Devinu. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj se bo nadaljeval 24. novembra, in 1. decembra, od 17. do 19. ure. Za informacije: 3470473606. primorski_sport facebook 4 PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 16. novembra 2014 2 7 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA - KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče V četrtek, 20. novembra, ob 20.30 / Marko Sosič, Carlo Solazzi / Igor Pison: »1914-1918. Trst, mesto v vojni«. / Ponovitve: do sobote, 22. ob 20.30, v nedeljo, 23. ob 16.00, v petek, 28. ob 20.30, v soboto, 29. ob 19.00 in v nedeljo, 30. novembra, ob 16.00. Gledališče Rossetti Dvorana Generali Danes, 16. novembra, ob 16.00 / Anthony Burgess: »Arancia meccanica - Le avventure di un giovane i cui principa-li interessi sono lo stupro, l'ultraviolenza e Beethoven. / Režija: Gabriele Russo. Gledališče Orazio Bobbio - la Contrada V torek, 21. novembra, ob 20.30 / Massi-miliano Forza: »Triestiner« / Režija: Giuseppe Emiliani / Nastopata: Ariella Reggio in Virgilio Zernitz. / Ponovitve: v sredo, 22., v petek, 24. in v sredo, 26. ob 20.30, v sredo, 23. in v soboto, 25. novembra, 16.30. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V petek, 21. novembra, ob 16.00 in ob 20.00 / komedija / Colin Teevan: »Švejk« / Nastopa skupina MGL Ljubljana. / ponovitev: v soboto, 22. novembra, ob 20.00. NOVA GORICA SNG Jutri, 17. novembra, ob 11.00 / za šolo / Lope de Vega: »Norci iz Valencije«. V torek, 18. novembra, ob 11.00 / za šolo / William Shakespeare, Thomas Middleton: »Timon Atenski«. V sredo, 19. novembra, ob 20.00 / drama / John Patrick Shanley: »Dvom« / Ponovitev: od četrtka, 20 do sobote, 22. novembra, ob 20.00. V soboto, 22. novembra, ob 10.30 / komedija / Svetlana Makarovič: »Škrat Kuzma dobi nagrado«. TRNOVLJE - CELJE Kulturni dom V petek, 21. novembra ob 19.30 / Marjan Tomšič: »Češpe na figi«. Komedija. Režija Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. Tekmovalna predstava v sklopu festivala »XXII. Novačanova gledališka srečanja 2014«. VRANSKO Kulturni dom V soboto, 22. novembra ob 19.30 / Marjan Tomšič: »Češpe na figi«. Komedija. Režija Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. Za gledališki abonma. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Jutri, 17. novembra, ob 13.50 / Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«. V torek, 18. novembra, ob 19.30 / Albert Camus: »Kaligula«. / Ponovitev: v sredo, 19. novembra ob 19.30 V četrtek, 20. novembra, ob 17.00 / Goran Stefanovski: »Figurae Veneris Historiae«. / Ponovitev. od torka, 25., do četrtka, 27. novembra, ob 19.30. V petek, 21. novembra, ob 19.30 / Thomas Mann: »Čarobna gora«. V soboto, 22. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Rihard III. + II«. Mala drama V torek, 18. novembra, ob 19.30 / Kobo Abe: »Prijatelji«. V sredo, 19. novembra, ob 20.00 / rok-gre: »Tarzan«. / Ponovitve: v četrtek, 20. novembra ob 20.00. V soboto, 22. novembra, ob 20.00 / Stanislaw Ignacy Witkiewicz: »Ponorela lokomotiva«. V torek, 225. novembra, ob 20.00 / Ernst Toller: »Hinkemann«. V sredo, 26. novembra, ob 20.00 / Franjo Frančič: »Vice«. / Ponovitev: v četrtek, 27. novembra, ob 20.00. V petek, 28. novembra, ob 17.00 / Luka Martin Škof, Blaž Rejec: »Gledališka bum-bonjera«. / Ponovitev: v soboto, 29. novembra, ob 11.00. Levi oder Jutri, 17. novembra, ob 20.00 / Avtorski projekt Iniciative za razvoj moku-mentarističnega gledališča: »Marie Curie - Hystérie«. V petek, 21. novembra, ob 18.00 / Avtorski projekti Juša Zidarja, Tina Grabnarja in Žige Divjaka: »Čakajoč Su-permana«. / Ponovitev: v soboto, 22. novembra ob 18.00. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana V torek, 18. novembra, ob 10.00 / Poetična klovnovska predstava / Ivan Pe-ternelj: »Luna na cesti«. Spodnja dvorana V sredo, 19. novembra, ob 20.00 / Uroš Kaurin, Vito Weis: »Heroj 1.0«. MGL Veliki oder V ponedeljek, 17. novembra, ob 19.30 / drama / Francis Scott Fitzgerald: »Veliki Gatsby«. / Ponovitev: v četrtek, 20. novembra, ob 17.00. V torek, 18. novembra, ob 19.30 / komedija / Colin Teevan: »Švejk«. / Ponovitev: v sredo, 19. novembra, ob 15.30 in ob 19.30. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti V petek, 21. novembra, ob 21.00 / koncert / Nastopa Budapest Gypsy Symphony Orchestra. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 19. novembra, ob 20.45 / 150 letnica rojstva Richarda Straussa / Nastopata: Lisa Larsson - sopran in Andrea Lucchesini - klavir. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Mostovna V petek, 21. novembra, ob 21.00 / Železniški alternativni punk koncert / Nastopajo: 3=Pjančki (Alternativni punk rock), Tri For 60 (Železniki metaliziran crust) in V.S.T.H (Trst oi punk). V soboto, 22. novembra, ob 23.00 / bass in club ritmi / »Bojler vol.8«. Nastopajo: Altered Natives, Grovestreet in Roli. V nedeljo, 23. novembra, ob 20.00 / Death metal večer / Nastopajo: Cannibal Corpse, Revocation in Aeon. SNG V petek, 28. novembra, ob 22.00 / Turneja po glavnih mestih Slovenije / Laibach - Napravimo to deželo spet sproščeno! RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. V kavarni Stella Polare Matjaž Hmeljak razstavlja svoje grafike - "Fragmenti", dela od leta 1996 do leta 2014. Razstava bo na ogled do 8 decembra. TRNOVCA Umetniški in kulturni center Škerk je na ogled do 26.11 velika razstava o zgodovini in delih arh. Maksa Fabianija z 250 velikimi reprodukcijami slik in dokumentov. Na voljo brezplačni bogat katalog. Urnik: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 17.30. Vodeni ogledi ob sobotah ob 15.00 in ob nedeljah ob 11.30." GORICA Galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) v torek, 18. novembra, ob 18.00 bo odprtje likovne razstave slikarja Vla-dimirja Klanjščka za 70-letnico. Razstava bo na ogled do srede, 10. decembra. _SLOVENIJA_ BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAK0 VEČJA KAMNITA GMOTA PREBIVALKA JUŽNOAMERIŠKE DRŽAVE RIMSKI BOG SMRTI PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ANGLEŠKI POZDRAV (KRAJŠE) STARA CELINA HITER DVIG S TAL VISOKO OBUVALO NEM. PISATELJ (THOMAS) NAŠ GLEDALIŠKI IGRALEC (FRANKO) GORA V SLOVENIJI (PRI TRBOVLJAH) SEVERNA PTICA, NJORKA BOLEZEN BLEDICA JADRANSKI OTOK ZVEZNA DRŽAVA V ZDA LIV ULLMANN ŽIVILSKI OBRAT VELIKA KAČA, UDAV ENOTA ZA MERJENJE ELEKTRIČNEGA TOKA SEMITSKI BOG DELO KNJIŽEVNIKA NA SLIKI MORJE VZDA IN ANGLIJI OS. ZAIMEK, ..., VI, ONI DELO KNJIŽEVNIKA t NA SLIKI IGOR MALALAN ČETRTI DEL LETA / MESTO V INDIJI AVSTRIJSKI PISATELJ IN REŽISER (ERNST) OTOK ČAROVNICE KIRKE HUNSKI KRAU JUG. LETALSKA DRUŽBA VINCENZO AMATO ZAČETEK GIMKANE GLAVNO MESTO GANE PREBIVALKE ANTIČNE LJUBLJANE EVR. VELETOK NAŠA PUBLICISTKA HERGOLD KAMP PRI POREČU / PREBIVAELC BRITANSKEGA OTOKA ABRAHAMOVA ŽENA FR. IGRALKA (ANOUK) IT. ŠPORTNI TV-REPORTER (GUIDO) BEOTIJEC ŠKERL SILVESTER ... VEGAS PREBIVALKA EVROPSKE PRESTOLNICE NEKDANJI PREDSEDNIK ZSŠDI (ODO) ARABSKI ŽREBEC ŽENSKO LJUBK. IME TALISOVA PIJAČA VISOKO STOJALO ZA BAKLE TOVARNA V SARAJEVU LATINSKI VEZNIK LUKA V ALŽIRIJI DELO KNJIŽEVNIKA t NA SLIKI ~ RUSKA TELOVADKA KORBUT NIKOLA TESLA NORVEŠKA PISATELJICA (NINI MAGDALENE) AVSTRALSKA FILMSKA IGRALKA STRAHOVSKI OKSIDACIJSKI PRODUKT SKLADIŠČE ZA OZIMNICO NAOČNIKI ONASSISOV VZDEVEK KEMIJSKI ZNAK ZA ERBIJ GEORGIJ DIMITROV ŽIVLJENJSKA TEKOČINA ANSAMBEL Štirih pevcev IT. TOVARNA MOTORJEV OKRASNA RASTLINA PRIPOMOČEK PLEZALCEV ADA NEGRI MAKEDONSKO KOLO / SFERIČNOST STANISLAV RENKO OTOKVJADRANSKEM MORJU, JUŽNO OD BRAČA PETER ČEFERIN TEKAČICA NA KRATKE PROGE DVOJICA NARODNOOSVOBODILNI BOJ rm« KEMIJSKI ZNAK ZA TITAN PRODUKT ŽLEZ Z NOTRANJIM IZLOČANJEM DOLG LETALSKI NAPAD MARK TWAIN AMERIŠKI IGRALEC PACINO ČLENASTA DROBNA ŽIVAL LONČENA POSODA NOVOZELANDSKI DOMAČINI SLOVARČEK - BAAL = semitski bog sonca • BIKANER = mesto v indijski zvezni državi Radžastan • LEN = rock band iz Toronta (Kanada) • LOTHAR = avstrijski pisatelj • MERA = ekvadorski pisatelj in politik (Juan Leon) 28 Nedelja, 16. novembra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / 2000 m............1 2500 m ...........-2 2864 m ...........-4 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 2. Merklova ob prihodu v Avstralijo tudi v bar Brisbane - Medtem ko se je večina voditeljev skupine držav G20 po prihodu na vrh v avstralski Brisbane šla spočiti v svoje luksuzne hotele, se je nemška kanclerka Angela Merkel v petek zvečer raje odpravila v bar. Pred zelo verjetno napornimi pogovori se je šla sprostit in pri tem presenetila številne lokalne prebivalce. Potem ko je v petek zvečer priletela v Brisbane, se je spontano pojavila na eni najbolj priljubljenih barskih ulic v mestu. Sproščeno je kramljala z obiskovalci barov in pozirala za številne fotografije, ki so že preplavile družbena omrežja. Njen priljuden pristop je navdušil pivce, ki so Merklovo pozdravljali z glasnimi vzkliki. (STA) Na dunajskih plesnih prireditvah si obetajo pol milijona gostov DUNAJ - V avstrijski prestolnici se začenja sezona dunajskih plesov. Do sredine februarja se bo zvrstilo 450 prireditev s plesi za vse okuse. Organizatorji pričakujejo okoli pol milijona domačih in tujih gostov ter skoraj 130 milijonov evrov prihodka. Plesno sezono bo 21. novembra odprl ples v Mestni hiši, ki ga pripravlja Rdeči križ. Med vrhunci plesnega dogajanja organizatorji izpostavljajo silvestrski ples v palači Hofburg, ples Dunajskih filhar-monikov 22. januarja v Musikvereinu in znamenit operni ples, ki bo 12. februarja v Dunajski državni operi. (STA) Peugeot 208 z manjšim volanom, 7-palčnim dotičnim multimedijskim zaslonom z Bluetooth povezavo, klimo, ESP, električnim paketom in 1.0 trivaljnim motorjem PureTech. TAN (stalni) 3,99%, TAEG 3,50%. Peugeot 208 Active 1.0 PureTech 12V 68KM petvratni po promocijski ceni (pokrajinski davek za prepis IPT izključen) € 9.950 namesto € 13.500. Predujem € 3.500. Nadomestni davek na pogodbo po zakonu. Stroški za mesečni inkaso € 3,50. Skupni znesek posojila € 6.800. Stroški postopka € 350. Celotni znesek 7.468,71.35 mesečnih obrokov po € 132,79 in končni obrok "Valore Futuro Garantito" po € 4.387,06. Mesečni obrok z dodatnimi storitvami Efficiency (načrtovani posegi servisiranja 36 mesecev / 45.000 km, € 22,50) in Relax (zavarovanje proti kraji in požaru - po cenitvi, €17,50). Ponudbe ne veljajo za poslovne stranke. Evropske osnovne informacije o posojilih porabnikom pri pooblaščenih prodajalcih. Velja samo v primeru odobritve s strani Banque Psa France - italijanska podružnica. Ponudba velja do 30.11.2014. Slika je simbolna. PEUGEOT 208 MOTION & EMOTION PEUGEOT v TRSTU ULICR FLHVIR 47 TEL. 040 827782 m v TRŽIČU UL TIMRVO 24 TEL 0481700505