TOBIJgg^AirD DISTRIBUTED UNDER POMIT CN6. 556) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER g. 1917, ON PILE AT THE POST OmCE OF HEW YORK N. Y. By Order of the PrA. n Burleson, P. M. OeiL7 Največji slovenski dnevnik ▼ Zdrnienlh državah. Velja za celo leto.........$6.00 Za pol leta................$34» Za Hew York celo leto.....|7.00 Za inosemstTo celo leto....$7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. W 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT.) NO. 57. — ŠTEV. 57. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 10, 1921. — ČETRTEK, 10. MARCA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. VELEKLAVCI SO SKRČILI PLAČE PLAČA 100.000 USLUŽBENCEV V VELEKLAVNICAH JE BILA SKRČENA OD DVANAJST IN POL DO PETNAJST ODSTOTKOV DESET-URNI DELAVNIK. Chicago, III. 9. marca. — Takoj po objavi od strani veleklavni-č.irjev, da se je skrčilo plače od dvanajst in pol do petnajst odstotkov in da se je uveljavilo splošno revizijo delavnih ur, tikajočo se 100.000, počenši s pondeljkom, so načelniki Packing Workers Union odpotovali v Omaho na dva dni trajajočo konferenco glede korakov katere naj bi se podvzelo z ozirom na to. Nekateri unijski voditelji so pred odpotovanjcn doliili veleklavničarje, da hočejo dovesti do narodne stavke, kajti dva meseca trajajoče prekinjenje obratovanja v klavnicah bi jim omogočilo iznebiti se za visoke cene velikih zalog, katere *o nakupičili v skladiščih n katere so nakupili za najnižje cene v letih. IMini* I.ane, tajnik Amalgamated Meat Cutters and Butchers Workers 1'nion je rekel, da bo konferenca pozvala veleklavničarje, naj predlože revizije plač in delavnih ur arbitraciji ali razsoji, a veleklavničarji so izjavili, da o arbitraciji ne more biti govora in da l.odo nove odredbe uveljavljene v pondeljek "iz ekonomske potrebe". — Oe bo konferenca v Omaki, katere se bo vdeležilo 400 unij, sklenila stavko, bo vpras«nje hitro predloženo krajevnim unijam v glasovanje in stavka bi se pričela v pričetku naslednjega tedna. Ena ovira proti temu pa obstaja v prevladujoči nezaposlenosti. V spričo dejstva, da ie toliko ljudi br ez dela in da nezaposlenost rane, mesto da bi se manjšala, je vpraAanje, če bo mogoče zmagati v tej stavki, več kot običajno dvomljivo. Razventopa pa zavzemajo u-nlje KtaliiTe, da bi bili veleklavničarji celo vesel, če bi mogli zapreti svoje naprave za mesec ali dva. Tri točke, ki bodo prišle do raz-1 rave v Omahi, je sestavil Mr. I>ane na naslednji način: 1. — Veleklavničarji morajo upoštevati svetost arbitracijskega cU«{»ovora ter dovoliti, da ostane pravomočen do časa enega leta po proglasitvi miru. 2. — <*> je skrčenje plač potrebno in pravično, naj se to ugotovi na konferenci ali potom razsodnikov. 3. — Temeljni osemurni delavnik je treba braniti do skrajnosti, kajti nudi dela več ljudem kot pa dolgi delavni dan ter nudi razven tepa priliko za socialni, duševni in telesni razvoj, ki ustvarja boljše državljane. Skrčenje plač, ki se bo tikalo vseh delov dežele, bo naslednje, soglasno z objavo veleklavničarjev: — Skrčenje osmih centov na uro za navadno delo. Najmanjša plača v Chicagu znaša sedaj 53 centov na uro. Skrčenje na 45 centov pomenja nekako 15 odstotno skrčenje. Skrčenje za dvanajst odstotkov in pol se tiče dela od kosa. Nove plače na temelju skrčenja veljajo le za stare uslužbence, kajti novim in neizkušenim ljudem se bo plačevalo manj. Štirideset-urno delo na teden bo se nadalje zajamčeno, a veleklavničarji hočejo odpraviti osem-urni delavnik ter ga nadomestiti z deset -urnim. Čas in pol naj bi se pričel po preteku deset ih ur. — Klavni čar j i predlagajo vsled tega dejanski 54-urni delavni teden. Argument klavničarjev se glasi, da posluje osemumi delavni dan ter zajamčeni 40-urni delavni teden na tak način, da morajo oni plačevati velike svote za ure, tekom katerih delavci niso dejanski zaposleni. To je pripisovati soglasno z njih izjavo omahljivemu trgu, številnim naročilom en dan ter pomanjkanju naročil drugi dan. Temu nasproti pa izjavljajo uniie, da bi bilo za klavničarje lahko porazdeliti naročila na celi teden, tako da bi osemurni delavnik zadostoval. — Klavničarji skušajo sprejeti na delo nove ljudi ter jim plačujejo po 30 centov na uro, — je rekel Mr. Lane, predno je odpotoval v Omaho. — To je skrčenje za triindvajset centov na uro ali za 40 odstotkov. Klavničarji hočejo sprejeti na delo toliko novih ljudi za ta denar kot je le mogoče ter pognati stare uslužbence na eesto. Prejšnji uslužbenci bi dobili zopet delo, a na temelju nove plačilne lestvice. Veleklavničarji *o izdali obvestila, v katerih zagovarjajo svoj korak ter trdijo, da so njih stroški večji kot dobički in da ne morejo Še nadalje vrfcti podov, če ne skrčijo plač ter podaljšajo delavnega dne. NEMCI JAVKAJO IN STOKAJO KANCELAR FEHRENBACH JE REKEL, DA NE MORE LONDONSKA KONFERENCA ZOPET SPRAVITI SVETA NA NOGE. METODE, KI SE JIH POSLUŽUJEJO ZAVEZNIKI, NE MOREJO POMAGATI EVROPI. Letošnjo spomlad se bo vršila trkma med kanadskimi in ameriški mi jadrnicami. Sedaj imajo Združene države prvenstvo, kar pa ni Kanadi posebno po volji Tekma se bo vršila v aprilu. Ker hočejo Amerikanci ostati še zanaprej prvi, so zaceli graditi 113 čevljev dolgo jadrnico, ki bo baje v vseh ozirih popolna. Na sliki jo vidite napol dograjeno. Dovršena bo meseca aprili. DRŽAVNI OROŽNIKI V DRŽ. NEW JERSEY BTVfcl HUERTOV PRJBTA& U BIT V MEXICO CITY. El Paso, Teza*. 9. marca. — V Pondeljek so nail i ▼ glavnem mestu Mehike umorjenega colonela Angela Gaxiolo, glavnega klerka v mehiškem notranjem ministrstvu. Za čaaa Huertovega predsedni-štva je bil umorjeni šef generalnega štaba. (lili HE BODO KOLEKTIRALE BHiftlBflA DAVKA. Washington, D. C.. 9. marea. — Ameriški vojaki oziroma častniki, ki se nahajajo v po renskem ozemlju, ne bodo zaposleni kot kolek-torji nemškega davka. Njihova edina naloga je, ohraniti mir v zasedenem ozemlju. ZANESLJIVO IN HITRO oskrbuje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini tn opravlja druge banfrns podi Frank Sakser State Bank 82 Csrttudt Street Rev Yrt Rojaki, poslužujte m vseh zadevah to slovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice in $00,000.00 tesunsfa zaklada. Frank Sakser, predsednik. Včeraj smo računali m poftOjatve jugoslovanskih km po slo dečih cenah: 900 kron .... ISLS6 5,000 krtm .... $ 37.25 «00 kron .... $3.10 10,000 knm .... $ 74.00 500 kron .... $3.65 50,000 krtm .... $365.00 1,000 kron----$7.50 100,000 kron____$720.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja so večkrat nepričako vano; is tega razloga nam ni mogoč« podati natančne eene vna prej. Mi osamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dosp* t reka. _ M M« Jopo«to>i najbolj »o DomsoUe Moosj fefer, aB p* Frak Saksar State tak n Muit skin, in Ttftj BELORUSI PROGLASILI SVOyj SAMOSTOJNOST Sovjetni topovi obstreljujejo pristanišče Kronstadt. — Boljševiške čete napredujejo. FILIPINSKI 60VERNER SE JE POSLOVIL Dejal je, da z obžalovanjem zapušča svoje mesto in da bo še nadalje delal za stvar Filipincev. Zakonodaja je s sprejemom predloge naredila konec boju, ki je trajal skoro dvanajst let. Trenton, X. J. 9. marea. — Zakonodaja je včeraj sprejela predlogo senatorja Case i z Somerset okraja, ki določa ustanovitev državnega orožništva ali konštab-lerjev, približno po načrtu orož-ništva v Pennsylvaniji. Za pred-| logo je bilo 37 glasov, proti njej pa 13. Sprejem postave je napravil konec boju, ki jc trajal nekako 12 let. za ustvarjenje neke vrste policijske sile. Organizirano delo je! živahno nasprotovalo taki odredbi, a njegovi voditelji niso bili v' stanu dobiti zadosti glasov niti v. poslanski zbornici, niti v senatu, I da bi porazili predlogo. j Predloga določa dve četi orož-, nikov, kojih vsaki b! načeloval ravnatelj, ki bi dobival po $5000. na leto. Orožniki bo*?o dobivali po $1200 na leto, ter bodo opremljeni s konji in motornimi kolesT. Za orožništvo je bila določena' nadalje, da so morali ravnatelj,1 kapela n in poročniki orožništva služiti v armadi ZdruZeniti držav najmanj d-ve leti in sicer -v činu, ki ne sme biti nižji od poročnika. J - \ VPRAŠANJE ZAPADl OGRSKE. Dunaj, Avstrija. 0. marea. —; "Politiae-he Korrespondenz" piše:, Madžarski minister za zunanje poale dr. Gratz in avstrijski zvez-1 ni kaneelar dr. Mavr sta imela da-' vi pol drngo uro trajajoč poraz-! govor. Razmctrivala sta modali-: tete. s katerimi naj se vrže na že-j ljo entente med Avstrijo in Ma-I diaresko nameravana prijateljska] pogajanja glede različnega stališča obeh vlad zaradi določb mirovne pogodbe, ki se tičejo Zapad-ne Madžarske. Sklenilo se je, da se najprvo poraz govori ta oba referenta; po razgovori se prično v kratkem na Dunaju. Ko bodo dovršena posvetovanja referentov, se bosta posvetovala madžarski zunanji minister dr. Gratz in zvezni kaneelar dr. Mavr. Na o-beh straneh obstaja dobra volja, da se pogajanja dovrše v kratkem času. Manila* Filipini. 9. marea. — Na tisoče ljudi se je vdeležilo demonstrativne poslovitve od Franc-is Burton Harrisona, p^neralne- governerj.i Filipinov, ki je odpotoval proti New Torku po osmih letih službovanja kot najvišji eksekutivni uradnik na otokih Skoro vse organizacije v Manili so se vdeležile parade, ki se Je vršila pred rezidenco governerja, odkoder se je pomikala proti poslanski zbornici, kjer so se vršili nagovori v angleškem in domačem filipinskem jeziku. Zadnje oficijelno poročilo go-vernerja Harrisona na filipinski narod se je glasilo: — Moje največje obžalovanje ko zapuščam mesto, je dejstvo, da ne bom še nadalje služil filipinskemu narodu kot javni služabnik. Kjerkoli pa se bom mudil, bom storil vse, da pospešujem — stvar Filipincev. I>elal bom za njih svete ideale. Čutim najbolj globoko hvaležnost za velikodušnost in simpatije, s katerimi je narod teh otokov pomagal moji administraciji. Bivši proverner je s svojo družino vred odpotoval proti New Torku s paraikom Eastern Expori ter in sicer preko Sueškega prekopa in Londona. Pred odpoto-vanjem se je vršil banket, katerega se je vdeležilo več tisoč ljudi iz vseh slojev. Berlin, Nemčija, 9. marca, — Proteste, katere je vložil pri najvišjem zavezniškem svetu dr. Walter Simons, načelnik nemške delegacije na konferenci v Londonu ter nemški minister za zunanje zadeve, ja z velikim povdarkom odobril kaneelar Falirenbacli, ki je imel govor v nemškem državnem zboru. Po objavi, da so bila londou-ska pogajanja prekinjena in da se nahajajo nemški delegati na povratnem potovanju v Berlin, je rekel kaneelar med drugimi stvarmi tudi naslednje: — Tega kršenja postave in pravice ni mogoče braniti z nikaki-mi jurLstični razlogi To kršenje je tembolj podlo, ker se obrača proti narodu, kateremu se je vzelo zadnje sredstvo za obrambo Pogod-ld so prepričali vlado o tem, da ne morejo metode, katere zasleduje-jejo zavezniki, spraviti Evrope zopet na noge eli dovesti do uravnave vojnih vprašanj. — V poteku londonske konference se je skliceval minister za zunanje zadeve, dr. Simons, na zgodovino, — je nadaljeval kaneelar, ko je govoril o odgovornosti za vojno. — Mislim da lahko izjavim da je sodba zgodovine že pribita in sicer tako, da se mora izjaloviti vsak poskus, da se naprti Nemčiji odgovoriost ba izbruh vojne. Dunaj, Avstrija, 9. marca. — Tukajšnji listi dajejo izraza svojemu sočutju do Nemčije z ozirom na razvoje, ki so bili posledica prekinjenja londonskih pogajanj. V splošnem se odobrava stališče Nemčije ter ponatiskuje izjave berlinskih listov. Neue Freie Presse imenuje postopanje zaveznikov vojno sredi miru, dočim izjavljajo drugi listi, da bo vkorakanje zaveznikov y Nemčijo dovedlo do tega, da se bo nemški narod še tesneje zgrnil skupaj. Duesseldorf, Nemčija, 9. marca. — Zavezniški vojaki so hodili včeraj zvečer po mestu. V kolikor je znano sedaj, ni bilo zaznamovati nikakih posebnih dogodkov. Prebivalstvo se ne briga za navzočnost zavezniških vojakov. Vsa gledišča so bila včeraj zaprta na povelja francoskega generala De Goutte-a, a on je obljubil, da bo to prepoved morda preklical v par dnevih. Provincijalne oblasti so bile včeraj povabljene, naj stopijo v zvezo s poveljniki zavezniških čet in proglašen je bil preki sod. V ZEMLJI DOMAČI, DA TRUP-LO LEŽI... NOVI KARDINALI. Rim, Italija, 9. marca. — V prvo vidno znamenje kardinalske časti, ki jim je bila podeljena dne 7. marca, je izročil papež Benedikt novim kardinalom rdeči ba-ret. Najstarejši med njimi, ameriški nadškof Dougherty, se je zahvalil v imenu ostalih in govoril jo tudi novi nemški kandinal Schulte. Jutri bo podeljen kardinalom rdeči klobuk. DESET ODSTOTKOV PRISELJENCEV OKUŽENIH. Ko so včeraj zdravniki preiskali na Ellis Islandu petsto priseljencev, so izjavili, da jih je med njimi petdeset okuženih. V sebi imajo kali bodisi tifusa, bodisi drugih bolezni. Parlament milijonarjev. V francoskem parlamentu je 130 poslancev milijonarjev. 0»T tth poslancev ima 30 poslancev več kot 100 milijonov. Ali se more od teh ljudi pričakovati, da bodo kaj napravili za povzJigo delavca, za napredek in demokracijo? V Islandiji ni — ledu. Otok Islandija (po naše "dežela ledu'*) ima letos tako blago zimo, da je ostala brez leda. Velik del prebivalstva, ki se peča s prevažanjem tega naravnega "pridelka" je zaradi tega ostal brez zaslužka. V nedeljo bo dospel v newyor-ško pristanišče armadni transportni parnik "Somme", ter pripeljal seboj 519 trupel ameriških vojakov, ki so bili svoj čas člani 27. divizije. Ta divizija bo tudi preskrbela za častno stražo in spremstvo. Angleži zapuščajo Mezopotamijo. KAROLYI KIMA ZAVETI&ČA V AVSTRUL Dunaj, Avstrija, 9. marca. — Grof Mihael Ktrolyi, bivši prea-sednik medz^nk^ga narodnega sveta, ki je bi! izgnan iz Italije za stran svojega komunističnega delovanja, je dospel v Beljak. Avstrijske oblasti so odločile, da ne sme prebivati v Avstriji. Spravile ga bodo do čehoslovaake meje, toda veliko vpražanje je, Ce ga bo {'ehoslovaika sprejela v tvoje o- fcraj«. Varšava, Poljska, 9. marca. — Iz Minska poročajo, da so Belo-rusi proglasili svojo neodvisnost od boljševiške Rusije. Boljševiška vlada je poslala tja veliko število svojih čet s poveljem, naj zatro ust a j o, toda vojaki so se pridružili ustašem, ne da bi oddali kak strel. Belorusi nameravajo sklicati ustavotvorno skupščino v Viteb-sku začetkom maja. Kodanj, Dansko, 9. marca. — Poročila o položaju v Rusiji si v vseh ozirih jako nasprotujejo. Najnovejše vesti iz Helsingforsa pravijo, da se je boljševikom znova posrečilo zavzeti trdnjavo Krasno Korko. Boljševiška artile-rija uspešno obstreljuje Kron-štadt. Včeraj je bilo rečeno, da je Pe-trograd v ustaških rokah, dočim se danes poroča, da so bili ustaši prisiljeni umakniti se v predmestja. Promet s Sibirijo je prekinjen. GRŠKA IN ENTENTA. I Paris; Francija. 9. marca. — Grški ministrski predsednik Kalo-geropulos je v razgovoru z zastopnikom agenture I lava* izrazil. da sta Francija in Anglija dobrotni« Grsk«*. Nadeja se. da bodo velesile Grški pustile zopet pridobljene pokrajine in da ne bodo posulšal* rekriminaeij Turkov, ki so zaslužili svojo usodo. Kalogero-j pulos je nadalje izjavil, da ne mo-j re brez vojaške pomoči zaveznikov izvesti se v reško pogodbo in končati tragedijo na vzhodu. ODGON RADIKALCEV. Detroit* Mich., 9. marca. — 35, inozemcev, kojih deportaeija radi radikalnega delovanja je bila odrejena, bo odšlo v nedeljo od tukaj v New Vork. Z Ellis Islanda bodo opotovali dne 19. marea in sicer s parnikom 4'Mongolia*' ter v družbi drugih radikalcev, ki prihajajo iz različnih delov dežele in katere se je deportiralo. Tukaj se je zahtevalo deporta- ( cijska povelja za številne nadalj-ne osebe , katere so tukaj aretirali pod obdolžbo, da so delili boljševiške propagandne spise. MONOPOL NA KRUH V ŠVICL Bern, Švica. 9. marca. — Vlada ne morava staviti predlog, naj bi bilo monopoli rano vse žito, ki, •rihaja v deželo. Tozadevna postava jc bila t.-kom vojne v veljali. toda v omiljeni obliki. DENARNE PO&ILJATVE T ISTRO. NA GORIŠKO DT NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna kplafilt popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariikem in todi na Notranjskem, po ocemlju, ki jo zasedeno po italjsnski armadi. Včeraj smo računali sa pofi-ljatve Haljanskili lir po sledeiib 00 Ur $ 2.40 100 lir .... $ 00 800 lir .... $13.00 600 lir .... $20.00 1000 Ur .... $90X10 Vrednost denarju sedaj ni stalna, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančno oer>» vna-prej. Ki račoname po eeni btofo dne, ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nam je poslati najbolj po Bomestie Portal Money Order, all pa New York Bank Draft PRANK llim STATE BANS NOVI SLUČAJI SPALNE BO- V New Torku še ni konca spalne bolezni. Včeraj so izsledili zdravniki pet novih slučajev. Trije bolniki so včeraj umrli. "Winston Churchill je ukazal e-vakucijo Mezopotamije po angleških četah. Te čete odhajajo v Indijo. — Torej se godi Angležem na dveh straneh slabo: V Mezopotamiji, kjer njihove čete gine-jo v brezplodnih prasbah z arabskimi rodovi; in v Indiji, kjer so zanetili izkoriščanci in teptane! plamen revolucije. Konec angleškega svetovnega imperija se hitro bliža. BTVŽI NEMŠKI POSLANIK SE JE VRNIL V MEHIKO. Berlin, Nemčija, 8. marca. — Henrik von Eekhardt, bivši nemški poslanik v Mehiki, se je vrnil na svoje staro mesto. Zadnji čas je bil tukaj zaposlen v špansko-ameriškem oddelku za zunanje zadeve. D'Annunzio ne bo miroval. D'Annunzio, ki se nahaja sedaj ob Gardskem jezeru, je poslal svojim prijateljem brzojavko, v kateri pravi, da ne bo več dolgo miroval, temveč započne kmalu z novim podjetjem. — Škoda bi bilo, če bi se mislil D'Annunzio zares obesiti na balkon reškega — Mestnega doma, kakor je bil ta krat obljubil, ko se je pripravljal na svoj pohod! AMERI&KA CONA POD OEN< ZURO. Pariz, Francija, 9. marca. •— Sem so dospela poročila, da je maršal Foch odredil cenzuro za vse brzojavke, ki prihajajo iz Po-renske. Francoske oblasti cenzurirajo tudi brzojavke, ki prihajajo iz o-nega ozemlja, katerega imajo zasedenega Amerikanci. Važno za potnike. Kdor želi v bližnji bodočnosti potovati v stari kraj, naj se obrne na nas, da mu pošljemo vsa navodila, kako je mogoče dobiti potni list. Kdor že ima jugoslovanski ali ameriški potni list lahko potuje kadar hoče. Kdor pa spada v zasedeno ozemlje, in želi potovati v staro domovino, mu še vedno lahko preskrbimo potni list, kadar pride v New York. V vsakem ožim se obrnite na' tvrdko: PRANK SAKBER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York CleAS NAEODA, 1ft. MAKLl/Žl "GLAS NARODA" (SLOVENIAN DAILY) SL0TOO0 PUBLISHING COMPANY fa corporation) FWANK MKtlW. PriiHt__LOUIS BENEOIK. Trtawrv Pite« of »Minili at the Cwpw allun and Addnmi of Above Officer«: M Corttsndt Hmt »ecautfi of Manhattan. Now York City. N. Y. "Otao Naroda** Izhala vaakJ dan Izvzamil nedalj In praxnlkoo. X* ceie lete Ml la M aa Ameriko Zs Now York za celo lota t7 00 In Canada mM za pol lota «3^0 Zs pol loto S3.00 Za Inozemstvo za celo loto «7X0 Za tat rt lota 01.00 aa aet NOa - IM> Q L A S NARODA f Vel ca of tl«o PoopJo) Issued every day ea'-est Sundays and Holldaya. Subscription mrly 9* M Advsrtloomont on ooroomont DopUl brez podpisa la ussliuostt aa no priobčujejo. rx-nar no] »• bls»ovoU posuj, m po vionoy Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da aa nam tudi prijinjo bivallffe da hitreje najdemo naslovnika. QL.ASMARQOA at Cortlandt Street Borouoh of Manhattan. Now York. N. Y. Telephone: Cortlandt 287S V Nemčiji se vodi bratomorni boj med proletariat om, proletarijat gobi pozicijo za pozicijo, a rekacija napreduje m pripravlja pot za povratek eesarja Viljema. V Franciji je razcep socijalistov prav dobro dosel zuržuaziji in kar naenkrat je razpustila organizacija konfederacijo dela. Nič drugačni niso rezultati po drugih deželah. Med cepljenjem in medsebojnim bojem proletarijata, pa se mednarodna reakcija pripravlja na vojno proti Rusiji in na obnovitev monarchist ičnih vladavin v Evropi. To so neposredne posledice "revolucijo-r.arne" politgike komunistične internacijonale! Žalostno je, ker junaki revolucije pomagajo uničevati svoje lastno veliko delo! Peter Zgaga Dopisi Nasprotujoči si iodustrijalni toki. United States Steel Corporation kaže vsega odobravanja vredni } namenja napredka. Ta fcorpora<-ija. ki obvladuje najbolj bistveno in temeljno industrijo v deželi, je bila že dolgo časa skrajno zaostala v takih stvareh kot so delavne ure. Dvanaist-urni delavnik, sedemdnevni delavni teden in dvajset-nrni delavni dan pri izmenjavi od uočim* na dnevno šinto, — vse to je bilo uveljavljeno pri izdelovanju jekla. Za to pa je bilo tudi najti gotov vzrok. Jeklarstvo je industrija. ki ne dovoljuje nikakega prekinjenja. Ognji velikih peči. ki pokrivajo želesrriinarski okraj podnevi z oblaki dimi in ki osvetljujejo pi.no.*: pokrajino z ognjenimi stebri luči, morajo goreti neprestano. Kemije procesa ni mogoče prekiniti in tako se je razvil dosedanji obžalovanja vredni sistem dela po jeklarnah. Ta sistem dela pa ni hil potreben, čeprav je postal običajen- — V tej deželi se je žc pred dolgim časom par voditeljev odpovedalo tej tradiciji. V drugih deželah pa je bil stari sistem zavrnjen skoro * oglasno. Sedaj pa je tudi United States Steel Corporation pričela z i: velja vi jen jem izprernembe, kot je objavil predsednik Gary. Za enkrat sta biLa izločena sedem-dnevni delavni teden in štiriindvajsetima delavnik enkrat v štirinajstih dneh. Sodnik Gary je namignil, da bo v teku enega meseca odpravi;- n tudi dvajset-nrni delavni dan. <*V s., bo to objubo izpolnilo bo napravila jeklarska korporacija velik korak naprej. Pokazala bo smer. kateri morajo slediti tudi druge indui»irije. Kazventega — in to je glavno, — pa bo dala več sto tisoč ljudem priliko, da žh<* kot človeška biija, ne pa kot stroji in sužnji. Ob istem času. ko se je objavilo napredek pri jeklarski korpo-raciji, je prišlo trii poročilo, da j?* veleklavniška industrija skrčila plače svojim, delavcem ter podaljšala delavni dan. Neprijetna stran cele zadeve je nadalje dejstvo. da so pred par dnevi veleklavničarji odklonili nadaljno Juibo sodnika Združenih držav, Alsehulerja kot iaz*odnika v njih industriji. Sodnik je konservativen državljan in v teku zadnjih par let je imel nenavadno priliko spoznati vse realnosti v veleklavniški industriji. Odpor veleklrfvničarjev proti temu, da bi predložili svoje predloge razsodnika, je kaj slabo znamenje. — Znak nazadovanja, ne pa napredka, pa je podaljšanje delavnega dne od osmih na deset ur. Veleklavničarji izjavljajo, da hočejo ustvariti neke vrste uravnalni urad ter ga staviti na mesto razsodišča, kateremu so ««e . ali H zavoje za £1.15 ali (J zavojev za , H. H. to« VcHLICK, Presiitif, Marvel Pro-; ducts Co., 9 Mane! Building, Pittsburgh, Pa. « Boljševizem nima korenin -pravijo. O. ima jih, strašne so in mogočne. Iz krvi, ponedolžuem prelite izhajajo, iz zatiranja in trpljenja. In če ima takle cvet par rdečih madežev na sebi, je čisto umevno in naravno. Iz takih korenin ne more pa-gnati snežnobela lilija. Pivovarne bodo začele variti petprocentno pivo. Soglasno s sklepom najvišjega sodišča, je pttprocentno pivo dovoljeno za — bolnike. In bolniki ga dobe le s pomočjo zdravnikovega recepta. Po moji skromni pameti, pa morda zdrav človek veliko lažje prenese dobro pijačo kot pa bolnik. ♦ o * Kritik naj stoji pred paradižem umetnosti kot arliangelj z ža-rečini mečem, ne pa kot portir. V hišo pride zdravnik, preišče bolnico ter pravi mlademu fantu: — Teci, kolikorkitro moreš v tovarno ter povej očetu, da je štorklja prišla. — Ah, gospod zdravnik — odvrne fant — moj oče ne verjame več v štorkljo. * • • * Kapital je denar, katerega ima kdo drugi. 4 o - Kjer ima ljubezen svoje meje, so začne sovraštvo. * m Razcep. Prva internacijuiiala je bila osnovana z geslom Marksovim in En gel.mj v i m : Proletarci vseh dežel, zedinite se! Dru.ra intei nacijo-nala je celih petindvajset let uvaževala to geslo, pa se mu je izneverila početkom svetovne vojne, ko je pričela voditi nesoeijalističao politiko in s tem izzvala cepljenje mednarodnega proletarijata. A tretja internacijonala je pa na svojem drugem kongre u sklenila geslo: Proletarci vseh dežel, razcepite se! Ruski sodri-gi, hi imajo v tretji iuternacijonali prvo in odločevalno besedo, mislijo, da se izvede revolucija po vsem svetu po ruskem načinu, po isJem načinu kakor so ruski boljševiki prišli do oblasti. A ker so bili boljševiki ek-stremna delavska strsnka, ki je nastala vsled razcepa ruskega soci-jalističnega gibanja, je torej po njihovem mnenju pot-/, no, da se razcepijo vsa socijalistična gibanja po svetu, in je potem pričakovati revolucijo in zmago najekstremnejšega dela oderpljene socijali-sii.'ne stranke. Na tak način mislijo ruski boljševiki in tretja internacijonala, pride najprej do socijalistične revolucije in da se obdrži boljševiiika diktatura v Rusiji, ki je notranje ruske sile, I:er manjka v Rusiji predpogojev za komunizem, ne morejo obdržati. Kakor so ruski delavci v zmoti, da nastane revolucija po enem, ru*kein načinu, tako so tudi v zmoti, da se z razcepijanjem socijali-stičnih strank pospešuje prihod revolucije ter da se reši ruska revolucija. Mi, ki se zavedamo in cenimo veliki pomen ruske revolucije, ki je ugonobila ruski fevdalizem in carizem, moramo le obžalovati, da so se ruski junaški borci lotili cepljenja socialističnih strank po drugih deželah, ker s tem strahovito slabe i svojo pozicijo in pozicijo vsega mednarodnega proletarijata ter obstoj svetorne revolucije. — Da bi se izvedla revolucija po vseh deželah po ruskem vzorcu, bi bili potrebni oni predpogoji, ki ko bili v Rusiji pred boljševisko i evolucijo. Toda kje m ti predpogoji? V kateri deželi so danes take razmere, kakorane so bile v Rusiji leta 1917! V nobeni! — Treba je samo pazno prečitati Trockijevo knjigo: Prihod boljševikov do oblasti, m iz nje se jasno razvidi, da je revolucijonarno rusko delavno ljudstvo spravilo bol jševike do oblasti ne zaradi diktature proletarijata. a še manj zaradi uresničenja komunizma, marveč izključno zaradi miru in pa da dobe seljaki zemljo. Če bi bil takrat kdorkoli prišel k roškim vojakom in kmetom s temi gesli, pa bi bili šli za njm. Boljše viška revolucija je torej bila v prvi vrsti mirovna (pacifistična) revolucija in je šele potem nadaljevala naloge buržuazij-ske revolucije v prvi vrsti s tem, da je dala ogromni večini ruskega prebivalstva zemljo v zasebno last. Tak zgodovinski projekt se je izvedel na Angleškem r sedemnajstem, na Francoskem v osemnajstem in ▼ Nemžiji ▼ devetnajstem stoletju. Zaradi različnih razmer v posameznih deželah, zaradi različnih stopinj razvoja posameznih narodov, ima tudi socijalistična revolucija različna pota in metode, ko je danes Rusija zrela za buržuazno ekonomska družbo, ni še Anglija, Nemčija, Francija, Italija, Amerika za soeijalistično. Toda proces dozorevanja se vrši ▼ njih mnogo hitreje nego v Rnsiji in v /ziji. Kako netočna pa je zahteva tretje internacijonale, ki hoče s eepljenjcm proletarijata pospeševati revolucijo, daVaznjjn al a bol proletarijata po vseh deželah,, po katerih je proletarijat razcepljen. Gozdni požar na Šmarni gori. ' Nek zimski turist piše: V nedeljo 2:{. januarja zvečer je nastal; gozdni požar na drugem, neob-1 ljudenem vrhu Šmarne gore, ime-1 novanem tudi Grmada, ki je po-; vzročil velikansko škodo. "Vzrok je neznan'', sem eital v nekem dnevniiku. Zame ni prav nobene-, ga dvoma — za domačine pa še manj, da so zanetili ogenj tako-zvani talmi-turisti ali tudi turisti,I katerih zadnje čase tudi pozimi kar vse mrgoli na Šmarni gori.' na Katarini itd. Nobeden, še tako neznan vrh ni več varen pred to golaznijo. Dovolite, da vam opišem svoje doživljaje baš na Grmadi. ki sem jo po dolgem pre-; sledku obiskal teden dni popreje, v nedeljo IG. jan. Moram vam reči, da kraja, ki mi je tako znan,1 kakor ljubljanski grad, skoraj ni-i sem spoznal. NajrajŠe bi bil jokal, i Prejšnja kozja stezica, ki pelje, od sedla do vrha, je razširjena na; pravcato pot, lin obeh njenih stra-j neh so napravljene varijante; drevje je bilo polomljeno; telo-hovo zeleno perje izruvano iz zemlje in pometano po tleh; povsod vse polno mastnih in ne-' mastnih papirjev ter črepinj, odpadkov cigaret in vžigalic. Na par mestih je bila celo trava že ožgana. Že od daleč mi je donel na ušesa neznanski vriše, vpitje in cvilenje. Dospevši na vrh, sem videl večjo družbo mladih ljudi obojega spola, ki so tam uganjali svoje burke in kadili, ženske se-! veda tudi O kakem uživanju raz-J gleda, narave, toplega solnca ni bilo govora. Odkuril sem jo tako hitro, kakor sem prišel. Prav nobenega dvoma ni. da je bila tudi usodepolno nedeljo 2H. jan. kaka taka kadeča družba ali pa tudi več družb v presledkih na tem: vrhu ter je z nepazljivo proč vrženimi vžigalicami ali cigaretami zanetila požar. — Sedaj pa vprašam: Ali «»o to turisti? Ne in sto-j krat ne! To je nekuituri. neolika-nost; to je omalovaževanje tuje. lastnine. Turisti vendar ne smejo j pozabiti, da so v gorah gostje in I da imajo poleg pravic, hoditi po potih, tudi dolžnosti. Teh se pa j ravno elementi, ki so se vrinili j dandanes v turistiko, prav nič ne^ zavedajo. Vedejo se pri tem divjaško in pro«-.taško. baš na oni način. ki ga domačini-deželani Jako skrajno sovražijo. Tako kažejo svojo mestno vzgojo oil najslabše strani. Ali se je potem čuditi, da pri nas kmetje turistov vobče ne marajo in da ni mogoče doseči med njimi in mestnimi turisti o-nega pairijarhalnega zaupanja, ki vlada n. pr. na Tirolskem. Pravi turist ljubi gore, naravo zaradi nje same; pravi turist svoje vzgn i je. svoje naobrazbe pred turo ne pušča doma in je ne zamenjuje s . surovostjo in nevljudnostjo. Pra-. vi turist spoštuje naravo, jo Iju-- bt in jo povsod, kjer le more, o-; h ran ju je. Zdi se mi potrebno, da -jhi početje takih gotovih ljudi, ki 'si nadtjajo ime turistov, obsodilo Nič ni v življenju težje nositi kot prazno mošnjo. 4 • * Ljubezen je slepa, pa nikdar ne vpraša za pot. Zadnji teden je izpregovoril Skaza v slovenski cerkvi naslednje besede: — Če ima kdo sina, ki hoče biti duhovnik, naj pride k meni in jaz mu bom pomagal. Pred letom je hotel neki oče prefrigati svojega sina v frančiškana. Šel je k Skazi ter ga prosil zp pomoč. Skaza mu je pa odvrnil: — Plačajte dvestopetdeset dolarjev na leto. Če tega ne morete plačati, potem nima vaš sin poklica za duhovniški stan. Dr. Koier SLOVENSKI ZDRAVNIK S3& Petfn Ave. Pittsburgh, Pa. Df. Roler je naj- kar bi nam omogočilo olajšati veliko breme, ki ga moramo prenašati. Rojaki, ne pozabile na zabaven večer našega pevskega kluba! Naš klub bo izvrstno izvež-han, zato vam bo napravil veaele ure na vaših prireditvah. Podpirajte nasi __ zdravnik Specialist v Pittsburgh u, ki Ima 24-letno prakso v zdravljenju vseh moških bolezni. Zaatrupljenje krvi zdravi » (U-•ovltem 60C. k* ga Je I »um 11 Cr. prof. Brlich. Ce Imate mozolje ali mehurčke telesu, v rrlu. Iroadanje 1*«. bolečin* v koeteb. pridite In Izčlziil vam bo.t» kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen naleze. Vze nacftke bolezni zdravim po o-krajftan! raetcdl. Kakor hKro opazita tla vam prenehuje zdravje, ne takmj-te. temveč priiMte In Jaz v*m sa bom «opet povrnil. H vroeelo ali vodno kito ozdravim v 30. unrti in sicer brez operacije. Hclerr.l mehurja, ki povzročajo l>o-tetlne v križu in hrbtu in vfiaslh tudi pri puManJu vode. ezdiwlm a gotovostjo Revmatlzem. trganje. boteCftoe o-tekiine srboCice. Mrofle in druge koine bolezni, ki naatscejo vsled oe£l-■te krvi. ozdravim v kratkem fissa tn nI potrebno legati. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače. te vas razume*«*. Jas * znam le fz star*g* kraja, zato vas laAJe cdravim. ker vas razumen zle renski. Uradne ure: ob delavnikih od t. do t. OS r«MJkk.<4 I «• k m Pittsburgh, Pa. Ker imamo prisiljene počitnice, mi čas dopušča, da posvetim malo časa temu skromnemu dopisu. Tukaj v Pitt-^iurghu je sedaj j jako prijetno, ker imamo čist. zrak, ki ga nismo že uživali več' let. Ali še prijetnejše bi bilo, ako bi imel človek na razpolago kako! finančno zavetišče. Ker pa tega ni, se mora clove-k zadovoljiti tudi s čistim zrakom, kakor je že običajno pri ubogem trpinu. Zatorej, ako je bil kateri namenjen obiskati naše mesto m se je bal, 7 otrok, skupaj 140. Na delo 5e danes, ker no vemo, kaj bo jutri! Bratsko vaš pozdravlja vaš Frank Farenchak, tajnik. Collinwood-Cleveland, Ohio. Clan ieam društva Marije Vne-bovzete št. 103 JSKJ. se naznanja. da bo. kakor vsako leto, tudi letos društvo imelo skupno spoved v soboto 12. marca in v nedeljo 13. marca skupno sv. obhajilo ob uri. Članice naj se zbero v cerkveni dvorani malo pred 8. uro; potem gremo pa skupno v cerkev. Obenem ste tudi prošene. da se vdeleiite prihodnje seje v nedeljo 20. marca, da se kaj ukrene glede veseliee. Vsaka naj pride s svojimi idejami na dan, da bo uspeh veselice tem boljši. S sestrskim pozdravom Anna Pierce, tajnico. Chicago, BI. Tem potom naznanjam vsem članom, da bo društvo Zvon št. 70 JSKJ. imelo svojo redno sejo v nedeljo 20. marca ob 2. uri popoldne na 1951 W. 22. Plaee pri g. John Zveziču. Vsi člani so napro-šeni. da se te seje vdeleže v polnem številu. TJoeviti moramo več važnih točk, n. pr. glede Slov. Ka- rodnega Doma. Zato pridite vsi. da pokažemo, da gremo naprej z delom za Slov. Nar. Dom v Ch\-cagi. Nekateri člani se zelo malo zanimajo za društvo in tako radi dolgujejo na asesmentu. Tudi te opozarjam na to. da bodo v prihodnje malo bolj natančni v tem oziru ter naj vsak stori svojo dolžnost. S ki, srbski ?n starovlovenski in vse je kazalo, da so mu znane najmanjše posameznosti strogega obreda v samostanu na gori Athos. Pojavil se je najprvo r Warlaams o.oku v Ladoga jezeru ob vseh časih priljubljen kraj za izlete pobožnih in tudi manj pobožnih iz bližnjega Petrograaa in naenkrat se je pričelo govoriti, da v; je pojavil na tem starodavnem mestu noben drugi kot patron države, čudotvorec, sveti Nikolaj v svoji lastni osebi. Vsled tega je nastalo velikansko razburjenj« in dan za dnem so se valile reke ljudi proti samostanu. Zunaj pa so pripovedovali menihi: - - — Nekega due j« dospel neki menih, mlad in lep, romar s slav-* nega Athos samostana. Slučajno se je zgodilo, da. je dobil posamezno celico. Svoje ime je navedel kot "Mardari, božji služabnik ter oni svetega Nikolaja." V svoje največje presenečenje so čuli menihi, kako je imel Mardari v svoji samotni celici pogovore z nekim človekom, ki je odgovarjal v eta rosi o venskem jeziku z ubitim, od starosti oslabelim glasom. Olo pri obedu, katerega menihi skupaj zauii-vajo, so čuli poleg sedeža Mardarisa glas nekega starčka, ki je blagoslavljal jedi in pijačo. Tedaj pa se je lotila menihov velikanska razburjenost. Silili so v Mardarisa ter ga prosili, naj jim pojasni čudo. Končno jim je povedal, da je našel z molitvami, potenjem in bičanjem tako milost pred Jiogom, tla mu sedaj sledi čudotvorec Nikolaj vsepovsod, seveda nevidno. Kadar pa je prav sam, se mu prikaže svetnik tudi v la-btni osebi. Veseli strah pobožnih bratov v samostanu je bil velik, kajti ra-dostili so se, da imajo v svoji sredi tako odličnega goarta, s pomočjo katerega so se samostanu odpirale sijajne kupčijske možnosti, — čeprav so bili tudi nekoliko preplašeni vspričo misli, da imajo v notranjosti svojih zidov patroua cele svete Rusije. Takoj je bilo vsled tega sklenjeno, da se nastani Mardarisa in njegovega slavnega spremljevalca v sobi Igumena ali opata in Mardarisa so z velikimi slovesnostmi in častmi nastanili v tem lepo opremljenem stanovanju. Mardari, ki se je do tedaj vdeleževal skupnega obeda menihov, jc pričel jesti sam v svojem novem stanovanju. Dobil je jesti za dva. I Kadar je bil namreč sveti Nikolaj ž njim sam, je sprejel človeško postavo ter razvil tudi človeški tek. Mardari sam pa je bičal svoje telo in tako je prišlo, da je bil po obedu krožnik Mardarisa Se poln, oni svetnika pa prazen. Dogodilo se je celo, da je nevidni Svetnik in patron z razločnim glasom zahteval še nadaljno porcijo. . . Narod je bil seveda ves iz sebe in celo tak s>tar grešnik in trdo-1 vraten skeptik kot sem jaz, sem odšel v družbi slavnega slikarja | Vaznezova nekega lepega poletnega dne na otok v Ladogi. Velik refektorij je hil poln ljudi vseh družabnih razredov in vsi so čakali tiho na prihod Mardarisa. Na nekem vzvišenem mestu poleg oltarja sta stali dve naslonjači in poleg njih par menihov. Naenkrat pa so pričeli peti neki Tropar (staro bizantinsko. cerkveno pesem), ueka stranska vrata so se odprla in vstopil je Mardari. Vsi so padli na kolena in nekatere ženske so omedlele. Celo meni je pričelo ščemeti po hrbtu navzdol in moj spremljevalec je stopil korak nazaj. Zunanjost Mardarija je bila v resnici taka, da je izzvala čut groze. Videl sem inladaga moža, starega- 25 do 28 let, velikega, vitkega in krasnega, z glavo A ti oni sa, kot da jo je izklesal Praksitel. Njegovo lice pa je bilo smrtno-bledo, voščeno in nepremično in le par črnih, globokoleiečih oči je pričalo o tem, da je človek, ki je stal sredi vrat, v resnici živ. Prav tako bele in voščene so bile tudi njegove roke. Dolgi, kot oglje črni lasje so mu padali na ramena. Šel je bosopet, v dolgem, črnem talarju. Počasi, z dvignjenima rokama, je šel proti oltarju ter sedel nato v eno izmed dveh naslonjač. Nato je imel kra- j tek nagovor na zbrane ljudi, katere je pozval, naj darujejo za sveti samostan na gori Athos. V refektoriju je že stala pripravljeiji velika skleda: — srebro, zlato, papirnati denar, vse to je deževalo v skledo in videl sem marsikatero žensko, ki je snela svoj nakit ter ga darovala v pobožne svrhe. Ko je bilo kolektanja konec, se Je obrnil Mardari s kratko molitvijo na svetega Nikolaja in s praznega stola je bi-( lo čuti glas nekega 'tarča. ki je blagoslavljal navzoče v staroslovenskem jeziku. Vsi so se vrgli na kolena in skozi to klečečo in s strahom napolnjeno množico, je odkorakal Mardari z dvignjenima rokama po i*ti poti nazaj, pa kateri je bil prišel. Dva meniha sta nesla za njim skledo z bogatimi darili. Dolgo časa seru <-tal kot okamenei spričo tega nezaslišanega sramot en ja Boga ter spričo neumnosti — ali pa podlosti ljudi. Številni med menihi so gotovo vedeli ali pa slutili kot jaz sam, da je ta Mardari ne-o-amen slepar ter izvrsten govornik s trebuhom. Vsiljevala se mi jc misel, da to javno povem vsem zbranim in to svojo misel sem izrazil tudi Vaznezovu. I — Le storite to, če hočete, da vas raztrgajo na koščke, — je rekel. ! Mardari j« seveda delal sijajne kupčije in njegova slava je rasla od dneva do dneva Po izpovedi menihov je k temu veliko pripomoglo dejstvo, da se je Mardari v reaiici bičal ter pil le vodo. Bil je V resnici a»ket. v čemur se je razlikoval od Raspixtina. BrotičnegaJ razpoloženja m i bilo v njem in zn.ru an >90 bile vse izkušnjave dam iz visokih in najvišjih krogov. Seveda ni stvar dolgo trajala, ko je zapustil ta samostan ter pri-, iel v Petrograd, kjer fta dvor m visoka družba nujno potreboval« razburjenja živcev. Car in carinja sta pazno in poboino poalaiala njegove nauke ter tudi one nevidnega svetega. Nikolaja. • Mardari je stanoval v hotelu d'Angleterre ter si dal pla^etati svoje izdatke od dvornega ministra, pri čemur je vedno dobival tu-, di dvojno hrano, — eno zase in drugo za svojega nevidnega tovariša. Pogosto mu je poslal car izbrana vina in sadeže, ki so romali vsi v, nevidni želodec svetega Nikolaja. Se enkrat sem imel čast videli Mardarija. Bilo je to pri nekem( obedu pri knezu Galieinu. Miza je štela nekako petdeset gostov. — Na eneh koncu je sedel Mardari, na drugem pa je stal prazen, pozlačen stol, na katerem *£ je moral človek predstavljati sedečega svetega Nikolaju. Pred jedjo in po jedi je izrekel svetnik molitev. Seveda je vso pobožno molčalo. Jaz sem sedel precej v bližini ter imel priliko občudovati veiiko umetnost meniha. Mardari bi lahko še dolgo uganjal svojo igro, a postal je pro-več drsen in s tem neumen in tako se je končala njegova petrograj-ska karijera z velikim polomom, kot ga ni nihče pričakoval. Ker se je pričelo počasi vendar govoriti, da se ima opravka le s trebušnim j govornikom, so mu predlagali, naj enkrat svetega Nikolaja tudi materij alizira, to je.napravi vidnim. Mardari, kateremu so že pričela' postajati tla pod nogami prevroča, je bil tako predrzen, da je izziv tudi sprejet Na neki nočni seji pri baronu Frederiku se je za par se- { kund pokazala neka častitljiva postava starca. Obenem s tem svetim Nikolajem pa je izginil iz iste sobe skoči neka stranska vratfc tudi bJadi grof Sumarokov ter zalotil svetega patrona Rusije ravno t Indijanski gtanr ket operni pevec. p Metropolitan opera družba je dobila novega pevca v osebi indi- * janskega glavarja, po imenu Cau-' poli can, ki poje izvrsten bariton • ter je v stanu povedati najbolj ro-' mnntično povest, ki sr jo morete ; misliti. ' V južnem Chile, med visokimi > Andami ter morjem, stanujejo A-' rr.vkanci, indijansko pleme, ki je : bilo slavno v starih časih, ker je odbilo vse napade španskih kon-kistadorjev ter se nato pridružilo republiki Chile. Pred nekako pol 1 stoletjem je prišel mladi sin prvega glavarja tega rocm v družino nekega bogateg%poeestnika v do- tični okolici, soglasno z navado belih veleposestnikov, da vzgajajo sinove indijanskih glavarjev. Mladi sin glavarja je vzrastel v moža ter se seznanil z navadami L civiliziranih narodov, kajti dotič-na družina je prihajala iz južue 1 Francije. Mladi Indijanec se je zaljubil v mlado hčerko družine in ona v njega. j Stari ši deklice so bili seveda proti taki zvezi ter navajali razli-. ke v plemenu, veri in kulturi. —1 ' Mladi Indijanec pa je rekel, da je popolnoma bel po svoji izobraz-,b; in deklica ma je pritrjevala. — Sta rišem ni preostajalo nič dru-jgega kot privoliti. Oba sta se po-jročila in rojen jima je bil sin. Oče tega mladega Indijanca je med- Item umrl ter šol v večna lovišča.' Aravkanci niso vedeli, kaj naj store. Stari glavar je umrl m mla-(di je šel med bele ljudi ter živel ( I med njimi. Stari možje v rodu pa' so rekli, da se bo vrnil ter vladal nad svojim narodom kot preje o-' če in niso se zmotili. -w I Nekega dne se je mladi glavar oblekel v indijansko obleko ter stopil pred žena kot Indijanec, j Med Aravkanci je razširjena na .vada poligamije ali nmogoženst-va. Preje so imeli Aravkanci le po eno ženo, a v bojih s Španci Je padla več kot polovica moških in preživeli so morali vzeti po več žena, da spravijo na svet več bo*' jevnikov. j ! Mladi glavar je sicer prisegal I svoji ženi, da ne bo vzel nobene nadaljne, a ona je izjavila, da ne more iti ž njim. Rekla je, da bo Sla1 s svojim sinom v Francijo. Mladi glavar je odšel, pričel je ^^ — —- [vladati nad svojim rodom ter j zbral krog sebe veliko število žena !po starem običaju rodu. Njegov sin pa je bil vzgojen v južni Franciji. Ko je bil star petnajst let, je prišlo naenkrat pismo od njegovega očeta, v katerem je slednji pisal, da je bil ranjen v boju s pumo in da bi rad še enkrat videl svojega sina, predno umrje. — Mladi Caupolican je oepotoval v Chile, da vidi očeta, a slednjemu se je zdravje izboljšalo. Vsled tega se je vdinjal Caupolican na neki angleiki ladji ter pričel voziti po morjih. Po desetih letih si jc prihranil toliko, da je lahko pri šel v Združene države *er se učil peti. Sedaj pa je bil aganžiran pri Metropolitan Opera Company v New Yorku. — Pred enim letom, — je rekel, — sem šel v Chile, da vidim še enkrat svojega očeta. Zelo star jc sedaj, a še vedno ponosen kot sekol, prav kot takrat, ko sem se prvič vrnil domov. i — Prišel sem v vas v .svoji mornariški uniformi ter pripovedoval povesti o svojih doživljajih. Govoril sem tudi o Angliji in Londonu. I — Ko si bil v Londonu, ali si j videl Edvarda? — je vprašal oče. Takrat je namreč vladal Edvard' VIT. j I — Videl sera ga, — sem odvrnil. Prerinil sem se namreč neke-, ga dne. skozi množico na Piccadilly ter videl kralja iti mimo. ! — Kaj misli Edvard o meni ? — je vprašal oče ponosno. — Da si plemenit glavar, —.! sem odvrnil ter se komaj vzdržal smeha. — Koliko peči ima Edvard? —: je vprašal oče nadalje. Med Aravkanci ima vsaka žena svojo peč in število peči znaša obenem število žena. — On ima le eno peč. Imenuje se Aleksandra. — Mora biti že zelo reven človek. da ima samo eno peč. — Edvard je prebrisan kralj. — sem mu zaupal. — On ima sicer le eno peč, a celo vrsto taboriščnih ognjev! Moj oče se je pričel na to smehljati, kot se smehljajo možje po vsem svetu. Nemška dekleta in ameriški vojaki. Seveda je najti več Nemeev kot pa Amerikaneev v ameriškem sektorju ob Renu, a če hodi človek po cestah in ulicah Koblenza, vidi cele trope civilistov, ki izgledajo, kot da so prišli naravnost iz — Združenih držav. Vzrok temu so obleke. j Pred d verni leti se mi je zdelo„ da obstajajo obleke žensk v po-renski deželi iz starih vreč, prav kot da predstavljajo na simboličen način žalost in stisko, v katero je prišel nemški narod. Obleke , nemških deklet pa so bile prav brezpotrebno tako neizmerno žalostne. Videl sem obleke v mirnem stanju in tekom hoje. Tekom hoje niso kazale one gracije in mič-jnosti, ki je glavni znak oblek, katere vidite b« Peti Avenue v New Torku ali na Michigan Ave. V najboljšem slučaju so predstavlja le te obleke ogrinjala telesa. Ce si morete predstavljati najbolj za-I ostalo me&to v Združenih državah polno žalostnih žensk, ki vedno ti-jčo v oblekah, katere so nosile pri pogrebih, boste dobili prilieno {lojem o obleki nemške ženske ter nemških deklic, pred dvemi leti, J— a celo v tem slučaju ni primera povsem dokr*. Ženske so bile [Čiste in snažne in najti je bilo številne vzroke, zakaj nk» tmele nobenega kroja. Eden ten Jo bil, d« niso imele nobenega dnha zanj. I V sedanjih dneh, če gre človek po ulicah Koblenza, pa skoro po-; žabi, da ni doma, obdan od naših lastnih deklic. Nato pa sem spoznal, da bi ameriške deklice v Kob-| lenca nosile uniforme in da so bi-1 ile to Nemke. — te deklice v krat- j kih krilih, dolgih bluzah, mienih klobukih in lepih čevljih. Ce je Človek bolj natančno pogledal, je videl, da. ni materijal v vsakem slučaju najboljši, a kar se tiče kroja, so nosile te deklice približno to, kar nosijo ameriSke deklice danes. Njih obnašanje je bilo seveda drugačno. Ni je ženske na svetu, ki bi znala nositi svojo obleko tako kot ameriška ženska. Tudi ni nobene druge, ki bi bila tako odkrita, prijateljska in malo samozavestna, kot Amerikan-ka. Tudi obrazi deklic niso imeli ameriškega izraza. Splošna zunanjost pa se bistveno razlikuje od ženske pred dvemi leti. Bil je ameriški vojak, ki je proizvedel to izpremembo v nemški *'frajli". (Frauelein je edini izraz s katerim poč at i ameriški vojak vsako nemško žensko, kateregakoli razreda ali značaja). Eden teh vojakov je razpravljal z menoj glede predmeta oblek. — Jaz sam imam nekaj nemške krvi ▼ sebi, — je rekel. — hi mogoče je bilo raditega, da sem imel nemške deklice rajše kot pa francoske. Te francoske madmoazele bi populile človeku lase z glave, če bi mislile, da jih bodo lahko prodale kakemu brivcu. Seveda, nekaj takih žensk sem spoznal doma ter mislim, da mora v vojnem essu deklica delati dobičke kar z veliko nactfeo. Deklice namreč niso vedele, koliko časa bo cela ta stvar trajala. Ko pa sem prišel 1 semkaj ter so mi nemške ženske i prinesle vročo kavo, ko sem bil na straži ponoči in ko je ženska, pri kateri sem bil na stanovanju, pustila sadje in druge dobrote tam. [kjer sem jih najlažje pobral, sem seveda takoj čutil razliko, čeprav sem vedel, da nastopajo Francozi le kot zavezniki, Nemci pa kot premagani. Into je doma, kjer ste tc-peni od matere aH od očeta- do- trenutku, ko je hotel slednji skozi kuhinjska vrata na cesto. Skeptični grof je dal takoj aretirati svetega Nikolaja in izkazalo se je, da je sveti patron Rusije r svojem privatnem življenju star portir hotela d'Angieterre. Mardari, ki je videl izginiti grofa iz sobe ter domneval, da ni nekaj prav, se je tudi izgubil is salona in Petrograda. . . Mogoče pa 'je tudi, da so ga spravili s poti. Tudi dobro iM^rani stari portir je izginil ter ga niso več videli v taki podobi. j Skoro ugotovljena stvar je, da je canka tajna policija, takozva-na Obrana, končno vzete v svoje roke Mardarija in njegovega tovariša. .. Mogoče vedo globoke vode Neve vež o končni usodi Mardarija kot pa veno mL *, i, NAZNANILO Bančni oddelek države New York je dne 23. novembra 1920 inkorporiral Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St, New York Vsa kupčka se vrši kakor preje, z razločkom, da je sedaj državna banka, a ne več privatna. Osobje je ostalo staro in ima zveze sedaj bolje bodisi v stari domovini kakor tudi v Zdr. državah. Vsi mon6yordri, drafti in čeki, katere bodo rojaki od sedaj naprej pošiljali za denarne posi^ja-tve v staro domovino ali potne listke naj se glase: Frank Sakser State Bank Z* T*r*TO knpSfr j* polno vpWW srota ^150,000.00 in siccr: Kapital $100,600. Rezervni sklad $50,000. a um ■ '.,, ■ ' * t I , . ... I 'i* ' * " " ; ^ r Za Frank Sakser Stoto Bar* PRANK SAKSER, prmdseJnik i čim je prijazen z vami oni, katerega lahko cbijete vi sami. Weil, skušal sem dokazati ton frajl&m, da jim ni treba izogibali se mene, I čeprav sem njih premagalec. Naši vojaki so morali kaj kmalu pričeti govoriti o oblekah s temi fraj lami. Seveda, deklice niso bile v Parizu, kot smo bili mi ter niso vedele, kaj je moda. Izračunali smo tudi, da si ne morejo same kupiti, kar je treba. Težko je bilo sicer praviti tem dekletom, kako se morajo oblačiti, a bilo je potrebno. Nekatere so se oblekle in izgledale lepo, drage pa zopet ne. Vem za eno, katero sem navadil jaz, kako treba oblačiti se in ta se je zaročila pozneje z nekim našim fantom, ki bi Je preje niti ne pogledal. — Kamorkoli gredo nasi vojaki, napodi za Nemce ob Kenn prospe-riteta, Sempatam pride do kakih § manjših pregreskov od strani naših vojakov. Vseh naših 12.000 vojakov, ki so povečii mladi in; neizkušeni, se ne more obnašati i kot da bi bili nadangel ji, posebno* ne po plačilnem dnevu. Vojaška disciplina pa je stroga in prestop- j ki proti disciplini vsled tega red-j ki. Naše vojaške oblasti dobivajo1 (ncprestano prošnje, naj pošljejo naše ljudi v kraje, kjer ni nobe-j nega vojaštva. { Naša armada je prenesla duha1 in nekaj bistva naše dežele v za-1 ]sedeno ozemlje in sicer na tak na-: I čin, da Nemci vsled tega prav nič j ne trpe. Naši ljudje nastopajo v tem težavnem položaju na kompe-i ten ten in deiikaten način. Vrše! nekaj, kar se je nekoč smatralo za | tuje našemu narodnemu duhu ter so prav tako uspešni kot da so s tem zaposleni že več let, kot na primer zavezniki. Od generala HJ Alena navzdol pa do najmlajšega J •vojaka so to možje, na katere; smo lahko ponosni. Ves ta Čas pa! ostanejo še vedno resnični Ameri-kanci. Ne i%e£ivljajo enostavno svojega časa tja v en dan. temveč se vedno spominjajo, da je treba ostati v stiku z domom ter se pri-pi avl jati na sovdeležbo kot ak-i tivni državljani v javnih zadevah. Prohibieija in znanost. _>»• Pred sprejemom narodne prohl-| bicije je ena izmed izključnih — dveh lobanj mamqta tli prvotnega severnega slona krasila neko baro v Cincinnati ju in lastnik salona je odklonil vse ponudbe, katere se mu je stavilo. Sedaj, ko je slave salonov konec, je dobil to lobanjo za zmerno ceno Narodni muzej Združenih držav. V Trier, ob reki Mosel v Fran-i ciji, je dvigalo, ki je bilo baje zgrajeno leta 3413 in ki je še ved-io v rabi._ Dvojna cena kruha. Soglasno s poročili iz Evrope je Italija ravnokar sprejela postavo,' katero lahko imenujemo postavo glede dvojne cene kruha. Ta postava bo napravila kruh cenenim za uboge in dragim za bogatine, dejanski tako Jragim. da upa vlada Giolittija izbrisati v £lavn*»m i* tega vira tisoC* milijonov lir iz letnega državnega deficita. Sistem dvojnih een je bil ie večkrat preiskušen in v rabi v Italiji, kjer se je, prav kot tudi v številnih drugih evropskih deželah, uve Ijavilo navado, da se je računalo. inozemskim turistom, bogatim si-' njorjem in drugim boljše stoječim vee kot pa mora plačati navaden (človek za obed. Povsem druga stvar pa je spraviti to čudno prak-,tiko v okvir postave Ter ji dati vladni pečat. 1 Amerikancu se bo zdela ta ide-t ja neprijetna. Mi smo, vsaj ne-jki.teri med nami, preveč nasmjeni !k temu, da ustrajamo vri demo-' (kratični pravici enakih cen za vse. To stvar tiramo celo tako daleč da vstrajamo včasih pri plačeva-i jnjii višjih cen. Mogoče je. da nil načrt, ki bo sedaj preiskušen v j jltaliji, demokratičen. Radikalizem jp»i se ne bo brigal za to. Vpraše-' |val bo enostavno; — Ali je uspe-J šen? Naši lastni lahki poskusi glede. ^razlikovanja niso šli nikdar tako i daleč, da bi se tikali cen hrnha. En majhen eksperiment, da se naloži poseben davek industrijam z j velikimi dobičlti, ni po mnenju iz-jvedencev storil nič več dobrega ;kot slabega. Mogoče, se bo tudi v Italiji zgodilo tako in se bo izjalovil eksperiment glede dvojnih cen kruha. Čudna dota. Mandžurske in mongolske deklice prineso ženinu za doto gotovo število psov, kakor so že bolj ali manj petične. Ker so psi v ondot-nih krajih važen vir dohodkov, jih |imajo po več pri vsaki hiši Nikjer drugje na svetu ni psov s tako drago kožo, ki ima še večjo vrednost vsled svoje širine, dolžine in kakovosti. Ko so psi po osem mesecev stari, jih zadušijo, ker je i tedaj njih koža najboljša. To 1 p£ godi zmeraj pozimi. Kože pre-j dela vajo v klobuke. Dlaka je dol-gfj in mehka, vsakovrstne barve, oe blestečečme do čisto bele. Zadnja je najbolj čislana. V letu 191G| I so izvozili več kot 850,000 klobu-j kov, ki so bili narejeni iz Dasje dlake. 1 Podrobnejše poročile o napada na "Edinost". _ 6. februarja zjutraj okoli drupe ure sa udrli fašisti v tiskarno '*• Edinosti". Lrednika ni bilo nobenega več, navzoči so bili še 3 črkostavei. Te so zaprH v jedno uredniško^sobo, potem pa so divjali po prostorih uredništva, uprave in tiskarne. Razmetali in raztrgali razne knjige in papirje, v tiskarni pa močno poškodovali i«iva velika stroja in jednega malega, rotacijsKi stroj so poškodovali do polovice. Do stavnih strojev niso našli poti. Razbijali so s kladivi, železnimi drogovi in drugimi raznimi rečmi in napravili škode okoli čOO.OOO lir. Policije ni bilo blizu. Fašistovsko glasilo "II Popolo"' je bilo naravnost napovedalo napad. "Era Xuova" . mei, da je bil napad opravičen radi "hujskaškega" pisanja "Edinosti". Italjauski list označa za hujskanje moške in poštene besedo, izražene v manifestu političnega društva '•Edinosti". List je 'mogel kljub faaistovskemu divja-jnju iziti, ali nekoliko kasneje. Ti-jskarna "Edinost" je bila napadena sedaj že tretjič. Velikansko je | ogorčenje k.cd vsem jugoslovan-jskim prebivalstvom ob Jadranu ln j ogorčenje vzbudi to barbarsko italjauako divjanje po vsej .Jugo-I slavi ji. Italjani hočejo uničiti Jugoslovane. Dolžnost vseh Ju gol o-vanov je, da nastopimo v obrambo naših bratov v "Julijski Bene-, čiji" in dolžnost jug. vlade je, da pove italjanski. da se na tak način ne gradijo dobri in prijateljski odnosa ji med Italtjo ln Jugoslavijo. DVE VLADI V TURČIJI. Po poročilih iz Carigrada je an-gerska vlada naprosila sultana, naj poda izjavo, da je angorska vlada edina, ki ima pravico, govoriti in pogajati se za Turčijo. Veliki vezir je v ostrem odgovoru izrazil nejevoljo sidtanovo zaradi tega predloga. Nacionalisti zastopajo še vedno stališče, da je angorska vlada edina zakonita vlada Turčije in da se mora nanjo nasloviti vabilo za vdeležitev konference v Londonu. Zastopni-'ke odpošljejo na konferenco le te-jdaj, ako bodo sprejeti njih pogo-j ji. Spričo tega je položaj carigraj-ske vlade čim dalje bolj nevzdr-žljiv. Govore o sestavi novega kabineta pod Tevfik pašo, ki je baje i pripravljen cdposlati zasTopnike i v London, ne da bi se oziral na to ali odpošlje kemallstična vlada 'svoje zastopnike ali ne. _ CTLAS .VZHODA. 10. MAiy A -21 Njegova druga smrt. - Frane, spisal D«lame . Mmrdrns. Bilo je, nrkapa mirnega jesen fekega dne. Neka mlada Irmlii J« Lit zamišljeno po deželni cesti, dr-/©»■ za roko »vojega majhnega sina. Kot ona je bil tudi otrok oblečen v črno in kot ona, zamišljen in — mob-ev. Oba, v svoji žalni obleki, sta dala nekaj človeškega uiiljeja opustošenju in umiranju potekajočega leta. Prav do izbruha vojne je ta neutolažljiva udova prihajala vsako jctten, da obiiee grob svojega moža ki je bil mrtev že sedem let, uni«-en in pokošen v cvetu svoje mladosti ter v cvetu svoje mlade ljubezui. To vsakoletno romanje je zahtevalo dolgo in drago potovanje. — Potem ko je postala udova, se je zopet preselila k svojim sta riše m v južni Franciji. Smrt njenega moža jo je spravila prav na rob obupa. pustil jo je tudi v precej bornih okotšeia&a. Nato pa je prišla vojna, ki je !«• še poveeala njena bremena. Kako zelo je morala varčevati, da je spravila skupaj denar za potovanje! Deček, katerega je vlekla za roko po cesti naprej, je vlekla za seboj, v prenesenem pomenu besede, «.d prvega pričetka. Nikdar ga ni ljubila. To je bila druga žaloigra njenega življenja, (»loboko ukoreninjena v njej je bila jeza, da je to b*tje živelo, dočiui je bil oni drugi mrtev. Bil je to otrok, rojen po smr ti (Veta. Njetrov obntoj ni vzbujal nikakih spominov n amrtve dneve sreče. Prišel je prepozno. Niti podoben ni bil svojemu očetu. 0e bi mu bil podoben, bi ga gotovo oboževala. Ali ni bila perverznost usede, da jo mož, katerega je ljubila, umrl v daljni Normandiji? Bil je preme-še«n tjakaj v neki majhni vladni službi ravno ko je prijelo pešati njegovo zdravje. Kljub temu pa je tako zelo l jubile deželo okrog malega me>t«. v katerem je izdihnil, da se je veduo vračala, ker tudi on ni hotel biti pokopan nikjer drugod. Izbral si je majlino vaško pokopališče, ki mu je prav posebno ugajalo. Ta mali uradnik je bil namreč pesnik romantičnega tipa. Ljubitelj godbe, pesmi in narave, — zelo občutljiva duša. * . * Mlada udova se je ustavila, da poišče v okoliv-i znake, ki so ji kazali mesto, kjer se je nahajala. Videti je bilo, da je izmučena od dolgega potovanja. Kljub temu pa je našla veliko zadoščenje v tem. Njeni nervozni koraki, katere so nekoliko ovirali krujfti koraki otroka, so jo privedli v bližino majhnega normanskega pokopa!I*ča, skritega v majhni dolinici na koncu dveh samotnih cest. To je bil njen sveti cilj in da ga doseže, je morala prepotovati cclo Francijo. Ko pa je spoznala zadnje ovinke ceste pred vrati, katera je moral človek odpreti, če je hotel priti v mesto mrtvih, je postal nemir, ki jo je mučil po celi poti od Toulousa naprej, naravnost nezno.se*«. V kakšnem stanju bo po preteka dveh let naši.) grob svojega moža, katerega je vedno sama okrasila in popravila T Na. svojih prejšnjih obiskih je vedela natančno naprej vse. kar se bo zgodilo. Med njo i dragim mrtvim so že obstajale povsem določene šege in navade. Po prvem vznemirjenju prihoda in še predno je mislila ali molila, je pričela urejevati stvari v tei čudni hiši — domu naše fizične osebnosti, potem ko je naša moralična osebnost odšla drugam ali pa se razblinila v nič. Ker pa se izpremene oni. katere smo ljubili, v prah. moramo na- Indijanec razstavil svoje slike. Prvikrat v zgodovini New Yor» j ka je ameriški Indijanec razstavila svoje slike na Peti Avenue. F.! Overton Colbert je Indijanec iz' rodu Chickasaw, mlad človek, le-! pc temne polti in živahen. Njegove slike so in tempera. —. Skušal je izraziti v slikah verske legende in bajke Hopi, Navaho,; Choctaw in Chickasaw Indijan-' cev. Vse slike, katerih je nekako dvajset, pa so dobro risane in v krasnih barvah. Izražajo čustveno i priprostost prvotnih Amerikancev ki so sedaj omejeni le na majhen, del zemlje, preko katere so preje romali brez ovire. Ko je bil Colbfrt majhen deček. je imel uvojo čredo konj na veliki renči očeta v Oklahomi. — Njegov oče in mati sta bila prepričana. da jcM najboljše, če ga prepustita saucmu sebi. Včasih, [kadar se je naveličal življenja o-ktog renče, je vzel kakih dvajset ! kcnj iz črede ter od jahal v griče, i Jahal je pri tem enega konja za [drugim, kajti steze so bile strme j in mali poniji so se hitreje izmti-j I čili. Noši je usnjene hlače, širo-j kokrajni slamnik ter robec krog i vratu. Šel je vedno sam ter vzel s] seboj knjigo za skice ter zabojček z vodnimi barvami. Na prostem gričevju je študiral barve gričev in živali, barve in sence pri sonč-|nem zatonu in vzhodu, kajti bar-j ,ve so bile njegova strast. Sestajal v jf ž Indijanci, ki so kampirali, ob njegovi poti, govoril njih je-] zik ter se poglabljal v ozračje* svojega rodu ter pri tem poeab-ljal na mater in očeta, katera je et ropska* kultura že oknžila. Povratek na renčo po takih potovanjih in Lzprebodih je bil za kloniti vso svojo ljubezen prsti in rastlinam, ki rastejo v njej. Potem ko je okrasila grob, je ta mala udova pokleknila nanj. Nato pa je prišel nadaljni obred. S pritajenim glasom, kot kadar molimo Očenaš, je pričela pripovedovati o-nemu, ki je spal spodaj večno spanje, kar je mislila tekom tega časa Nato mu je pričela pripovedovati o dogodkih, ki bi ga zanimali, če b» o^tal pri življenju, o katerih pa ni ničesar vedel, ker nI bilo razen nje nikogar, ki bi mu pripovedoval kaj takega. , Tretja je bil > napraviti le še par korakov. Odprla je vrata. Mali deček se je oprijemal njenega krila. iDebela plast suhih listo-r, nagroma-' denih od znotraj, ji je ovirala pot. V teku ene ure ali več, ko je hodila s svojim sinom po jesenskih cestah, so videle njene oči vsepovsod mrtvo listje rdečkaste barve, ki je spominjala na kri. Naenkrat, pa se je zavedla strašnega pomena .nevie, katere je prinašala svojemu možu. Povedati mu je morala vse ; glede vojne. Kakšne grozote, kak- 1 išno trpljenje, koliko solza in krvi je nosila v gubah svoje črne obleke. Zdelo se ji .ie, da so ti rdeči 11-sti, skozi katere je brodila in ki 1 so ji ovirali sedaj vztop na poko-' , pal išče, krvaveča srca, srca umr-H J lih junakov, ki so ji branili vstop. 2 Končno se ji je vendar posreči-tlo odpreti vrata. Preko nereda te-!; !ga majhnega pokopališča, ki je , bilo zanemarjeno, je videla grob, [edini grob, ki jo je zanimal. — JOrm, ki je rastel na grobu, je po-' stal velik ter proizvedel izobilico : rdečih jegod kot je to že navada pri grmičevju, katerega se ne kou- ! ti vira. Te rdeče jagode, so jo ▼ i družbi z rdečimi listi spominjale a utripajoča srca junakov. * j Mlada udova je prHffa bližje in I vlekla pri tem dečka za seboj. — -Pozabila je na običajni red v svo- ^ jih obredih. Najprvo je poklekni- ' 1a ter pričela nerazločno mrmra- 1 t;. Hotela je govoriti ter mu pove- ■ dati vse. Vojna, velika vojna pa ' ji je vzela vse besede*. Bkoro ne- 1 mogoče je Človeku govoriti o taki ( vojni. Da razume vse to, bi mo- \ ral poslušalec sam dožrvert to voj- -no. ,s Naenkrat pa je vse razumela. 1 Njen dragi mrtvi se je postaral 1 v spričo vseh dogodkov, ki so se ( završfli izza 2. avgusta 1914. Bil ' je eden onih mrtvih, ki so umrli že * pred vojno — tako zastarel in po-,* za bi jen kot razpadajoči zidovi te-' ga zapuščenega pokopališča. «* — Če bi bil tukaj leta 1914, — 1 si je mislila, — bi odšel na fronto 1 z drugimi vred. Ne bil bi umrl! * Ubit bi bil. In misliti na to, da nT * imel nikdar niti najmanjšega poj- * ma o vojni. Srca junakov so blestela na ve- * jah grmiče. Koliko ženss Je brez I dvoma v istem trenutku jokalo 1 na grobovih junakov, ki so padli J na polju časti! j* Mlada udova se je čudila, da je J njena bolest neprimerna, umetno 5 izsiljena. Ozrla se je na otroka. 5 katerega ni nikdar ljubila. Stal ( je poleg nje, bil njep sodobnik. — ] On je nosil v sebi misterije bo- 4 dočnosti. Vojna in njene posledf- 1 ce — nikdar ne bo poznal niče-1 sar drugega kot to. Za njega, za ' njegovo generacijo se je vršilo 1 vse, kar se je dogajalo krog njih. f Mlada mati je pričela ihteti. — Na grobu moža, katerega je ločila !S vojna od nje, — na grobu onega H mrtvega moža. katerega je vojna j1 sedaj drugič ubila. — je prvikrat * izza časa, ko mu je dala življenje, pritisnila na čelo sina poljub re- 1 sriene ljubezni. * k. ečka vedno mučen. Tzprva se je |jupiral puščobi življenja na renči. ;a pozneje, ko se je privadil tem izletom od časa do časa, je postal (kot razdeljen v neke vrste dvojne i osebnosti, v originalno in civilizirano. a ' Na renči ni bilo prav nie prijet- 0 ne zanj. Njegov oče se je izšolal _ po načinu belih mož radi svojih 5 političnih ambicij ter hotel, da bi _ mu v tem sledil tudi sin. Njegova _ mati pa je na drugi strani simpa- tizirala z. dečkom ter pospeševala [ njegovo ljubezen do vseea indijan k skega. Vsled t« ga je prišlo do raz-L kola. Na eni strani je bil oče, ki , je hotel, da bi postal njegov stn 1 uglede« človek v državi, na drugi 1 ^trajii pa mati. ki je imela sama ] . precejšen talent za slikanje ter i deček, ki je že sanjal sanje o sijajni bodočnosti. < 1 Celo ko je bil že dosti star. da < je šel na poljedelski in mehanični j zavod države Oklahoma, ni dopu- < stil, da bi se ca popolnoma odtrga- < lo od plemena, kateremu je pri pa- 1 dal. Tekom poletnih počitnic je i slekei svojo mestno obleko ter iz-j ginil z renče. Poiskal je velike mo-(t že svojega ro:lu ter sprejel vase j nr-odrost njih govora in kretenj.'] njih globoki aravni stik z vsemi."- Ji j( m. V družbi teh mož je našel. M kar je utešilo njegovo duševno la- j koto. V šoli pa so od vlade vodene . oblasti storile vse. kar je bilo v •■jih moči, da uničijo v njem Iju-| bežen do njegovega rodu. Učitelji I so vedno protežirali one Indijance, o katerih so domnevali, da so t se najbolj navzeli kavkaškega duha ter zapostavljali one, ki so us- J trajali pri svoji veri v svoj narod. -To je bilo naravnost že zasledova- s ■ nje, to nasilno injieiranje kulture , znano v teh patriotičnih dnevih j kot "amerikanizacija'* in Colbert se je tako upešno upiral tej amerikanizaciji, da je ob številnih prilikah malo manjkalo, da ni bil 1 spoden iz šole«. * Tudi doma ni šlo vse dobro. — j Njegova mati je umrla in ostal je 1 brez močnega zaveznika v svojem 1 boju proti močni volji očeta in i ambicijam slednjega. Njegov oče 1 je nasprotoval umetniškim ambi- ( cijam sina, a za mladega Colberta 2 ni bilo razen slikarstva nobene , druge alternative. ' Stvar jc počivala nekaj časa. Na površje jc zopet prišla, ko je 1 završil Colbert svoje študije na * poljedelski šoli. Po odločnem, a 1 miroljubnem pogovoru s svojim c očetom, je sklenil zapustiti okoli- \ cc, v kateri je živel ter eli do bogatih mest Azije, je dovedla marsikaterega bolj pustolovsko raz]K>lo2euega, da je vprizoril drzna potovanja. Krištof Kolumb, ki je bil rojen v iienovi. Italija, krog k»ta 1435, je bil prepričan, da je zemlja okrogla ter domneval, da labko dospe do itttoi-ue obali Azije s tem, da pluje proti zattadu. ine«te proti iztoku, kot so delali dr»*£l. Ker je bil reveu. je prosil i>ortu-gulskega kralja za finančno pomoč, a njegova prosuja je bita zavrnjena. Nato je obiskal španski dvor iu i»o letih na|»etego pričakovanja je konečno dobil tri majhne ladje. Odplul je iz Palosa ua Španskem dne 3. avgusta 14U2 in dne 12. oktobra istega leta je razkril zemljo, ki m je izkazala kot otok. Imeuoval ga je San Salvador ter se ga polastil v Imena Ferdinanda in Izaltele. španskega kralja in španske kraljice. To je bil eden izmeti Številnih otokov, ki leže južno od iztočne obali Združenih držav. Pet let poznejo je doffpel John Ca hot. angleSki mornar do celine Severne Amerike. Amerigo Vespucio je vprizoril več potovanj v novi svet h> na enem teh je razkril Južno Amerik«. Ko se je vrni! domov, se je pričelo pisati nnvdii*eiin poročila o njegovih potovanjih in razkritjih in predlagalo se je hi»« . "Amerika" sa novi kontinent. ■ Več kot- sto let se je domnevalo, da je Amerika del Azije In ljudje, ki so razkrili tako mnogo, so umrli v nepoznavanju velikosti nlfh razkritja. Ko je pt-isla resniejt na dart, so Evropejci posvetili svoje misli usta novi jen ju kolonij v Novem svetu. . I špauci in Portugalci so raziskali ter se polastili južnega dela Severne Amerike, centralne Amerike, južne Amerike ter otokov, znanih sedaj kot Zapadna ladij a. Franceti so se I m »last ill severnega dela Severne Amerike ter Mississippi doline. Holandslsa in Švedska sta omejili svoja razkritja na doline Delaware in Hudson reke ia Angleži So raziskali celi srednji del iztočne obali. Možje vseh vrst in slojev so prihajali v Novi svet, da si |K-i.š^ejo bogastva in prostost in koncilu šestnajstega stoletja je zahtevala Španska, na temelju razkritja, večji del sedanjih Združenih okrnjina ob Paei-fičnem morju ter severno od Mehike. Spanci so vstanovlli prvo stalno evropsko naselbino v sedanjem ozemlju Združenih držav v St. An. gustlne. leta 1565 in leta l.lfl« so ustanovi'! Santa Fo. drugo nastarejše mesto v Združenih drža voh. I.eto 1541 je tekom svojih potovanj po jnžnih državah Fernande de Sot o razkril Mississippi. Francoska razL-kavauju so vključevala Velika jeaera. Canado. centralni del Združenih držav in nekatere eksfiedicije so se pomikale oh'obali. Prva družba, ki se je izkrcala, je Zgradila fort ter ga itcenovata Carolina, na čast francoskemu kralju. Karol IX. Komaj so se ti priseljenci dobro ustuuovili. ko so jih pregnali Spanci, ki so zahtevali zase to zemljo. J-eta lCftT, >je bila ustanovljena prva stalna francoska naselbina v Ameriki, ko je Cliamp-lin ustanovil Port Itoyal. N\ S: La JSatle je raziskal Mississippi rek« |«-av do 'zliva in osem I je, ki «e je dotikalo reke* je imenoval Lousfann. na i*ast francoskemu kralju. Ludviku XIV. Leta 10KS je bilo veO tisoč francoskih našeljeucev v Amerik! (Nadaljevanje sledi:) I fzSs6 svojo lcrL ; f Sodaj potrobqjeto spomladansko ' 1 Sdravika. Kot pnitodKs Thmk«g« < f sojo človek po vodim zaprt < v sobi m mu mu\jka zraka m giban-' ja—postane vai sistem okoran, m- 1 I i bava nepravilna in u (prsje-Severov KriCstilec) je pravo I | obnev!jevalno zdravilo, la bo delalo blagod^ina na izmenjavo valega s«- ^ stema. k: ga tako želite. Pomaga, ( i do poprave cerarave:h razmer in - de'.ujo kot regulator za zdravljenje ? kežnih irpuičaje*. Cena $1.25. 4 j Fri vseh Ifckarjih. j I .Kje je moj brat LOJZE KOPRI I YA! Pred tremi leti je bil v' ( Ktruthers, Ohio, in potetn ne I veni, kje je. Prosim ven jene ro-I jake. če kdo ve, da mi poroča, ali naj se pa sam ojarlasi. — Mi ) ehael Kopriva. Box 112. New I Derrv, Pa. (10-12—3) FAEMA NAPRODAJ. Ill akrov, samo 6 milj železniške postaje in prav v bližini tlakane ceste, 1 miljo od Aole. 8-sobna hi?a, šfala za 13 krav m 4 konje. S fanno se "2000. drugo po' $100 na leto in obredi po ar'r. Več se pojave iz c<*riika sit. 47. pilite j takoj ponj. — John Zulieh Fartn | Agency. €313 Kt. CLair Avenue. »Cleveland. Ohio. (10-13—3) KAKO SE UČITI ANGLEŠKO Vzemite v rok« angleiko knjigo alt časopis, beleinico (noto-bookj In aneie*ko-sk>ven«kl beMOnJak. tet oa j«' sestav,f rfr. Keen. Vsako neznano angteiko beaeOo poglejte « besednjaku, kake •• Izgovori In kak pomen Ima; zaplilte neznane beaeOe v beieinlco In Jih več Krst ponovite. V nekaj mesecih boats Imsll lep zaklad beesd. katerih M ns dali za stotina dsnarja. JBsaekt In zimski večeri ae kot nalaič za učenje. Vsaka sioven-ska h«a bi morala imeti ta be. sednjak. Naročite gs na sledeči na. slov: Dr. F, J. Kern 6202 St. Clair Areas* CLEVELAND, OKO. Cena besednjaku Je iS. — latotam lahko naročite za ftl-25 Zor m »es-ve pesmi, ki vam bodo ugajale. PvillL-Slf M* bomo izdali 5000 zbirk - vsaka vsebuje enajst ▼ aoa K M, JHIVas kosov; no, če hočete Jcbiti eno, jo labko dobite. T u k a j s o : Vi potiebujete naSo ' Trans-Paciflt" svrte^o uro « postajnim pr.krovr.m Pripravna, praktifr.« urj ' kiterc -.o poslužujejo icl*zm£arji. psarii in \sak. kdor ima zmlsLi. za praktifne ideje. Razsvriijtr.o Kaz.uu > int-ofre videti v twiii. Bodisi dv.na botlisi na potovanju, t;i „ra vriik^ \r«-dnosti. Irki jrxovrstno z "1 kamni — kaže izWno "a-H — in Karanitrana za. 25 l^t. In na innanjt—no. i'e Jo bont«- videli I**!- rek-i da IZKifeda kot ura za *3©.0i.'. T.kLi Vara ni potreba Mlik« i.lafati. Za imat- lahk«> lo uro ob*-rietn z .-najMlmi predmeti, ki »o lukaj naslikani. Mi vara nudimo to zhlrko enajsl^rih predmetov brezplačno saniu da seznanimo javnost z naAo "Trans-I'anific" uro. POGLEJTE. KAJ BOSTE DOBILI ZASTONJ: .1) Gyroscope. Zabavni večeri »e lahko vr5e s tem znanitve- i mm orodjem. No ali laniorcte viseti kot zastavni droj; sk.«i okr.o. Cvrosw^ pa lahko. Zwk.ij- Boljša i« da ca dobite in vidite nje*ovo delovanje. V vsakem stanju mtraja. «2> Banjo. Kdo ncxe imeti banjo da rnredia domal aodbo za plese? 1'ovzroCa veliko veselja. i3> Glavnik in stroi za striienie v enem. Prirezojt- la.ne ko -i lin cesete ter prsstedite denar za urevanje. In kakšno prištednje je to! (4) Patentirani obroček za ključe Kijuc-ev ne izgubite — brez sitnostii Pozlačeni pr.tan z vaaimi zairtnicami. .6» ženrtbeni termometer'. Ouija Board v obliki termometra. \ eiiko zabave z ozirotuaa na v:..*n ljubico, vašo ženo ali vaSeea sooroca r7) Avtomatični nohtorezec. De^Je boljSe in hltrejfie kot pa Škarje. <8> Ura kukavica. Ore dobro, regulirana Je z dvema uteilma. Kate pravi čas ter lepo izgleda na steni, i?) Šilo za vse. S tem ste tudi vi miSljeni. De-IJuJe kot iivalni stroj, t porabljate aa lahko pri popravi janjti timnlc. Čevljev in drugih stvari. Istočasno r.a-nravlja d^a sira. Jaxo pripravno orodje. (!♦) Pozlačena urna veriiica. Vzorec kot *a vidite ixa s'iki <11) Zepnt noz. Pozlaven I^ahko se n«»si na umi verižici. Na dmal stran verižice pa nos«te "Trans-PaciflC* uro. Teh enajst predmetov ni posebej naprodaj. Damo IZREZITE TA KUPON Jih izrecno le kot nagrade prvim pet tisočeri m. ki naroče uro. Glede teh predmetov vam ni poreba da bi nam verjeli na besedo. Vam Jih poo&ljemo na desetdnevno poskušajo. Samo poSljite 35 centov za pokritje pošiljalnih stro^V:ov in mi vam bomo poslaH zbirko. Ostanek pla«"at»e tedaj. ko boste dobili zbirko. Potem io imejte deset dni. In če potem n<"- boste zadovoljni nam jo vrnite, mi vam bomo pa vrnil! ves denar. To vam nudimo samo tekom tejra "ieseca. Pofcljite se'lai knm>i. predno ne bo prepozno. UNION SALES CO. D^200 2029 W. Chicago Ave., Chicago, IH. GARANTIRANI kupon. VELJAVEN SAMO ZA TA U.VIOX SAI.KS co. MESEC. Oospodje: 1'oSJjite ini provrstne 21. kamensko "Transpacific" uro. k! je Rarr ntirnna z;' *5. let. p.} va«i ceni zaeno z 11 ('redraeti. katere dajete brezplačno prvim |on. Prilaga m 35 centov na račun in tem plai^al ostanek, ko bom sprejel predmete. Irr.e ....................................... Naslov ............................ Odjemalci izven Združenih držav naj izvolijo poslati ifo-tovino z naročilom. - - ■ „ - -- : - ; 5B - OLAS NARODA. 10. MARCA **21 ŽENSKA VOJNA. Zgodovinski roman. — Francoski spisal Aleksander Dnmaa. Za "Glas Haroda" priredil O. P. 53 (Nadaljevanje.) Štirinajsto poglavje. Pozor rojaki in rojakinje! Od Alpentinktare ^JT^k Tub zrastejo krasa1 VTj^^ lasje ▼ 6tik tednih. Od Alpenpomadc-zrastejo ▼ 6tlb tednih mofikim bva brke in brads- Hersistlrem ali koatlboJ se ozdravi popovo«—, r 6tlb dneh. Oc Brusllntlnkture Tam postanejo siri -asje Dopolnoma na turni kakor so bili t mladosti- Zdravilo za rane, opekline kraste, bole, turove, m kurje očesa, bradovice, potne noče; osebline. Zastarane želodčne bolezni se zdravijo hitro in poceni. Pišite takoj po «■»»»«* In In krasen žepni Koledar in knjižico za leto 1921 pošljem zastonj. PoSljite Be. marko za poštnino, knjižica, velja vsa. kemu v potrebi več kot $10. Jakob Wahcic i Bonna Aro.. N. E. ClrrrlMft. O. KRETANJE pARNIKOV ga potnik un kapi, pilite najpi to sa tozadevna pojasnila na sn* ao in zanesljivo tvrdko FRANK 8AK8ER 8TATE BANE 83 Cortlandt St.. Now York V zalogi ga je le se sto iztisov! Slovensko-Amerikanski Koledar za lete 1921 40Ca -P—-h— Naročite sedaj! 9M« can za vozna ilatk« ln vaa tfrut* oolaanlla. obrnit« aa na tvrrfka. FRANK SAKSER STATE BANK •2 Cortlandt St.. New York LLOYD SA8AU00 3 S»atc Street New T-rk Prihodnji odpluti« la N. T. aajuia aa S Vl-laka REGINA O* ITALIA — 23. marca PESARO ■— 14 aprila. Izdajajo se direktni vozni listki do vseh glavnih mest v Jugoslaviji. Brezplačno vino potnikom 3. razreda- iinmmiiiir Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) ln Trst. S AN GIUSTO ...... 12. marca ARGENTINA ......24. marca PRES. WILSON .... 26. marca Fatofn I tat Kov, imniR ta vaa ara J« v JuaoalavlJI In SralJI. Razkatoa upodnoatl prvapa. Ona« aa In traUasa raz rad«. Potniki tratjaaa razrada brazplatna vina. PHELPS BROTHERS. & 0ena po- i nudita trajata le kratek čas, vam svetujemo, da se takoj poslu- * * žite te prilike. Nikdar se ne bo- " ' ste kesali. PiAite takoj. "' Denarja nam ni potreba poSi- ^ Ijatl vnaprej. Samo izpolnite "" ku{K>n in ga nam pošljite s 30 _ Prilagam 30c. v znamkah za poSilJulne I'1«1^". dobite za\ese v dom. stroške Ostanek bom plačal, ko ml bo- . "' do zavese dostavljene. union Sales Company ^ f rme ............................................................................2029 W. Chicago Ave. txasiov ...................................................................Dept. 138 Chicago, IlL t Mesto in država ________________________ DOCTOR LORENZ «DINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDKAVMIK ftpKCIJALIST MOiKi>< BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa Moj* stroka j« sdrsrljenje ikatnik In kroničnih bolesni. Ju wmn| ie adrsvim nad 28 let ter fmiim skuinje v vseh boleznih in kefl ■nsm slovensko, sato vu ioorem popolnoma rasameti in ipomi ti Tsio belesen, da vas ozdravim in vrnem moft in sdravij. Sk«w si 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moiktt bolezni Zato in morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vas popolnoma saiiravim. Na odlašajte, ampak pridit« t', . — . i - ompMje. JM Niravt« Mimr'^wi krt. m—JJs le lise m Mm. uiimi v na le* MSanJe laa. botoAlns v ksst>k. stars rans. tTvSns botacnU ostabalest. bstssni f mshurju. JMreft W» MoSsm rmsnlss. rmwWaM. katar. Bta. UraSna ure asi V asaSalJak« vaSaa la aaUdS sS S. ara tJatraJ Sa t, anaWns V torkih, Sstrtklti In ssbstsa o* a. urs «m«rsl as a ura wiiir. OS nadaljah pa So ft. ura plpoMia. P« POtri NI ZDRAVIM. PRIOBTK OSEBNO- NI POSABTPS ISS W NASLOV. Dr. LORENZ 644 rem at«. Pittsburgh, pa. _______ _______ ______ ___ Rada bi izvedela za svojega sina! ANDREJA MRAK iz Luvin,'< vas Krebenea nad Šdcofjo Ix>ko. ^ Zadnje pismo sem prejela leta 1914 iz Phani, Box 6. Canada, j Prosim rojake, ako kdo ve kaj o njem. naj mi sporoči, ako pa! sara čita te vi-ntiee. pro-iim. na j j se oglasi svoji materi Mariji Mrak v LiK-inah. potita Gorenja! vas. Kranjsko. Jugoslavia, ali j pa: F. Jurjevie, P. O. Box 54,' Sayreton, Ala. (10-11—'i) j Sedsj je čas, da se vrnemo k eni nafoolj važnih oseb te povesti, 1 i je jahala na dobrein konju po cesti iz Bordeauxa v Pariz, obdana <-1 petih tovarišev, kojih oči so se vedno na široko odpirale, kad&r-l.oli je zažvenketalo ilato, katero je nosil poročnik Fergrizon v veliki vreči ob svojem sedlu. No, no, — j* rekel edeii izmed šestih mož, — deset tisoč liber, to j«* lep denarček. — To se pravi, — je odrnil Ferpuzon, — da bi bil lep denarček, 1 < ■ bi ne bilo nikakih dolgov na njem, a ta denarček je dolžan go- j ,-.rine» sinji kompanijo vojakov. Že stari Rimljani so imeli j.re--ovor, ki se je glaseii- kar je odveč, je dosti. 1 — Kako drajra sevar je izgledati kot poštenjak, — je rekel Cau-% ipmae. — Cela zaloga kraljevega iztirjevalca davkov je izginila za si-.! a. obleko in čipke Mi se svetimo kot odlični gospodje ter žene-n.o razkošje eelo tako daleč, da nosimo denarniec, v katerih pa žali-bog ničesar ni. O, ta varljivi ble*k! — Govorite za nas, kapitan in ne za sebe, — je rekel Barrabas. Vi imate mošnjo in deset tisoč liber notri. — Prijatelj moj, — je odvrnil Cauvignae, — ali nisi čul, ali si j »a mogoče slabo razumel, ker je rekel Ferguzon glede naših obvse-nosti napram gospej pnncesinji! Jaz ne spadam med one, ki se ob- n»/ejo za kako stvar rer se lotijo nato druge. Gospod Lenet mi je iz- J JjI ičsI deset tisoč liber, da sestavim kompanijo. To bom sestavil, ali iia me bo vzel vrag. Onega dne, ko bom sestavil kompanijo, mi je dolžan štirideset tisoč nadaljnih. Ko dobim teh štirideset tisoč, ]»otem bomo videli.. ] — Z d»-set tisoč librami, — so se oplasili številni zanič 1 ji vi glasovi. — hočete sestaviti kompani jo * I ia, — je rek«-l Cauvignae. — tudi če bi bilo treba kaj dodati. — In kdo bo kaj dodal? — je vprašal neki glas. — .laz ne, — je odvrnil Ferguzon. — Kdo potem ? — je vprašal Barrabas. — Moj Bog, prvi najboljši. Ravno vidim nekega človeka tam na e*sti... Videli boste. — Razumem, — je rekel Ferguzon. — Ali je to vse? — je vprašal Cauvignae. — ln oWudujein - I)a, — je n ice) eden izmed jezdecev, ki se je približal Cauvi- M,_vidim, da vam je na tem, da zadostite rvojim obveznostim, a 1 i- -em bi lahko izgubili, če bi bili preveč pošteni. Danes smo po-trebni, a jutri, ko Id kompanija sestavljena, b-^do imenovali zaupne častnike ter odpnstiii dss ki smo prizadevr.!i spraviti jo na noge. — Vi hte*čisto navaden tepec, prijatelj Carrotel, in to ni prvič, bro sestavljena. Če bi nabirali ljudi za stiska-ca Mazarina, bi bil vsakdo dober. Za prinea pa je treba dobrih ljudi. Cela skupina je ?zpodbodla konje, da dohiti meščana, ki je mirno jahal po oesti naprej. Ko je videl dobri mož, ki je sedel na precej rejeni muli, prihajati proti Nebi tako lepo oblečene gospode, se je postavil spoštljivo i.u rob ee«te ter pozdravil Ca.uvignaca. Cauvignae je vrnil pozdrav, se postavil ob njegovo stran ter vprašal naslednje: — Gospod moj, ali nam hočete povedati, oe "ljubite kralja! — Pri Bogu! — je odvrnil meščan. — Izvrstno! — jc rekel Cauvignae ter napravil pri tem kretnjo, ki je izražala veselje. — In kraljico? — Kraljico T Gojim največje spoštovanje do nje. — Izvrstno. In Mazarina? — Gospod Mazariu je velik mož, gospod moj, ter ga občudujem. — Izvrstno. Torej smo imeli Čast sestati se z dobrim služabnikom njegovega veličanstva? — Gospod moj, moram reči, da je tako. — In vi ste pripravljen izkazati kralju svojo udanostT — Pri vsaki priliki. — Kako srečen f-lučaj je to! Le deželne ceste nudijo kaj takega ! — Kaj hočete reči s tem? — je vprašal meščan, ki se je pričel i gotovim nemirom ozirati na Cauvignaca. — S tem hočem reči, gospod moj, da nam morate slediti. — Vam slediti in kam, gospod moj? — Tega ne vem, natančno. Tja, kamor pojdemo mi. — Gospod moj, jaz potujem le v družbi ljudi, katere poznam. — To j« zelo lepo ter nam služi v dokaz, da ste zelo previden človek. Naj bo. Hočem vam povedati, kdo da smo. Meščan je napravil kretnjo, ki je kazala, da je vse že skoro uganil. Cauvignae se je delal kot da ni zapazil te kretnje ter nadaljeval : — Jaz sem Roland de Cauvignae, kapitan sicer odsotne kompa-nije, ki pa je kljub temu vrlo zastopana. To so moji spremljevalci in podpoveljniki, — je rekel ter predstavil svoje ljudi. — Mislim, da ne boste imeli ničesar proti njim. — Gospod moj, jaz sem služil kralju že v meščanski gardi ter plačujem redno svoje davke, — je rekel meščan. — Gospod moj, r-s je odvrnil Cauvignae, — jas ne nabiram ljtf-di za službo njegovega veličanstva, temveč za službo princa, kojega nevrednega zastopnika vidite pred seboj. Za službo princa, ki je nasprotnik kralja T — je vzkliknil, meščan, ki je postajal vedno bolj zmeden. — Kako pa jc prišlo do tega, da ste me vprašali, če ljubim njegovo veličanstvo? — Gospod moj, raditega, ker bi si pač dvakrat pomislil pridobiti vas za službo, če bi se izrekli proti kralju, kraljici in Mazarinu. £veti bi mi bili v takem slučaju kot rodni brat. — Gospod moj, jaz vendar nisem nikak suženj, nikak tlačan. — Ne, a vi ste vojak. To se pravi, da vam je popolnoma na prosto razpolago, da postanete kapitan kot sem jaz ali pa maršal kot t j c Turenne. i — Gospod moj, v svojem življenju sem se večkrat pravdal. i — Tem slabše, kajti pravdanje je grda navada — Jaz se nisem nikdar pravdal, mogje-e raditega, ker sem študiral, da postanem odvetnik. — To je zelo dolga stvar. Vi veste, dai ma vsaka postava dve strani in da nikdar i?e veste, katera vam bo prišla v prid. — Vem, a prepoveduje postava nabirati vojake p«» f.estali, ne da bi imel dotični polnomoč za to. — Jaz jo imam, gospod moj. Tukaj je. — Izstavljena od gospe princesinje ? — Od njene visokosti same. — Cauvignae je pri tem spoštljivo dvignil klobuk. — Torej sta dva kralja v Franciji, — je vzkliknil meščan. — Da, gospod moj in jaz vas prosim za čas, da daste mojemu, prednost ter smatram obenem za svojo dolžnost ,da vas pridobim za njegovo službo. — Gospod moj, jaz se bom obrril na parlament. — To je tretji kralj in najbrž boste imeli priliko služiti tudi njemu. Naprej. — Nemogoče, pričakujejo me po poslih. — Kje? — V Orleansu. — Kdo? — Moj odvetnik. — Zakaj? — V denarnih zadevah. — Prva zadeva na sv( *u je služba za državo. — Ali ne morete mene pogrešati? — Mi računamo na vas in resnici na ljubo rečeno bi vas zelo pogrešali. Ce pa hočete, kot pravile, v denarnih zadevah potovati v Orleans ... — Da, v denarnih zadevah. (Dalje prihodnjič.) IZUČEN PEK Želi dobiti delo y kaki pekarni Govori slovensko in hrvatsko Ako kdo potrebuje pridnega in veščega delavca v tej stroki, naj se obrne osebno ali pismeno na: John Ukmar, 10603 Way Avenue. j S. E., Cleveland, Ohio. i (9-10—3) i_