Naj Teč j i slovenski dnevnik v Združenih drŽavah VeUaxa vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - §7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA Hm largest Slniwiiin Da2y b the United List slovenskih delavcev v Ameriki* and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 65. — STEV. 65. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 20, i935. — SREDA, 20. MARCA 1935 VOLUME XLHL — LETNIK YT.TT7 ANGLIJA JE POSLALA NEMŠKI VLADI PROTEST Nemčija namerava utrditi Porenje PO MNENJU ANGLEŠKE VLADE JE OBVEZNA VOJAŠKA SLUŽBA NEVARNA ZA EVROPSKI MIR Hitler je pripravljen razpravljati s Simonom. — Nemčija se bo vrnila v Ligo, če zavezniki ne bodo nasprotovali prisilni vojaški službi. — Od Simonovega obiska v Berlinu sta odvisna vojna in mir. — Vojaška zveza med Nemčijo in Japonsko? LONDON, Anglija, 19. marca. — Angleška vlada je poslala v Berlin noto, v kateri protestira proti obnovitvi prisilne vojaške službe ter je obenem vprašala nemško vlado, ako je pri vsem tem obisk zunanjega ministra Sir Johna Simona dobrodošel. Nepričakovano nagel nemški odgovor zagotavlja, da Nemčija še vedno želi, da pride Simon v Berlin. V svojem odgovoru pravi nemška vlada, da je pripravljena razpravljati s Simonom o angleško francoskem predlogu. Vsled tega sta zunanji minister Simon in stotnik Anthony Eden sklenila, da v nedeljo z aeroplanom odpotujeta v Berlin na konferenco s Hitlerjem. Nemški zunanji minister baron Konštantin von Neurath je angleškemu poslaniku Sir Eric Phippsu zagotovil, da je ves nazijski program v znamenju miru. Diplomatski krogi domnevajo, da je Nemčija Angliji skrivaj obljub.ila, da se vrne v Ligo narodov, ako ji države dovolijo prisilno vojaško službo. Anglija je poslala svoj protest v dogovoru s Francijo in Italijo. Ravno tako pa je vprašala tudi vlado Združenih držav za njeno mnenje. Besedilo protesta ie bilo sestavljeno na izvanred-iii kabinetni seii in je bilo takoj sporočeno v Berlin poslaniku Phiposu. Prepis protesta je bil vroče, i tudi francoskemu in italjanskemu poslaniku v Londonu. Angleški poslanik je baronu Neurahu vročil protest ob 6 zvečer. Anglija je Nemčiji odločno povedala, da s svojim enostranskim dejanjem ogroža evropski mir. Poglavitne točke protesta so: 1. Anglija formalno protestira proti prisilni vojaški službi v Nemčiji. 2. jo je posvarila, da ta odredba še bolj vznemirja Evropo, ki se boji vojne. 3. zavezniške države z vso silo nasprotujejo takemu enostranskemu dejanju, ki je zavrglo vojaške določbe v versaillskem miru. 4. Anglija je vprašala Nemčijo glede njenega mnenja o napovedanem sestanku zunanjega ministra Simona s Hitlerjem. Od uspeha ali neuspeha Simonovega obiska v Berlinu je odvisna vojna ali mir v Evropi. Združene države niso članica Lige, toda imajo z Nemčijo posebno mirovno pogodbo, ki vsebuje sli-čne vojaške določbe kot versaillski mir. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 19. marca. — Obnovitev prisilne vojaške službe v Nemčiji je madžarska javnost pozdravila z velikim zadovoljstvom, dasi se časopisje vzdrži vsake kritike. Državni uradniki nočejo povedati svojega mnenja. List "Pester Lloyd" pravi, da je versaillska mirovna pogodba za Nemčijo krivična in je imela j Black Hills v Soutli Dakoti. prav, da jo je zavrgla. i Vihar je zahteval tri človeške žrtve, je poškodoval poljske ROOSEVELT ZA KOMPROMIS GLEDE B0NUSA Izdal je svarilo na narodove zastopnike. — Izplačilo veterans k e g a bonusa bo vetiral. Washington, D. C., 19. marca. — Vsaka postava, ki hi določala, da zvezna vlada izplača Junius veteranom svetovne vojne, mora računati na veto predsednika Roosevelta. Predsednik je o tem obvestil kongres, vsled česar voditelji vladi naklonjene večine upajo, da l>o slednjič prišlo do kakega kompromisa. Odbor za dnevni red, ki določa potek debat in konečno glasovanje,, skuša doseči, da pridejo kompromisni predlogi čim prej na dnevni red. Razni kon grešnik i so že sestavili svoje kompromisne predloge, največ upanja, da bo sprejet, pa ima -predlog senatorja Ty-dingsa, ki predlaga, da se veteranom bonus ne izplača v gotovini, temveč v zadolžnicah aH bond ill, katere je mogoče prodati in za katere zvezna vlada jamči izplačilo do gotovega časa. Predsednik senatnega finančnega odbora senator Harrison je obiskal predsednika v Beli hiši in je pozneje rekel, da bo predsednik vetiral Pattma-nov in Vinsonov predolg. Pattman predlaga, da vlada veteranom izplača 2 milijona dolarjev v novo tiskanih bankovcih, medtem ko predlaga Vinson, da se izplača ista vsota, toda ne v novem denarju, temveč, da si vlada to vsoto iz-]>osodi pri bankirjih. Vinson more pri tem računati na podporo Ameriške Legije, čije predsednik je bankir iz San Francisco, Frank Belgramo, ki pravi, da imajo banke pravico imeti pri vladnem posojilu kak dobiček v obliki obresti. Vlada podpira Tvdingsovo predlogo, ki zahteva, da se veteranom za vsakih $1000 izdajo bond i, ki bi sedaj predstavljali vrednost okoli $798, ki pa bi do leta 1935 z obrest-mo vred bili vredni $1000. S tem pa bi banke mogle pokupiti te bonde po dnevni ceni in bi preostanek v desetih letih spravile kot dobiček. OBA INSULLA STA SVOBODNA Zadnja obtožba države je bila pobita. — Martin Insull bo deportiran v Kanado. Chicago, IL, 19. marca. — Roko v roki sta lira ta Samuel in Martin Insull korakala iz kriminalnega sodišča, ko je bila opuščena proti njima zadnja obtožnica zaradi poneverbe ter sodnik Cornelius J. Harrington pri tej priložnosti dal moralni nauk, ne z ozirom na brata IusulI, temveč z ozirom na državo. Ko je odpustil oba obtoženca, katerih finančno poslovanje in eeli proces odkriva lepo poglavje ameriških financ, je sodnik priporočil za državo Illinois postavo, ki bi vsaki korporaciiji zabra-njevala posojati denar njenim uradnikom in ravnateljem. Pomožni državni pravdnik John 0'Hara je javno priznal, da je država nesla v boj najboljše dokaze, ko sta bila oba brata obdolžena poneverbe, toda vsi dokazi niso zalegli. O'Hara je tudi rekel, tla se tudi uadaljne obtožbe, proti njima ne bodo obnesle, vsled česar je predlagal, da jih sodišče zavrže. Za Martina Insulla je sedaj zadeva končana. Ker pa ni ameriški državljan, bo deportiran v Kanado, in je rekel, da si bo tam poiskal kako službo. Proti Samuelu pa ima država še eno tožbo zaradi kršenja postave o bankerotu. Toda tudi ta obtožba bo najbrže opuščena, navzlic tejnu pa 75 let stari Samuel Insull tega ni gotov, kajti rekel je: 1 'Ne vem, ako so vse moje skrbi že končane". Pri vsem tem pa je Samuel izgledal mnogo bolj zadovoljen, kot Martin, ko sta skupno odšla iz sodišča. PEŠČENI DEŽNA ZAPADU Kansas City, Mo., 18. marca. Peščeni vihar, sličen viharjem lanskega poletja, je prihrumel iz doline reke Rio Grande do LONDON, Anglija, 19. marca. — "Daily Express pravi, da je radio postaja v Moskvi nazna-nla, da je sovjetska vlada mnenja, da bo Nemčija sklenila z Japonsko vojaško zvezo. Vsled tega bo v kratkem sel bivši japonski vojni minister general Sadao Araki v Berlin, kjer bo z nemškimi državniki razpravljal o pogojih take pogodbe. pridelke in napravil več milijonov škode. Vsled tega viharja je bilo prizadetih deset držav, največ pa je trpel zapadni Kansas. V Goodland, Kaus. je ob 3 popolne nastala popolna'tema in poulične svetilke je bilo mogoče videti le na ^razdaljo 50 cev- OBLETNICA PREDSEDNIKO VE POROKE Washington, D. G., 18. marca. — Predsednik Roosevelt in njegova soproga sta obhajala 30- obletnico svoje poroke s piknikom in večerjo v ožjem krogu svoje družine. Predsednik, njegova soproga, njuna hči Anna Boettiger in njen mož John Boettiger so zgodaj zjutraj jahali ob reki Potomac. Ko so se vrnili v Belo hišo, so se odpravili na nepoznan kraj v gozdu na družinski piknik. Taki 'izleti so za predsednika ob nedeljah običajni. Zvečer je prišel k predsedniku na obisk njegov strie F. A. Delano s soprogo. Za večerjo so imeli navadni jajčji pod-met na srebrnih krožnikih, katere sta dobila pred 30 leti kot poromih dar. Ijev. Vihar, ki je divjal tri dni, je uničil ve£ tisoč akrov zimske posetve in je na mnogih krajih mlado žito odnesel. FISHEVA PISMA PRED SODIŠČEM Njegova pisma niso za ženska ušesa. — Ženske so morale zapustiti sodnijsko dvorano. . White Plains, N. Y., 19. marca. — V procesu proti G5 let staremu Albertu II. Fish, ki j«« priznal, da je umoril 10 let staro (Jraee Budd, bo zagovomi-štvo jMivabil^ š«» več prič iz njegovega sorodstva, da dokažejo, da je Fish blazen. Včerajšnji dan obravnave je bil izpolnjen samo s takim pričevanjem. Kot priče so nastopile dve njegovi hčeri in ena pastorka, ki je stara šele 17 let. Vse so izpovedale, da jim je Fish pisal nedostojna pisma. Njegova hči Mrs. Gertrude de Marco iz Astorije je izpovedala, da je v decembru 1930, ko se je njen oče nahajal v opazovalnem oddelku v Bellevue bolnišnici v Xew Yorku, rekla zdravnikom, da na njem ni o-] »azila ničesar nenavadnega. Xa razpravo so prišla tudi Fi-sliova pisma, katera je jkj u-maru pisal svoji hčeri in tudi drugim osebam. Vsa ta pisma pa imajo zelo čudno vsebino. Navzočim poslušalkam je sodnik .naročil, da zapuste sodnijsko dvorano, dokler so bila brana. To so pisma, katera je Fish pisal Mrs. Grace F. Shaw iz Litle Neck, L. I., kjer je vodila hišo za oslabele ljudi. Na neko njeno objavo v časopisu ji je Fisli večkrat pisal pod različnimi imeni. V njih pa je Fisli stavil čudne spolne zahteve in je tudi Mrs. Shaw stavil poročno ponudbo. Nato je Mrs. Shaw naznanila list, ki je objavil njen oglas in poštne oblasti so pričele s preiskavo. Mrs. II. Karisen iz Brook-lvna je izpovedala, da so leta 1927 Fisli in njegova dva sinova Eugen in Robert pri njej nekaj časa stanovali. Toda Fi-slia je pognala iz hiše, ker ji je pod vratmi potisnil v njeno sobo tri nespodobna pisma. V njegovi sobi je tudi našla z žeblji okovano in s krvjo o-škropljemo desko. Druge priče so pričale, da se je Fish posluževal take deske, "a se je ž njo bičal. Mary Nicliolys, stara 17 let, iz Barlett, O., je izpovedala, da je Fisli leta 1930 poročil njeno mater. Že dva dni zatem pa se je samo v spodnji obleki pokazal otrokom, ki so ga pregnali z desko. Jedel je surova jajca in surovo meso ter si je pod nohte potiskal bučke. Glavni zdravnik v bolnišnici v White Plains, dr. Kelly je rekel, da so X-žarki pokazali, da ima Fish v svojem telesu 29 1*ck, in »nekatere že mnoga let. SOVJETSKA TRGOVINA Z AMERIKO Sovjetska vlada hoče kupiti veliko množino blaga v Združenih državah.— Trgovina med obema državama j e skoro zastala. Advertise in 'Glas Naroda* NE SAMO NA KOPNEM, TUDI NA MORJU BO POVEČALA SVOJO SILO BERLIN, Nemčija, I 9. marca. — Prisilna vojaška služba, ki jo je v soboto proklamiral nemški vojni minister, bo uveljavljena dne I. septembra. Najprej bo poklican pod zastavo letnik 1914. Za krajšo službeno dobo bodo sprejemali tudi prostovoljce med 21. in 35. letom. Na ta način bo Nemčiji že v bližnji bodočnosti mogoče izginiti svoje kadre z že vsaj deloma izvežbanimi možmi, vsled česar bo za slučaj potro-be lahko poslala na fronto nad milijon vojakov. V to število ni všteta milica narodno-socijalistične stranke. Iz zanesljivega vira se je izvedelo. da bo nemška vlada razširila prisilno vojaško službo tudi na mornarico in zrako-plovstvo. Tujezemski poslaniki in mornariški atašeji sklepajo iz tega. da bo Nemčija začela ne-jmudoma graditi novo brodov- je- Kakor prej, tudi sedaj zatr-jejo v obrambnem ministrstvu, da ne vedo, kako velik bo reicliswehr, ko bo izpreme-njen v armado s splošno obveznostjo. Nekateri sodijo, da bo štel 325,000 mož. Nemško letalstvo je na višku razvoja. V par dneh je mogoče vsa potniška letala izpre-meniti v vojna letala in jih o-p remi t i z bombami. Tudi večino nemških tovarn je mogoče izpremeniti v tovarne za izdelovanje orožja, mu-nicije in strupenih plinov. Z uvedbo prisilne službe jo bil zadan močan udarec versaillski mirovni pogodbi. Drugi udarec, ki bo v kratkem sledil, bo pa utrjevanje Porenja. Soglasno z mirovno pogodbo, Nemčija nima pravice utrditi ozemlja, ki meji na Ren. Podžgala jo je pa izjava zastopnika angleške vlade, ki je rekel, da smatra Anglija reko Ren za svojo vzhodno mejo. Moskva, Rusija, 19. marca. Pod naslovom *4 Trgovska politika Združenih držav7' prinaša list * 'Za Industrializacijo" zanimiv in značilen čla-i nek. Urednik tega lista je član političnega biroa G. K. Ordžo-nikidze, ožji Stalinov rojak iz Gjorgje v Južni Rusiji. Najvažnejša točka se nahaja v zadnjem odstavku in se glasi: "Pod obstoječimi okolščina-mi ni posebnega povoda, zakaj ne bi bila med Združenimi državami in U. S. S. R. sklenjena trgovska pogodba, ki bi, četudi samo deloma, prispevala k zadovoljivim razmeram za razvoj trgovine med obema državama'. Članek je vseskozi pisan zelo previdno, toda je natančno pojasnil ameriško trgovsko politiko. Članek pravi, da je smer ameriške trgovske politike določila postava, ki daje predsedniku pravico sklepati s tujimi državami posebne trgovske pobodbe. Do sedaj so bile take pogodbe ponudene 15 državam, največ državam Osrednje in Južne Amerike, sklenjene pa so bile pogodbe z Brazilijo in Belgijo. - Članek nudi natančen pregled ameriške trgovske politike po svetovni vojni in kaže na Hawley-Smuttovo carinsko postavo iz leta 1930, ki izključuje skoro vse tuje blago z ameriškega trga, in na zahtevo wash ign tonske vlade, da mora biti tuji vojni dolg plačan. "Seveda more biti dolg plačan samo v blagu", pravi članek, "in če Združene države odklanjajo blago, kako morejo biti dolgovi plačani V1 Po urednikovem mnenju bodo Združene države razdelile države v tri skupine: 1. v skupino, s katero so že sklenile trgovske pogodbe, 2. s katero se vrše pogajanja in v 3. v skupino, s katerimi ni nikakih pogodb. Članek ne vprašuje, v katero skupino so Združene države postavile Rusijo ter pri tem SMRTNA KOSA V Obrežu pri Dobovem je umrl rojak Joe Ovetkovič, ki je bil dobro znan starejšim newyorškim Slovencem. — V Brooklynu je bil eden prvih slovenskih naseljencev, vsepovsod priljubljen in obče spoštovan. Pred petnajstimi leti se je podal v domovino. Star je bil 78 let. V Ameriki zapušča sinove Toneta, Johna in Franka. katerim izrekamo iskreno sožalje. navaja Belgijo, ki je naznani* la, da ne plača vojnega dolga in ga tudi ne misli plačati, vendar pa imajo Združene države ž njo trgovsko pogodbo. Zato vpraša proti koncu: "Zakaj ne b^ Združene države sklenile trgovske pogodbe* tudi z U. S. S R.t" NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 20, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Naroda ' dfcfceaiOKi Fnbumtd bj SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Ij. Boned ik, Treas. Place of boatneaa of the corporation and adt'recuea of above officera: 116 W. 18th street, Boroogh of Manhattan,_New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) leaned Every Pay Except Snndayn and Holiday« la eolo leto telja oa Ameriko la SMUUIUv •§ m a a o«a a a a-a a a a u... ffl.00 Calpoi lota....................9&00 Ce «etrt leta..................$UBO Za New York aa oelo leto......$7.00 Za pol Za lnoseautTo aa oelo leto...... $7.00 S£a pol leta .... .••••.••■■•••a Snbacrlption Yearly $6.00 Advertisement on Agreement _"CH«« Naroda" iahaja vaakl dan lavaemii nedelj la praanlkov,_ Dopisi brc* podpisa In osebnosti ae ne priobčujejo. Denar na) se blagovoU yOMtjntl po Money Oroer. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae ~ ti*m tudi pieJSnJe MyaliSSe naznani, da hitreje najdemo naalovnlka. t -GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Telephone: CHelits S—38'« I. VOJNA NEVARNOST Vojna je blizu. To je precej jasno razvidno iz zadnje kretnje Hitlerjeve Nemčije, ki je zavrela verssullsko po-iro in (MrecLila prisilno vojaško slitzho. Velika Britanija. Fraueija. Italija in Rusija se ž< precej rasa pripravljajo na vojno. Odkar je Nemčija storila usotlepolui korak, se pripravljajo še z večjo vneino V pošte vatli je treba, da ne pa *je napotilo Nemčijo, ki je doslej tajno oboro-zevala. da je hinavskim zaveznikom jasno in odkrito pojasnila svoje namene in načrte. ŽaJ. »d;a se je ta neizogibni razvoj završil bas v času. k<> načeluje Nemčiji Hitler s svojimi pajdaši. Hitler in njegovo vlado sta proizvedla Francija in Anglija. Svetovni javnosti je mi iabero, ko»a naj določa za zaščitnieo mirit: Anglijo in Francija ali Nemčijo. Za Nemčijo se je težko odločiti; nekakšen šepav patent za ohranitev miru imata <še vedno prvi dve. Proti Hitlerjevim vojaškim načrtom so zavezniki ztfraHlili barikado, ki pa ni posebno močna. Pomisliti je trriba, da Anglija- sovraži Rusijo. Hitler ve, da bi storil samomor, če bi se zalenel proti angleško-francosko-italijanski zvezi. Vsledtega se obrača proti Vzhodu kot se je obračail kajzer pred njim- Njegovi pogledi so na merjeni proti Rusiji. Polovico Poljske je že pridobil zase. Ako bi ra^Jrl poljsko-angleško prijateljstvo, potrebuje le še dveh faktorjev, ki bi mu omogočila zmago. Mogoče bi vstala Angldja neutralna, ako bi udaril proti Rusiji; mogoče ibi mu pomagali »Japonci, če bi se spopadel z Rusijo. Franeosko-ruski sporazum, ki je bil pred kratkim velja vi j en, je zaenkrat največja opora evropskega miru. Ako vsled strahu pred Hitlerjem preneha Anglija sovražiti Rusijo, se bo Rusiji, Angliji in Franciji posrečilo zadržati Nemčijo. Amerika je sicer priznala Rusijo, tdfla prijateljske vezi mod njima so se v zadnjem času precej zrahljale. To je navdalo Japonsko in Nemčijo z večjo bojaželjnostjo. Združene dišave morajo odločno poudariti svoje stališče, (d'a ne bodo nikogar niiti posredno niti neposredno navajale k vojni z Rusijo. Se predno napoči usodepohii trenutek, mora Amerika jasno in odločno pokazati, da noče vojne. Strašna nesreča na postaji v Ttujn. 1. marca popoldne se je oh pol 5 pripetila na kolodvoru Ptuju strahovita nesreča, ki je razburila vse mesto. Tor no ob pol 5, k<» j«' privozil tovorni vlak iz ('a k ovca na ptujsko postajo, je kot običajno skočil Av.mist Zore z vagona, še predno se je vlak ponolnoma ustavil. Pri skoku pa se mu je. zapletla suknja za kljuko na vratih ter je obvisel v zraku. Nekaj trenutkov se je obupno trudil, da bi s«1 oprostil, pri tem pa je padel med vagone na tračnice ter prišel pod kolesje. Strojevodja je sicer vlak ustavil že po nekaj metrih, toda medtem se je že zgodila strašna nesreča. Zorcu so kolesa vlaka odrezala in zdrobila glavo, odrezala roke in razpolovila ostalo telo. Izpod vagona so potem pobrali razkoma-■ lanc kose njegovega trupla ter položili v krsto. Na kraj nesreče je prišla komisija, ki je u-i goto vila. da je nesrečo povzro- Nesreča slepega berača. IV dni se je v Budiiii pri Ptuju zgodila pretresljiva nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeško življenje. Po glavni cesti v Budi ni je korakal 39. letni berač Jožef Pire, doma SeAovoga pri Rajhenburgu proti Ptuju. Ker je popolnoma slep, ga je stalno spremljal velik volčji ples, ki jo bil privezan z vrvico za slepčevo roko. Za slepcem je v istem hipu privozil dvoprežni voz, last borl-ske grašeine, in za vozil narav nost v korakajočo dvojico. Videč pretečo nevarnost, se je pes odtrgal 111 odskočil vstran ter se tako rešil, medtem ko so slepca konji podrli na tla in je prišel pod drveči voz. Dobil je nevarne poškodbe po edem telesu in so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Zvesta žival pa se na noben način ni hotela ločiti od svojega gospodarja. Volčjak je tekel v bolnišnico za svojim gospodar-{jem in se ni hotel odstraniti; zaprli so ga v klet, kjer pa je VELIKA ZALOGA VEL IKONOCNUHf RAZGLEDNIC S SLOVENSKIM ALI A N G L E S K I M V OS C11 LOM Sf o renske razf/leduicc .so delo naših priznanih umetnikov. Peter Zgaga 40 centov ducat GLAS NARODA" 21 (i W. 18th Street New York čil zgolj slučaj. Zaviraei "l»i-Itako tulil in cvilil, vedno drži starih pustnih o-bičajev in se jireobleče za pust v maškare. Tako je bilo v Pnh-lji, kjer je hodila po vasi skupina v šeme preoblečenih fantov. Veselo pustno razpoloženje pa je naenkrat dobilo žalosten konec. Med pustnimi še-mami je nastal radi neke obleke prepir in prerivanje. Naenkrat se je za blisk nil v zraku nož in 24-letni posestnikov sin Janez Ilrovat iz Pulilje je presunljivo zakričal. Rezilo se mu je zasadilo v vrat in mu prerezalo odvodnico. V curkih je brizgala kri iz rane in fantu je naglo odtekalo življenje. Po nekaj trenutkih se je fant zgrudil ter izkrvavel, še predno so prihiteli ptujski reševalci na avtomobilu, ki so jili poklicali na pomoč. Ubijalec, ki je zadal Hrovatu smrtno rano, je pobegnil ter ga išečjo orožniki. Dogodek je v vsej ptujski okolici povzročil veliko razburjenje. VABILO NA VESELICO S POJEDINO! {. {<11 UUil IIIHMMBIM—iOMMlllI IbjBBBfliilBBiCSaBlfl^fi'PgC SLOVENSKI DOM, Inc., na 36 Danube Street, Little Falls, N. Y. PltlRKDI VESELICO S POJEDINO V SOBOTO ŽVEČER, 30. MARCA 1935 NA KATERO I LKDNO VABI VSE TUKAJŠNJE SLOVENNCE KOT TUDI ONE IZ BUIŽNJIH NASELBIN, DA SE GOTOVO UDELEŽE TE PRIREDITVE. PIJAČ« IN JE8TVIX BO DOVOLJ NA RAZPOLAGO IGRAL BO TUKAJŠNJI ORKESTER Vstopnina x» odrasle 50r. za otroke do 14. leta pa 35 centov. Začetek ob ft. tiri rvečor. — Za obilno postrežbo lx> skrbel odbor. NA SVIDENJE! Frank Masle . roke poštenega najditelja, ki mil vest ne bo dopuščala, da bi obdržal tuje imetje. Nevarna otroška igra. l*o vsej Humi se še vedno mnogo govori o roparskem limoni Franca Drejerja, zaradi katerega sta bila obsojena na smrt cigana (»igo in Hajko Petrovič. Te roparske dogodivščine so porabili otroci za igro. Kden je prevzel vlogo umor-jenca, druga dva sta predstavljala roparska morilca, ostali pa orožnike, sodnike in rablja. Dečka, ki je igral uniorjenca, sicer niso ubili, pač pa so ga zakopali v slamo, kjer bi se bil 'kmalu zadušil. Še hujše pa je bilo pri onem dejanju nevarne igre, ki je predstavljala obese-nje obeh razbojnikov. Dečki so igro uprizarjali s toliko vnemo. da se je klop res prevrnila Waymart, Pa. (lotovo se bo čitateljem čudno zdelo, kdo hi pisal dopis od tukaj, ker tukaj ni Slovencev in tudi jaz bolj slišim k forest-eitškim Slovencem, čeravno se nahaja moja farma v bližini Waymart. Posebno rad čitam v priljubljenemu (ilas Naroda dopiše, v katerih rojaki poročajo vesele in žalostne novice in opisujejo delavske razmere, katere pa so na žalost vedno slabe, če ne slabše. Marsikdo misli, da mi far-nierji teh razmer toliko ne občutimo kakor oni po mestih, resnica ja je, da če v mestu ne delajo, tudi mi ne moremo prodati svojih pridelkov, zato tudi težko čakamo boljših časov. Čeravno sem že čital urednikov opomin, da vabila in zahvale ne spadajo v dopise, vendar se pa upam kot dolgoletni naročnik lista, vzeti ito-le priložnost. da se javno zahvalim v mojem in ženinem imenu najinim številnim prijateljem, ki so nama <>b času rojstva najinega sina. toliko pomagali na en ali drug način, poleg tega pa še dali toliko daril. Posebno morava omeniti Mrs. Rozo Market, Polono KobilŠek in Mary Pristavec. Vsem skupaj še enkrat prav iskrena hvala. Vam vedno hvaležna Joseph in Cecilija Fršič. «irja Krajnca. marca, ki je in sta obsojenca obvisela. Deč-prišel Krajnc s kupčije, sta se z ženo ustavila v gostilni Dimnik. Po 7 zvečer sta se napotila proti domu v Št. llj. Krajn-čeva žena je nesla preko roke možev površnik, v katerem je bila denarnica s 33.000 Din. Pri tem pa je med potjo denarnica zdrknila neopazen o iz površnika. Šele »loma sta opazila zakonca izgubo ter takoj odhitela iskat izgubljeni denar. Vse iskanje pa je bilo zaman. Krajnc je nato obvestil orožnike, ki s«) poizvedovali, naslednjega dne pa je prišel iz Maribora še detektiv. Vendar pa je malo upanja, da bi oškodovanec prišel do denarja, če ni slučajno prišla denarnica v Zoper revmatične bolečine zahtevajte s ve tov no s lavni AtfCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Expeller vedno prežene bolečine ki so se prestrašeni razbežali, na njihov krik pa je Še k sreči pravočasno pritekla mati enega igralca, ki je prerezala vrvici in oba otroka rešila smrti. Tudi dečku, ki je bil zakopan v slamo, je moral priti na pomoč zdravnik, ki mu je šele z umetnim dihamjein vrnil za- VJ'St. Leto dni bo sedel 2laea. Kaja in |/ijaea pa staneta denar. Veš kaj, prijatelj! Malo ceneje stanovanje najemi, ni kar ne pij in tudi v vseli dni-,yrili ozirih se moraš omejiti, pa Jm>> laliko živel brez moje hee-re. * Znameniti francoski ]>olitik Aristide Briand j<- I»i I znan |>«» svoji izretlui duhovitosti. Nekoč je obiskal umetniško razstavo in obstal pred sliko, ki je predstavljala dve ži*ni v objemu. — Ekselenca. — mu j<* ]io-jasnil slikar, — nn tej sliki vidite dve ženi, ki se objemata. To je samo prispodoba. V resnici sta ti d ve ženi *1 Resnica in Pravica". — Razumem, razumem, — je odgovoril Briand. — Nič čudnega ni, da se siroti tako objemata, ko se tako redkokdaj srečata! * Rasi I Ziiharov j»- nekoč še kot začetnik v oboroževalni stroki obiskal ministra neke il. Zaharovn pa je iz hvaležnosti dal naročilo za več milijonov. ? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE € A SE DANES "G LAS NAROD A'" NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 20, 1935 THE LARGEST SLO VEHE DAILY in V. B. ML U. J. MAGOG: Horace Chanter se je prebudil, (xlgmil je cxlejn, s«»o sobi. — Ah, kako glupo j«* 1o živ-Ijenje! — jo vzdilmil in s<* ]>o-piasknl y.n us«'si. (rodilo s<* inn jc pravzaprav čisto dobro v skromni hotelski votlo v umivalniku in > prazničnim solncem, ki je lilo zlat«1 žarke v sobo. Skozi o-kno jo dišalo iz vasi po staji, telički so mukali, ;i tam dales-so 1« i i -11 gorski grebeni in košček ja-nega neba. Ril j«■ To jo najbrž pomenilo, da je napravil prejšnji dan kako glu ]»ost. Poklicni >i je v spomin vso dogodke prejšnjega dne. — Kaj vraga nii je prišlo na misel, da sem jo poljubil! I>a lii liila vsaj lepa! (iovoril je z ma«!ame Kst<*!e I »neon, ki je bila tudi na po-čilnieah v istem hotelu s svojim možem in še nekateri Pa-rižani. Rože, kaj v-o prebavi človek, če se giblje na svežem zraku! Madame Diieou, suha eruolaska, doloma že odevela, je bila edina zakuska, s katero je mogel H o rac v tej puščavi računati. Zdelo se nmi je, da bi ■bila tudi ona zadovoljna z njim. in tako so je zgodilo, kar se je skorajda moralo zgoditi, kar mu je pa šlo zdaj za kožo. Prejšnji večer jo prišel v je-iSilnieo prvi i*n naključje je naneslo, da je obstal v njeni ne posrwlni bližini. Obema je močno utripalo srce. Xe da bi vedel, kako in kdaj, je naglo ovil roko okrog vitkega pasu ma-dmne Estele v pestri dekliški obleki in i njegove ustnice so se kar same približale njene mu, po britju rdečkastemu vratu, odkoder so zlezle na iistni-« e, polne nlečila. V tem je začni il poi 1 mladi mož najraje izognil povabilu na piknik. Toda madarnc mu .m prigovarjala vpričo v-c družbe tako, da ni mogel odkloniti povabila. Obsodil >e je na smrt. <) tem je bil trdiio pre pričali. Dueou nmje poveril košaro > šampanjcem. Izročil mu jo jo in se tako čmlno nasmehnil, tem j" pričal smehljaj ljubosumnega moža, ko je izročil IIoraču koša ro. Muko obsojencev so povečajo s tem, »la morajo nesti na mori šče mori hi o orodje. Takemu barbarstvu se je fant energično zoper-tavil. — X«1 bom pil... Sicer pa povem to vsem, — je sklonil sam pri sebi. Toda takoj so prišli pomisleki proti takim varnostnim ukrepom. Ljubosumni mož bi ga utegnil upro-pastiti na ta način, da bi ga pozval, naj pije na zdravje vse družb«v Madame jo dejala, da je za-trupijena samo ena ste- klenica. Na drugi strani pa ne kaže izjaviti vpričo vseh, da snuje ljubosumni mož zločinsko naklepe. Kajti to bi pomenilo haš viteško. Treba si je bilo izmisliti kaj drugega. — Da bi vsaj mogel zastrup l.jeno steklenico kam vtakniti. Toda kako jo .spoznati! Njegovo življenje je viselo na nitki Vos prepoten od strahu in naporne hoje po strmem hrib i si je H orač zaman belil glavo, kako bi odnesel zdravo kožo. Kar mu je šinila v glavo pametna misel. — Bh, kako som neumen! Saj položaj ni tako brezupen kakor bi človek mislil. Zadržal je korak, da bi tea vsa družba prehitela, potem je pa spustil košaro na tla. Za-trkljala se je po hribu, steklenic«' so se razbijale ob kamenje in šampanjec so jo b.i razlival po tleli. — Neroda!... Naš šampti njce! Horace je znal imenitno Miniti obup. Prav nič ga ni motilo, da so se mu smejali, češ, neroda. košaro no zna držati v rokah. — Nihče iie bo pil zastrupljenega šampanjca! Rešen sem! — jo pomislil fant, stojo«* pred Dueou. ki je prisopihal za njim ves rdeč od jeze. — Za tristo frankov ga je bilo! Za tristo frankov! — je kričal na ves «rlas, da bi vsi sli-šali. — Razume se. da bom škodo povrnil, — jo jecljal fant in razmišljal sam pri sebi. — To ni drago. (V odnesem peto, sem si rešil življenje in pretvezo imamo tudi, da izginem od tod z večernim vlakom. To je pač vredno tri-to frankov. — V splošnem je nam napravil ta mladi tepec veliko u-siugo, — je dejal Dueou. —-1'ljudnosti j«* bilo zadoščeno — na njegov račun. Kaj moreni za to, da se jo zemlja, napila šampanjca! Toda kako si mogla uganiti, da razbije steklenice PESTRI SVET Psi kot čuvaji ali govedo in konji kot. vprežne živali, to so skoraj vsi resni "poklici'', ki jih je Evropejec namenil svojim štiri ali munjuogntim živfllfikiui spremljevalce«!. Ro-Ije se nii le stvari razumejo v eksotionih deželah. VELIKO ZADOVOLJSTVO JE ZAVLAD ALO V ANGLIJI posehno v finančnih krogih, ko je ameriško najvišje zvezno sodišče odobrilo vladno va-lutuo politiko. Na sliki vidite prizor pred borzo. Na londonski borzi že od leta 1929 ni bilo takega navala. V Siamu srečaš na pr. na stotine opic, ki so jih zdresi-rali za preizkušnje pristnosti ali nepristnosti novcev. Na ti gib, v malih bankah, baza rili, menjalnicah vidiš jwleg blagajnika opice ki vgrizuejo v vsak novec, ki jim ga dado. Vzrok je preprost. V Siamu kroži nešteto ponarejenih zlatnikov in srebrnikov. Ce ostavi ugriz živali v novcu sled, potem je ta gotovo ponarejen in le v nasprotnem primeru ga sprejmejo. Menjalci so večino ma stari, nimajo zob ali pa si jih nočejo kvariti. (>pic*e si za takšno reč pripravnejše. Čudne živalske čuvaje imajo na .fa]muskem: čričke. V vsaki bambusovi hiši čirička-jo neprestano v svojih malih kletkah. Če pa pride v hišo ponoči kakšen nepovabljen gost in zaškripa pod, živalic«* takoj utihnejo. .Japonci so njih petin Še v spanju tako navajeni, da jih ta nenadna — tišina pr«»-bu
  • db<*"" j«> pri nas odpravil že zgodnji novi v«-k, na Madagaskarju pa jih p«> znajo še danes. V bližini glavnega mesta Tananarive je jezerce. v katerem mrgoli "svetih" krokodilov. Nihče jim nt* Šme storiti žalega, toda navzlic vsem strogim odre«lbam oblasti se dogaja vodno znova, da postanejo t«1 živali izvrševalke '*pravice**. IV imajo domačini kakšnega svojega rojaka na sumu. da j«' **toril nekaj slalx*-ga, mora svojo nedolžnost dokazati s tem, «lili raztržejo in pozobljejo, je bil pač kriv. K«' pred kratkim se je zgodil«), da je takšen nesrečnik postal žrtev požrešnih kn-ščarjev in pet domačinov se mora pred sodniki zagovarjati zavoljo umora. VLADARJI NASE DOBE V Kvropi se j«* število vla-4 let, na Balkanu -kralji mladi Peter 11. v Jugoslaviji, Karel II. v Rnmuniji Boris III. v Bolgariji in na albanskem prestolu kralj Zogu. V zadnjih dvajsetih letih so izgubile kronane glave štiri evropske države: Nemčija, Avstrija, Rusija in Španija; v Aziji pa Kitajska. Nastala je pa nova monarhija v državi Mandžukuo, kjer vlada bivši kitajski vladar Kang Teh. V ostali Aziji obstojajo še vedno monarhije na Japonskem — cesar Hirohito, v Afganistanu vladar Mohamed Nadir Klian, v Perziji pa šah Mirza -Reza Pahiavi. Tem lahko prištejemo še kralja Monivanga v Kam-bodži in Bao Dela v Annamu, ki imata v francoski Indokini gotove pravice. V Afriki sta samo dva vladarja: egiptski kralj Fuad in »besrnski ra< Taffari. Amerika pa vladarjev sploh nima. PREKLIC. S tem izjavljam, da ni r e s-n i č n o, česar sem obdolžil rojaka Metoda Končana. KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. in Poučni Spisi INTERPRETER. — Cena .............. in za oii**, ki so nem- 1.10 Ridgewood, N. Y.! 1.M 1.2.» 1.29 AHX'8 NEW AMERICAN Trda vez. 27!» strani, lena knjiga za Neme«' seine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal K«-v. .!. .M. Trunk. ««z:iuu. Cena ................ BIKSKA VOJSKA. !IT> strani. «Vna .......... BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 1M sir. Cena RONTON. 2si» strani. Cena .................... Knjiga o lei»eui vedenju. <>rj«'ii in in idila-eeiiju v zartolmeni življrnjn. ISOllOČI DRŽAVLJANI naj naroee knjižim — ' 'How to iMM-tHiie a ril i/en of the I'nited Staten**. Cena .......................... BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 7.1 struni. «v..u ____ BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal strani. Cena .................. opisi važuili kužnih ImU-zni z nav<«lilt zji ii>-l:lr:uii. »Viui V knjigi je HI .-lik in i-n /i-niijrviil. Z^«mJ<.vina in pri | n »v« lke <• naravnem «-u>lu. kakršnih j«- le malo na svetu. DENAR. Spisal «lr. Kari Knjrlii. strani. Cena ........................ lH*narni pmhh'Ui ji- »'io v.aph't«-n in težHvi-n in ni iijii«iii*i' storiti \-akinutlr jasue:?a. 1'istilelj. ki znan eeški ii;iriNlno-^«»s|H*l:ir--ki striikovnjnk. j«- raz-tril svoje tlel«» t;ik«. »la hi i služilo slehernemu k«»t orientaeui spi« «» (leuarju. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Spisal Kranju lm- lar. S slikami. iTTs. strsini. (Vna .......... DOMAČI VRT. Spisal M. lluiu<>k. ~S'A str. Celin Splošno vrtnarstvo: jK»s»»lun» vrtnarstvo: iluu ilrevje; kakti vrl kra-iiuo: navpis hožjinstev. v katera so verovali stari Grki. IZ TAJNOSTI PRIRODE. strani. Cena ____ I'oljmllii spisi o naravoslovju in zvezdoznair-stvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spis.,i Frane lA-vstik. "-"-t) strani. Cena ................ JI GOSI.AVIJA. Spisal Anton Metik. Prvi in dru-^i ilel obsegata -5-1 strani. Cena: I. l»el.....HO____II 1 >el Zemljepisni fir«-irleVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. Or, strnui. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. fCrbani.) Vez. KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. IU str. KUBIČNA RAČI NICA- Trda vez. 144 str. i'ena Na voi lila zji izračuna nje okroglega, rezanega in tesiiwga »lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, in.er.ije. :>m; str. Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. XT2 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja iti jezikosloven. LIBERALIZEM. Spisat V. Ilobhouse. 1J«; str. Politiena študija, ki nazorno prikazuje smer-nl«*e nekoč tako važne angleške politične stranke. MISTERIJ lil ŠE. Spisal dr. Frane (hN-stl. — 27r» strani. Cena ........................ Razprava o blaznosti iu posledicah pijančevanja. MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. I ji v o Čer-melj. S slikami. 1!K) strani. Cena Nauk o atomih, niolekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pove. S slikami. IliS strani, t-ena ........................1 Knjiga za mlekarje iu ljubitelje mlekarstva sploh. NAROD. KI IZUMIRA, lot strani. Cena Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove šege !n navade. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani, ( ena L— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah. ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gosi>odarja in gospo-«linje in je torej vest svetovale«* v vsakem d. u. NAJVEČJI SPISOVNIK. IfiO strani. Cena.....55 Knjiga vsebuje veliko zbirko ijubavnih in ženltnih pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. CO strani. Trda vez. Cena .................. To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških nenih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 201 strani. Cena ........................ To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najtioljSIh arabskih In egiptovskih virih. 8 slikami. OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena.. Cčna knjiga s slikami za stavbne obrtnike. OB 50-LETNICI DK. JANEZA EV. KREKA — 114 strani. Cena .......................... Napisano v spomin možu. ki je prvi m«*d nami uspešiu« propagiral vuliko idejo jutfo-slovanst va. 5.— OD ORI1IDA DO BITOIJA. 1W strani. Cena Zanimiv |n.tojiis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Sloven«eui le malo znani. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. ^ strani. Vez .. 2.— Kujiga je namenjena v prvi vr^ti 7a stavbno, .M umetno in ^trojno ključavničarstvo t«*r žele- .80 zolivarstvo. 1.51» ODKRITJE AMERIKE, spisal II M.UAit. Trije deli: J«;•_'. 111. i:-: strani. Cena mehko vez. < 'ena vezane Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Sjii> se r-iiu kakor z:inimiva jn»ve-i ter je se-iavljen po najboljših virih. PEROTNI NA RSTVO. Spisal A Slivnik. 171 sir. «'ena «"l.-iiik<> o h. .leziiih in razvadah jH-rotninc polastiti jejo zanimive -like. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal I-a vel Kuna ver lt»7 strani. Cena ........................ V knjigi -o opisan** lejiote naše slovenske domovine. Kras.- jo krasne -like naših naj lepših krajev. PRAKTIČNI KAČI NA K. Trda vez. jr, 1 ~ir... l*i-ir«Ntia kujižiea. ki \-ehuje \se. kar je pri nakupu iu prodaji potrebno. PRAVII.A ZA OLIKO. 14- strani, i .iia ...... Nasveti iu nav«»lila. kako -j- je treha obnašati i družbi. .70 UM J>0 .60 1J.0 ,H0 .65 PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Velwr. -i* 1 strani. i.Vna .... .7«! Knjiso toplo pri|>oroi'-i iiio \-a kom nr. ki hiM-e seznaniti /. glavnimi ertami -mlohne filozofiji-. PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI Itlll- LAGI. Spisal Ivan iCohida. 1 So -trani. iVna .75 Strokovnjaška razprava posledieah pnohi-li*_a za uživanja a!ki»hola. KI SKI REALIZEM. Spisal dr Ivan Prijatelj. 41o strani. tViiii ..........................1.50 V kn.iiui so opisani predhodniki in idejni ute-ineljitelji n- svojevrstne ru-k«- struje. RADIO. 211 strani. Cena ....................1.7D Kdor se zanima za radi«> aparate, ne more te knjige iNigrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Amlree. S slikami. RAČI NAR. strani. Vez:ino. Cena ........ .75 S immoejo te knjige vam }*• ainsi«1 našlo izračunati obresti ml pol ixNtotka -tovanja. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZA KONA. 7!«» in strani. Trda vez. Cena 3*— SANJSKA KNJIGA, vi strani. «'ona .......... Jll SADNO VINO IN SADJEVEC. Spisal M. JImnck. lJs strani. S slikami. Ona ...............4«» Na vod. kako im izdelujemo iu kako ž njim ravnamo, da dobimo okusilo in stanovitno pi-jaeo. SLO V.-AN G LESK I IN ANI il.KŠKO-SLOVEN- S LOV AR. 1 (s strani. Cena .............. .9» SADJE V GOSPODINJSTVU. Spisal M. Huuiek. Kratek navml o ravnanju s sadjem. »• domači sadni uimrabi in o koiis.-rviranju sadja in z«-lenjadi. Pojasnjeno s ir, liarvnimi prilogami iu 4'J slikami. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 1»:: str Cena .4« Druga poloviea knjige vsebuje n«'mšk«»-slo-venski slovar in kratko slovnii-o slovenskega in nemškega jezika. SPRETNA KI HARICA. 24S strani. Vezam.. Cena 1.43 V knjigi je nad šesisto najvažnejših kuharskih navodil. SPOL. MlBEŽEN. MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spi^-il prof. dr. Zji bor ter je namenjena deklicam v starosti šiirinaj-tih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ .23 Na šestnajstih straneh je dr. Franc Jlergaln-nakraiko i>ojasnil nalezljive spolne bolezni. UČNA KNJIGA iAŠKMiA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. ~ UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni- nica in slovar. 2!»5 strani. Cena broš.......1.25 Vezano......ISA) UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Velier. strani. Cena ........................1^0 VELIKI S1J>VENSKI SPISOVNIK. 4.".7 strani. Vezano. Cena ..........................1JJ3 Zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce iu obrtnike. VELIKI VSEVEDEŽ. 141 strani. Cena ....... .50 Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti; burke iu šaljivi inisknsi: vedeževalna tabela: punktiranje; zastavice. VOŠČILNA KNJIŽICV M strani. Cena ...... J50 Zbirka voščilolh listov in i«esmio k godovom, novemu letu in «Irugim prilikam. VOJNA Z JUGLROTO. 123 strani. Cena...... VALENTINA VODNIKA IZBR.\NI SPISI. — lOO strani. Cena ....................j. . J3Q VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 4S strani. Cena .......................... ■oslal po drva. — In dekle f — Mislim, da čepi v kuhinji. Kaj neki ima! Kot bi bila ]>ošast za njo, tako je priletela, in padla je pred Hajmovo ležišče in ni spregovorila besede, karkoli smo jo vprašali. Mislil sem že, da bo Hajmo skočil iz kože. tako je uganjal z dekletom. Toda mu ni odgovorila, in ker nikakor ni hotel prenehati z vprašanji, je zbežala skozi vrata. Hajmo je takoj hotel skočiti in steči za njo. Pridržal sem ga, in ker sem videl, da je prišlo dekle brez vijolic, sem mu prigovarjal, da je zato tako zmedena, ker je cvetlice izgubila. In tega je bil vesel. Gospod Henrik stopi v kuhinjo in zagleda dekle plaho čepeti v kotu. — Gitli! Plaho mu sledi v gosposko sobo. — Kje imaš svoje lepe cvetlice? — Izgubila! — še peče dekle. — Morale so kam pasti, ko me je —. Gitli umolkne. — Ali si se zelo prestrašila? Molče stopi s povešenimi trepalnicami. — Pozabi, Gitli! — Veš, pater je revež, je bolan, bolan na sren. Gitli pogleda gospoda Henrika. Prijazno potegne z roko čez Gitli ne lase. — Pomisli samo, predno je stopil pater v hišo gospodovo, je bil vitez, je imel mlado, lepo ženo in lepe otroke in je moral izgubiti vse svoje drage ljudi v eni sami noči. (■itline oči se porosc. — Veš, in od t«laj včasih sanja kot lmlnik. In ko si sedaj prišla, je po|K>]iioma mislil, da se ran je prikazala njegova ljuba žena. — Najbrže, — pravi (»itli naglo. — zaklical je tudi ime, ki ni moje. — Vidiš! — O, sedaj se mi smili! — Proti gospodu Henriku iztegne roko. — Samo povejte mu, da ne. boni nikdar liuda nanj, nikdar! — Da, dekle, to mu bom povedal in to ga bo veselilo. Toda tudi ti ue smeš z nikomur o tem govoriti, veš, ljudje bi ga v sled tega pogledovali. Gitli zmaje z glavo. — Daj, sedi! Sem popolnoma sam in se bova malo pogovarjala. * Plaho sede na klop in na svojem krilu gladi gube. — Koliko si stara, Gitli T — Zadnjega oktobra sem bila petnajst. — Petnajst let? — ponovi gospod Henrik. In po kratkem pomisleku pravi: — Ali ne veš za dan, ko si bila rojena? — Seveda, gospod, na dan svetega Pelagija, devetega oktobra. Začuden pogleda prošt dekleta. Na dan svetega Pelagija? To je bilo deset dni i>o bitki pri Ampfingerju in en dan po požaru na gradu Palkenburg! Tukaj je imela narava posebno čudno igro, ali---.Z globokim vzdihom strese gospod Henrik glavo in vpraša: ^ — Kje si bila doma? — V oktobru, gospod, toda tedaj nismo stanovali v vasi. Naša hiša je samotno stala v gozdu, ker je oče žgal oglje. — Ali se ne moreš s]>omniti na očeta in mater? Gitli ga pogleda s solznimi očmi. — Ali more kdo pozabiti očeta in mater? Saj vsak dan molim za nje, in tedaj jih pogosto vidim pred seboj, očeta, ki je bil kot drevo, kadar visi mah od njega, da, tako dolgo brado je imel, in veste, gospod, malo je že osivel. Toda mati je vedno imela kite kot kaka mlada. In tako lepo je znala gledati, in imela je roko, ako se je koga dotaknila, da mu je bilo, kot kak večer, ko je gorko in piha lahna sapica mimo njega. In tako rada me je imela! Mislim, da še nikdo na svetu ni imel tako dobre matere, kot jaz! Z roko si potegne preko oči. Gospod Henrik vstane, stopi k Gitli ter vzame njena lica v svoje roke. — Te matere ti nikdo več ne vzame in če bi ti tudi mogel dati drugo! Gitli ga vprašujoče pogleda. Frater Severin se prikaže. Fant je doma. — Naj pride! Walti stopi v sobo in medtem ko gospod Henrik ž njim tiho govori, Gitli vstane in se splazi skozi vrata. £unaj še enkrat potegne z roko čez oči, nato pa gre proti lovčevi koči. Predno pride do majhne hišice, obstane, kot bi preniišjjeva ia. Tedaj pa steče proti stezi, ki vodi v skalnato dolino. Izgubljene vijolice je hotela poiskati. Ko pride do ovinka steze se prestrašena vstavi. Tam na kamnu še vedno sedi pater; in v svojih rokah drži njen ve nec in gleda nanj z nepremičnimi očmi. Sedaj zasliši za seboj tudi korake; tam prihaja fant z dvema palicama in z eno bak- Ijo. Tiho se zamakne za grm in čaka. Sliši, kako oba izmenjata nekaj besed, nato pa odideta. Zopet pride izza grma in prične iskati. Venca ne more najti. — S seboj ga je vzel! — pravi žalostno; toda ne huduje se. — Mogoče ima nad njim veselje! — In takemu, ki je nosil v sebi bolečino, je morala veeslje privoščiti. Izgubiti ženo in otroka v eni noči! Kdo bi mogel do njega čutiti usmiljenje, ako ne ona? Saj je tudi sama izgubila očeta in mater v enem dnevu — takrat, ko je šlo po deželi veliko umiranje. Dolgo, dolgo stoji in gleda za patrom, ki kmalu izgine za morjem skal, se zopet prikaže, se izgubi med temnimi grmi in se zopet prikaže. z Sveži večerni veter se igra z njenimi kodri.. Doli v gozdu se oglaša kukavica, prva. ki je prišla s pomladjo. In nad planino se pričenjajo strme stene, med katerimi je bil sneg samo še v nekaterih razpokah, žareti v gorki rdeči zarji. (Dalje prihodnjič.) ZGODBA 0 GLAVNEM DOBITKU "PARIS tudi plujeta redno Francoski listi objavljajo i zgodbo, ki se morda ni izvrši-1 la popolnoma tako, kakor jo J oni pripovedujejo, a bo v njej vsekako nekaj resničnega jedra. A' Marseilles!! je prišla neka ženska k zdravniku in mu vsa razburjena s težavo povedala, da je zadela glavni dobitek. Zdravnik ji je čestital, menil pa je, tla ne uvidi, kaj bi I naj imelo to opraviti z njegovim poklicem. | *'<), dosti'*, je odgovorila, ženska. 44 Veste, imam moža, ki je na srcu zelo Šibak in tako se bojim, da bi ga zadela srčna kap od veselja, če bi mu povedala. da sem zadela glavni dobitek in da bova odslej živela brezskrbno življenje". Če je tako, je menil zdravnik, ]x>-tem rad sprejmem nalogo, da povem možu veselo novico, da da hi mu škodovala. Ženska je poslala moža v neko pretvezo k zdravniku. Zdravnik ga je natančno pre-'ki so trdili s iskal, potem mu je priporočil štiri tedne počitka v St. Mori t zu. **Saj nimam denarja" je odvrnil pacient turobno. VELIKONOČNI PRAZNIKI V S T A K I DOMOVINI PRIDRUŽITE SE NAŠEMU IZLETU NA KRASNEM KABINSKEM PARNIKU "CHAMPLAIN" 6. APRILA OPOLDNE Hitra, pripravna I*»t l-rvko I':irizi in <-kst>rrsiii vl;00 tisoč frankov!" Komaj je izgovoril te besede, je zdravnik veselo vzkliknil in se zgrudil mrtev na tla. Srčna kap ga je ubila. Ni bil pripravljen na takšen razplet te -zadeve . .. NOVA UPRAVA KITAJSKE ŽELEZNICE NAPOLEONOV ZAKLAD Vedno znova so bili ljudje, svetim prepričanjem, da je dal Napoleon na svojem umiku iz Rusije v neki noči zakopati zaklad Velike armade, več za hope v z zlatni-niki. V vasi Vickimas na severnem Litovskem je še danes nekoliko stoletnikov, ki pravijo, da so jim očetje pripovedovali o Napoleonovem zakladu, ne da bi jim mogli seveda povedati, kje leži. Neki list, ki izhaja v Kovini, spominja na to. da so francoski inženirji leta U>*2<» kopali, da bi našli zaklad, a brez u-speha. Prav tako brezuspešno je bilo delo neke francoske komisij«', ki je prišla na Litovsko z istim namenom. A sedaj je prispela iz Pariza nova komisija, ki je kupila za 450 tisoč litov zemljišč 40 ha, na katerem je začela navzlic hudemu mrazu takoj kopati. Delo napreduje zelo počasi, ljudje | »a govore vsakovrstne stvari. Prepričani so, da morajo imeti v Parizu vendarle neke načrte, ki kažejo na kraj, kjer je Korzičan zakopal svoje zlatnike. V tem prepričanju soj začeli tudi številni posestniki] ČEMU STRAH PRED STAROSTJO? Strah pred starostjo se kaže različno. Najčešči je beg v mladost. Xe da bi jo hotel spet naseliti v svoji notranjosti, samo videz naj kaže, da so š<-mladi. Res pa je žalostno videti ljudi, ki hočejo veljati za mlade, čeprav jih je že okrušil čas. Krit i tako: I »olje je, da se že sedaj z osemnajstimi leti naplešemo do smrti, kakor pa da bi si s petinštirid«*setirai leti plačevali stalnega ple-al ca. Samuel Butler pravi: »ij SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ti« WEST 18th STRKCl NEW IOKK, H. I. PlAlTB NAM ZA CENE VOZNIH UVTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE SHIPPING NEWS 22. marca: IVnntstiul v Havre ilajt-fiic v Cherbourg 23. marca: lie Krsui«-e v Havre 27. marca: New York v Hamburg daiurtiia v Trst Manila t tan v Havre 39. marca: Iterenjiarla v Cherbourg l:rem»-ii Bremen 30. marca: Pari* v Havre Stuttgart v Hamburg Kfj v >"irnna 5. aprila: Olympic v Cherbourg Kurupii v I '.renif-n 6. aprila: Chamtilain v Havre 10. aprila: Washington v Havre 12. apri'a: | Majestic v Ch»-rbourg 13. aprila: lie Ue France v Havre Cnnte
  • [ia v Bremen S.ituriiia v Trst 18. maja: lie «le l-'ruine v Havre 22. maja: MajestK- v Cherbourg Manhattan v Havre 25. mr.ja: Champlain v Havre Ilex v Ceuoa 28. maja: HteiiiMfi v Bteiuen 29. maja: B. r.-ntmria v CherU.urg staro, se dobro pripravljen <~iovt*k no boji. Vs«. to j«* seveda — vdanost i i * o« I poved, toda božajoča, kakor jesensko solnee. Zato: Xo želimo si mladosti, ki je minula, ne hotimo je priearati /. barvili in mladostno navlako, temveč uživajmo je-en v vsi j njeni lepoti in zrelosti, v«»se|i in zadovoljni. Ihr. VENIZELOS BO SOJEN Toda marsikateri evet ove-ne, preden da sad. marsikateri zboli na telesu kn duši, preden pride njegova jesen. Zakaj bi j v potem zavidali drevo za evet je, ko ga pa cenimo šele takrat, kadar nosi sadove? Atene, Grška, 1!». marca. — Proti voditelju zadnje urrške revolucije Kleuthcrios Veni-zelosu je bilo izdano zaporno povelje. N' kratkem se začne proti njemu v odsotnosti obravnava pred vojnim sodiščem. Obsojen bo na smrt in Starost, ki sledi lepo preži v-1 jeni mladosti, ne more biti pu-»odvzete mu bodo vse civilne Urad državnih železnic naglo izdeluje načrt, da prevzame poti svojo upravo kitajsko vzhodno železnic«), katero je maneukuanska vlada kupila o«l Rusije. Železnica bo dobila novo ime: severna mandžurska železnica. Ruski železniški uslužbenci bodo vpokojeni, mesto njih pa sta. Kakor vselitev v novo stanovanje je, ker prinese s seboj kotičke, v katerih se moramo šele udomačiti. Marsičemu s" moramo odpovedati, v zameno P« dobimo — kakor so dokaza-1 li vsi modrijani od Cicerona,! Seneke, Bernarda Shawa, mnogo drugega, dobrega, novega. Marsikaj neprijetnega odpade: silna bolečina, kV jo obču ti mladost, postane milejša, dolgočasje ne trpinči. A vred-j nost človeka pokaže šele njego- j \ a starost. j Za zrelega človeka so vsi letni časi enako prijetni, vsako pravice. Venizelos, njegova žena in SO njegovih tovarišev se je odpeljalo z R h od osa v Xajx>lj. Mussolini je izjavil, da bo z vsemi postopal kot s političnimi begunci. v okolici zemljišča, ki so ga kupili Francozi, kopati na svojo j vreme zanimivo, ni mu treba pest in jih >pri tem prav tako j brati vseh knjig, samo dobre, malo ovirajo mraz in snežni i ne domišlja si, da je kaj zamu-viharji. • dil, a smrti, ki nosi mlado in "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. DVESTO DVAJSET MILJ NA URO bodo nastavljeni japonski i n • kitajski uslužbenci. j Poročila iz Pariza,