Pogovor s podpredsednikom državnega zbora dr. Levom Krettom V LJUBLJANI SE VE, DO KOD SEGA MESTO Poslanec združene liste socialnih demokratov dr. Lev Kreft ni bil pri sprejemanju zakonov o lokalni samoupravi dejavnejši od večine njegovih poslanskih kolegov samo zato, ker je tudi podpredsednik državnega zbora, temveč ga je stvar kot vodjo ene najmočnejših Ijubljanskih strank tako rekoč morala zanimati. Priložnost smo izrabili tudi za njegovo mnenje n ugovorih zoper gradnjo vzhodne obveznice, saj je bil prav on tisti, ki je predlagal, naj se zanjo nameni denar iz bencinskega tolarja. Zakoni o lokalni samoupravi so končno sprejeti, kaj zdaj? KREFT: »Najpomembnejše je, da smo s popravki dobili sprejemljivejše roke, to je več časa za premislek o tem, kaj nam ponujajo z zamislimi o novih, drugačnih občinah. Upajmo, da se bodo tudi razmerja med dr-žavno upravo in občinami v tem času bolj razjasnila. Pravzaprav ostaja od-prto le vprašanje tako imenovanega prehodnega obdobja.« Je do tega prehodnega obdobja - gre za obdobje od maja, ko bo potekel mandat zdajšnjim skupšči-nam, do volitve v novc občinske svete konec leta - prišlo predvsem zato, ker parlament zakonodaje ni sprejel pra-vočasno? KREFT: »Res je bilo veliko zavla-čevanja, še posebej v prejšnji tro-domni skupščini. Tam je imel glavno vlogo pri tem njen predsednik dr. France Bučar, ki že pripravljenega in celo javno objavljenega zakona o lo-kalni samoupravi ni hotel postaviti na dnevni red tudi potem, ko smo ustavo že sprejeli. Politična razhajanja so tudi pozneje povzročala, da se je spre-jetje zakona nenehno odlagalo. Naj med različnimi mnenji, ki so se kre-sala, najprej orišem tistega, za katero sem se tudi sam zavzemal. Po mojem za novo ustavno določeno lokalno sa-moupravo ni bistveno novo določanje občinskih meja. Tega ustava niti ne zahteva. Bistven je prehod na ločitev državno-upravnih in samoupravnih pristojnosti in opravil v občinah in seveda izvedba volitev v normalnem roku, torej do preteka mandata zdajš-njim občinskih skupščinam. Kajti te, kjer sploh še delujejo, je treba do-končno spraviti v zgodovino. Zato sem se ves čas zavzemal za to, da začasno pustimo občinske meje na miru, da je najbolje najprej izvoliti nove občinske svete. se pravi nekoga, ki se bo boril za to, da dTžava obči-nam ne bo pobrala vseh pristojnosti.« In kakšna stališčaje zastopala na-sprotna stran? KREFT: »Nasprotno stališče - po-javlja se tudi pri obravnavi drugih za-dev - je takšno: vzeti katerega najbolj konservativnih zakonov oziroma mo-delov iz Evrope, po navadi je to kak-šen avstrijski, ki že dolgo ni bil dopol-njen in zato ni usklajen z novejšimi sporazumi in drugimi mednarodnimi akti, na primer Sveta Evrope. Nasled-nji prijem je tdko zakonodajo sprejeti na hitro, pod stalnim pritiskom časa, kar pomeni. da se sprejema dosti ne-dorečnega. In na koncu, v zakonu določiti prehodno obdobje, v katerem se pravzaprav prereže in zruši - ker ni bilo prej nič dobrega - čez noč vse. Te stvari pa je po mojem treba uveljav-ljati postopoma, saj v tej deželi stvari na hitro in na silo na gredo, o čemer smo se že lahko večkrat prepričali.« Katere stranke bi torej lahko »ob-tožili« za namerno zavlačevanje? KREFT: »Ta in druga nasprotujoča si stališča niso bila vedno strankarsko zamejena, temveč so bolj sledila temu, kdo je za državni centralizem in je pri njem zraven v jaslih, in kdo je na drugi strani dejaven pri občinskem sistemu. se pravi pri lokalni samou-pravi. To je bila glavna ločnica. Vsi, ki delajo v občini, so bili za postop-nost. za nove volitve kot temelj in po letu, dveh za referendum o morebit-nih novih občinah.« Časa za premislek je do konca maja, ko morajo biti izvedeni refe-rendumi za določitev novih občin. Bo to dovolj za Ljubljano? KREFT: »Bojim se, da ne. Kaže sicer, da se bo skušalo nekaj stvari, o katerih bi sicer morali odločiti pre-bivalci urediti z zakonom o Ljubljani. Vrsta vprašanj je, ki jih je res tnoč rešiti z zakonom - denimo, kje so meje mesta. se pravi, kje se lahko še postavi referendumsko vprašanje, ali smo ljubljanska mestna občina, in kje se tega vprašanja ne bi smelo zastaviti in tako naprej - toda to pomeni, da se tako izogibamo tudi, da bi se meš-čanke in meščani odločili sami nepo-sredno. Vendar je le treba ločiti dve stvari: mestno občino in mesto. O prvi odločajo ljudje sami, mesto pa mora določiti zakon. V Ljubljani se ve, do kod sega mesto: do tabel z na-pisom Ljubljana. Danes se sicer stroka lahko vpraša, ali bi tabel ne kazalo pomakniti nekoliko naprej. kajti Ljubljana je v zadnjih desetih in še nekaj letih gotovo kaj zrastla. Skratka, do tabel bi se smelo postaviti referendumsko vprašanje, ali mestna občina ali ne, naprej pa vprašanja o morebitnih samostojnih občinah. Ne morem si namreč predstavljati, kaj storiti, če bi dopustili, da se na primer krajevna skupnost v centru mesta odloči, da ne bo v mestni ob-čini! Mesto in mestna občina sta sicer dva pojma, vendar se v nekaterih de-Iih morata pokrivati. Dejstvo pa je, da je ljudem na razpolago bolj malo odgovorov, denimo na vprašanja, kaj pridobijo, če ostanejo v mestni ob-čini. kaj se bo zgodilo, če se zanjo ne bodo odločili, kakšna bo notranja ureditev nove mestne občine, bo vsa oblast osredotočena le na Magi-stratu... Zna se zgoditi, da novih ob-čin ne bo niti čez štiri leta.« Nekateri se ogrevajo za to, da bi meje Ijubljanske občine tekle ob ob-voznici? KREFT: »Obvoznica kot meja mestne občine je vprašljiva. Prvič, za-radi tega, ker je na nekaterih mestih očitno pretesna. Mestna občina bi go-tovo želala imeti v svojem okviru svoje najpomembnejše vodne vire - jasno, da morajo o tem odločiti tam živeči ljudje - najbrž tudi del ozemlja, kjer bi imela svoje zelene površine Poslanec državnega zbora dr. Lev Kreft ima že več kot leto dni v prostorih krajevne skupnosti Nove Fužine svojo poslansko pi-sarno. Tam je vsak ponedeljek od enih do treh popoldne. (predvidela del svojega varstva oko-lja.) podobno bo zainteresirana še za vrsto drugih stvari. Mestna občina namreč ni le strogo mestno področje, temveč krog okrog njega, ki pravza-prav omogoča mestno življenje. Če mene vprašate, bi se odločil za ta širši pristop, da na primer Šmarna gora in Skofljica ostaneta v Ljubljani. Je pa to res vprašanje interesa in računov.« Ko že omenjava obvoznice, vi ste bili pobudnik odločitve, da se denar iz bencinskega tolarja nameni tudi za dokončanje Ijubljanske obvoznice. Zdajje slišati glasove, daje vzhodna obvoznica nepotrebna in ekološko škodljiva. KREFT: »Ljubljana mora rešiti hud problem. to je dostop do mest-nega središča. To je prometno preo-bremenjeno, tu je še stoječi promet. Drugi problem je, da precejšen del prometa v smeri vzhod zahod poteka po mestnih ulicah in prek nedokonča-nega vozlišča pri Javnih skladiščih. Za rešitev teh problemov govorijo tudi ekološki razlogi. Upam si trditi, da je na splošno gledano najboljša ekolo-ška rešitev obveznica, ker promet tako res speljali mimo Ljubljane. Re-kel sem, gledano na splošno, gotovo pa to ne drži za tiste ob obvoznici, toda to je že problem najustreznejših strokovnih rešitev. Poleg tega bo ob- voznica rešitev tudi za Ljubljančane, predvsem za tiste v takoimenovanih spalnih naseljih, od koder se tnorajo zdaj v službe in po drugih opravkih voziti čez mestno središče. Da imam prav, po svoje govori tudi dejstvo, da je samo razpravi o vzhodni obvoznici uspelo spraviti skupaj delegate že ne-kaj časa nesklepčnih in blokiranih skupčin, mestne in moščanske.« Ob zadnjih zapletih po odločbi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 95. člen zakona o lokalni samou-pravi, seje zdelo, da se je prepirljivo razpoloženje z Ijubljanskega magi-strata preselilo v državni zbor? KREFT: »To je res. toda to, da je do tega prišlo. ima še številne druge zoprne strani. »Emonocentrizem« je v Sloveniji že tako zelo osovražen in tisti poslanci, ki niso iz prestolnice, so se na take razprave precej živčno odz-vali. Tudi zato je propadel poskus. da bi se blokada Ijubljanske mestne skupščine uredila ob tej priložnosti. Poglejte, Ljubljana sama najbolj na-sprotuje temu »emonocentrizmu«, saj ji najbolj škoduje. Škodi ji politično pa tudi sicer. Pomeni namreč, da se nezadovoljstvo z državnim centraliz-mom namesto na centralizem sam na-slavlja na Ljubljano kot mesto. Mi pa si želimo dobro sodelovanje. Tudi ko bo Ljubljana mestna občina, bo po-trebovala svoje primestne dele. Ljub-ljana bo z njimi morala sodelovati v obliki pokrajine, pri čemer sploh ni nujno, da je tudi njeno središče. Za-kaj bi to ne bila Vrhnika ali pa Dom-žale? Tega sodelovanje pa ne bo mo-goče uveljaviti. če bodo vsi očitki dr-žavnega centrizma usmerjeni na Ljub-ljano. Mn Spregledati 8. marec danes, pomeni, da je treba celo sanje o družbi miru, enakih možnosti spolov, veljave poštenega dela in svobodne ustvarjalnosti, socialne pravičnosti, sožitja v različnosti in solidarnosti med ljudmi, ne le pozabiti, ampak zanikati in prekleti. Me pa nočemo o taki družbi samo sanjati, me jo bočemo soustvarjati in jo živeti! Zato napredne ženske letošnji 8. marec v Ljubljani obeležujemo z dejanjem solidarnosti - s srečanjem z mladimi bosanskimi ustvarjalci, ki jih je politika iztrebljanja nacionalno različnih in očitnega pristajanja na svet, v katerem je denar sveta vladar, edina pravica pa pravica močnejšega, obsodila na to, da so v letu družine - ostali brez družine. Koncert solidarnosti bo v domu Španski borci 8. marca 1994 ob 18. uri Kulturni program bodo izvajale skupine. ki sodelujejo v projektu »Kulturni vikend za otroke iz BiH v Vodnikovi domačiji«. ŽENSKIFORUM LJUBUANSKI ZDRUŽENE LISTE ŽENSKI KLUB