Rekreacija-sestavni del delovnega procesa
Minilo je prvo polletje in za nami je leto dni, odkar smo pričeli z realizacijo pomemb-nih nalog, ki nam jih nala?ata naša gospodarska in družbena reforma. Ob analizi v tem obdobju doseženih rezultatov ne tnoremo mimo osnovne ugotovitve, da so vse delovne organizacije v naši občini že v drugi polovici preteklega leta dosegle v svojem poslova-nju   zelo  ugodne  rezultate.
Tempo intenzivnejšega gospodarjenja se nadaljuje tudi letos. Kljub določenim težavam v zvezi z nabavo reprodukcijskega tnateriala ter s pomanjkanjem obratnih sredstev so rezultati, doseženi v prvem polletju tega leta, ugodnejši od primerjalnega obdobja in od lanskega povprečja, tudi če jih korigiramo s porastom cen.
Ko sedaj v naših delov-nih organizacijah iščemo nove rešitve za nadaljnji razvoj neposrednih oblik sa-moupravljanja, ki naj bi prispevale k boljšim rezul-tatom, ne moremo mimo vprašanja oddiha in rekrea-cije delavcev. Smo v času, ko je vprašanje oddiha vsa-kodnevna tema naših raz-govorov, kar nam daje pri-ložnost, da tudi tu ponovi-mo vsaj nekaj že znanih dejstev o tem vprašanju.
NAČRTNA SKRB ZA ODDIH
Vrsta raziskav nas opo-zarja, da brez racionalne organizacije dnevnega, te-denskega in letnega oddiha ni ustreznih rezultatov pri delu. Rekreacija delovnih ljudi postaja zato vse bolj pomembna in nujna naloga delovnih kolektivov.
Sleherna delovna organi-zacija naj bi v prihodnje ugotovila, kakšne posledice ima utrujenost delavca na produktivnost dela in po-dobno ter na podlagi tega ustrezno organizirala dnev-ni, tedenski in letni oddih. Zmotno je namreč razprav-ljati samo o letnem oddihu, hkrati pa zanemarjati tudi nujno   potrebni   dnevni   in
Doseženi rezultati in razpoloženje v naših delov-nih organizacijah zelo jasno potrjujejo pravilnost poti našega razvoja, ki smo jo začrtali na VIII. kon-gresu ZKJ ter z reformo pričeli konkretno in prak-tično uresničevati. Ugodni rezultati pa nas ne smejo uspavati, temveč so nam lahko le vzpodbuda pri iskanju rešitev za še boljše rezultate in s tem za hitrejše naraščanje življenjske ravni vseh naših de-lovnih ljudi.
tedenski odmor, še posebno pa zdaj, ob uvajanju 42-urnega delovnega tedna.
Rekreacija delovnih lju-di mora torej postati se-stavni del vsakega delovne-ga procesa. Delovne organi-zacije in njihovi samo-upravni organi naj bi spre-j.eli ustrezne programe za to dejavnost in pri tem upoštevali, da tudi to po-dročje potrebuje ustrezne strokovne službe. V sindi-katih menimo, da je v pro-grame za uvajanje 42-urne-ga tednika nujno vključiti tudi program rekreacijskih aktivnosti, ki naj bo sestav-ni del dokumentacije za skrajšani delovni tednik.
NADALJNJA KREPITEV POClTNlSKE SKUPNOSTI
Ce ta stališča primerjamo z rezultati na področju od-diha v naših delovnih orga-nizacijah, lahko ugotovimo, da smo razen manjših izjem naredili odločno premalo. Pred leti smo bili sicer na dobri poti: gradili smo po-čitniške domove, organizi-rali počitniško skupnost in zastavili delo pri vrsti dru-gih oblik rekreacije. Name-sto da bi organizirano, na podlagi večletnih progra-mov nadaljevali začeto de-
lo, smo iz raznih — najče-šče neutemeljenih vzrokov — prepuščali počitniške do-move životarjenju, oziroma smo zavestno spreminjali njihovo osnovno dejavnost. Podobno se dogaja z našo počitniško skupnostjo, ki si mora zaradi takega odnosa zagotavljati svoj obstoj v vse večji meri izven naše občine.
Delovne organizacije bi morale v okviru počitniške skupnosti iskati in ustvar-jati možnosti za realizacijo vsaj dela svojih programov za rekreacijo. Delovne or-ganizacije naj bi upravljale s počitniško skupnostjo in sprejemale programe njene-ga razvoja. Le na ta način bo počitniška skupnost po-
KAJ OBCAN PRICAKUJE OD ODDIHA?
Ni dovolj, da po delovnih organizacijah postav-ljajo komisije za rekreacijo. Nujno je, da dnevni, tedenski in letni oddih omogočimo vsakemu delov-nemu človeku in vsem članom njegove družine.
Temeljno vprašanje je torej, kako omogočiti vsa-komur razvedrilo, ki bo primerno njegovi starosti, izobrazbi, fizični zmogljivosti, spolu, zdravstvenemu stanju itd. Z vsem tem bomo namreč pozitivno vpli-vali tudi na nadaljnji delovni polet zaposlenih.
stala pomemben činitelj pri rekreaciji delovnih ljudi na-še občine.
V nekaterih naših delov-nih organizacijah vlada pre-pričanje, da so s tem, ko so na tak ali drugačen način razdelile sredstva iz uki-njenega K-15, že storile vse, kar je v njihovi moči. Tako mnenje je brez dvoma zmotno in ni v skladu z dej-stvi, ki smo jih omenili na začetku. V sindikalnih or-ganizacijah si bomo pri ure-janju rekreacije prizadevali najti   praktične  rešitve,   ki
bodo spodbujale zaposlene k spoznanju, da oddih kot na-čin varovanja zdravja in element večje produktivno-sti dela ni le potreba, am-pak tudi dolžnost vseh de-lovnih ljudi.
Osebno želim, da bi lahko v prihodnjem letu tudi na tem področju govorili o po-membnih dosežkih. Vsem delovnim Ijudem v naši ob-čini pa želim v okviru ustvarjenih možnosti čim prijetnejši dopust in še več uspehov  pri  delu.
Jože  MAROLT