MARC 1 S Kv. - Albin + 2 C BI. Knrol 8 P Kv.-Kunefrunda 4 S Kv. - Kazimir* ~ " SRBSKI SELJAKI IGRALI V LJUBLJANI Ljubljana, Slovenija.— Zad-,|o nedeljo se je vršila tukaj svojevrstna predstava. Nastopila je namreč skupina selja-kov iz okolice Galičnika v južni Srbiji, ki so predvajali več svojih iger. Občinstvo, katerega je bilo izredno veliko, jim je navdušeno aplavdiralo. Ta skupina točasno potuje po Jugoslaviji, a v maju se bo odpravila v New York, kjer bo nastopila na svetovni razstavi. 'KARDINALI PRAVOČASNO PRISPELI Rim, Italija. — Trije tuje-;;emski kardinali, namreč O'Connell iz Bostona, Cintra iz Ilio de Janeiro in Copello iz Buenos Aires, so prispeli semkaj v sredo opoldne, torej ravno še pravočasno, da so mogli priti v konklavo, ki se ie pričela isti dan zvečer. CESTNA KARA SKOČILA S TIRA Boston, Mass. — Na neki strmini je zadnji torek popustila zafvora na neki cestni kari, na kar je ta brez kontrole zdrvela navzdol, pri nekem avinku skočila s tira in treščila v poleg stoječe drevo. Pri nesreči je bilo ubitih šest cseb. okrog 40 pa ranjenih. KRIŽEM SVETA — Mexico City, Mehika. — Sedem oseb je brio zadnje dni aretiranih pod sumnjo špijo-naže. Med njimi je tudi eden, o katerem se trdi, da je osebni prijatelj Hitlerja, namreč baron von Holleufer, svak ravnatelja berlinske policije, von Helldorfa. — Windsor, Anglija. — '"ruplo pokojnega kralja Julija V. je bilo zadnji torek preneseno iz grobnice pod kapelo sv. Jurija, kamor je bilo začasno vložteno v januarju 1936, na stalno mesto v ladji kapele. — Varšava, Poljska. — Tukajšnja policija je v torek dobila naročilo, naj nemudoma podvzame korake, da se napravi konec protinemškim demonstracijam, pri katerih se je zahtevalo, da ima vlada izpremeniti svojo tujezemsko politiko. ZADOSTEN ZADRŽEK ZA POROKO Livermore; Cal. — Pastor C. Sands je zadnji torek o-pravljal poročne obrede nad nekim mladim parom in je ravno prišel do poziva, naj se listi, ki ve za kak zadržek, zdaj oglasi, ali pa za večno molči. Res se je oglasil neki sosed in s prav krepkim glasom zaklical: "Poslopje go-fi!" To je bil pač zadosten zadržek, da so se ukinili poročni obredi, vendar ne toliko zadosten, da bi poroko sploh preprečil; obredi so se nadaljevali in zaključili, ko so ognjegasci pogasili streho, ki se je vnela. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' OGROMNA ZRAČNA SILA Goering povdaril, da je nemška zračna armada nepremagljiva, in da je bila odločilni faktor v Monakovem. Berlin, Nemčija. — Omenjajoč, da je politična situacija v Evropi prišla iz vsakega reda in da je večino držav sveta zgrabila oboroževalna mrzlfca, je zračni minister Goering to sredo ponosno povdarjal,da ima Nemčija točasno tako zračno silo, da je sploh ne more nihče obvladati. Kljub temu, je dejal, jo bo treba še ojačiti. Svoj govor je imel Goering ob četrti obletnici,ko je Nemčija, v 1935, objavila svetu, da ima svojo lastno zračno armado, kljub temu, da ji je bila ta prepovedana po ver-zajski mirovni pogodbi. Tedaj je imela Nemčija okrog 1000 bojnih aeroplanov; danes se njih število računa na okrog 10,000. Povrhu tega še dan za dnem izdeluje nove in razni izvedenci domnevajo, da se v Nemčiji sami produeira aeroplanov toliko, kakor v Angliji, Franciji in Zed. državah skupno. Goering sam je povdaril, da je ravno zračna moč Nemčije bila pri uso;dni konferenci v Monakovem odločilni faktor, ki je spravil v strah Francijo in Anglijo, da ste pristali k razkosanju Cehoslovaške. "Nemška sila v zraku je trepet naših nasprotnikov in bo to tudi ostala", je dejal-ter dostavil, da bo, z ozirom na lo, ker se tudi ostali svet stalno oborožuje, kljub temu treba še znatno dodati k njenemu ojačenju. Isti dan so se razširjale govorice, da se vršijo priprave za novi sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem. Vendar pa uradni krogi v Rimu in tukaj niso teh govoric niti potrdili, a tudi ne zanikali. -o- Oglasi v "Am. Slovencu" imajo vedno uspeh! Iz Jugoslavije Tragičen konec komaj devetnajstletnega voznika iz Medije, kateri je izdihnil v potoku pod vozom drv. — Prijeta vlomilca, ki sta napadla gostilničarja Žeroynika v Frankolovem. — Smrtna kosa in drugo. PRED ODHODOM NA MANEVRE Predsednik Roosevelt (na levi), ko se je nahajal v Key West, Fla.. predno je odplul na Atlantik, da prisostvuje manevrom mornarice Zed. držav. Manevri so se končali zadnji ponedeljek. S predsednikom v avtomobilu je v sredi admiral Leahy, na desni župan Albury. ! 'X, <;• »4: Strašna smrt pod vozom Medija-Izlake, 10. febr. -— Na občinski cesti, ki pelje iz Blagovice na Razpotje, se je te dni pripetila nesreča, ki je žalostno odjeknila po vsej okolici. Posestnikov sin 19 letni Jože Ocepek, po domače Kruljčev iz Medije, je peljal na Izlake drva. Ne daleč od Briš. kjer je cesta slaba in ozka, je zavozil na rob in voz se je pričel nagibati. Fant je opiral, kolikor je mogel, a je sprevidel, da tolike teže ne bo mogel obdržati. Spoznal je nevarnost ter je hotel odsko-čiti čez potok Medijšco, ki teče kaka dva metra pod cesto. Skok se mu ni posrečil. Sodijo, da se je spotaknil in padel v ozko strugo ali pa ga je dohitel voz ter se nanj prevrnil. S seboj ie potegnilo tudi oba konja; enega je vrglo vznak čez ojnice, kjer je zamotan obležal, drugi pa je čakal mirno zraven njega. Posestnik in mlinar Muze je videl prizor od daleč in hitel na kraj nesreče. Meneč, da je voznik odšel v vais po kako pomoč je pričel reševati konja. Šele ko ga je spravil pokonci, je zapazil roko, molečo izpod voza. Brž je poklical sosede, ki so dvignili voz in potegnili fanta iz potoka. Bil je že 'mrtev; zadušila so ga polena,ki so se nanj zvrnila. — Pokojni Ocepek je bil do'ber in priden mladenič; njegova nepričakovana smrt je izzvala med domačimi globoko žalost, v soseščini pa mnogo sočutja in pomilovanja. Denar sta hotela Celje, 8. febr. — Te dni sta vdrla dva neznana moška ponoči v kuhinjo gostilničarja Karla Zerovnika v Frankolovem pri Celju. Gostilničar in njegova žena. katera je ropot zbudil, sta takoj vstala, pa sta že hi I a vlomilca pri njij.u v spalnici, eden z električno svetilko, drugi pa s samokresom v roki, ki sta zahtevala denar. Vnela se je prava borba, kajti gostilničar se je zavedal svoje moči, vlomilčev samokres pa najbrž© ni bil nabasan. V borbo se je podala tudi gostilničarjeva žena, ki je enemu razpraskala obraz in mu strgala masko., da bi ga' spoznala. Zaradi kričanja otrok in velikega ropota sta se vlomilca prestrašila in pobegnila v noč. Ta napad sta že delj časa pripravljala in sta zastrupila gostilničarju že tri pse. — Na podlagi opisa enega razbojnikov, zlasti čepice in samokresa; so orožniki napravili drugi dan preiskavo pri Lončarjevih na Frankolovem ter aretirali 21 letnega delavca Rudolfa Kosca in njegovega 24 .letnega -brata, čevljarskega pomočnika Franca. Orožnikom se je pri preiskavi pri Koscu že takoj v začetku posrečilo, da so prišli na pravo sled. Čepico, ki so jo našli pri Žerovniku v gostilni, je orožnik na skrivaj obesil na vrata ter vprašal gospodinjo, čigava je kapa. Ta ni vedela za to past in je takoj povedala, da je to Rudolf ova čepica. Orožniki so oba aretirali ter ju odvedli v Vojnik. --o- Kost ji je obtičala v grlu V splošno mariborsko bolnico je bila pripeljana vini-earjeva žena Marija Sprajc iz Gabernika št. 15. V grlu ji je namreč obtičala kost. V bolnišnici so ji še o pravem času potegnili kost iz grla in ji tako rešili življenje. -o- Smrtna kosa Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je umrl Janez K r ž a n, ugleden krščanski mož, ki je bil več let grobar in mrliški oglednik. Vzgojil je pet otrok, katerih najstarejši FraVic je kaplan v Bra-slovčah. Star je bil 70 let. — V Ar j i vasi pri Celju je umrla Ana Debelak, ki je bolehala 16 mesecev. Stara je bila 94 let. Ena njenih hčera živi v Ameriki. Blagajno so razbili V Pamečah, tako poročajo ;z Maribora, je bilo vlomljeno v pisarno lesnega trgovca Štefana Šerbaka. Vlomilci so mu odnesli 3000 dinarjev vreden pisalni stroj ter ročno blagajno v kateri je bilo le nekaj i\ad 300 Din. Spravili so se tudi na veliko jekleno blagajno, katero so naložili na dva droga in jo tako zavlekli v bližnji gozd, kjer so jo razbili1, toda v blagajni ni tbilo denarja, ampak samo knjige. Ker ni mogel na ples Razburljiv prizor se je odigral nedavno nekega večera v Mariboru. Crkoslikar, neki P. M. bi bil zelo rad šel na večerni ples, toda ni imel za to denarja. Prosil je gospodinjo naj bi mu posodila nekaj dinarjev, pa zaman. Tedaj je v razburjenosti udaril po'šipi m si v zapestju prerezal žile Odpeljali so ga v bolnico. Prodan rudnik Rudnik Stanovsko" pri p0lj-čanah je bil pred kratkim prodan na dražbi v Ljubljani. Rudnik je bil znan zaradi mnogih stavk slabo plačanih delavcev. Upnikov je bilo 65, večina so bili rudarji. Kupil ga je industrijalec Milinov iz Zagreba za 175.000 dinarjev. Nesreča Na Ostrožnem pri Celju je padel na dveletnega sinčka Jožeta Malgaja voziček in mu prebil lobanjo. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je poškodbi podlegel. Širite in priporočajte list 'Amcrnkanskj Slovenec"! MS? saC^ffl® B0J Stran 2 AMERIKANSKI slovenec Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto Za pol leta .... Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: .„. Za celo leto________________________$6.00 Za pol leta___________3.00 Za Četrt leta _______________________________ 1.75 Posamezna številka ___________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year _______ For half a year _____ For three months .. ..$5.00 _ 2.50 _ L50 Chicago, Canada and Europe: For one year ______________________________$6.00 For half year ___________________3.00 For three montteg _______________________ 1.75 Single copy ________________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vcaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Aet of March 3, 1879. Poglavje o junakih Strašna krvava drama v Španiji se bliža svojemu zaključku. Morda še preje, kakor bodo zagledale te vrstice beli dan bo dosežen sporazum, na podlagi katerega, bo je-njalo krvavo bratomorno klanje. Ako pa še sedaj po padcu Katalonije pristaši rudeče vlade v Madridu ne bodo uvideli, da je vsako nadaljno prizadevanje le nadaljevanje samomora, ki ga vrši rudeče vodstvo nad svojimi pristaši, tedaj zna teči kri še nekaj tednov, k večjem nekaj mesecev. O končnem izidu in zmagi pa ni zdaj nobenega dvoma. Le izreden čudež, bi mogel rešiti pristaše Madrida pred popolnim porazom. Do tega zaključka ste prišli tudi Anglija in Francija in ste zato te dni brez obotavljanja priznali Francovo vlado. Za voditelje rudeče armade je zelo značilno to, kako so zadnje tedne zapuščali po njih v nesrečo zapeljano armado. Med tem, ko so se zadnje vrste borile v Kataloniji in žrtvovale svoja življenja za nesrečne cilje in namene rudeče vlade, so nekateri voditelji iste pobegnili v inozemstvo in odtam od daleč na varnem gledali na svojo nesrečno armado. Predsednik Azana, ki je eden najodgovornejših povzročiteljev preganjanja katoličanov v Španiji, je sedel že dolgo v Parizu na varnem. Zdaj, ko vidi, da je madridska vlada poražena je baje odšel v Švico na oddih. In ta Azana je v svojem oklicu na špansko ljudstvo, naj zagrabi za orožje in brani rudečo republiko proti generalu Francu dejal v svojem glasilu "Vanguardia" z dne 30. julija 1936. da mu je v največjo tolažbo, ko vidi, kako ljudje pogumno in zvesto korakajo na bojišče za bodočnost španske ustave; Na koncu je vzkliknil: "Jaz pa hočem tudi preliti svojo kri in korakati z vami! Ce se bomo vsi borili do zadnjega, bo pravična stvar gotovo zmagala!" — To so bile pa seveda samo besede, besede . . . Ravno Azana je bil prvi, ki je pobegnil v Francijo. Prav kakor kak komunistični podpihovalec v kakih štrajkih, ki zavede delavce, da gredo na štrajk in v boj, ko pa pride, da je treba odgovarjati za dejanja, pa izgine in ga nikjer ni. Komunisti so vsi taki. Prav te dni smo brali v raznih listih, kako se je gospod Azana, ki je prvi od vseh rdečih voditeljev zapustil ubogi španski proletarijat, ki je na njegov poziv dve leti krvavel, danes pa tava lačen brez strehe, nastanil v razkošni vili pri švicarski meji ter je čisto pozabil na svojo obljubo, da se bo sam do zadnjega boril. Dostojen drug bivšega predsednika rdeče Španije je njegov ministrski predsednik Negrin, ki je izjavil, da bo v Franciji v svoji lepi vili "ostal na braniku republike" . . . Podobno zunanji minister Bel Vayo, španski "Ljenin" Largo Caballero, ter ministra Martinez Barrios in Prieto, kakor tudi general Royo, ki jih je ves rdeči svet slavil kot največje junake — "matadores" — človeštva. Ti matadorji so, kakor izvemo iz francoskih listov, svoje družine že davno spravili na varno v Francijo in Švico, kjer so tudi naložili bogate denarje v najboljših valutah, neglede na to, kar so nakradli v svoji domovini draguljev, umetnin in drugih dragocenosti, ki so jih skozi Perthus pripeljali s seboj v dolgi vrsti avtomobilov. Medtem pa stotisoči od njih zapeljanih miličnikov pa žena in otrok, od katerih so mnogi ločeni od svojih najdražjih, nimajo več doma, v tujini gladujejo in prezebajo ter s strahom gledajo v bodočnost, oguljufani za vse svoje nade, pa oropani najnujnejšega za življenje. Sinovi in hčere matadorjev pa v Ženevi, Parizu in Mar-seillu po salonih, barih in igralnicah zapravljajo krvave žulje španskih siromakov. Kdo od njih čuti le trohico odgovornosti za begunce, ki so jih strahopetno zapustili ter prepustili njihovi strašni usodi? Tako je povsod, kjer borbe ne vodi vzvišena ideja, ki edina ustvarja junake in mučenike ter je porok gotove zmage, ker druži voditelje z narodom v skupni volji za največje žrtve do zadnjega. Medtem ko svet gleda neizrečno sramoto španskih rdečih matadorjev, pa beremo v "Osservatore romano" od 2. februarja slavo mučenikov za katoliško vero v Španiji. Topot gre za 40 članov kapucinskega reda barcelonske province, ki so bili tam 1.1936 mučeni in ubiti. Nihče iz med njih ni bil zamešan v politiko. Eden izmed njih je bil pater Martino iz barcelonskega samostana, ki je slovel kot velik historik Španije in je bil dobil od vlade 50.000 pezet nagrade za sloveče delo "Katalonska kultura za Jakoba II." Od rdečih komisarjev nahujskana drhal mu kljub temu ni prizanesla in so mu glavo od trupa počasi odžagali! Pater Jožef Oriot, ki ni hotel kleti Boga, marveč je zapel Te Deum, je bil krvavo bičan in razmesarjen, potem pa ubit. Še hujša je bila smrt starega, bolnega in slepega fa-tra Prudenzija v Arenysu, ki so ga obesili na drevo z glavo navzdol, pod njim pa zažgali grmado. Patra Timoteja iz Palafrugella so obsodili na smrt kot talca;,,dan pred ekse-kucijo je s kruhom kaznilniške hrane ter vinom, ki ga je skrivaj dobil, bral tovarišem sveto mašo in jih obhajal. Vseh 40 je umrlo mučeniške smrti; nihče ni omahnil, vsi so poveličevali Boga do zadnjega in vse mirno prenesli. Zdaj pa primerjajmo s temu junaki vere in ideje ma-tadorje rdeče republike, ki pod zaščito Francoske lepo na varnem pustijo umirati zastonj cele trume španskega ljudstva, katero jim je slepo zaupalo, dočim so si oni iz njegove krvi nabrali veliko premoženje . . . JE V KAJ NOVEGA CAGI? CHI- Chicago, III. Primarne volitve za nominacijo raznih kandidatov za županski urad so za nami. Zadnja dva tedna so divjale s posebno strastjo. Na zunaj z gledajo vsake volitve strašno huda stvar. Kandidati razobe-šajo grehe svojih nasprotnikov in človek bi mislil, da so vsi skupaj sami hudodelci, ki se trudijo za razne urade. Pa je to le že stara politična navada v Aineriki. Pred volitvami se krešejo in kavsajo ko srakopirji, ko so pa volitve končane, si gospodje potegnejo malo klobuke čez oči in razni Edwardi, Pati in Tomaži postanejo si5et stari vaški fantje. Če kdo od zunaj gleda prvič na take prizore si misli, kaj sem pa sploh gledal, ali le naučene cirkuške igralce? Nekaj takega je. V aprilu bodo zopet malo zapihali vctro vi od republikanskega tečaja in tudi od demokratskega tečaja. Tucli ti viharji bodo znali dvigniti precej prahu v našem . takozvanOm! "wind y cityu", pa bo tudi to poleglo in lepši dnevi bodo sledili tudi v naši dolgi vasi. Glede dela' je v Chicagi skoro vedno eno in isto. Tisti, ki so zaposleni pri stalnih dnevih se nekateri pohvalijo, da bolje delajo, kakor lani, drugi zopet pravijo, da delajo manj, nekateri le po štiri in tri dni na teden in i^nogi nič. Obljubljajo pa več dela i.a spomlad, .ko se bo začelo s polno paro delati na podzemski železnici — subway. Tudi na polju drugih starinskih del obljubljejo več aktivnosti. To pa seveda — če bo? Po krivdi našega zapoznelega poročevalca prihaja poročilo o slovenski svatbi, ki se je vršila 21. januarja t. 1. v cerkvi sv. Štefana še le zdaj. Ta dan namreč se je poročila Miss Christine Zefran, hčerka znane in ugledne slovenske družine Mr. in Mrs. Johna Žefrana, s znanim jugoslovanskim športnikom, ki se u- ČLA.NICAM DR. KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER Chicago, 111. Vse članice ste prošene, da se udeležite skupnega sv. obhajila v nedeljo 5. marca med pol osmo sv. mašo. Ob enem ste vabljene na društveno sejo, katera se bo vršila v petek 3. marca zvečer, takoj po cerkveni pobožnosti.— Društvene prispevke lahko plačate že od sedme ure naprej. Ta seja bo četrtletna, zato se pričakuje obilna udeležba od strani članic. J. Vidmar, tajnica spešno udejstvuje pri Chicago Cardinals nogometni skupini Mr. Tonyem Blazine. Ženin je todom iz Johnson Citya, ki je dovršil Wesleyan univerzo in je eden najbolj priznanih športnikov v raznih športnih igrah. Oče neveste Mr. John Zefran je prvi glavni podpredsednik K. S. K. Jednote ter večletni bivši uradnik Slovenske posojilnice v Chicagi, zelo aktiven tudi na raznih poljih drugih društev v naselbini. Mlademu paru iskrene čestitke in mnogo sreče v novem stanu! Zadnje tedne je bilo zelo veliko naših ljudi bolanih za "flu". Vsak je skoro stokal po par dni, da ga trese vročina in da mu ni prav tu in tam. Pri delu se je ponesrečil te dni v tunelu Mr. Louis Gradi-shar. Padel mu je na glavo težek kamen in ga hudo poškodoval. Zdravi se v bolnišnici. Bolni so še vedno Mr. John Markovi?, Mrs. Jennie Bogo-lin, Mr. Frank Kobal. Sr., Mr. John Kosmach, st., Mr. Joseph Rozich, Mr. Jacob Hab-jan, Mrs. Joe Kukman in Miss Julia Schiffler Te dni je obolel tudi rojak Mr. Jožef Omerzel v bližnjem Berwynu. Naš novi č. g. župnik P. Bernard Ambrožič je določil za letošnji postni čas sledeči red raznim pobožnostim v cerkvi sv. Štefana. Vsako nedeljo .večer ob pol 8. uri je slovenski Križev pot in slovenska postna pridiga in nato blagoslov z Najsvetejšim. Vsak torek večer Križev pot in pobožnost sv. Antona z blagoslovom. Vsak petek večer ob pol 8. uri pa je angleški Križev pot, angleška postna pridiga in blagoslov z Najsvetejšim. Za otroke pa je vsako nedeljo ob 8. uri popoldne Križev pot, kratek govor in blagoslov z Najsvetejšim. Rojake od blizu, kakor tudi iz Cic.ere, Berwyn in s severne strani in drugih delov Chicage se vabi k tem postnim pobožnostim. -o- Širite amer. slovenca' POKOJNI REV. FRANCIS V. TURK San Francisco, Calif. Kot je bilo že poročano, smo nepričakovano izgubili našega č. g. župnika Rev. Francis V. Turka, ki so za-tisnili svoje trudne oči v noči med 11. in 12. februarjem. — Ze nekako pred osmimi leti je č. g. zadel mrtvoucl v desno roko,pa so že po nekaj tednih toliko okrevali, da so zopet opravljali svojo službo. Sedaj pa, med sredo in četrtkom jih je zopet ponovno zadel mrtvoud. V četrtek 9. februarja so bili še pri polni zavesti, v in soboto pa nezavestni in so potem ponoči izdihnili svojo dušo. Pogreb pokojnega se je vršil v torek 14. februarja iz cerkve Sv. Rojstva s slovesno peto sv. mašo (coram Pontifi-ce) katero je daroval Rev. Edwin Kennedy, asistirala sta Rev. Andrew Abrott dijakon in Rev. Joseph Coakley kot subdijakon, Rev. Joseph ,E. Renault master of ceremonies. — Poleg omenjenih je bilo še v presbiterju ob velikem oltarju več čč. duhovščine, kot Kt. Rev. Msgrs. Patrick L. Ryan, P. A., V. G., Charles A. Ramm, Thomas A. Connolly, Joseph M. Gleason, Willia'm P. Sullivan, John M. Byrne, Thomafc F. Millet, John L. Cullen. — Father James Sweeney je imel krasno zamišljen govor, v katerem ie orisal življenje pokojnikovo in njegovo delovanje, v katerem se je žrtvoval za svoje rojake izseljence in jim bil resnični duhovni oče v vseh njihovih potrebah. Pokojni Father Turk bi bili lahko pokopani na posebej določenem oddelku za duhovnike, pa so si že za svojega življenja določili prostor na tukajšnjem pokopališču v oddelku kjer so pokopani Slovenci, ker so hoteli počivati med svojimi župljani. Večkrat so že za življenja povdarjali, da hočejo ležati med svojimi in kadar bo angelska trobenta zapela, bodo sami peljali svoje ovčice pred večnega Sodnika. Pogreb nepozabnega č. Fa-thra Turka je bil naravnost veličasten,katerega se je udeležilo ogromno število ljudstva, ne samo Slovenci, tudi m'nogi drugi so prišli. Vsa slovenska tukajšnja društva so jim poklonila v spomin krasen venec. ' Father Francis Turk je bil rojen v vasi Vrdun, fara Sto-piee pri Novem mestu kot sin Franceta in Magdalene, rojene Papež dne 27. novembra leta 1879 in krščen v Stopičah 28. novembra,. Prvo ljudsko šolsko izobrazbo je dobival v Stopičah in potem v Novem mestu, kjer je tudi pohajal gimnazijo. Leta 1897, je prišel kot mlad študent v Ameriko, kjer je 8. septembra vstopil v St. Pa*ul Seminary v Minnesoti in bil tam tudi posvečen v mašnika 12. junija leta 1903. Posvetil ga je takratni škof Most Rev. John Ireland. Potčm je bil poslan v San Francisco, California, za katero nadškofijo je bil določen že leta 1901. Najbližja njegova sorodnica je Mrs. Anna Rušo, ki živi v Watson-ville, California. Rajni g. župnik Father F. V. Turk so bili zmožni več jezikov in ko so ležali na mrtvaškem odru, nam je naš kaplan, ki je irske narodnosti, zelo priporočal, naj ostanemo še vedno zvesti svoji cerkvi Sv. Rojstva in naj potrpimo, dokler ne dobimo ,'drugega duhovnika. Seveda, da bi dobili njim enakega, sk'oro ne moremo upati, kajti oni so bili zmožini spovedovati tudi v desetih jezikih. Z njihovo smrtjo, smo Slovenci v San Francisco izgu'bili Veliko, še več kot si moremo prve trenutke predstavljati. Bil nam je pravičen, zato upamo, da ga je pravični Sodnik sodil po tvojem usmiljenju in mu podelil plačilo med svojimi izvoljenimi, odkoder nas bo blagoslavljal, dokler ne pridemo tudi mi za njim uživat rajsko veselje. John Bartol -o- DRUŠTVO SV. NEŽE REDA K. b. ŠT. 826 Chicago, III. Naznanjam članicam društva sv. Neže, da se vrši letna društvena seja v nedeljo 5. marca ob 2 uri popoldne v navadnih prostorih. Dolžnost članic je, da vse pridete na sejo, da si izvolimo odbor, ki bo delal v korist in napredek društva. — Ob enem1 bote slišale na seji, kakšno je finančno stanje društva. — Pozdrav vsem članicam. M!ary Kavčič, zapisnikarica -o—— OD PODRUŽNICE ŠT. 88. SŽZ. ' Johnstown, Pa. Cenjene sosestre, naznanjam vam da se vrši v nedeljo 5. marca seja naše podružnice in sicer v navadnih prostorih. Prosim, da bi se v velikem številu udeležile te seje, ker bomo imele volitev delegatinj, če nas bo zadostno število. Ako ne, kot je poročano iz glavnega urada, se moramo združiti s podružnico št. 91 v Verona, Pa. Zato je potrebno, da pridete vse na to sejo in če mogoče pripeljete vsaka še po eno novo s seboj, da ukrenemo potrebno. Nadalje vas opominjam, da bi bilo potrebno malo več skupnega sodelovanja, da se ne bi več tako zgodilo, kot se je na pustni torek 21. februarja. Za omenjeni dan smo bile sklenile na seji, da priredimo party v prid naše podružnice. Dogodki med Slovenci p« [Ameriki Kratke puebelske vesli Pueb.rt, Colo. — Marijina dmžba slovenske župnije Matere Božje je imela 14. februarja lepo zabavno prireditev z velikim u?.peho."i. — Zaročila sta se pred kratkim slovenska bolničarka Miss Jane F. Mehla in Mr. Ray Wall. Poroka se bo vršila enkrat v juniju. — Miss Mehle je graduatinja sloveče Seton šole za bolničarke. — Mrs. Josephine Meglen, zastopnica Amer. Slovenca, se zelo prizadeva za novimi naročniki. Upamo, da bo v letošnji kampanji zmajgala. Vsi Puebelča-ni stopimo skupaj in ji pomagajmo do zmage. Isto naj store tudi druge naselbine po državi Colorado. Zmaga mora enkrat biti v Pue'blo! V bolnišnico Willard, Wis. — Resno je obolela Mrs. Fr Klančar, Sr. Po izjavi zdravnika, se mora podati v bolnišnico. Milwauske vesti Milwaukee, Wis. — Rojakinja Mrs. Ana Koprivec z W. Bruce St., je te dni prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je v Št, Juriju pri Grosupljem umrla njena mati Marija Tome v starosti 79 let. Zapušča sina in hčer, tukaj pa poleg omenjene hčere še dva sina v Ely, Minn. — Rojenice so se oglalsile pri družini Mr. in Mrs. Louis Ravnikar in jim podarile luštno punčko. — Pred kratkim je zopet 24 Jugoslovanov dobilo državljanske papirje na tukajšnjem zveznem sodišču. Zopet doma So. Chicago, 111. — Pred kratkim se je vrnil iz Floride I nkaj dobro poznani rojak Mr. John Kucic, in zopet vodi svojo gostilniško obrt.— John se je že pred Božičem podal v Florido, da si tam okrepi svoje zdravje in