221 * Dr. Igor Žiberna, red. prof., (ORCID identifier 0000-0003-4796-4061), Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Koroška cesta 160, 2000 Ma- ribor, Slovenija, igor.ziberna@um.si – Igor Žiberna, PhD, Full Professor, (ORCID iden- tifier 0000-0003-4796-4061), University of Maribor, Faculty of Arts, The Department of Geography, Koroška cesta 160, SI 2000 Maribor, Slovenia, igor.ziberna@um.si Trendi maksimalnih temperatur in vročinskih valov v Sloveniji I g o r Ž i b e r n a * DOI: https://doi.org/10.62409/czn.290 CC BY-SA 4.0 UDK – UDC: 911.2:551.583(497.4) Potrjeno – Accepted: 8. 5. 2025 | Objavljeno – Published: 29. 10. 2025 1.01 Izvirni znanstveni članek – 1.01 Original Scientific Article Igor Žiberna: Trendi maksimalnih temperatur in vročinskih valov v Sloveniji. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 96=61(2025), 1–2, str. 221–249 Ena najbolj vidnih posledic podnebnih sprememb je višanje temperatur zraka, kar se manifestira tudi v dvigovanju maksimalnih in minimalnih temperatur. S tem proce- som so povezani vedno pogostejši temperaturni ekstremi; posledica tega so izrazitejše toplotne obremenitve v poletnih mesecih, zlasti v obdobjih vročinskih valov. V članku analiziramo trende maksimalnih temperatur, trende vročih dni in trende števila in trajanja vročinskih valov v Sloveniji v obdobju 1961–2024. V članku so nakazani tudi možni scenariji spreminjanja maksimalnih temperatur v Sloveniji do konca 21. stoletja, če bi se sedanji temperaturni trendi nadaljevali. Ključne besede: trendi maksimalnih temperatur, vročinski valovi, podnebne spremem- be, Slovenija. Igor Žiberna: Trends in Maximum Temperatures and Heat Waves in Slovenia. Review for History and Ethnography, Maribor 96=61(2025), 1–2, pp. 221–249 One of the most visible consequences of climate change is the rise of air temperatures, which also manifests itself in the increase of maximum and minimum temperatures. This process is associated with increasingly frequent temperature extremes; as a con- 222 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2025/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES sequence, heat stress in the summer months is becoming more pronounced, especially during periods of heat waves. The paper analyzes the trends of maximum tempera- tures, the trends of hot days, and the trends in the number and duration of heat waves in Slovenia in the period 1961–2024. The paper also indicates possible scenarios of changes in maximum temperatures in Slovenia until the end of the 21st century if the current temperature trends were to continue. Keywords: trends of maximum temperatures, heat waves, climate change, Slovenia. Uvod Podnebje na našem planetu se je spreminjalo, odkar ima Zemlja plinski ovoj, ki ga imenujemo atmosfera (Provenzale, 2023, 1–4). Do 19. stoletja se je pod- nebje spreminjalo zaradi popolnoma naravnih razlogov. Podnebje je bilo mar- sikdaj bistveno toplejše od današnjega, v času holocena pa je bilo podnebje nenavadno stabilno. Z industrijsko revolucijo in z začetkom intenzivnejše uporabe fosilnih goriv ter višjimi antropogenimi emisijami toplogrednih pli- nov pa se je kot posledica spremenjene energijske bilance podnebje na Zemlji začelo ogrevati zelo hitro (Gaffney, Rockstroem 2021; Alcamo, Olesen 2012). Po poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe iz leta 2021 (Cli- mate Change 2021, 2812) so se povprečne temperature v obdobju 1850–2019 dvignile za 0,8 °C–1,3 °C, globalne minimalne temperature na kopnem pa so porasle trikrat intenzivneje v primerjavi z globalnimi povprečnimi tempera- turami. To še posebej velja za območja Arktike. Minimalne temperature bodo po predvidevanjih Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) na kopnem na severni poluti v prihodnje ponekod naraščale celo hitreje od mak- simalnih temperatur (Climate Change 2021, 3000). Lahko zatrdimo, da so podnebne spremembe in posledice le-teh eden od največjih okoljskih izzivov naše generacije. Dosedanje študije so pokazale, da imajo sedanji temperaturni trendi po- memben vpliv na hidrološki cikel (Alfieri et al. 2017; Sun, Miao 2018; Zheng in sod. 2019; Gou in sod. 2020), proizvodnjo hrane (Asseng in sod. 2015), razporejanje energije (Mcglade, Ekins 2015), širjenje bolezni (Levy in sod. 2016; Colon-Gonzalez in sod. 2018), naravne nesreče (Miao in sod. 2010, 2011; Diffenbaugh 2017; Sun in sod. 2020) in družbeno-ekonomski razvoj (Burke in sod. 2015). Dvig temperature za 2 °C do konca 21. stoletja naj bi po napo- vedih privedel do povprečnega dviga svetovnega morja za 20 cm (Jevrejeva in sod. 2016), segrevanje za 1,5 °C pa naj bi privedlo do intenzivnejšega taljenja ledenikov v visokogorju v Aziji, tako da bo do konca 21. stoletja ostalo le 64 % njihove sedanje ledene mase (Yao 2012; Kraaijenbrink in sod. 2017). Spre- membe temperatur torej vplivajo na širok spekter okoljskih prvin, s katerimi pa ni povezan le človek, pač pa ves živi svet. Igor Žiberna, Trendi maksimalnih temperatur in vročinskih valov v Sloveniji 223 Spremembe ekstremnih (maksimalnih in minimalnih) temperatur zraka zaradi globalnih podnebnih sprememb predstavljajo samo droben segment v širokem mozaiku podnebnih elementov. Zavedati se moramo tudi, da podnebne spremembe niso enako intenzivne na celotnem planetu. Poroči- lo Evropske okoljske agencije o podnebnih spremembah v Evropi navaja, da se Evropa segreva hitreje kot ostali svet, Južna Evropa, v katero to poročilo uvršča tudi Slovenijo, pa intenzivneje kot preostanek Evrope. Trendi pov- prečnih temperatur zraka so bili v obdobju 1992–2021 0,37 °C/desetletje, v Južni Evropi pa 0,47 °C/desetletje. Primerjava z zgoraj navedenimi globalnimi trendi temperatur zraka torej nakazuje, da se Južna Evropa segreva nekajkrat intenzivneje kot Zemlja v celoti. Trendi povprečnih maksimalnih temperatur so v istem obdobju v Zahodni Evropi znašali 0,47 °C/desetletje, v Južni Evropi pa kar 0,57 °C/desetletje (European Climate Risk Assessment 2024, 24). Vedno višje maksimalne temperature in z njimi povezan pojav vročinskih valov pri nas še ne obravnavamo kot obliko naravne nesreče, čeprav se že kažejo vplivi obremenilnih učinkov zaradi visokih temperatur na smrtnost prebivalstva. Po podatkih Evropske okoljske agencije (EEA, 2017) je v ob- dobju 1991–2015 v Evropi zaradi vročinskih valov v povprečju umrlo 192 prebivalcev na milijon prebivalcev. Če odštejemo območje vzhodne Evrope, kjer največ ljudi umre zaradi zelo nizkih temperatur, so vročinski valovi da- leč najpogostejši vzrok za pojav smrti med vsemi naravnimi nesrečami in za velikostni razred ali dva presegajo smrtnost zaradi ostalih naravnih nesreč. Vročinski valovi in toplotna obremenitev se zaradi globalnega segrevanja ve- dno pogosteje pojavljajo tudi v subpolarnih geografskih širinah, kjer takih pojavov v preteklosti niso poznali (Pogačar in sod., 2016). Ob vročinskem valu leta 2003 je v Evropi zaradi neposrednih posledic toplotnih obremenitev ob visokih temperaturah umrlo 70.000 ljudi (Robine et al. 2008). V letu 2003 je v Sloveniji v vročinskem valu umrlo 81 prebivalcev več, kot jih sicer umre v tem časovnem obdobju (Tomšič in sod., 2008). V vročinskih valovih v letu 2013 se je prav tako povečalo število umrlih, kar lahko delno pripišemo obremenitvi s toploto: v obdobju vročinskih valov je bilo povprečno 52 umrlih/dan, v ob- dobju brez vročinskih valov pa 48 umrlih/dan. V študiji o vplivu vročinskih valov na umrljivost v Sloveniji, ki je zajela obdobje 2006–2015 se je izkazalo, da je umrlo v času vročinskih valov 7 % prebivalcev več od pričakovanega. Vpliv vročinskih valov v Sloveniji na število smrti/umrljivost kaže naraščajoč trend za tiste stare več kot 75 let in za tiste z boleznimi obtočil (Perčič in sod., 2017, 33). Ena od demografskih skupin, ki je za toplotne obremenitve najbolj ranljiva je starejše prebivalstvo. Prebivalstvo v Evropi se stara, še posebej v urbanih območjih, kjer so zaradi pojava mestnega toplotnega otoka toplotne obreme- nitve še izrazitejše. 1. januarja 2024 je v Evropi živelo 449,3 milijona (21,6 %) 224 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2025/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES prebivalcev, starejših od 65 let (Medmrežje 1). Po podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji 1. julija 2024 živelo 462.512 prebivalcev, starejših od 65 let, kar je predstavljalo 21,7 % vseh prebivalcev v Sloveniji (Medmrežje 2). Življenjska doba prebivalcev se povečuje, zato se bo število kroničnih in degenerativnih bolezni močno povečalo (Prince 2015). Druge ranljive skupine so prebivalci s srčno-žilnimi obolenji, obolenji dihal, obolenji ledvic, prebivalci s sladkorno boleznijo in ljudje z duševnimi motnjami ali boleznimi. Ranljivost za toplotne obremenitve povečuje še življenje v najvišjih nadstropjih zgradb, pomanjkanje klimatskih naprav, debelost in nizek socialnoekonomski status (Perčič in sod, 2017, 30). Toplotnim obremenitvam so v poletnih mesecih zelo izpostavljeni delavci na prostem, kjer se zaradi toplotnega stresa pogosto pojavljajo delovne nesreče. Z višanjem toplotne obremenitve se niža tudi učinkovitost dela: za vsako stopinjo nad 25 °C naj bi se učinkovitost znižala za 2 %. Raziskave so tudi pokazale, da delavci v pisarnah pri 23 °C delajo s 100 % učinkovitostjo, pri 30 °C pa le še s 70 % učinkovitostjo (Zalar in sod., 2017, 44). Seveda pa toplotne obremenitve čuti ves preostali živi svet in v tem smislu celotno pro- blematiko ne bi smeli obravnavati zgolj z antropocentričnega stališča. Podnebnih sprememb – kot kažejo prepočasni odzivi naše družbe – ne bomo zaustavili. Vprašanje pa je, ali se bomo učinkovito prilagodili nanje. V tem smislu je opozarjanje na problem vedno višjih maksimalnih temperatur in z njimi povezanih toplotnih obremenitev ne le v urbanih okoljih znamenje družbene odgovornosti. Metodologija dela Osnovni vir za analize trendov maksimalnih temperatur so bili podatki iz- branih meteoroloških postaj v Sloveniji: Kredarica (2514 m), Bilje (55 m), Po- stojna (533 m), Novo mesto (220 m), Ljubljana-Bežigrad (299 m), Šmartno pri Slovenj Gradcu (455 m), Maribor (275 m), in Murska Sobota (188 m). Za vse navedene postaje smo analizirali podatke za obdobje 1961–2024, le za meteorološko postajo Bilje so analizirani podatki za obdobje 1962–2024. Meteorološka postaja je namreč na tej lokaciji z delom začela 1. aprila 1962, medtem ko je 1. aprila 1991 prišlo do manjše spremembe lokacije, na kateri postaja deluje še danes. Tudi pri meteorološki postaji Novo mesto je v obrav- navanem obdobju prišlo do spremembe lokacij opazovalnega prostora: do decembra 1972 so opazovanja potekala v Gotni vasi, po tem pa na Recljevem hribu v vzhodnem delu Novega mesta. Do sprememb merilnih lokacij je pri- šlo tudi v Mariboru, kjer so do 1. januarja 2020 potekale meritve na lokaciji Maribor-Tabor, na križišču Ceste Proletarskih brigad in Jadranske ceste. Po tem so meteorološko postajo preselili na Vrbanski plato, torej čisto ven iz Igor Žiberna, Trendi maksimalnih temperatur in vročinskih valov v Sloveniji 225 pozidanega dela mesta (Medmrežje 3). Prav zato smo za Maribor za obdobje po 1. januarju 2020 uporabili podatke z avtomatske meteorološke postaje na Pobrežju, ki je z delovanjem začela v okviru temeljnega raziskovalnega pro- jekta, financiranega s strani ARIS, v katerem smo med drugim obravnavali mestni toplotni otok v Mariboru. Meritve na tej lokaciji bistvo bolje odražajo podnebne značilnosti urbanega okolja. Omenimo naj še, da smo za meteoro- loško postajo Kredarica zaradi visoke nadmorske višine analizirali le trende maksimalnih temperatur, ne pa tudi trende vročih dni in vročinskih valov, saj se ti na tej nadmorski višini ne pojavljajo. Kljub temu pa je analiza trendov maksimalnih temperatur na meteorološki postaji Kredarica vseeno zanimiva predvsem zaradi vpliva maksimalnih temperatur na snežno odejo oziroma na intenzivnost taljenja le-te. Za vse navedene postaje – z izjemo Maribora za obdobje 2020–2024 – smo podatke pridobili v Arhivu Agencije republike Slovenije za okolje, Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo (Medmrežje 4). Osredotočili smo se predvsem na podatke o dnevnih maksimalnih temperaturah, ki smo jih nato povprečili na mesečnem, sezonskem, letnem in desetletnem nivoju. V nadaljevanju smo izračunali trende maksimalnih temperatur in trende števila vročih dni (dni z maksimalno temperaturo enako ali višjo od 30,0 °C). Podat- ki so predstavljali osnovo za določanje vročinskih valov. Definicije vročinskih valov se razlikujejo (Žiberna in sod., 2023). V našem primeru smo – tudi zaradi možnosti kasnejših primerjav – uporabili kriterij, kot sta ga definirala Šelb Šemerl in Tomšič (2008), po katerem je vročinski val obdobje z najmanj petimi zaporednimi dnevi z maksimalno temperaturo vsaj 30,0 °C. Iz dnev- nih podatkov o maksimalnih temperaturah smo v skladu z zgoraj zapisanimi kriteriji izločili obdobja z vročinskimi valovi, kar nam je dajalo osnovo za analizo števila in trajanja vročinskih valov. Podatke smo nato predstavili na letnem in desetletnem nivoju. Vsi zgoraj omenjeni podatki omogočajo natančne analize, njihova slabost pa je, da stanje prikazujejo točkovno, za lokacijo meteorološke postaje. Ker smo podatke o maksimalnih temperatur želeli prikazati regionalno, za obmo- čje celotne Slovenije, smo našo analizo vključili še georeferencirane podatke iz baze Chelsa Climate (Medmrežje 5). Povzeli smo podatke o maksimalnih temperaturah za obdobje 1981–2010, ki so prikazani s prostorsko resolucijo 30 ločnih sekund × 30 ločnih sekund, kar na območju Slovenije ustreza prostor- ski resoluciji približno 1 km × 1 km. Podatke smo analizirali na nivoju celotne Slovenije in na nivoju naravnogeografskih mezoregij, katerih regionalizacija je bila izdelana v okviru projekta Geografska monografija Slovenije in bila objavljena v knjigi »Slovenija. Pokrajine in ljudje« (1998) (Slika 1). Šifre na Sliki 1 označujejo naslednje naravnogeografske mezoregije: 1 Julijske Alpe, 2 Cerkljansko, Škofjeloško, Polhograjsko in Rovtarsko hribovje, 3 Savska ravan, 226 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2025/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES 4 Zahodne Karavanke, 5 Kamniško-Savinjske Alpe, 6 Vzhodne Karavanke, 7 Velenjsko in Konjiško hribovje, 8 Strojna, Kozjak in Pohorje, 9 Ložniško in Hudinjsko gričevje, 10 Savinjska ravan, 11 Posavsko hribovje, 12 Goriška br- da, 13 Vipavska dolina, 14 Kras, 15 Brkini in dolina Reke, 16 Podgorski kras, Čičarija in Podgrajsko podolje, 17 Koprska brda, 18 Kambreško in Banjšice, 19 Trnovski gozd, Nanos in Hrušica, 20 Javorniki in Snežnik, 21 Idrijsko hri- bovje, 22 Notranjsko podolje, 23 Pivško podolje in Vremščica, 24 Ljubljansko barje, 25 Krimsko hribovje in Menišija, 26 Bloke, 27 Velika gora, Stojna in Goteniška gora, 28 Ribniško-Kočevsko podolje, 29 Mala gora, Kočevski rog in Poljanska gora, 30 Velikolaščanska pokrajina, 31 Dolenjsko podolje, 32 Suha krajina in Dobrepolje, 33 Bela krajina, 34 Gorjanci, 35 Raduljsko hribovje, 36 Novomeška pokrajina, 37 Goričko, 38 Lendavske gorice, 39 Murska ravan, 40 Slovenske gorice, 41 Dravska ravan, 42 Dravinjske gorice, 43 Haloze, 44 Boč in Macelj, 45 Voglajnsko in Zgornjesotelsko gričevje, 46 Srednjesotelsko gričevje, 47 Krško, Senovsko in Bizeljsko gričevje, 48 Krška ravan. Slika 1: Naravnogeografske mezoregije v Sloveniji s šiframi. Vir: Perko, Orožen Adamič, 1998. Na koncu so nas zanimale tudi projekcije maksimalnih temperatur v obdobju 2011–2024 in 2071–2100. Pri tem smo uporabili modelne napovedi o spre- membah maksimalnih temperatur za tridesetletna niza 2011–2040 in 2071– 2100. Uporabili smo modelno napoved MPI-ESM1-2–HR Inštituta Max Plank za meteorologijo iz Hamburga, in sicer »srednji« scenarij SSP370. Podatki Igor Žiberna, Trendi maksimalnih temperatur in vročinskih valov v Sloveniji 227 so v georeferenciranem TIF rastrskem formatu z velikostjo slikovne točke 1 km × 1 km (Medmrežje 6). Scenarij podnebnih sprememb SSP370 tudi po- ročilo Evropske okoljske agencije (European Climate Risk Assessment 2024) navaja kot verjetni scenarij spreminjanja podnebja v Evropi do konca 21. sto- letja. Georeferencirane podatke modelnih napovedi smo, podobno kot v pri- meru podatkov za obdobje 1981–2010 analizirali na nivoju celotne Slovenije in na nivoju naravnogeografskih mezoregij ter podatke prikazali kartografsko. Trendi povprečnih maksimalnih temperatur v Sloveniji Trendi povprečnih mesečnih, sezonskih in letnih maksimalnih temperatur v Sloveniji v obdobju 1961–2024 Maksimalne temperature in njihov letni režim kažejo veliko odvisnost od nadmorske višine in oceanskih oziroma celinskih vplivov, števila jasnih dni in celo vplivov specifičnega podnebja v mestih, predvsem mestnega toplot- nega otoka. Vsem obravnavanim meteorološkim postajam je skupen trend naraščanja maksimalnih temperatur. Letni režim maksimalnih temperatur je podoben razporeditvi povprečnih temperatur zraka: maksimalne tempera- ture praviloma nastopajo v mesecu po solsticiju, z višanjem nadmorske višine pa se nastop ekstremnih temperatur podaljšuje v skoraj dvomesečni zamik za solsticijem, kar je sicer običajen pojav (Šegota, 1988, 81). Razen na Kreda- rici so bile povprečne mesečne maksimalne temperature na vseh postajah in v vseh mesecih pozitivne; še najbližje ničli so bile v Šmartnem pri Slovenj Gradcu (povprečna januarska maksimalna temperatura 2,1 °C, decembrska pa 2,3 °C), kar gre pripisati kotlinski legi s slabšim odtokom jezera hladnega zraka v zimskih nočeh in jutrih, ki nastaja zaradi zožitve Mislinjske doline med Rahtelom in Pohorjem. Povprečne maksimalne temperature v najto- plejšem mesecu (na vseh postajah je to julij) so, razen na Kredarici, povsod nad 25,0 °C, še najvišje pa v Bilju (29,1 °C), Ljubljani (27,2 °C), Novem mestu (26,7 °C), Murski Soboti (26,7 °C) in Mariboru (26,4 °C). V Ljubljani glede pojavljanja povprečnih maksimalnih temperatur zasledimo zelo zanimivo so- vpadanje nasprotujočih si dejavnikov. Dejstvo je, da se zaradi kotlinske lege v Ljubljani tudi v poletnih mesecih pojavlja radiacijska inverzija (Žiberna 1999). Kljub temu pa se zaradi širjenja pozidanih površin v mestu intenzivira mestni toplotni otok, zato so kljub neugodni legi na dnu kotline povprečne polet- ne maksimalne temperature med višjimi v Sloveniji. Na preostalih meteo- roloških postajah je v relativno visokih poletnih maksimalnih temperaturah mogoče prepoznati vpliv obsredozemskega podnebja (visoka poletna inso- lacija oziroma trajanje Sončevega obsevanja) in obpanonskega vpliva (hitro 228 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2025/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES segrevanje kopnega). Na Kredarici nastopajo negativne povprečne mesečne maksimalne temperature med decembrom in aprilom. Res pa je, da se tudi v visokogorju tozadevno razmere spreminjajo (Žiberna, 2024a). Povprečne maksimalne temperature so na vseh meteoroloških postajah najvišje v poletnih mesecih, zanimiva pa je primerjava med povprečnimi maksimalnimi temperaturami spomladi in jeseni. V zahodni Sloveniji (Kre- darica, Bilje, Postojna) so jesenske maksimalne temperature višje od spomla- danskih (na Kredarici kar za 3,4 °C, v Biljah za 0,9 °C in v Postojni za 0,7 °C), kar lahko vsaj deloma pripišemo blažilnim učinkom morja, saj se morje jeseni ohlaja počasneje kot kopno. Na preostalih postajah so povprečne spomladan- ske maksimalne temperature za 0,3 do 0,7 °C višje od jesenskih, kar priča o prevladujočih kontinentalnih podnebnih potezah teh območij. Najintenzivnejše naraščanje maksimalnih temperatur na Kredarici bele- žimo v mesecu februarju, v katerem je povprečna maksimalna temperatura naraščala s trendom 2,4 °C/50 let, v marcu s trendom 1,7 °C/50 let in v ja- nuarju s trendom 1,7 °C/50 let. Trendi povprečnih mesečnih temperatur na Kredarici so visoki tudi v poletnih mesecih (junija 2,2 °C/50 let), medtem ko so spomladi in predvsem jeseni trendi nižji. Na Kredarici je trend septembr- skih maksimalnih temperatur celo negativen (-0,0190 °C/50 let). V Biljah in Postojni nastopajo najnižji, a še vedno pozitivni trendi povprečnih mesečnih temperatur v oktobru, v Murski Soboti v novembru, na preostalih postajah pa v septembru. Na vseh meteoroloških postajah so trendi povprečnih sezonskih maksimalnih temperatur pozitivni, vendar z izjemo Kredarice poleti nekoliko višji kot pozimi. Najvišje izmerjene temperature na obravnavanih meteoroloških postajah so prikazane v Preglednici 1. Opazimo lahko, da je večina le-teh zabeležena po letu 2010 in da te na treh postajah celo presegajo 40,0 °C. Na večini meteo- roloških postaj so najvišje izmerjene temperature nastopile ob vročinskem valu na začetku avgusta 2013. Preglednica 1: Najvišje izmerjene temperature na obravnavanih meteoroloških postajah v obdobju 1. januar 1961–31. december 2024. Vir: Arhiv Agencije republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo, 2025. Meteorološka postaja Najvišja izmerjena temperatura (°C) Datum Kredarica 21,6 27. 7. 1983 Bilje 39,0 5. 8. 2017 Postojna 36,4 4. 8. 2013 Ljubljana-Bežigrad 40,2 8. 8. 2013 Novo mesto 39,9 8. 8. 2013 Šmartno pri Slovenj Gradcu 37,7 3. 8. 2013 Maribor 40,6 8. 8. 2013 Murska Sobota 40,1 8. 8. 2013 Igor Žiberna, Trendi maksimalnih temperatur in vročinskih valov v Sloveniji 229 Slika 2: Trendi povprečnih letnih maksimalnih temperatur v Sloveniji v obdobju 1961–2024. Vir: Medmrežje 4; Lastni izračuni, 2025. Trendi števila vročih in zelo vročih dni Vroči dnevi so v meteorologiji definirani kot dnevi z maksimalno tempera- turo zraka 30,0 °C ali več (Meteorološki terminološki slovar, 1990), za zelo vroče dneve pa smo opredelili tiste z maksimalno temperaturo zraka 35,0 °C ali več. Ker se vroči in zelo vroči dnevi na meteorološki postaji Kredarica ne pojavljajo, ta ni vključena v analizo. Vroči dnevi se na vseh meteoroloških postajah pojavljajo med majem in septembrom, V Biljah, Novem mestu in Mariboru pa smo zabeležili vroč dan tudi aprila. V Postojni in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu se največ vročih dni pojavlja v avgustu, na preostalih meteoroloških postajah pa v juliju. Junija je bistveno več vročih dni kot v septembru, septembra pa več kot v maju, čeprav se ta razlika zaradi hitrega segrevanja kopnega spomladi proti severovzhodu Slovenije manjša. Najvišje skupno število vročih dni v obdobju 1961–2024 beleži meteorološka postaja Bilje (2162), sledijo pa Ljubljana-Bežigrad (1274), Novo mesto (1130), Murska Sobota (1065), Maribor (959), Postojna (549) in Šmartno pri Slovenj Gradcu (513). Veliko število vročih dni v Biljah je v največji meri posledica obsredo- zemskega podnebja, medtem ko je stanje v Ljubljani posledica pregrevanja v mestih kot posledica mestnega toplotnega otoka. Meteorološke postaje Novo 230 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2025/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES mesto, Murska Sobota in Maribor so že pod vplivom obpanonskih podneb- nih razmer in posledično večjega segrevanja v poletnih mesecih. Seveda je tudi v teh mestih prisoten vpliv mestnega toplotnega otoka. Kotlinska lega z zgoraj navedenim specifičnimi dejavniki so vzrok za nižje število vročih dni v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Trend števila vročih dni smo zaradi enakih časovnih intervalov računali le za desetletja med leti 1961 in 2020. Trendi števila vročih dni po desetletjih so na vseh postajah pozitivni. Najvišji so v Biljah, kjer se je v povprečju število vročih dni višalo s stopnjo 58,5 dni na desetletje. Visoki so še v Murski Soboti (50,9 dni/desetletje), v Novem mestu (47,7 dni/desetletje) in v Ljubljani (46,4 dni/desetletje). Najnižji trendi nastopajo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kjer pa se ti še vedno višajo s stopnjo 32,0 dni/desetletje. Slika 3: Število vročih dni po desetletjih v Sloveniji v obdobju 1961–2024. Vir: Medmrežje 4; Lastni izračuni, 2025. Zaradi globalnega segrevanja in nekaterih lokalnih vplivov, predvsem širjenja pozidanih površin, se pri nas pojavljajo tudi zelo vroči dnevi. Ti se lahko na večini postaj pojavljajo med junijem in avgustom; v Postojni in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu se pojavljajo le v juliju in avgustu, medtem ko v Biljah med junijem in septembrom. Najvišje število zelo vročih dni v obravnavanem obdobju so zaznali v Biljah (181), sledili pa so Ljubljana-Bežigrad (85), No- vo mesto (68), Murska Sobota (58) in Maribor (48). V Šmartnem pri Slovenj Igor Žiberna, Trendi maksimalnih temperatur in vročinskih valov v Sloveniji 231 Gradcu so zabeležili le 11 zelo vročih dni, v Postojni pa 18. Tudi pri zelo vročih dnevih se kaže trend naraščanja. V Biljah so tako v štirih desetletjih med leti 1961 in 2000 zabeležili manj zelo vročih dni (29) kot v le štirih letih v obdobju 2021–2024 (46). Trendi so najvišji v Biljah, kjer se število zelo vročih dni viša s trendom 12,3 dni/desetletje, visoki pa so še v Ljubljani (7,2 dni/desetletje), Novem mestu (5,3 dni/desetletje) ter v Mariboru in Murski Soboti (po 4,5 dni/desetletje). Najnižji trendi so v Šmartnem pri Slovenj Gradcu (1,3 dni/ desetletje) in v Postojni (1,6 dni/desetletje). Maksimalne temperature in pojavi vročih in zelo vročih dni v Sloveniji torej povsod kažejo pozitiven trend. Problematične razmere se kažejo zlasti v poletnih mesecih in urbanih okoljih, kjer se vplivom globalnega segrevanja pridružujejo še vplivi širjenja pozidanih površin in posledično vedno inten- zivneje nakazani pojavi toplotnih otokov. Slika 4: Število zelo vročih dni po desetletjih v Sloveniji v obdobju 1961–2024. Vir: Medmrežje 4; Lastni izračuni, 2025. 232 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2025/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES Trendi vročinskih valov v Sloveniji Trendi števila vročinskih valov v Sloveniji v obdobju 1961–2024 Vročinski valovi se pojavljajo, ko se v toplem delu leta pojavlja anticiklonal- ni vremenski tip z nizko količino oblačnosti in visoko insolacijo (trajanjem sončnega obsevanja). Ne pozabimo, da je poleti tudi daljši dan, zato je – ob jasnem vremenu – insolacija v splošnem višja. Ob teh pogojih se notranjost celin segreva hitreje kot morska obala, saj velike vodne površine zaradi višje specifične toplote dušijo pretirano pregrevanje. Ekstremne temperature so zato praviloma višje v zaledju obal in ne ob morju (Gams, 1998, 111). Tudi pri pojavljanju vročinskih valov in številu dni v vročinskih valovih se v Sloveniji kažejo zgoraj omenjeni vplivi. Zaradi vpliva obsredozemskega podnebja in velike insolacije je najvišje število vročinskih valov in števila dni v vročinskih valovih na meteorološki postaji Bilje. Meteorološka postaja ne leži ob morju, zato je blažilni učinek morja v času poletja močno ublažen, kar botruje inten- zivnejšemu segrevanju, medtem ko konvektivna oblačnost vseeno ne nastopa tako pogosto kot v notranjosti celine (Petkovšek, Hočevar, 1995, 138–142). Meteorološka postaja Bilje je v obravnavanem obdobju zabeležila 150 vro- činskih valov v skupaj 1382 dnevih (Preglednica 2). Izstopa tudi Ljubljana Bežigrad, kjer visoki pogostosti vročinskih valov kaže iskati tudi v vplivih mestnega toplotnega otoka. Vplivi obpanonskega podnebja in z njim poveza- nega pregrevanja celine v poletnih mesecih so najlepše vidni na meteorolo- ških postajah Novo mesto in Murska Sobota, v Mariboru pa nekoliko manj, saj ta leži na stiku obpanonske in obalpske severovzhodne Slovenije (Žiberna, 2000). Najnižje število vročinskih valov in dni v vročinskih valovih je na me- teorološki postaji Šmartno pri Slovenj Gradcu, kjer je glavni vzrok za to lega na dnu kotline, v kateri se lahko tudi v poletnih jutrih pojavlja temperaturni obrat (Gams, 1982, 33). Preglednica 2: Skupno število vročinskih valov in skupno število dni v vročinskih valovih na izbranih meteoroloških postajah v Sloveniji v obdobju 1961–2024. Vir: Medmrežje 4; Lastni izračuni, 2025. Meteorološka postaja Število vročinskih valov Število dni v vročinskih valovih Bilje 150 1382 Postojna 33 232 Ljubljana-Bežigrad 82 614 Novo mesto 70 501 Šmartno pri Slovenj Gradcu 32 210 Maribor 54 394 Murska Sobota 67 504 Igor Žiberna, Trendi maksimalnih temperatur in vročinskih valov v Sloveniji 233 Vročinski valovi se najpogosteje pojavljajo med junijem in septembrom, lahko pa celo maja (npr. v Biljah v letih 2005 in 2007). Letno se lahko pojavijo do štirje vročinski valovi, le na meteorološki postaji Bilje so v letih 1994, 2017, 2018, 2019 in 2022 zabeležili po pet vročinskih valov letno. Trende števila vročinskih valov smo izračunavali za desetletja in za obdobje 1961–2020. Slika 5: Število vročinskih valov po desetletjih na izbranih meteoroloških postajah v Sloveniji v obdobju 1961–2024. Vir: Medmrežje 4; Lastni izračuni, 2025. Trendi vročinskih valov so na vseh meteoroloških postajah pozitivni, najvišji pa v Murski Soboti (povišanje za 4,7 vročinskih valov na desetletje) in v Novem mestu (povišanje za 4,5 vročinskih valov na desetletje). V Biljah se je število vročinskih valov povečalo za 4,3, Mariboru za 3,6, v Ljubljani za 3,5, v Šmar- tnem pri Slovenj Gradcu za 2,9 in v Postojni za 2,6 vročinskih valov na dese- tletje. Število vročinskih valov po desetletjih je za obravnavane meteorološke postaje prikazano na Sliki 5. To se z desetletji povečuje, najpogosteje pa so se vročinski valovi pojavljali v desetletju 2011–2020 (v Biljah 37, v Murski Soboti 26, v Novem mestu 25, v Ljubljani 22 in v Mariboru 21). Časovna dinamika višanja števila vročinskih valov po desetletjih torej ni enakomerna. V tej luči je zanimiva tudi primerjava števila vročinskih valov v obdobju 1961–2010 (50 let) s tistimi v obdobju 2011–2024 (14 let). Izkaže se namreč, da so na meteo- roloških postajah, ki v preteklosti niso imele velikega števila vročinskih valov, ti v zadnjih 14 letih bistveno višji kot v prejšnjem petdesetletnem obdobju. 234 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2025/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES Na meteorološki postaji Postojna je tako število vročinskih valov v obdobju 2011–2024 za 2,0-krat višje od tistega v obdobju 1961–2010, na meteorološki postaji Šmartno pri Slovenj Gradcu pa je to število za 2,2–krat višje. Le na meteoroloških postajah Bilje in Ljubljana-Bežigrad je bilo to razmerje nižje od 1, kar nakazuje, da se je v zadnjem obdobju število vročinskih valov na obmo- čjih, kjer ti v preteklosti niso bili pogost pojav nesorazmerno močno dvignilo. V tem smislu je precej izpovedna Preglednica 3, v kateri je prikazano število let brez vročinskih valov po desetletjih. Leta brez vročinskih valov postajajo vedno redkejša. V obdobju 2021–2024 se je le v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pojavilo eno leto brez vročinskega vala, na ostalih meteoroloških postajah pa so bili vročinski valovi vsakoleten pojav. V 60. in 70 letih 20. stoletja so bili vročinski valovi – z izjemo Bilja – bolj izjema kot pravilo. Danes je obratno. Preglednica 3: Število let brez vročinskih valov po desetletjih v Sloveniji v obdobju 1961– 2024. Vir: Medmrežje 4; Lastni izračuni, 2025. Desetletje Bilje Postojna Ljubljana-Bežigrad Novo mesto Šmartno pri Slovenj Gradcu Maribor Murska Sobota 1961–1970 2 10 5 7 10 10 8 1971–1980 2 10 8 9 10 6 8 1981–1990 2 8 5 8 9 9 7 1991–2000 0 6 2 2 8 5 4 2001–2010 0 7 0 1 5 6 2 2011–2020 0 2 0 1 3 1 1 2021–2024 0 0 0 0 1 0 0 Trendi števila dni v vročinskih valovih v Sloveniji v obdobju 1961–2024 Pri obravnavi vročinskih valov je poleg njihovega števila pomemben element tudi trajanje vročinskih valov. Med obravnavanimi meteorološkim postajami lahko tudi pri trajanju vročinskih valov prepoznamo pozitivne vplive obsre- dozemskega in obpanonskega podnebja in vplive mestnih toplotnih otokov: v obdobju 1961–2024 je daleč najvišje število dni v vročinskih valovih zabe- leženo na meteorološki postaji Bilje (1382 dni), Ljubljana-Bežigrad (614 dni), Murska Sobota (504 dni) in Novo mesto (501 dni). V Mariboru je bilo skupno število dni v vročinskih valovih 394, v Postojni 232 in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 210. Tudi trend večanja števila dni v vročinskih valovih je najvišji v Biljah (47,4 dni/desetletje), sledile pa so postaje Murska Sobota (35,6 dni/de- setletje), Novo mesto (34,4 dni/desetletje), Ljubljana-Bežigrad (31,3 dni/dese- tletje), Maribor (28,5 dni/desetletje), Šmartno pri Slovenju Gradcu (18,1 dan/ Igor Žiberna, Trendi maksimalnih temperatur in vročinskih valov v Sloveniji 235 desetletje) in Postojna (18,0 dni/desetletje). Tudi pri številu dni v vročinskih valovih je časovna dinamika neenakomerna, saj se to število povečuje vedno hitreje (Slika 6). V posameznih letih je najvišje število dni v vročinskih valo- vih zabeleženo v Biljah, kjer so leta 2022 v vročinskih valovih imeli kar 77 dni, leta 2003 69 dni in leta 2024 56 dni. V Ljubljani je bilo leta 2024 v vročinskih valovih zabeleženih 37 dni, leta 2015 31 dni in leta 2003 30 dni. V Murski Soboti so več kot 30 dni v vročinskih valovih zabeležili kar v petih letih (leta 2015 33 dni, v letih 1992, 2003, 2012 in 2024 pa po 32 dni). Visoko število dni v vročinskih valovih so zabeležili tudi v Novem mestu: leta 2015 35 dni, leta 2003 33 dni in leta 2024 32 dni. V Mariboru se je leta 2015 pojavilo 34 takih dni, leta 2003 33 dni in leta 2024 29 dni. Podobno kot pri številu vročinskih valov lahko tudi pri številu dni v vročinskih valovih opazimo, da so trendi neenakomerni. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je bilo v letih med 2011 in 2024 za 2,56 krat več dni v vročinskih valovih kot v polstoletnem obdobju 1961–2010, v Postojni je to razmerje 2,0, v Mariboru pa 1,43. Le v Biljah in v Ljubljani je ta kvocient nižji od 1. Območja, v katerih se v preteklosti vročinski valovi niso pojavljali pogosto ali pa so bili ti kratki, so po letu 2011 zabeležila pogostejše in daljše vročinske valove in v tem smislu počasi dohitevajo okolja, v katerih so vročinski valovi bili prisotni že pred tem. Slika 6: Število dni v vročinskih valovih po desetletjih na izbranih meteoroloških postajah v Sloveniji v obdobju 1961–2024. Vir: Medmrežje 4; Lastni izračuni, 2025. 236 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2025/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES Spremembe maksimalnih temperatur v Sloveniji do konca 21. stoletja Analizo sprememb maksimalnih temperatur v Sloveniji do konca 21. stoletja smo naredili na nivoju povprečnih letnih maksimalnih temperatur in pov- prečnih poletnih maksimalnih temperatur, pri čemer smo za izhodiščno ob- dobje izbrali tridesetletni niz 1981–2010, ki smo ga primerjali z napovedmi za obdobje 2011–2040 in 2071–2100. Več o scenarijih sprememb maksimalnih temperatur je bilo navedeno v poglavju o metodologiji. V obdobju 1981–2010 je bil v strukturi povprečnih maksimalnih tempera- tur s širino razreda 1 °C največji delež površja Slovenije v razredu med 14,0 °C in 14,9 °C (29,1 %); v razredu med 13,0 °C in 13,9 °C je bilo 19,7 % površja, v razredu 15,0 °C in 15,9 °C pa 14,5 % površja. Območja s povprečno maksi- malno temperaturi nad 14,0 °C so v obdobju 1981–2010 zavzemala 45,3 % po- vršja, medtem ko so območja nad 17,0 °C pokrivala le 0,1 % površja Slovenije. Najvišje povprečne letne maksimalne temperature so se pojavljale na območju Koprskih brd, zahodnega dela Vipavske doline in v Goriških brdih. Območja obpanonske Slovenije po povprečnih letnih maksimalnih temperaturah niso bistveno odstopala od nekaterih nižinskih območij v Sloveniji (Slika 7). Ob predpostavki, da se bodo sedanji trendi višanja maksimalnih temperatur še nadaljevali, se bodo v obdobju 2011–2040 opazno dvignile povprečne letne maksimalne temperature tudi v obpanonskih pokrajinah, razlike med obsre- dozemskimi in obpanonskimi pokrajinami pa se bodo zmanjšale. Še bolj iz- razite spremembe bi lahko nastopile do konca 21. stoletja, ko se bodo območja najvišjih povprečnih maksimalnih temperatur v obdobju 2071–2100 povečala predvsem v obpanonskih pokrajinah in v nižinah osrednje Slovenije in celo v kotlinskih območjih, v katerih so zaradi pojava toplotnega obrata povprečne maksimalne temperature v hladni polovici leta nižje (Slika 7). S prostorskimi analizami v GIS okolju lahko ugotovimo, da je bil v obdobju 1981–2010 delež površja Slovenije, v katerem so bile povprečne letne maksimalne temperature pod 15,0 °C 83,8 %, po uporabljenem modelu pa se bo v obdobju 2011–2040 ta delež znižal na 52,5 %, v obdobju 2071–2100 pa bo znašal le 16,1 %. Po drugi strani pa je bil delež površja Slovenije s povprečnimi letnimi maksimalnimi temperaturami med 15,0 °C in 20,0 °C v obdobju 1981–2010 16,2 %, v obdob- ju 2011–2040 se bo zvišal na 47,5 %, v obdobju 2071–2100 pa bo znašal kar 83,3 %. Omenili smo že, da so v Sloveniji trendi povprečnih mesečnih maksimal- nih temperatur najvišji pozimi in poleti. Dvig maksimalnih temperatur v zimskem času ima velik vpliv na višino in trajanje snežne odeje. Trendi števila dni s snežno odejo in višine snežne odeje od sredine 20. stoletja nakazujejo, da se režim vodne bilance spreminja. Pojav snežnega zadržka (snežne retinence) Igor Žiberna, Trendi maksimalnih temperatur in vročinskih valov v Sloveniji 237 Slika 7: Povprečne letne maksimalne temperature v Sloveniji v obdobju 1981–2010 in napoved za obdobji 2011–2040 in 2071–2100. Vir: Medmrežje 5. 238 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2025/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES bo pri nadaljevanju trenutnih trendov v ekosisteme vnesel pomembne spre- membe. Padavine bodo v zimskem času padale vedno bolj v tekoči in manj v trdni obliki (kot sneg). To bi lahko povzročalo večjo nevarnost erozijskih procesov v zimskem času in povečano nevarnost pojava zemeljskih plazov in usadov v hribovju in gričevju ter povečano nevarnost poplav v nižinah, vplivalo pa bo tudi na vodnobilančne pogoje kulturnih rastlin. Poljščine so do sedaj zaradi taljenja snega na začetku vegetacijske dobe v fenofazah rasti imele na voljo dovolj vlage. Odsotnost tega pojava bi lahko vplivala na zamet- ke suše že v pomladanskih mesecih. Višje maksimalne temperature zraka v zimskih mesecih vplivajo tudi na zanesljivost snežne odeje, kar ima že sedaj negativen vpliv na zimski smučarski turizem, ki v nekaterih območjih Slove- nije predstavlja pomembno gospodarsko panogo. Z zmanjševanjem snežnega pokrova v hribovju in visokogorju se bodo modificirali tudi režimi teh rek, kar bo vplivalo na proizvodnjo električne energije. In ne nazadnje: taleči se sneg je bogatil količino vode v podtalnici, ki je pomemben vir pitne vode (Ži- berna, 2024a). Splošno prepričanje, da je Slovenija z vodnimi zalogami bogata država, sicer še vedno drži, vendar pa je temu atributu potrebno dodati še časovni vidik. Meteorološka vodna bilanca se spreminja v za nas neugodno smer (Žiberna, 2024b). Prostorske spremembe povprečnih poletnih maksimalnih temperatur na- kazujejo vse značilnosti, ki smo jih že omenili pri spremembah povprečnih letnih maksimalnih temperatur. Nakazuje se, da se bodo povprečne poletne maksimalne temperature v obpanonskih pokrajinah višale celo intenzivneje kot v obsredozemskih pokrajinah, kar je pričakovano. Kopno imam namreč do petkrat nižjo specifično toploto od vode v tekočem agregatnem stanju. Povedano drugače: kopno se segreje bistveno hitreje kot morje, kar je posebej izrazito v poletnih mesecih. Če je v obdobju 1981–2010 delež površja s pov- prečnimi poletnimi maksimalnimi temperaturami pod 20 °C znašal 12,5 %, se bo ta delež pri trenutnih trendih v obdobju 2011–2040 znižal na 7,4 %, v obdobju 2071–2100 pa na le 1,8 %. Po drugi strani so območja s povprečnimi poletnimi maksimalnimi temperaturami nad 25,0 °C v obdobju 1981–2010 pokrivala 11,8 % površja Slovenije, v obdobju 2011–2040 se bo ta dvignil na 45,8 %, v obdobju 2071–2100 pa na 84,9 %. Projekcije kažejo, da se bo delež površja z maksimalnimi temperaturami nad 25,0 °C intenzivneje razširil na območju obpanonske Slovenije (Slika 8). Povprečne maksimalne letne temperature so bile v obdobju 1981–2010 naj- višje v Koprskih brdih (16,1 °C), Krški ravni in Goriških brdih (po 15,7 °C), na Murski ravni in Vipavski dolini (po 15,3 °C), Beli krajini (15,2 °C) in na Dravski ravni, Krškem, Senovskem in Bizeljskem gričevju ter v Lendavskih goricah (vse po 15,0 °C). Gre torej za izključno obmediteranske ali obpanon- ske mezoregije. Povprečne letne maksimalne temperature, nižje od 10,0 °C, Igor Žiberna, Trendi maksimalnih temperatur in vročinskih valov v Sloveniji 239 Slika 8: Povprečne poletne maksimalne temperature v Sloveniji v obdobju 1981–2010 in napoved za obdobji 2011–2040 in 2071–2100. Vir: Medmrežje 5. 240 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2025/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES so bile v Julijskih Alpah (9,9 °C) in v Karavankah (9,3 °C). Po projekcijah bodo najvišje povprečne letne maksimalne temperature v obdobju 2071–2100 beležili v Koprskih brdih (19,7 °C), Krški ravni (19,4 °C), Murski ravni in Go- riških brdih (po 19,1 °C), Beli krajini (18,9 °C), Vipavski dolini (18,8 °C) in v Lendavskih goricah ter na Dravski ravni (po 18,8 °C). Povprečne letne mak- simalne temperature bodo v Julijskih Alpah znašale 13,3 °C, v Karavankah pa 12,8 °C. V obdobju med 1981–2010 in 2071–2100 se bodo povprečne letne maksimalne temperature najbolj dvignile v Lendavskih goricah, na Murski ravni, na Goričkem in na Gorjancih (za 3,8 °C), najmanj pa v Julijskih Alpah in Goriških brdih (za 3,4 °C). V poletnih mesecih se kopno zaradi manjše specifične toplote podlage segreva hitreje in intenzivneje kot morje, zato ne preseneča, da so maksimal- ne temperature v poletnih mesecih sorazmerno višje v obpanonskih mezo- regijah, kjer lahko tudi v prihodnje pričakujemo višje trende maksimalnih temperatur. Povprečne poletne maksimalne temperature so bile v obdobju 1981–2010 najvišje na Krški ravni (25,7 °C) in na Murski Ravni (25,3 °C), sledile pa so mezoregije Koprska brda (25,2 °C), Bela krajina (25,1 °C), Go- riška brda (25,0 °C), Lendavske gorice (24,9 °C) in Dravska ravan (24,9 °C). Po projekcijah naj bi se do konca 21. stoletja povprečne poletne maksimalne temperature na Krški ravni dvignile na 30,5 °C, na Murski ravni na 30,2 °C, v Beli krajini na 30,0 °C, Lendavskih goricah na 29,9 °C in Koprskih brdih na 29,7 °C. Povprečne poletne maksimalne temperature v Zahodnih Karavan- kah bi znašale 22,9 °C, v Julijskih Alpah 23,3 °C in v Kamniško-Savinjskih Alpah 24,4 °C (Slika 9). Relativno najvišje dvige povprečnih poletnih mak- simalnih temperatur med obdobji 1981–2010 in 2071–2100 bi tako zazna- le mezoregije Lendavske gorice, Gorjanci, Bela krajina in Murska ravan (za 4,9 °C), Novomeška pokrajina, Goričko in Krška ravan (za 4,8 °C), torej vse v obpanonski Sloveniji. Te mezoregije bodo v poletnih mesecih bolj prizadete zaradi vedno večjih poletnih toplotnih obremenitev. Pri tem nimamo v mi- slih le ljudi (predvsem v urbanih okoljih, kjer se bo zaradi pojava mestnega toplotnega otoka ta vpliv le še stopnjeval), pač pa tudi rastline in živali. Pri- čakujemo lahko, da se bo struktura potencialne vegetacije začela spreminjati. Ob upoštevanju, da se bodo v poletnih mesecih pojavljali vedno višji deficiti vlage in s tem vedno ugodnejši pogoji za pojav poletnih suš (Žiberna 2024b), lahko sklepamo, da se bo – če ne bomo spremenili načina gospodarjenja z vodo in uvajali prilagoditvene ukrepe na pojav višjih temperatur – kakovost bivalnega okolja spremenila v za nas neugodno smer. Igor Žiberna, Trendi maksimalnih temperatur in vročinskih valov v Sloveniji 241 Slika 9: Povprečne poletne maksimalne temperature v Sloveniji v obdobju 1981–2010 in napoved za obdobje 2071–2100 po naravnogeografskih mezoregijah v Sloveniji. Vir: Medmrežje 5; Lastni izračuni, 2025. 242 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2025/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES Zaključek Ena od najbolj značilnih oblik manifestiranja globalnih podnebnih spre- memb je višanje temperatur zraka. Z vidika kakovosti bivalnega okolja in toplotnih obremenitev so še posebej pomembne analize sprememb maksi- malnih temperatur. Te vplivajo na kvaliteto življenja, učinkovitost dela in na zdravje ljudi; seveda pa ne smemo spregledati pretežno negativnih učinkov na rastlinski in živalski svet. Posledice višjih maksimalnih temperatur bodo najbolj čutile ranljive skupine prebivalstva: starejši, otroci, bolniki in soci- alno izolirani ljudje. Ob dejstvu, da se evropsko in slovensko prebivalstvo stara, bi ob ugotovljenih trendih maksimalnih temperatur, še posebej pa ob pričakovanih projekcijah spreminjanja maksimalnih temperatur do konca 21. stoletja, ta spoznanja morali začeti upoštevati pri načrtovanju bodoče- ga družbenega razvoja. Priložnost, da bi podnebne spremembe preprečili ali vsaj močno ublažili, smo že zamudili. Poleg prizadevanj za zmanjšanje ekološkega odtisa in s tem povezano spremembo življenjskega sloga bo po- trebno bolj smelo izvajati prilagoditvene ukrepe, če želimo vsem prebivalcem enakopravno zagotoviti kolikor toliko primerne pogoje za življenje in delo, zlasti v poletnih mesecih. Analiza sprememb povprečnih letnih maksimalnih temperatur kaže, da se te višajo povsod v Sloveniji, vendar v kontinentalnem delu nekoliko in- tenzivneje kot v obmediteranski Sloveniji, saj zaradi višje specifične toplote vodna masa Sredozemskega morja blaži pretirano segrevanje poleti (in močno ohlajanje pozimi). Število in dolžina vročinskih valov se po desetletjih viša nesorazmerno hitro, tako da ne moremo več govoriti o linearnem trendu. Zlasti v obmediteranski Sloveniji (npr. na meteorološki postaji Bilje) opažamo, da se posamezni vročinski valovi medsebojno zlivajo, zato lahko pričakuje- mo, da se bo ob nadaljevanju sedanjih trendov tam število vročinskih valov zmanjšalo, njihovo trajanje pa močno povečalo. Po modelni napovedi MPI-ESM1-2–HR in »srednjem« scenariju SSP370 naj bi se predvsem povprečne poletne maksimalne temperature do konca 21. stoletja najbolj zvišale v obpanonski Sloveniji, nekaj manj pa v obsredo- zemski Sloveniji. Obe območji se bosta ob nadaljevanju sedanjih trendov do konca 21. stoletja znašli pred najmanj dvema podnebnima izzivoma: vse pogostejše suše in vedno večje toplotne obremenitve v poletnem času. Z vidika družbene odgovornosti bi morali te izzive in predvsem ukrepe za zmanjšanje negativnih posledic le-teh že danes vgrajevati v načrte našega bodočega razvoja. Igor Žiberna, Trendi maksimalnih temperatur in vročinskih valov v Sloveniji 243 Literatura Arhiv Agencije republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo, hidrologijo in oce- anografijo, april 2024. Alcamo, J., Olesen, J. E., 2012: Life in Europe under climate change. Wiley. Oxford. Alfieri, L., Bisselink, B., Dottori. F., Naumann, G., de Roo, A., Salamon, P., Wyser, K., Feyen, L., 2017: Global projections of river f lood risk in a warmer world Earths Future 5 171–82. Asseng, S., et al., 2015: Rising temperatures reduce global wheat production Nat. Clim. Change 5 143–7. Burke, M., Hsiang, S. M., Miguel, E., 2015: Global non-linear effect of temperature on economic production Nature. 527 235–9. Climate Change 2021, Working Group I Contribution to the 6th Assessment Report (IPCC). Climate Change 2021. The Physical Science Basis. IPCC. (https://www.ipcc.ch/report/ ar6/wg1/downloads/report/IPCC_AR6_WGI_Full_Report_smaller.pdf) (1.12.2021) Colon-Gonzalez, F. J., Harris, I., Osborn, T. J., Steiner Sao Bernardo, C., Peres, C. A., Hunter, P. R., Warren, R., van Vuurene, D., Lake, I. R., 2018: Limiting global-mean tem- perature increase to 1.5–2 °C could reduce the incidence and spatial spread of dengue fever in Latin America Proc. Natl. Acad. Sci. USA. 115 6243. Diffenbaugh, N. S., 2017: Quantifying the influence of global warming on unprecedented extreme climate events Proc. Natl Acad. Sci. USA 114 4881–6. EEA, 2017: Climate change, impacts and vulnerability in Europe 2016. An indicator-ba- sed report. EEA Report No. 1/2017. European Climate Risk Assessment. European Environment Agency. Copenhagen. 2024. https://www.eea.europa.eu/en/analysis/publications/european-climate-risk-assessment Gaffney, O., Rockstroem, J., 2021: Breaking Boundaries. The Science of Our Planet. DK, London. Gams, I., 1982: Temperaturni obrat in navpični gradienti v Slovenjgraški kotlini. Geo- grafski Vestnik. LIV. Zveza geografskih društev. Ljubljana. Gams, I., 1998: Vreme, sončno obsevanje in temperature. V: Geografija Slovenije. Slo- venska matica. Ljubljana. Gou, J. J., Miao, C. Y., Duan, Q. Y., Tang, Q. H., Di, Z. H., Liao, W. H., Wu, J. W., Zhou, R., 2020: Sensitivity analysis-based automatic parameter calibration of the variable infiltra- tion capacity (VIC) model for streamflow simulations over China Water Resour. Res. 56. Jevrejeva, S., Jackson, L. P., Riva, R. E. M., Grinsted, A., Moore, J. C., 2016: Coastal sea level rise with warming above 2 °C Proc. Natl Acad. Sci. USA 113 13342 Kraaijenbrink, P. D. A., Bierkens, M. F. P., Lutz, A. F., Immerzeel, W. W., 2017: Impact of a global temperature rise of 1.5 degrees Celsius on Asia’s glaciers Nature 549 257–60. Levy. K., Woster, A. P., Goldstein, R. S. Carlton, E. J., 2016: Untangling the impacts of climate change on waterborne diseases: a systematic review of relationships between 244 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2025/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES diarrheal diseases and temperature, rainfall, f looding, and drought Environ. Sci. Tech- nol. 50 4905–22. Mcglade, C., Ekins, P., 2015: The geographical distribution of fossil fuels unused when limiting global warming to 2 °C. Nature 517 187–90. Meteorološki terminološki slovar. SAZU in Društvo meteorologov Slovenije. 1990. Ljubljana. Miao, C. Y., Ni, J. R., Borthwick, A. G. L., 2010: Recent changes of water discharge and sediment load in the Yellow River basin, China Prog. Phys. Geogr. 34 541–61. Perčič, S., Kukec, A., Cegnar, T., Hojs, A., 2016: Vplivi vročinskih valov na umrljivost v Sloveniji. Znanstveni posvet o vročinskih valovih. Vetrnica. Glasilo Slovenskega meteo- rološkega društva. Št. 10. 2017. Ljubljana Perko, D. (ur.), Orožen Adamič, M. (ur.), 1998: Slovenija. Pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga. Ljubljana. Petkovšek, Z., Hočevar, A., 1995: Meteorologija. Osnove in nekatere aplikacije. Bioteh- niška fakulteta. Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Pogačar, T., Zalar, M., Kajfež-Bogataj, L., 2016: Vročinski valovi v povezavi z zdravjem in produktivnostjo. Ujma. Št. 30. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo. Ljubljana Provenzale, A., 2023: History of Climate Change. From the Earth’s Origins to the Anthropocene. Polity Press. Cambridge. Robine, J., Cheung, S., Le Roy, S., Van Oyen, H., Griffiths, C., Michel, J., Herrmann, François R., 2008: Death toll exceeded 70,000 in Europe during the summer of 2003. Comptes Rendus Biologies. 331 (2). Sun, Q., Miao, C., 2018: Extreme rainfall (R20mm, RX5day) in Yangtze–Huai, China, in June–July 2016: the role of ENSO and anthropogenic climate change Bull. Amer. Mete- orol. Soc. 99 S102–6. Sun, Q., Miao, C., Aghakouchak, A., Mallakpour, I., Ji, D. Duan, Q., 2020: Possible inc- reased frequency of ENSO-related dry and wet conditions over some major watersheds in a warming climate Bull. Amer. Meteorol. Soc. 101 E409–26. Šegota, T., 1988: Klimatologija za geografe. Školska knjiga. Zagreb. Šelb Šemerl, J., Tomšič, S. 2008: Vpliv vročinskih valov na umrljivost – vročinski val avgusta 2003 v Sloveniji. http://ec.europa.eu/health/ph_information/dissemination/ unexpected/docs/vpliv.pdf Tomšič, S., Šelb Šemerl, J., Omerzu, M., 2008: Vpliv vročinskih valov na umrljivost ljudi. In: Svetovni dan zdravja 2008. Podnebne spremembe vplivajo na zdravje: moje, tvoje, naše. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana. Yao, T., 2012: Different glacier status with atmospheric circulations in Tibetan Plateau and surroundings Nat. Clim. Change 2 663–7. Zalar, M., Pogačar, T., Črepinšek, Z., Kajfež-Bogataj, L., 2017: Vročinski valovi kot na- ravna nesreča v mestih, Naravne nesreče 4. SAZU. Ljubljana. Igor Žiberna, Trendi maksimalnih temperatur in vročinskih valov v Sloveniji 245 Zheng, H. Y., Miao, C. Y., Wu, J. W., Lei, X. H., Liao, W. H., Li, H., 2019: Temporal and spatial variations in water discharge and sediment load on the Loess Plateau, China: a high-density study. Sci. Total Environ. 666 875–86. Žiberna, I., 1999: Temperaturni obrat v hriboviti Sloveniji. V: Gosar, A. (ur.), Kunaver, J. (ur.). Sonaravni razvoj v slovenskih Alpah in sosedstvu. Sustainable development in the Slovenian Alps and its neighbouring regions. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 1999. Str. 237–248, graf. prikazi. Dela, 13. DOI: 10.4312/dela.13.237-248 Žiberna, I., 2000: Geografski oris slovenskega Podravja. V: Macuh, P. (ur.), et al. Drava nekoč in danes: zemljepisne, zgodovinske in etnološke značilnosti sveta ob Dravi; spla- varstvo in energetika. Založba Obzorja. Maribor. Žiberna, I., Drešković, N., Mirić, R., 2023: Vročinski valovi v Sarajevu v obdobju 1901– 2018. Revija za geografijo. 2023, 18, št. 2. Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta. Univerza v Mariboru. Maribor. DOI: 10.18690/rg.18.2.3349 Žiberna, I., 2024a: Trendi števila dni s snežno odejo in višine snežne odeje v Sloveniji (Trends in the number of days with snow cover and snow cover height in Slovenia). Podravina. Časopis za multidisciplinarna istraživanja. 2024, vol. 23, br. 46, str. 114–126. Žiberna, I., 2024b: Spremembe vodne bilance v Sloveniji v obdobju 1961–2024. Časopis za zgodovino in narodopisje. 2024, letn. 95 n. v. 60, zv. 2, str. 89–107. DOI: 10.62409/czn.274 Medmrežje 1: https://ec.europa.eu/eurostat/statisticsxplained/index.php?title=Popu- lation_structure_and_ageing (13.3.2025) Medmrežje 2: https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/100/prebivalstvo (12. 3. 2024) Medmrežje 3: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/observation-stations/ (13. 3. 2025) Medmrežje 4: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet/#webmet==8Sdwx2b- hR2cv0WZ0V2bvEGcw9ydlJWblR3LwVnaz9SYtVmYh9iclFGbt9SaulGdugXbsx3cs9 mdl5WahxXYyNGapZXZ8tHZv1WYp5mOnMHbvZXZulWYnwCchJXYtVGdlJnO- n0UQQdSf; (2. 2. 2025) Medmrežje 5: https://envicloud.wsl.ch/#/?bucket=https%3A%2F%2Fos.zhdk.cloud.swi- tch.ch%2Fchelsav2%2F&prefix=%2F (10. 2. 2025) Medmrežje 6: https://envicloud.wsl.ch/#/?bucket=https%3A%2F%2Fos.zhdk.cloud.swi- tch.ch%2Fchelsav2%2F&prefix=%2F (10. 2. 2025) TRENDI MAKSIMALNIH TEMPERATUR IN VROČINSKIH VALOV V SLOVENIJI Povzetek Višanje temperatur zraka je eden od najbolj vidnih rezultatov globalnih podnebnih spre- memb. Posledica tega je pojav vedno intenzivnejših toplotnih obremenitev. S tega vidika so še posebej zanimive analize trendov maksimalnih temperatur. Te vplivajo na kvaliteto življenja, učinkovitost dela in na zdravje ljudi. Seveda pa ne smemo spregledati pretežno negativnih učinkov na rastlinski in živalski svet. Posledice višjih maksimalnih temperatur najbolj čutijo ranljive skupine prebivalstva: starejši, otroci, bolniki in socialno izolirani ljudje. Ob dejstvu, da se evropsko in slovensko prebivalstvo stara, bi ob ugotovljenih tren- 246 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2025/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES dih maksimalnih temperatur, še posebej pa ob pričakovanih projekcijah spreminjanja maksimalnih temperatur do konca 21. stoletja ta spoznanja morali začeti upoštevati pri načrtovanju bodočega družbenega razvoja. Priložnost, da bi podnebne spremembe prepre- čili ali vsaj močno ublažili smo že zamudili. Poleg prizadevanj za zmanjšanje ekološkega odtisa in s tem povezano spremembo življenjskega sloga bo potrebno bolj smelo izvajati prilagoditvene ukrepe, če želimo vsem prebivalcem enakopravno zagotoviti kolikor toliko primerne pogoje za življenje in delo, zlasti v poletnih mesecih. Analiza sprememb povprečnih letnih maksimalnih temperatur kaže, da se te višajo pov- sod v Sloveniji, vendar v kontinentalnem delu nekoliko intenzivneje kot v obmediteranski Sloveniji, saj zaradi višje specifične toplote vodna masa Sredozemskega morja blaži pre- tirano segrevanje poleti (in močno ohlajanje pozimi). Število in dolžina vročinskih valov se po desetletjih viša nesorazmerno hitro, tako da ne moremo več govoriti o linearnem trendu. Zlasti v obmediteranski Sloveniji (npr. na meteorološki postaji Bilje) opažamo, da se posamezni vročinski valovi medsebojno zlivajo, zato lahko pričakujemo, da se bo ob nadaljevanju sedanjih trendov tam število vročinskih valov zmanjšalo, njihovo trajanje pa močno povečalo. Meteorološka postaja Bilje je v obravnavanem obdobju zabeležila 150 vročinskih valov v skupaj 1382 dnevih. Izstopa tudi Ljubljana Bežigrad, kjer vzroke za visoko pogostost vročinskih valov kaže iskati tudi v vplivih mestnega toplotnega otoka. Vplivi obpanonskega podnebja in z njim povezanega pregrevanja celine v poletnih mesecih so najlepše vidni na meteoroloških postajah Novo mesto in Murska Sobota, v Mariboru pa nekoliko manj, saj ta leži na stiku obpanonske in obalpske severovzhodne Slovenije. Najnižje število vročinskih valov in dni v vročinskih valovih je na meteorološki postaji Šmartno pri Slovenj Gradcu, kjer je glavni vzrok za to lega na dnu kotline, v kateri se lahko tudi v poletnih jutrih pojavlja temperaturni obrat. Pri obravnavi vročinskih valov je poleg njihovega števila pomemben element tudi trajanje vročinskih valov. Tudi pri tem elementu lahko prepoznamo pozitivne vplive obsredozemskega in obpanonskega podnebja in vplive mestnih toplotnih otokov. V obdobju 1961–2024 je daleč najvišje število dni v vročinskih valovih zabeleženo na meteoroloških postajah Bilje (1382 dni), Ljubljana-Bežigrad (614 dni), Murska Sobota (504 dni) in Novo mesto (501 dni). V Mariboru je bilo skupno število dni v vročinskih valovih 394, v Postojni 232 in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 210. Trend večanja števila dni v vročinskih valovih je najvišji v Biljah (47,4 dni/desetletje), sledile pa so postaje Murska Sobota (35,6 dni/desetletje), Novo mesto (34,4 dni/desetletje) in Ljublja- na-Bežigrad (31,3 dni/desetletje). Po modelni napovedi MPI-ESM1-2–HR in »srednjem« scenariju SSP370 bi se naj predvsem povprečne poletne maksimalne temperature do konca 21. stoletja najbolj zvišale v obpanonski Sloveniji, nekaj manj pa v obsredozemski Slove- niji. Obe območji se bosta ob nadaljevanju sedanjih trendov do konca 21. stoletja znašli pred najmanj dvema podnebnima izzivoma: vse pogostejše suše in vedno večje toplotne obremenitve v poletnem času. Po projekcijah bodo najvišje povprečne letne maksimalne temperature v obdobju 2071–2100 beležili v Koprskih brdih (19,7 °C), Krški ravni (19,4 °C), Murski ravni in Goriških brdih (po 19,1 °C), Beli krajini (18,9 °C), Vipavski dolini (18,8 °C) in v Lendavskih goricah ter na Dravski ravni (po 18,8 °C). Povprečne letne maksimalne temperature bodo v Julijskih Alpah znašale 13,3 °C, v Karavankah pa 12,8 °C. V obdobju med 1981–2010 in 2071–2100 se bodo povprečne letne maksimalne temperature najbolj dvignile v Lendavskih goricah, na Murski ravni, na Goričkem in na Gorjancih (za 3,8 °C), najmanj pa v Julijskih Alpah in Goriških brdih (za 3,4 °C). Z vidika družbene odgovornosti bi morali te izzive, predvsem pa ukrepe za zmanjšanje negativnih posledic le-teh, že danes vgrajevati v načrte našega bodočega razvoja. Igor Žiberna, Trendi maksimalnih temperatur in vročinskih valov v Sloveniji 247 TRENDS OF MAXIMUM TEMPERATURES AND HEAT WAVES IN SLOVENIA Summary The rise of air temperatures is one of the most visible results of global climate change. As a consequence, increasingly intense heat stress is occurring. From this perspective, analyses of trends in maximum temperatures are of particular interest. These influence quality of life, work efficiency, and human health. Of course, one must not overlook the predomi- nantly negative effects on plant and animal life. The consequences of higher maximum temperatures are felt most strongly by vulnerable groups of the population: the elderly, children, patients, and socially isolated people. Given the ageing of European and Slovenian populations, the identified trends of maxi- mum temperatures, and especially the expected projections of changes in maximum tem- peratures by the end of the 21st century, these findings should be taken into account in planning future social development. The opportunity to prevent or at least significantly mitigate climate change has already been missed. In addition to efforts to reduce the ecological footprint and the related change in lifestyle, it will be necessary to implement adaptation measures more decisively if we want to ensure at least reasonably suitable con- ditions for life and work for all residents, especially in the summer months. The analysis of changes in average annual maximum temperatures shows that they are ris- ing everywhere in Slovenia, but somewhat more intensively in the continental part than in sub-Mediterranean Slovenia, as the higher specific heat of the water mass of the Mediter- ranean Sea moderates excessive warming in summer (and strong cooling in winter). The number and length of heat waves have been increasing disproportionately fast by decades, so that we can no longer speak of a linear trend. Especially in sub-Mediterranean Slovenia (e.g. at the Bilje meteorological station), we observe that individual heat waves merge, so we can expect that if current trends continue, the number of heat waves there will decrease while their duration will increase significantly. The Bilje meteorological station recorded 150 heat waves in a total of 1382 days in the period considered. Ljubljana–Bežigrad also stands out, where the causes of the high frequency of heat waves should also be sought in the influence of the urban heat island. The impacts of the Pan- nonian climate and the associated overheating of the continent in summer are most clearly visible at the meteorological stations in Novo mesto and Murska Sobota, and somewhat less in Maribor, since it lies at the junction of Pannonian and pre-Alpine northeastern Slovenia. The lowest number of heat waves and days in heat waves was recorded at the Šmartno pri Slovenj Gradcu meteorological station, where the main reason is its location at the bottom of a basin, where temperature inversion may occur even in summer mornings. In the treatment of heat waves, in addition to their number, the duration of heat waves is also an important element. Here too, the positive effects of the sub-Mediterranean and Pannonian climates and the influences of urban heat islands can be recognized. In the period 1961–2024, by far the highest number of days in heat waves was recorded at the meteorological stations Bilje (1382 days), Ljubljana–Bežigrad (614 days), Murska Sobota (504 days), and Novo mesto (501 days). In Maribor the total number of days in heat waves was 394, in Postojna 232, and in Šmartno pri Slovenj Gradcu 210. The trend of increasing number of days in heat waves is highest in Bilje (47.4 days/decade), followed by the stations Murska Sobota (35.6 days/decade), Novo mesto (34.4 days/decade), and Ljubljana–Bežigrad (31.3 days/decade). According to the model projection MPI-ESM1- 2-HR and the “medium” scenario SSP370, average summer maximum temperatures are expected to increase most strongly in Pannonian Slovenia by the end of the 21st century, 248 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2025/1–2 • RAZPRAVE – STUDIES and somewhat less in sub-Mediterranean Slovenia. If current trends continue, both regions will face at least two climate challenges by the end of the 21st century: increasingly fre- quent droughts and ever greater heat stress in summer. According to the projections, the highest average annual maximum temperatures in the period 2071–2100 will be recorded in the Koper Hills (19.7 °C), Krška ravnina (19.4 °C), Murska ravnina and Goriška Brda (19.1 °C each), Bela krajina(18.9 °C), Vipavska dolina (18.8 °C), and in Lendavske gorice and Dravska ravnina (18.8 °C each). The average annual maximum temperatures will amount to 13.3 °C in the Julian Alps and 12.8 °C in the Karavanke. Between the periods 1981–2010 and 2071–2100, average annual maximum temperatures will rise most in the Lendavske gorice, Murska ravnina, Goričko, and Gorjanci (by 3.8 °C), and least in the Julian Alps and Goriška Brda (by 3.4 °C). From the perspective of social responsibility, these challenges, and especially the measures to reduce their negative con- sequences, should already be incorporated into the plans for our future development. TRENDS BEI HÖCHSTTEMPERATUREN UND HITZEWELLEN IN SLOWENIEN Zusammenfassung Steigende Lufttemperaturen sind eine der sichtbarsten Folgen des globalen Klimawandels. Sie führen zu zunehmend intensiver werdenden Hitzebelastungen. Aus dieser Perspektive sind Analysen der Höchsttemperaturtrends besonders interessant. Diese beeinflussen die Lebensqualität, die Arbeitseffizienz und die menschliche Gesundheit. Natürlich dürfen die überwiegend negativen Auswirkungen auf Pflanzen- und Tierwelt nicht außer Acht gelassen werden. Die Folgen höherer Höchsttemperaturen treffen besonders gefährdete Bevölkerungsgruppen: ältere Menschen, Kinder, Kranke und sozial isolierte Menschen. Angesichts der zunehmenden Alterung der europäischen und slowenischen Bevölkerung sollten die etablierten Höchsttemperaturtrends und insbesondere die erwarteten Progno- sen zu den Höchsttemperaturänderungen bis zum Ende des 21. Jahrhunderts bei der Pla- nung der zukünftigen gesellschaftlichen Entwicklung berücksichtigt werden. Wir haben die Chance, den Klimawandel zu verhindern oder zumindest deutlich zu mildern, bereits verpasst. Neben den Bemühungen zur Reduzierung des ökologischen Fußabdrucks und den damit verbundenen Lebensstiländerungen sind entschlossenere Anpassungsmaß- nahmen erforderlich, um allen Einwohnern gleichermaßen angemessene Lebens- und Arbeitsbedingungen, insbesondere in den Sommermonaten, zu gewährleisten. Die Analyse der Veränderungen der durchschnittlichen jährlichen Höchsttemperaturen zeigt, dass diese in ganz Slowenien zunehmen, im kontinentalen Teil jedoch etwas stär- ker als im mediterranen Slowenien, da die Wassermasse des Mittelmeers aufgrund der höheren spezifischen Wärmekapazität eine übermäßige Erwärmung im Sommer (und eine starke Abkühlung im Winter) abmildert. Die Anzahl und Dauer der Hitzewellen haben im Laufe der Jahrzehnte überproportional zugenommen, sodass wir nicht länger von einem linearen Trend sprechen können. Insbesondere im mediterranen Slowenien (z. B. an der Wetterstation Bilje) beobachten wir, dass einzelne Hitzewellen ineinander über- gehen. Daher ist zu erwarten, dass bei Fortsetzung des derzeitigen Trends die Anzahl der Hitzewellen dort zurückgeht und ihre Dauer deutlich zunimmt. Die Wetterstation Bilje verzeichnete im untersuchten Zeitraum 150 Hitzewellen an insgesamt 1.382 Tagen. Auch Ljubljana Bežigrad sticht hervor, wo die Ursachen für die hohe Häufigkeit von Hitzewellen ebenfalls in den Auswirkungen der städtischen Wärmeinsel zu suchen sind. Die Auswir- kungen des pannonischen Klimas und die damit verbundene Überhitzung des Kontinents Igor Žiberna, Trendi maksimalnih temperatur in vročinskih valov v Sloveniji 249 in den Sommermonaten sind an den Wetterstationen in Novo mesto und Murska Sobota am deutlichsten sichtbar, etwas weniger deutlich in Maribor, da diese Stadt an der Schnitt- stelle zwischen dem pannonischen und dem küstennahen Nordosten Sloweniens liegt. Die geringste Zahl an Hitzewellen und Hitzewellentagen gibt es an der Wetterstation in Šmartno bei Slovenj Gradec, hauptsächlich aufgrund ihrer Lage am Boden eines Beckens, in dem es auch an Sommermorgen zu Temperaturumschwüngen kommen kann. Neben der Anzahl der Hitzewellen ist auch ihre Dauer ein wichtiges Element bei der Betrach- tung von Hitzewellen. Auch hier sind die positiven Auswirkungen des mediterranen und pannonischen Klimas sowie die Auswirkungen städtischer Wärmeinseln zu erkennen. Im Zeitraum 1961–2024 wurde die mit Abstand höchste Zahl von Hitzewellentagen an den Wetterstationen Bilje (1382 Tage), Ljubljana-Bežigrad (614 Tage), Murska Sobota (504 Tage) und Novo mesto (501 Tage) registriert. In Maribor betrug die Gesamtzahl der Hit- zewellentage 394, in Postojna 232 und in Šmartno pri Slovenj Gradec 210. Der Trend zur Zunahme der Zahl von Hitzewellentagen ist in Bilje (47,4 Tage/Jahrzehnt) am stärksten, gefolgt von den Stationen Murska Sobota (35,6 Tage/Jahrzehnt), Novo mesto (34,4 Ta- ge/Jahrzehnt) und Ljubljana-Bežigrad (31,3 Tage/Jahrzehnt). Laut der Modellprognose MPI-ESM1-2-HR und dem „mittleren“ Szenario SSP370 werden die durchschnittlichen sommerlichen Höchsttemperaturen bis zum Ende des 21. Jahrhunderts voraussichtlich im pannonischen Slowenien am stärksten ansteigen, im mediterranen Slowenien etwas we- niger. Wenn sich die aktuellen Trends fortsetzen, werden beide Gebiete bis zum Ende des 21. Jahrhunderts mit mindestens zwei klimatischen Herausforderungen konfrontiert sein: immer häufigeren Dürren und zunehmend höheren Hitzebelastungen im Sommer. Den Projektionen zufolge werden die höchsten durchschnittlichen jährlichen Höchsttempera- turen im Zeitraum 2071–2100 in Koperska Brda (19,7 °C), Krška Raven (19,4 °C), Murska Raven und Goriška Brda (beide 19,1 °C), Bela Krajina (18,9 °C), Vipava-Tal (18,8 °C) und in Lendavske Gorice und Dravska Raven (beide 18,8 °C) verzeichnet. Die durchschnitt- lichen Jahreshöchsttemperaturen werden in den Julischen Alpen 13,3 °C und in den Ka- rawanken 12,8 °C betragen. Im Zeitraum zwischen 1981–2010 und 2071–2100 werden die durchschnittlichen Jahreshöchsttemperaturen in Lendavske gorice, Murska raven, Goričko und Gorjanci am stärksten (um 3,8 °C) und in den Julischen Alpen und Goriška brda am wenigsten (um 3,4 °C) ansteigen. Aus gesellschaftlicher Verantwortung sollten diese Herausforderungen und insbesondere Maßnahmen zur Verringerung ihrer negati- ven Folgen bereits heute in unsere zukünftigen Entwicklungspläne einbezogen werden.