Mosrs—_te«rb-ck (Kemčifa). Prav lepo smo obhajali 10 Ietnico kralja Aleksandra. Ob 2. ari popoldne sroo se zbrali k lepi cerkveni slovesnosti, kate-ro je opravil g. duhovni vodja Hegenkotter. Ocisal nam je pomen slaviiosti, ki se naj izraža v ljnbeani do domovine in njegovega dobrega vladarja. Nato smo se zbrali v društveni dvorani, kjer so naše slavje obiskali: g. generalni ltonzul Markovič rrr podkonzul 8 celotnim osobjem, tukajsnji g. župnik Scfieling, k. vodja Hegonkotter in bogo- slovee PpefflH, ki pctuje po X&mčiji. Uvod _' proalavi so trorile ganljrro lepe deklamsciJB, G-la-vni govor je imel g. -Vabič iz Hoc&eide. Narisal uam je domovinor, njene lepote in lj_doniilost vladarja Aleksaiidra. Po go-voru je nastccpil pev&ki zbor »Zvon« iz Hamborna z več domoljubnimi pesmi. Dobi-o se je postavil tudi orkester, katerega vodi n-aš rojak Hriberšefi. Sledili sa §e- govori: g. du_ovnega vodje I-IegenJc&tterjai, g; župnika, g. generalnega konzuia in nato je bila prečitana kralju odposslana udaiiostna. Braojavka, Ob> ko«cu proslave se je zaJivalil preds«diuk Lindifi za »bisk, kakoršnega ni pričakoval nikdo pri sedanjem bednem. stanju. kol_nije in je prosil g. geae-' ralnega kanzula za. nadaljnjo naklonjenosi G. konzul se je se je zahvalil za prisrčno m_-' aifestacijo. Naže geslo je in bo< vs^ _a vero v Boga, kralja in dom! Peraic. nad MaJ.i .Fudil sem se nadavno 'onkrai me-je v Šepofi. Lepa j§ §opo-ta in pri^ jaz_i 8o- ljudje tam, kakor že plse SToitilei. I&ta 1860:: »Doš«l sem tretjikrat v prijazno Sopoto; našrf stari kraj, pa ne starih znancev in prijateljev; tudi »tari- slovensk: jezik v teh' planinah umira.« Res je danes ž. skoro irairf, le nekaj starejšilt še zna slovensko govoriti; a- hišna im&na in priirnki pri&ajo, da so bili tukaj slOYe_ski- domovi. Materni jczik naš je tu izumrl, po čigavi krivdi, to raziskovati ni naš namen, a s-tara prijaznoat in domačnost sta ostali. Na pokoptilišču leže danes drug poleg drugega Slovenei in Nemci, ki so padli v obmejnih bojih leta 1910. Letos se> gradi nova okrajna cesta čez Krunnnbach (patok Kriva) v Sopato, ofo cesti bode napeljan državni telefon. Umestno- bi bilo padaljšanje ces"te čez mej?) ipri Dvojn«m potoku in po Bistriškem jark\i na Muto-, tako- bi s& vnovčila velikansko bogasTvo 1'esg, oli Bista^ici, ako se omili cTan«Snja sirašna gosi>odar_:a krlza. STapla. Dan radosti je bil za vso okolico, ko je prelečeno nedel'j.o ob veliki udeležbi duhovnikov, bcgoslovcev in drugih svatov prvič prL* stopil k oliaa^ju gospod Jakob Vraber in opra-: vil najsvetejšo daritev. Od zadnje nove maša je minulo celih 30 let, zato je razumljivo, da so se ta dan radovala srca tistih, ki so priliiteli na priiazno Kaplo, da pozdravijo novamašnika v svoji sredi.s Ruše. O velikanski- požaxni nesreči pri skiadiščih. ruške tovama je »Gospodar« poročal. Vodstvo tovarne popuavlja. z vso naglico uničeno skladišče. Paa&eše fi_ SU.v_ffjgi_dc_. Že cpetovano sa jg govorilo o gradnji di'_štvenega donia, kateri je- pri nas- _ ozirom na razvoj drua-tev in izobra.bo mladine neohodno potreben.. Naj pristojni žiaiteiji storijo vae potrebno,. da s« dru^tveni clom čim prej zgradL N. drernajtno zaspani! Pi-ed pai- 1.U se je pri nas ustanovil pevslti na.oški zboiv kateri nas je večkrat razveaelil s svojim petjem v cerkvi ia dx_god. Že-leli M, da _i se ta zbor zop«t peživil ter da M se niegova pesem zopet l-azlegala črez hrib ia pi_i_ — Veliko Jkispojnico smo pri nas kar najslavnejše proalavili. Iz. topičev smo »pustili nič manj kot 35 kg smod-^ niilta. Je včasih šumno veselo tudi pri Has. Sv. Marlu. pri Vuifcera«. Dn. 11. avgusta 1908 je bilo, ko je »topil gospod Anton Lajn.ie prvič pred oltaj-, da ltot novoimenovani župHik župmje Sv. M&rtina opravi najavetejšo daritev za s-v-oje aove _aplj_n»e. 25 let je minulo od takrat. Ekilga doba za vsakega, pQr sebno še za du*n»ga pastirja, ki je- kljub težavnim razmeram držal svojo župnija na ob"•1'dnvanja vredni višini. Ka-j je storil v teku 25 let za svojo župnijo, tega ne bodo omenjald na tem mestu: gospod župnik je za to daleko preakromen. To Va Bog, on sam in pa njegovi farani. Mi želimo gospodu jubilantu, da učaka še mnogo srečndh dni pri Sv. Martinu, zlaeti zdravja, da bi njegovo telo moglo biti krepka posoda čvrstega duha, ki biva v njem Še na mnoga leta! Fram. Tombola, ki jo je priredilo »Olepševalno an tujsko prometno društvo« dne 9. avgusta, se je jako dobro obnesla. Prijetna dolžnodt nas torej s*pominja, da se najlepše zahvalimo vsem blagim darovalcem mnogoterdh dobitkov, nežnim razpečevalkam kakor tudi gg. prodajalcem kart in sploh vsem, ki so nam na ta ali oni način pripomogli do sijajnega uspeha. Sv. Marjeta cb Pesnici. Prav radi bi iz našega kraja sporočili tudi kake vesele novice, žal so pa tele redke. Najžalostnejša vest je zadela dne 17. t. m. ogledno in priljubljeno hišo Rola Matije in Alojzije, posestnika v Grusovi štev. 16, kamor je ta dan prispelo brzojavno poročilo, da je 18. avgusta umrl v vojaški bolnici v Valjevem njun ljubljeni sin Ludvik, znan kot vzoren mladenič. S težkdm srcem se je 23. aprila poslovil od svojih dragih domačih ter odrinil k vojakom. To slovo je bilo težko, kakor bi sluiil, da zapušča svoj rojstni dom za vedno. Prve dni avgusta tega leta je zanj pdsal njegov prijatelj Mesarič Fraiic, da Ludvik leži bolan v bolnici in dobri starši so mu še 14. avgusta poslali 100 Din za priboljšek, tri dai pozneje pa že sprejeli grozno novioo, da je Ludvik mrtev in bo pokopan 19. avgusta. A kjer usoda se prva rodi, njej rada še često druga sledi! Tako je bilo tudi tukaj in je zares v tem slučaju ta čudna igra številk življenjske usode: Na Ludvikov rojstvni dan dne 3. t. m. je bil napaden in težko ranjen njegov oče, ki še sedaj hudo ti-pi na posledicah tega napada. In dne 19. t. m. na svoj godovni dan je bil pokopan v Valjevu njegov sin Ludvik. Sicer pa ni mnogo manjkalo in če bi ne bilo pravočasno dne 3. t. m. rešdlcev, bi bil oče ubit in v Rolejevi hiši bi zaznam.vali na Ludvikov rojstni dan prvega, iin na godovni dan drugega mrliča. Hvala Bogu, da usoda ni udarila tako kruto. Vsi prijatelji dn sosedi znajo, kako lep krščanski mir vlada v Rolejevi hiši, kako vzorna Ijubezen druži etarše in vse otroke. Zato globoko sočuvstvuje z njimi sedaj vsa občina in vsa župHija. Td pa dragi naš Ludvik počivaj v zgodnjih 21. letib. starosti že pod grudo, oh — in tako daleč od nas! Na tvoj daljnji grob polagamo vence naših vročih solzic in pobožnih molitvic: Naj ti nadomesti tvoje skrbno dobre starše in ljubeče te brate dn sestre Najvišjl _ ve&no srečnlm domom nad zvezdami! Sv. T-Ojlca v Slov. gor. Zapustil nas je te 'dni č. P. Julij Sušnik, tukajšnji samostanski vikarij ter odšel na svoje novo službeno me$to na Brezje k znani romarski cerkvi. Neymorno je deloval kot goreč govornik in voditelj Marijinih družb in ]e tako te_om šestih let prldobil srca vseh faranov. Želimo mu tudi _a novem mestu kar največ uspehov in bla g"oslova božjega v vinogradu Gospodovem. Na njegovo mesto pa ]e prišel lz Ljubljane P. Ludovlk Dovč. Želimo, da bl ee mu Slov. gor. jprikupile ter da bl se med nami vesellmi Prlekl počutil zdravega ln zadovoljn&ga, Cerje prl Slov. Blstrlcl. TukaJ je pagorela Vinlčarlja g. Ivana Keguja, vpokojenega železničarja, ki pa stanuje v Ljubljanl. Gaslloi 80 oteli hlev in gospodarsko poslopje. Ptujska gora. Dne 20. avgusta tega leta Je preminul y Ljubljani najstarejši rojak Ptul- ske gore, umirovljeni profesor g. Matej Vodušek v 93. letu starosti. Rojen je bil 10. februarja 1939 kot sin zidarja v kočici, katera pa že danes vcč ne stoji. Ker je pokojnik mlajšemu rodu že prišel popolnamo iž spomina, je izrazdl pokojnikovim preostalim svoje sožalje v imenu občine njegov najbližji rojak, g. Uavorin Žunkovič. Naj ohrani cela občina tega znamenitega rojaka in učenjaka v blagem sp.minu. ~" Ljutomer. Jožef Muršec iz Kaniže pri Št. Ilju v Slov. gor. je naložil v nedeljo dne 10. avgusta na svoj tovorni avtomobil 14 potnikov, da bi se udeležili proslave blagoslovit.ve nove motorne brizgalne v Ljutomeru. Na povratku je zdrčal avto na mokri cesti na ovinku ceste v jarek in se prevrnil. Težko ranjene so bil. tri osebe. Posestnici Kunigundi Kleicher je stisnil voz trebuh, levo nogo si je poškodovala posestnica Marija Grm iz Dobrenja pri Pesnici. Opasne notranje poškodbe je dobdla tudi žena župana in posestnika Simončiča iz Cirknice ob JMur.i. Težko avtomobilsko nesrečo je pripisati le naklučju. Sv. Križ pii Ljutomeru. Neka oseba je na potu od Starenove vasi do Sv. Jurja oi> Ščavnici izgubila večjo vsoto denarja, namreč: enega jurija in en stodinarski bankovec. PoSten najddtelj se naproša da to prinese v župnišče pri Sv. Jurju, ali kam mu je bldžje. Dobi lepo nagrado. Velenjs. Redko kedaj se zgodi, a pri nas se je, da si je obesil na vrat samomorilec Resnik Fortunat, mlinar v Kolavtarjevem mlinu 50 kg težsk kamen in se pognal tako obtežen na dno jeza, kjer je utonil. Utopljenca so komaj izvlekli iz tolmuna, ker ga je vlekel kamen vedno v globočino. Vzrok samomora še ni pojasnjen. _i. Janž prl Vel.nju. Ker nas je 1. julija zadela velika vremenska nezgoda, severni del župnije je pobila strašna toča, smo se obrnili s s prošnjami na razne strani za pomoč. Škoda se je pregledovala in preceajevala, sliaali smo tudi nekaj sočutnih besedi, a je menda kar pri tem ostalo. Od nikoder se ne proii usmiljena roka v hitro pomoč. Samo Šentandražani delajo izjemo. Od nas nenaprošeni, so začeli zbirati žito, ga nabrali tudi 600 kg in ga kar sami pripeljali, da se razdeli med tiste, ki so pomoči najbolj potreni. Tako se dela v blagor bližnjega. V imenu obdarovancem vam, vrli Šentandražani, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Bog vanl povrni in vas varuj take nesreče. Živeli vsi, ki jih hočete poanemati! Kostrivnica. (Popotni utrdnki z Boča.) Oglejmo si enkrat Boč. Z železnico se pelješ lz Rogatca do zdravilišča Rogaške Slatine, črez uro prideš peš do Kostrivnice, kjer je vznožje Boča. Ako pa prideš z juga Slovenije, te pa tudi železna kača potegne preko Celja in Grobelnega ter izstopiš na Podplatu. V Podplatu te že pozdravlja Boč ter te vabi k sebi. Po beli cesti in med bistrimi studenci, ki so pa vreld slatine, last velepoaestnika Kupnika, si lahko ugasiš žejo, da čim prej prispeš na svoj cilj — Boč. Cesta te vodl skozl Kostrlvnico, črez katero goapoduje na majhnem griču krasna cerkev. V Kostrivnici pri kapeli, pri dveh go8tilnah, so tudi dv« poti na Boč. Mt bomo krenili po de3nl. Cesta te vodi sporedno s potokom, ob cesti je opuščen slatinski vrelec. Na vreloih slatlne Je Kostrlvnlca zelo bogata. Med potjo lahko tudl opaziš v blifcini v zakotju eno najstarejših cerkva, zid, v 11. stoletju posvečeno sv. Lenartu. Do leta 1767 je blla župna cerkev. Potera te pa vodi pot. kl ie markirana od SPD vedno višje med njivami, vinogradi in bukovim gozdom. Naposled v bližini vrha je gorska planinska cerkev sv. Miklavža in restavracija. Ko se okrepčaš, pa hajd na vrh. Po zložul poti si kmalu pri planinski koči, in še nekaj korakov pa po stopnicah na stolp. Zares krasen pogled se ti nudi s stolpa, Na vzhod Hrvatska, nato Podčetrčki grad pa do Kranjske in do Maribora ter Ptuja zeleai griči z belirai cekvami. Na Boču spažnaš, da če tudi je Sloveaija najmanjša, pa jo je Bog oblagodaril, da je podanica najlepše dežela sveta. Pristava. Prostovaljno gaailno društvo v Prfstavi (občina Sv. Ema), ustanovljeno dne 21. septembra 1930 blagoslovi na daa 30. avgusta novo motorno brizgalno. Društvo izredna liitro napreduje, po zaalugi agilnega In po-: žrtvovalnega blagajnika g. Erika Suppanza in vestnega načelnika g. Debelak Josipa. Ob pri« liki blagoslovitve se vrši velika veselica na prostem s petjem in bogatim #rečolovom. Na* dajemo se obilnega obiska, posebno od do>< mačinov in prijateljev gasilcev iz sosednih občin. Vedno nam preti nevarnost požara. BoJ dimo složni v obrambi svojega imetja in zato. podpirajmo svoja gaailna društva. -w** Zidani most. Dne 16. avgusta ob 5 urf zjuV traj je uničil požar kočo delavca Boštnarja pri Sv. Petru pri Zidanem mostu. Ko so prl^ brzeli gasdlci na mesto nesreče, je ogenj že bii opravil svoj žalostni pos&l. Boštnarjeva dr_< žina je bila že dtak revna in je ostala sedaj Se brez strehe. Vldem ob Savl. Dne 17. avgusta je našel pro^ govni obhodnik Vlzjak zjutraj med čuvajniea> ma 27 in 28 pod nasipom mrtvega moškegft, v katerem so spoznali 28 letnega Martina V* dišek. Smrtno ponesrečeni je bil uslužben prl železnici kot progovni delavec ln pomožni ču^ vaj. Vodišek je v noči nadzoroval progo, uaj< brž se ni mogel ognitl nočnemu vlaku ln gai je lokomotiva zadela v glavo ter levo strat^ prsi. Revež je odletel 7 m dalefi v jarek, kjefj je obležal pri pniui mrtev. Vodišek zapuščai ženo in dva otročička. Oplotnlca—Čadram. V nedeljo dne 30. e.r* gusta priredi naše neutrudno Proav.tno društvo svojo prvo predstvavo v novi sezoni. N4 programu je petje novoizvežbanega mošk.g^ zbora, govor In Igrat »Utoplj&nca«. DruštvdL razen malih izjom, obatoja la same kmetetofe mladine. Utrujenl od celodnevnega dela, r»ds_| prlhajajo trlkrat tedensko k vajam, tudl poleijf v č_su največjega de-la. K temu Jlb naydu8j|i/ ]e zavest, da vršijo vellko delo na polju ljwj ske Izobrazbe. Vztrajno delo In 8amolzo_ra__a 9ta Jih tako izobllkovala, _a JiH ]e veaelja p^ giedatl na odru. Obenem prO8lja.viKio lo n*<. deljo blagoslovltev nova egradb". ljud»k'e pA sojilnlce, ki Jo lzvršl d.m_čl SuDnU. g. H<W njec in 301etnico obstoja naše vrlo delujoče Posojilnice. Na obe prireditvi vsi vljudno vabljeai! Oplotnica. V soboto dne 22. avgusta je strela ranetila požar pri posetniku Cencu v Čadramu. Tukaj.nje gasilno društvo je prihitelo takoj na mesto požara, toda ker je poslopje bilo leseno, se ni dalo dosti pomogati. Prizadetemu je zgorelo tudi žito, orodje in letošnji pridelki, kolikor jih je bilo pod srteho. — V nedeljo 23. avgusta je biia blagoslovljena nova mot.rna brizgalna tukajšnjega gasilnega djruštva. Kumovala je gospa dr. Lautnerjeva, Boproga gasilnega člana dr. Lautnerja. Blagoelovitev je izvršdl č. g. župnik Hohnjec, ki je imel tudi krasen jedrnat nagovor. Cela prireditev se je izvršila ob veliki udeležbi občinstva.