Izhaja ▼ ■ a k o Bredo Cene: Letno din 32'—, polletno din 16'—, četrtletno din 9 —, inozemstvo din 64'— Poštno-čekovni račun Številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK »N ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO* Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene inaaratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500—, 'M atnuri din 260—, »/»« «trani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'—> Avtonomija Slovakov v ospredfii Do&re cesfe Lepe ceste so dokaz naprednosti kakšnega kraja, odnoeno ljudi, ki so tamkaj naseljeni. Dokazujejo namreč, da imajo ljudje smisel za urejenost in lepoto kraja, pa tudi za zahteve prometa in gospodarstva. V moderni dobi se presoja zunanja kultura dežel in držav po kakovosti ljudskih stanovališč, hkratu pa tudi po stanju cest. Potlačene, nesnažne hiše in koče in kotanjske ceste ne pojejo slavo-speva pokrajini in njenim prebivalcem. Moderne države tekmujejo med seboj v modernizaciji cest, katero zahteva modernizacija vozil, osobito vedno bolj rastoča vpeljava motornih vozil. Proti tej prodirajoči preosnovi cest se naša država ne bo mogla in tudi ne smela zapreti in ograditi kakor s kitajskim zidom, ki bi pomenjal izhodišče starokopitnih razrva-nih in razpadajočih cest. S tem bi se naša država res kakor s kitajskim zidom zaprla proti prometu z modernimi vozili iz tujih držav. Kakšna gospodarska izguba bi to bila za našo državo, pred vsem za Slovenijo, ni treba posebno poudariti. Mnogo se je o tem pisalo v naših časopisih zlasti zadnje dni, mnogo se je o tem govorilo na vsedržavnem kongresu za ceste, ki je bil o Binkoštih v Ljubljani o priliki spomladnega velesejma. Ta vele-sejem je namreč imel zanimivo novost: razstavo »Cesta«, ki je nudila nazorno sliko zgodovinskega razvoja cest do današnjih popolnih oblik v naprednih državah, ustrojstva in gradnje cest in njih prometnega, gospodarskega in kulturnega pomena. Na omenjenem vsedržavnem kongresu za ceste je na binkoštno nedeljo tudi govoril g. minister za gradbe Stošovič, ki je izjavil, da se do 1. 1935 ni posvečala v naši državi cestam tista skrb, ki je potrebna. Sedanja vlada je tudi v tem oziru krenila v tisto smer, ki jo zahteva moderni napredek. Od L 1935 do konca 1937 je bilo izdelanih 540 km novih cest, dela pa se na 445 km, ki bodo večinoma do konca 1. 1938 dovršeni in tako bo prvih 1000 km naših cest sposobnih za udoben in gospodarski promet. Želeti je, da bi prišla pri modernizaciji državnih in važnejših banovinskih cest zlasti v poštev Slovenija, ki predstavlja vsled svoje zemljepisne in prometne lege vrata, ki peljejo iz inozemstva v našo državo. Možnost večjega ozira na Slovenijo dajejo vladi povečana gmotna sredstva, ki jih bo imela vlada na razpolago za gradnjo cest. Po pravkar izdani uredbi o državnem posojilu 4 milijard din je po odloku vlade odobrena naknadno 1 milijarda din, ki bo uporabljena za izboljšanje cest in nekatera druga javna dela. Organizira se tudi cestni državni fond, Za sudetskimi Nemci pod vodstvom Henleina, ki so izročili 8. junija predsedniku vlade dr. Hodži spomenico, katera vsebuje v osmih točkah zahteve sudetsko-nemške stranke ,se trudijo tudi Slovaki z vsemi silami, da si tudi oni istočasno priborijo popolno avtonomijo. Za binkostne praznike sta se vršila v slovaški prestolici v Bratislavi dva glede bodoče usode Slovaške odločilna kongresa. Enega je sklical voditelj Slovakov monsignar Hlinka, drugega predsednik čehoslovaške vlade dr. Hodža. Na prvem zboru je glasovalo 100.000 udeležencev za Hlinkov program; na drugem pa 20 tisoč liberalcev, socijalistov in komunistov pod dr. Hodžo proti zahtevam KOinkovih avtonomistov. Bratislavskega Hlinkovega kongresa so se udeležili tudi odlični zastopniki Slovakov iz Amerike. Na zborovanju so preči-tali izvirno besedilo pittsburske pogodbe, katero je podpisal rajni oehoslovaški predsednik Masaryk v ameriškem mestu Pittsburg pred 20 leti in v kateri je obljubil pred svetovnim priznanjem Čehoslovaške Slovakom samostojnost v okviru čehoslovaške države. Italijanski letalski prostovoljca so uničili 8. junija z bombami bencinsko skladišče v Barceloni, katerega so napolnile sovjetske ladje za rdeče špansko letalstvo. Italijani so vrgli nad 100 bomb, katere so povzročile strahovito eksplozijo nagroma-denega bencina, ki se je po zadetkih raz-111 in vžgal. V raznih razletelih ogromnih tankih je bilo 65.000 ton bencina, kateri Češki centralisti 00 pozneje zanikali pristnost Masarykovega podpisa na pitta-burški pogodbi m se doslej niti zmenili niso za njo. Dva ameriška Slovaka, dr. Pletko in Husnik, ki sta sopodpisala omenjeno pogodbo, sta slovesno izjavila na kongresu v Bratislavi, da je Masarykov podpis na pogodbi, ki jamči Slovakom enakopravnost, pristen in da sta videla na lastne oči pokojnega predsednika Osvoboditelja, ko jo podpisal to zgodovinsko listino. Slovaki so izročili svoj načrt o avtonomiji predsedniku vlade 8. VL Istočasno je izjavil slovaški poslanec Sidor, ki velja za naslednika Hlinke, to le: »Vemo, da je samo v našo korist, če ostanemo v mejah češkoslovaške države in se zaradi tega do skrajnosti potegujemo, da bi Cehi začeli razgovore z nami. Zahtevamo, da zdaj jasno razlože svoje stališče o načrtu, ki smo jim ga predložili in da povedo, kaj bodo i« njega sprejeli in česa ne bodo. Zahtevamo tudi, da nam rasdože, zakaj zavračajo naše zahteve. Pod temi pogoji se bomo razgovarjali z njimi, toda prvo, kar nam morajo dati, je slovaški narodni zbor, Ostale točke našega načrta se lahko uresničijo tudi pozneje.« je postal žrtev plamenov. V barcelonskem pristanišču so tekli ceh potoki gorečega bencina in so bile v luki zasidrane ladje v največji nevarnosti. Istočasno je izbruhnil v celem pristaniškem okraju strahovit požar, ki se je širil z neugnano silo in uničeval vse, kar je zajel. Oblake proti nebu se vdečega dima in švigajoče plamene so videli na razdaljo 100 km. ki bo, če bo zasnovan na načelu stroge decentralizacije, prinesel poedinim pokrajinam večje prispevke. Kar se pa doštaje naše banovinske uprave, mora vsak, komur ni strankarska zagrizenost zameglila pogled, priznati, da v okviru proračunskih sredstev prav mnogo stori za izbolj- šanje banovinskega cestnega omrežja, pa tudi občinskih cest. To je pravilno in potrebno. Občine same so namreč gospodarsko prešibke in brez sredstev, da bi mogle izboljšati ceste na svojem ozemlju, od« nosno graditi potrebne nove. * Prodfranfe Japoncev proli flanfrovo Po padcu Nankinga si je izbrala kitajska vlada važno in veliko industrijsko mesto Hankov za prestolico, katero pa je že tudi zapustila. Japonci so že pričeli pohod na Hankov po reki Jangce. Pri napadu sodeluje 10 japonskih velikih rečnih ladij, veliko število oklopnih ladij ter manjši borbeni čolni Bojnim ladjam sledi 10 prevoznih ladij z vojaštvom. Vojaštvo bodo izkrcali Japonci tam, kjer se bo pojavil prvi odpor Kitajcev. Japonci so začeB ofenzivo proti Hankovu, da bi onemogočili kitajskemu maršalu Cangkajšeku po zavzetju Suoova in Kaifenga zgradite* nove obrambne črte na severu in bodo na ta način udarili Kitajcem v hrbet Čangkajšek se bo moral prodirajočim japonskim silam postaviti v bran, ah pa bo v najkrajšem času ob vse južne pokrajine, 100 km dalei viden požar las raznih držav Spremembe t italijanski vladi na vidika. Angleško časopisja napoveduje, da namerava Mussolini varne spremembe v vladi in v zunanjem zastopstvu. Za zunanjega. ministra bo imenovan dosedanji poslanik v Londonu Graudi. Zunanji minister grof dano bo prevzel tajništvo fašistične stranke. Do&edaaji strankin tajnik Btarace bo imenovan za vrhovnega guvernerja afriške kolonije Libija., odkoder odide maršal Balbo za podkr-lja v Abesfcijo, ker je dosedant abeskseki podkralj ,vojvoda Aosta, rexS operacije slepiča na povratu v domovino. Senator Boiehini bi naj postal državni podtajnik za notranje zadeve namesto poslanca Gvi-dona Bufarmija. Zopet nova upravna razdelitev Romunijo. Po prvotnem načrtu eo hoteli Romunijo razdeliti na 7 pokrajin, ki bi ee naj fcrSe po obsegu z vojaškimi poveljstvi ali arnatt&iimi k£ori. Ker eo bili proti taki rasdsš&vi gospodarski krogi, Je izdelan nov načrt na 10 pokr&jhi, ki bodo po vzgksda Jugoslavije imenovane po rekah. Ve pokrajina sli provino® bodo teie: Duerna (gkavoo mesto Koatanca), Dembo-vka (Bu&srašta), Jia (Krajova), Prut (GsSme), Etejester (Kftenev), ®ret (Ja-Booesva (Cerwwfce), 0& (Alba JaSk}, Mora» (Tesnssvar) m Crivie (dej}* JtadsIJkwjje vojaške «teíbe na Cdhoslo-<«Jftriyn. Cefcaslovaška vlada je prejela wAwwM načrt o podsJ^šanjn vojaške tibaSkm od dveh na tri leta. Cehoslovaška bo ftmebi v osfenem časa 800.000 vojakov, taer J» pri 14 milijonih «áotnega prebivalstva tóo vefiko. Z afeen o podaljšanju vo-jsSes etaSbe pride prihodnje dni pred cbccnftoo. Nove fedatke sa vojsko bo zmo-|tt Mioetem&a z nuvtuil davki, z de-ponioéjo Francijo afi z javnimi zbir- Občinske «otitve aa Cehostovaškem. Eedojo nedeljo se je vriSa tretja etapa ebfitaokih volitev na Cehoeiovaškeci. Volitve» so potekle v miru ki reda. Volitve ■o bite razpisane v 8291 občinah. Od teh je odpadlo 5853 na Cehe, 1898 sa Nemce, 6 na Poljake in 535 m Madžare. V 4838 obBnah ni bfio volitev radi ene fiste. Izmed teh imajo 3235 «ehoslovaško, 1003 nenaHro in 1)60 madžanfao večk», V 64 občinah is nosnih vzrokov ni bSo volitev. Vofitve so se vršile v 8829 občinah. Izmed teh v 2560 s češko, 891» nemško, S » poljsko ta 878 s madžarsko večino. v francoski eodjalisfičnl stranki, francoskih sodjalnih demokratov pod vodstvom bivčega ministrskega pedbotfclka ki voditelj* Ljudske fronte Leona Bhmaa je imela svoj eti aukki kon p* VodSna osebnost na kongresa je bil Bhaa, ki se je Izrekel za DaiadierJevo vla-khn pdBtSro nevmeftavanja v španske Radi Bhimovega nastopa je pri-ssoepa stranke. Pri končnem gla-je debil L. Bfcrni 4872 glasov. Resolucija »borfcie skupine« Zircmski 1795 glasov ki na voditelja levičarskih revolu ejjmarjev Piverta je odpadlo 1424 glasov. Lmfcrald rerohicijonarjl so prečitali de-kteac$o, v kateri nagkuSajo, da izstopajo s 1424 delegati iz Bhzmove stranke. Iz- stop opravičuje imenovana stranka * trditvijo, da je Blum farial sodjalbaesna, s» prelevil v meščanskega politika ki zgubil vsak stik s delavskimi masami Višek izdajstva je dokazal Hum na kongresu, k» se je zavzemal v svojih govorih za vlado nacijonalne koncentracije. Nova stranka bo sklicala svoj ustanovni kongres 14. julija v Pariš in se bo imenovala stranka >Kmečkods3avskih socijalistov«. Parlamentarne volitve na Irskem. V drugi polovici junija bodo na Irskem parlamentarne volitve. Volilni boj poteka povsem mimo in se vrši v glavnem med dosedanjim predsednikom de Valero, kar teri je imel v razpuščenem parlamentu 67 poslancev m med Cosgraveom z 48 poslanci. Mowice iz Spansbe ^ríaflfaeslte voiac Bombardiranje francoskih obmejnih krajev Rdeči v Španiji poskušajo vse mogoče nedovoljenosti, da bi si podaljšali življenje. V zadnjem času so se naenkrat pojavila na francoskem ozemlju ob Pirenejih tik ob meji letala neznane narodnosti in so bombardirala nekatere francoske ob-menje kraje. Letala so bila sigurno odposlana iz rdeče Barcelone z namenom, da bi bombe izzvale mednarodne zapletljaje in bi bila na ta način za nekaj časa zadržana Francova zmaga. Letalski napadi ne. francoska naselja »o povzročili v francoski javnosti vehko razburjenosti. Ministrski predsednik Daladler se je koj odpeljal na pirenejsko mejo in je izdal nalog, da mora francoska ob meji nastanjena artilerija streljati na vsak aeroplan, ki bo preletel francosko mejo. Japonsko-Kitajska wo|na Zmaga japonskih motoriziranih oddelkov Glavno mesto kitajske pokrajine Ho-nan je Kajfeng, ki Iteje 300.000 prebivalcev in ima velik gospodarski pomen. Japonskim motoriziranim oddelkom je uspelo, da so prebili 6. junija kitajsko fronto pri Ka jfenga in so se Kitajci po hudem boju umaknffi iz mesta proti Cengčovu. Is Ka jfenga bodo organizirali Japonci napad na Hankov, kjer je sedaj sedež kitajske vlade in katerega bodo Japonci popolnoma razdejali ki pripravili za zasedbo ■ bombami is «raka. Kitajski eivfflstt na pobegu V sedanj japonsfeo-kitajski vojni neznosno trpi kitajsko civilno prebivalstvo, katerega uničujejo japonske bombe v množinah. Kitajsko vrhovno poveljstvo je že prišlo do spoznanja, da mora zaščititi civiliste s povelji za pobeg iz večjih mest, na katera usmerjajo Japonci letalske napade. Po novem načrta kitajske vlade se bo kitajska armada izogibala radi pomanjkanja motoriziranih čet obrambe vojaško manj važnih mest kakor: Kajfeng, Cengčov in Hankov. Iz navedenih mest ae mora na višje povelje odstraniti civib» prebivalstvo, da ne bo izpostavljeno brezsrčnemu bombardiranju iz japonskih letal. Obramba napram letalskim napadom je iz manjših krajev veliko laž ja ki uspešnejša nego iz velikih mest. NacijoaaBsti na pohodu proti Castellonu Dne 7. junija so prodrli nacijonalisti na teruelskem bojišču v širim 40 km 10 km globoko ter so zasedli rdeče postojanke med gorovji Esparaguero in Tenagoroso< Franoove čete so bale ta dan oddaljene od Castellona 25 km, nacijonaini oddelki, ki pa se kretajo na Esparagnerskem gorovju, pa te 18 km od Albocacera. Edina zaslomba — pomoč Iz tujine Po uradni izjavi nacijonalistov se še naslanja odpor rdečih samo na pomoč iz tujine. Tuji parniki prihajajo v rdeča pristanišča z raznimi vojnimi potrebščinami. Rdeči so se upali celo tako daleč, da so zahtevali zaščito francoskih bojnih ladij za svoje prevoze. Neznosno trpljenje radi bomb v Kantonu Po poročilu od 7. junija so izvedla japonska letala v 12 dneh dvajset zračnih napadov na Kanton. Pri dvajsetem napadu je metalo 50 japonskih letal dve celi uri bombe na mesto in sicer v glavne ulice in na ceerte, po katerih je prebivalstvo v splošni snedi bežalo proti morski obali, da bi se rešilo. Ubitih je bilo ob tej priliki 2000 oseb, najmanj 5000 pa ranjenih. Bombardiranje Kantona ponavljajo Japonci skoraj vsak dan. Bombe pobijejo toliko čteto nedolžnih žrtev, da jih ne morejo sproti zakopavati. Na stotine trupel se pari ki peče v solnčni vročim ter širi po celih mestnih okrajih neznosen smrad. Obstoja največja nevarnost, da se bo pojavila v Kantonu kolera, ki bo pomorila to, kar bo preostalo po japonskih bombah. Kako neznosen in obupen je položaj v Kantona, lahko presodimo iz tega, da je zbežalo pred bombami iz Kantona v angleški Bongkong 100.000 beguncev in je to prebižahšče prenapolnjeno in ne more sprejeti nobenega begunca več. Vso kru< tost kažejo japonski letalci ■ tem, da obmetavajo z bombami kolone beguncev, kateri beže na vse strani iz kantonskega neznosnega pekla. Proti nezaslišanemu metanju bomb protestirajo velesile v Tokiu, a doslej se Japonci niso zmenili niti za eden protest. Hongkong ogrožen Pisali smo že, da so zasedli Japonci raafi otok Amoj, ki je oddaljen komaj 50 km od angleškega Hongkonga, ki lefi ob morju pred morskim zalivom, ob katerem se je veselil kitajski Kanton pred japonskimi bombami največjega mednarodnega trgovskega blagostanja. Koj po zasedbi so začeli Japonci spreminjati otok in pristanišče Amoj y izhodišče za svoje bojne ladje. Z zasedbo Amo-ja je ogrožen Hongkong in to posebno vznemirja Anglijo. Za slučaj vojne bi Japonci z lahkoto bombardiraB angleški Hongkong m bi pretila nevarnost največji te najmodernejši sagleSH Indijski trdnjavi Singapcr, ki > oddaljena od Amoja 2500 km. ■ Kitajska vlada na pobega h Hankova Najnovejša presfcciica kit&jsi» vlade je Hankov, kateremu grozijo japonski zračni napadi. Kitajska vlada se je xačela soliti iz Hankova v Cungking. V Hankovu je ostalo od vsacega urada kakih 10 višjih uradnikov. Glavni štab kitajske armade se je preselil proti jugu ▼ doslej neznano mesto. Marškl CangkajSek organizira novo obrambno črto. Njegova žena vodi prevoz orožja in vojnih potrebščin po okolici Kantona. Po katollšlcem sveto Svetnik Bobola v Ljubljani. V maju lanskega leta je preteklo 280 let, kar je poljski jezuit Andrej Bobola dal (i. 1657) svoje življenje za katoliško vero in cerkev. ne, z generalnim vikarjem proštom Na-drahom na čelu. Svetnikovo truplo je bilo v veličastnem sprevodu prepeljano s kolodvora v cerkev sv. Jožefa, kjer je bilo iz- Krsta z nestrohnjenim truplom poljskega svetnika mučenca Andreja Bobola V poljskem mestu Pinsku so ga, kakor smo podrobno opisali v našem listu z dne 27. aprila, fanatični nasprotniki katolicizma, pravoslavni kozaki, strahovito mučili ter ga naposled s sabljo usmrtili, češče-nje poljskega mučenika se je počasi uveljavljalo, čim bolj je rastlo število čudežev in uslišan j prošenj, sporočenih Bogu po priprošnji mučenika Bobole. O letošnji veliki noči ga je papež Pij XI. proglasil za svetnika. Njegovo mučeniško telo, ki je ostalo nestrohnjeno, je imelo čudno usodo. L. 1922 so ga boljševiki odpeljali v Moskvo ter ga izpostavili v muzeju. Papež Pij XI. je v pogajanjih dosegel od boljše-viške vlade, da so mu odstopili truplo mučenika, ki je bilo prepeljano v Rim ter (1. 1924) shranjeno v jezuitski cerkvi v Rimu. I Ta prošnjo poljskega naroda je papež podaril mučenikovo telo poljskemu narodu. Na potu iz Rima na Poljsko je telo svetnika Bobole prispelo z železnico v četrtek 9. junija ob 1. uri popoldne v Ljubljano. Vozilo se je v osebnem vagonu predsednika poljske republike, ki ga je poslal svetniku za prevoz in ki je bil spremenjen v lepo kapelico. Truplo je ležalo v srebrni rakvi, lepo okrašeni s figurami angelov (dar poljskega naroda). Pokrov je steklen, tako da je mogel sleherni iz bližine videti mučeniško telo svetnikovo. Na ljubljanskem kolodvoru so pričakovali prihod svetnika bratskega nam naroda zastopniki svetnih oblasti (z g. banom dr. Natla-čenom na čelu) in veliko število duhovšči- postavljeno do noči. Ogromne množice /ernega slovenskega ljudstva so tekom poldneva romale h krsti svetnikovi, da mu rfcažejo čast ter se priporočijo njegovi pomoči. Zvečer so truplo v slovesni procesiji, ki so se je udeležili sami moški, prepeljali nazaj na kolodvor, odkoder je krsta z ostanki svetnikovimi s polnočnim brzo-vlakom nadaljevala vožnjo preko Budimpešte na Poljsko. Sv. Andrej Bobola, zaščitnik Poljske, prosi tudi za naš slovenski narod! Krščanski inženjerji. Letos so obhajali v Franciji 25 letnico vpeljave skupnega velikonočnega sv. obhajila za inženjerje in študente tehničnih visokih šol. V Parizu je v veličastni cerkvi Matere božje sam kardinal Verdier razdelil skupno sv. Novice RADI PREZIDAVE PRODAlA SE CENEJE mnaerJi obhajilo 5000 inženjerjev in študentov. V svojem govoru je poudaril, da je ob priliki 25 letnice prve velikonočne obhajilne sv. maše za inženjerje in tehnike prirejenih na Francoskem 82 sv. maš s skupnim sv. obhajilom, ki ga je prejelo 47.000 mož in mladeničev-inženjerjev in študentov. Toda ne samo na visokih šolah, marveč v vsem znanstvenem svetu se obnavlja krščanski duh in volja za krščansko delavnost, in sicer v meri, ki presega naše pričakovanje. Iz rastočega števila krščanskih inteligentov sedajo vedno širji krogi krščanske delavnosti med ljudstvo in vse njegove stanove. Krst — nasilje. Boljševizem je najhujše nasilniško vladstvo, ki ga svet pozna. To viadstvo ne prepoveduje samo javno ee-ščenje božje, marveč onemogočuje tudi zaseben odnos človeka do Boga. Noben človek bi ne smel Boga častiti in moliti, vsak bi moral biti suženj boljševiškemu brezboštvu. Kako daleč gredo bolj.ševiški inkvizitorji v zatiranju vc - ' ruskih državljanov, se vidi iz tega, da si prisvajajo tudi nad tem kontrolo, ali in v katerih rodbinah še molijo Boga. V to svrho morajo otroci po nalogu boljševiških vlasto-držcev nastopati kot denuncianti (ovajal-ci) lastnih staršev. Otroci, ki hodijo v šolo, kajpada niso krščeni ali vsa.i uradno, ne bi smel- biti. Če na so krščeni, zadene kr.zen tiste, ki so to povzročili ali vsaj niso preprečili. Tako poroča »Komsomol-skaja Pravda«, da sta bila kaznovana ravnatelj neke šole Nikuličev in voditelj rdečih pionirjev, ker msta preprečila, da je neki duhovnik krstil 23 otrok. Kot vzrok te kazni se navaja, da je bilo s krstom izvršeno nasilje nad otroki. Kr?t — sredstvo milosti bi naj bilo nasilje? To je nesramno norčevanje boljševiških nasilnikov ;z ljudi, ki bi rpdi po zapovedi svoie vesti ostali Bogu verni. Osebne vesti Novi predsednik konjerejskega društva. Zadnjo nedeljo so zborovali pri Orlu v Mariboru konjereja iz Slovenije. Obširno poročilo o delovanju društva je podal predsednik Lovro Petovar. Občni zbor so zaključile volitve s kompromisom. Za novega predsednika je bil izvoljen Alojzij Janž^kovič iz Sterjancev. Duhovniška vest. G. Davorin Pc^ančič, kaman v Vojniku, je nrestavl jen v Kopriv- nico pri Rajhenburgu. V Vojnik pride g. Viljem Jevšnikar, rodom iz Guštajna. Poroka. V stolnici v Mariboru se je na Bin-koštni ponedeljek poročil g. Ivan Klanjšek, trgovec in posestnik v Zg. Kungoti z gospodično Jur-har Stan tel a vo od Sv. Jurija ob Taboru. Poročal je g. Spari, kot priči pa sta bila gg. Fran jo KlanjSek in Franc Francekovift, oba trgovca fr Maribora, čestitamo! lili si ze I i(ii|iuiii!'im!i»«mil'i"! obnovil naTočnino? Nesreče Motociklist se hudo poškodoval. Jožef Corn, 27 letni trgovec iz Selnice ob Dravi, Be je zaletel v Mariboru z motornim kolesom v tovorni avto . Corna so oddali v mariborsko bolnico z nevarnimi poškodbami na glavi. Nesreča v gozdu. Pri podiranju drevja Je zadelo izpodsekano drevo pri Št. Lovrencu na Pohorju 23 letnega drvarja • Fr. Kokota in ga je zbilo na tla. Kokot si je zlomil pri padcu nogo in je dobil še hude notranje poškodbe. Konj utonil v Dravi. Pri brodu v Št. Lovrencu na Pohorju se je splašil konj krčmarja Ivana Hartmanna iz Peker. Žival je skočila v visoko Dravo in utonila. Hartmann je še skočil pravočasno z voza in se rešil. V zadnjem trenutku preprečena huda cesreča. Na križišču ceste z železnico pri Poljčanah se je zgodila nesreča. V trenutku, ko se je bližal prelazu popoldanski ljubljanski osebni vlak, je že bil tamkaj avtoprevoznik s tovornim avtomobilom s priklopnim vozom. Oba voza sta bila polna gramoza in radi teže šofer ni mogel ustaviti avtomobila. Težki avto je prelomil zatvornico in na srečo je šofer v zadnjem trenutku zaokrenil avto v kup gramoza tik ob progi. Lokomotiva je butnila ob sprednji del avtomobila in ga poškodovala, avtoprevoznik in tovariš sta ostala nepoškodovana. Prevžitkar si pretresel možgane in zlomil roko. V prevolu pri Rogatcu je podrl na cesti s kolesom občinski tajnik 72 letnega prevžitkarja Antona Korež. Starec si- je pretresel pri padcu možgane, si zlomil desno roko in se je poškodval še na znotraj. V nezavestnem stanju so ga prepeljali v celjsko bolnico. Smrtna nesreča očeta štirih otrok. Pri regulaciji Savinje mod Celjem in Laškim je bil zaposlen kot delavec 44 letni Štefan Bokan, mali posestnik iz Otovcev v okraju M. Sobota in oče štirih otrok. Dne 8. junija je vozil s samokolnico gramoz po deskah k železniškemu tiru. Vsled ropota, \aterega povzroča veliki bager, je preslišal Bokan osebni vlak iz Laškega. Lokomotiva je treščila v Bokana in ga odbila s tako močjo, da je odletel 10 m daleč ter je obležal mrtev z zlomljenim tilnikom in s prebito lobanjo. Usodepolno igračkanje šolarjev z ekra-zitno patrono. Na poti blizu kamnoloma pri Pečovniku v celjski okolici so našli šolarji ekrazitno patrono. Bili so 8 letni Štefan, 11 letni Martin in 13 letni Ivan Štor. Starejši Ivan je začel tolči po patroni pod kozolcem s kladivom. Naboj se je razpo-fiL Eksplozija je podrla neprevidneže na tla. Otrokom so priskočili na pomoč domači. Najmlajši Štefan jo je izkupil najmanj, njegova brata pa je moral prepeljati reševalni avto zaradi znatnih poškodb ▼ bolnico. Voz stri prevžitkar ju nogo in roko. Na Gor. Ložnici pri Žalcu se je prevrnil voz b« 77 letnega prevžitkarja Ivana Korenta ki mu je ¿lomil levo nogo in roko. Šolarka utonila. V potoku Sopota pri Radencih pri Zidanem mostu je utonila pri kopanju Vidka Bau, učenka I. razreda ra-deške ljudske šole in hčerkica trgovca. Pri padca s kolesa af zlomila nogo. V Ložah v Savinjski dolin si je zlomila desno nogo pri padcu s kolesa 20 letna dninarica Marija Planinšek. Smrtna nesreča pri vožnji s motornim kolesom. Na cesti med Lescami in Radovljico je smrtno ponesrečil zvečer 28 letni Silvester Pogačnik, doma iz Podnarta. Pogačnik se je peljal z motornim kolesom iz Lesc proti Radovljici. Za njim je sedel še drug mlajši fant. Nasproti mu je pribrzel avto z močno lučjo, ki je Pogačnika čisto zmedla in je pri umiku pred avtomobilom treščil v obcestni jarek. Pri padcu je dobil tako hude poškodbe, da je izdahnil kmalu po nesreči. Njegovemu zadaj sedečemu tovarišu se ni zgodilo nič hudega, čeravno ga je pognalo nekaj metrov daleč naprej. Fantek utonil v luži. V Kamnju pri Št. Rupertu na Dolenjskem je utonil v vaški luži triletni Hribarjev Brunoslav. Sinček železniškega sprevodnika utonil. Pri kopanju je utonil v ljubljanskem Gru-barjevem kanalu 11 letni Niko Hafner, sinko železniškega sprevodnika. Nesreča voznika na železnici. Ob deveti uri zvečer je peljal z vozom posestnikov sin Ivan Čebulj iz Komende po Gaštejskem klancu proti Kranju. Ko je konj pripeljal do zapornice pri novem železniškem nadvozu, so bile zapornice zaprte zaradi prihajajočega vlaka s postaje Kranj. Konj se je ropotanja koles prestrašil, skočil je pokonci in pri tem strgal vajeti, nato je preskočil zapornico in zdrvel po progi pred brzovlakom. Ko je konj čutil, da je vlak tik za njim, je odskočil in pri tem zadel v drog in vodovodno črpalko, pri čemer je dobil hude poškodbe, da so ga morali ustreliti. Pri skoku konja čez zapornico se je voz prevrnil in voznik je dobil poškodbe na glavi. Vrelo smolo dobil v obraz. V Naklem na Gorenjskem se je zgodila pri gradnji ceste težka nesreča, koje žrtev je postal Anton Pungečar, doma iz Trebelnega pri Mokronogu. Pri stroju za škropljenje vrele smo le je odletel ventil in Pungečar je dobil dva škafa vrele smole v obraz. Hudo opečenega so odpeljali k zdravniku v Kranj in ta je odredil prepeljavo v ljubljansko bolnico. Žrtve prometnih nesreč. Na ostrem cestnem ovinku pri Šikolah na Dravskem polju sta trčila motorni kolesi. Franjo Ko vačič, 42 letni tesarski mojster iz Varaž-dina, ki se je peljal s svojo ženo proti Konjicam, je padel vsled trčenja s tako silo na cesto, da'so ga prepeljali v mariborsko bolnico z zlomljeno desno nogo. — Leopolc Razboršek, 28 letni najemnik iz Loške gore pri Zrečah, se je peljal z večjo družbo v gasil, avtomobilu v Laško. Na cesti v De-bru pri Laškem je zadel gasilski avto v dru-zega. Pri trčenju je padel Razboršek iz avtomobila in si je zlomil levo nogo. Poškodovanega so prepeljali v cel j. bolnico. Na cesti med Marenbergom in Muto je vrglo na ovinku s ceste zaradi prehude brzine motorno kolo, katerega je šofiral ključavničar Rihard Vede iz Št. Ruperta, zadaj pa je sedel delavec Ivan Virant iz Trnave. Vede je dobil lažje poškodbe, Viran ta so oddali v mariborsko bolnico v nezavestnem stanju in s počeno lobanjo. Razne požarne nesreče. V vasi Vrhpolje pri Stični na Dolenjskem je zgorela posestniku Jožefu Kralju stanovanjska hiša. Gašenje-je bilo otežkočeno zaradi po-manifcania vode, a vendar so gasilci oteli i »gorelcu gospodarsko poslopje. — V Ga-jarniku pri Zg. Polskavi je pogorelo posestniku Maksu Kumer iz IJmbuša 20.000 din vredno stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Požar so zanetili otroci, ko so se igrali v gospodarskem poslopju z vžigalicami. Bazne novice Občni zbor Vinarskega društva sa dravsko banovino bo v Gornji Radgoni ▼ soboto, dne 18. t. m. ob 21. uri v poaojilničnih prestarih. Drugi dan, dne 18. t. m. bo istotam X. 'vinarski kongres, po kongresu pa bo otvorjena vinska po-kušnja, ki Jo priredi Vinarska podružnica V Gornji Radgoni z vini gornjeradgonakega okoliša. Vinarskih zborovanj v Gornji Radgoni se naj udeleži čfcm več vinogradnikov, da obiščemo naše obmejne kraje in da damo ■ tem priznanje delu tamkajšnjega obmejnega prebivalstva. Kdor želi dobiti od 18. na 19, t m, t Gornji Radgoni prenočišče, naj najprej javi z dopisnico Vinarski podružnici v Gornji Radgoni. Sprejem v kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru. Na razna vprašanja glede sprejema v ta zavod daje ravnateljstvo sledeča pojasnila: V zavod se sprejemajo redni učenci dri. klasične gimnazije v Mariboru, ki so dovršili v pretečenem šolskem letu katerikoli razred vsaj z dobrim uspehom in imajo namen po dokončanih gimnazijskih študijah posvetiti se duhovniškemu poklicu. Sprejemajo se tudi začetniki, ki pa morajo poprej opraviti sprejemni izpit za srednjo šolo, preden vložijo prošnjo za sprejem v naš zavod. Sprejemni izpiti se vršijo na drž. klasični gimnaziji v Mariboru dne 25. junija t. L Po opravljenem sprejemnem izpitu naj se starši s prošnji-kom javijo pri ravnateljstvu dijaškega semenišča, Koroščeva ulica 12, kjer bodo dobili nadaljna navodila za sprejem. Vse prošnje za sprejem se morajo najpozneje do 31. julija poslati po domačem župnem uradu kn. šk. ordinariatu v Mariboru. Priložiti je treba krstni list, šolsko spričevalo, premoženjski izkaz in zdravniško spričevalo. Sprejemajo pa se samo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni dijaki, ki so doma iz lavan-tinske škofije. V študijski knjižnici v Maribora se od 13. jun. do 8. septembra uvedejo nedeljene uradne ure. čitalnica bo v tem času zaprta, knjige pa se bodo izposojale vsako sredo od 8. do pol 13. in vsako soboto od 8.—12. Posebne želje glede uporabe knjižnice je javiti ravnateljstvu. Učni tečaj za krojenje ženskih oblek. Ponovno objavljamo, da se letos vrši v Mariboru krojni tečaj za žensko krojaštvo v mesecih juliju in avgustu. Kdor se pravočasno prijavi, bo obveščen pismeno o pričetku tečaja. V tečaju poučuje banovinski učitelj g. Knafelj. Predavanja bodo trajala 6 tednov. Prihodnji enak tečaj se priredi še le čez dve leti. Podrobnejša pojasnila se dobijo pri uradu za pospeševanje obrti na sreskem načelstvu v Mariboru. Podružnica ZAItS Maribor ima v nedeljo dne 19. junija ob 10. uri dopoldne pri Gambrinu redno sejo. Na dnevnem redu Je obisk Čehov, proslavitev 20 letnice osvoboditve Maribora in pa vprašanje zadrug. Na sejo se vabijo tudi ostali tovariši. Objava nedvignjenih dobitkov loterije Katol. prosv. društva »Zarja« v Sv. Lenartu v SI. goricah dne 6. junija (binkoštni ponedeljek) 1938. štev.: 104, 122, 305, 527, 758, 866, 924, 1013, 1021, 1473, 1542, 1656, 1671, 1802, 1959, 2002, 2129, 2137, 2424, 2809, 2933, 2982, 3194, 3253, 3297, 3341, 3351, 3356, 3385, 3393, 5441, 3483, 3506, 3632, 3898, 4306, 4512, 4883. Nedvignjene dobitke je treba dvigniti v roku 60 dni po žrebanju, to je, do 6. avgusta 1938. Po poteku tega roka zapadejo dobitki društvu. — Katod. prosvet. društvo »Zarja«. »Na Doberdob, Kalvarijo, Oslavijc.« Na številna vprašanja ponavljamo: Odhod iz Ljubljane ob 5. uri zjutraj dne 9. julija 1938 preko Rakeka v Trst. Ogled Trsta, koetlo. Iz Trsta (Centrale) 12.30 v Sredtpolje, kamor pridemo ob 14. uri. Spominska slovesnost na pokopališču m ogled Doberdobske planote. Odhod ob 17. uri v" Gorico te takoj z avtobusi na Sveto goro, kjer bo cerkveno opravilo, večerja tn prenočišče. — Rudnlea ob 5. uri, sv. maša, zajtrk in okoti 7. ure odhod z ovtotouai ▼ Podgana, Kafcvarijo ta Osla-vije, kjer bo spominska doresacat in nato kosilo. Odhod iz OaLavija t Gorico okoli 12. ure, tako da ckiepemo v Gorico točno ob 18. uri na kolodvor k odhodu vlaka. Nato potujemo po soški dolini preko Podhrda, Boh. Bistrice, Jesenic y Ljubljano, kamor bomo dospeli nekako pred 18. uro zvečer. — Za skupni potni Idat «o potrebni sledeči podatki: 1. Ime In priimek, 2. Očetovo ime in 3. materine ime dekliško in priimek, 4. rojstni kraj, dan, mesec in leto. 5. Poklic, bivališče, (točen naslov) in 6. pristojen r občino. K prijavi je potrebna slika v velikosti 6X9 cm z lastnoročnim podpisom na prednji strani. Za izven ljubljanske udeležence bodo na razpolago brezplačna prenočišča od 8. na 9. Za te udeležence smo prosili tudi za četrtinsko voznico od vstopne postaje do Ljubljane in nazaj. — Za državne in samoupravne udeležence so vložene za dovoljenje v inozemstvo tozadevne prošnje. — Prijave pošljite na Zvezo bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25. Kroje za fantovske odseke, kompletno izdelane, kakor tudi samo sukno in posamezne predmete nudi po ugodni ceni Stermecki, Celje. * Nemci osvojili dva letalska rekorda. General Udet, vodilni pilot nemških Junker-sovih podjetij, je prekosil zadnje dni z lovskim letalom svetovni rekord v brzini na daljavo 100 km. Letel je s povprečno hitrostjo 634.370 km na uro. Prejšnji rekord je znašal 554.357 km na uro. Drugo Junkersovo letalo je doseglo nov višinski rekord s tovorom 5000kg. Letalo se je dvignilo 9.312 m visoko. Prejšnji rekord je bil 8.980 m. Že zopet nov višinski rekord. Zgoraj poročamo, da so dosegla nemška letala za Binkošti dva svetovna rekorda. Dne 10. junija poročajo iz Berlina, da se je dvignilo 4 motorno Daimler-Benz Junkersovo letalo z 10.000 kg 7.242 m visoko in je prekosilo dosedanji svetovni rekord za 200 m. 400 letnica Robinzonovega otoka. Letos bo slavil Robinzonov otok Fernandez v Tihem oceanu 400 letnico, odkar je bil odkrit. Danes živi na otoko 60—70 ljudi. Otok pripada južnoameriški državi Čile, ki se je odločila, da proslavi 400 letnico odkritja otoka in tako obenem praznuje Robinzona, katerega ie pisatelj Dofoe opisal v osebi mornarja Aleksandra Sel- Skrivnost visoke starosti Turško časopisje je zadnje čase začelo prinašati poročila in podrobnosti iz življenja tistih starih Turkov in Turkinj, o katerih je zadnje ljudsko štetje ugotovilo, da so nad sto let stari. Takih ljudi je na Turškem 6240. Če torej smemo verjeti turškim listom, ženske na Turškem dalj časa žive kakor pa moški. Od 6240 ljudi, ¿1 so nad sto let stari, je 3985 žensk, torej samo nekaj manj ko dve tretjini. Najstarejši je vsekakor tisti Turek, ki je po podatkih ljudskega štetja star že 157 let ter se je udeležil že gTško-turške vojne pred 110 leti in tudi krimske vojne pred 80 leti. Ti nad stoletni starci in starke pa so postali tako stari samo kirka ,ki je preživel kot izpostavljen kaznjenec na samotnem in tedaj neobljude-nem otoku Femandez pet let. Obžalovanja vredni slučaji Vlom v pisarno. V Mariboru v Cankarjevi ulici je bilo vlomljeno v pisarno tovarne za čevlje »Karo«- Vlomilec je sunil 800 din gotovega denarja in 200 din vredno nalivno pero. Hitro prijet tat. V neki gostilni v Studencih pri Mariboru je pomagal gostilničarju spravljati sodčke piva v klet Ivan Leveč ml. Slekelje suknjič in vtaknil v njega 1600 din vreden briljantni prstan. Ko se je vrnil iz kleti, mu je nekdo sunil prstan iz žepa. Studenški orožniki so hitro izsledili prstan na prstu 33 letnega strugarja Franca Mezgolj. Skrajna skvarjenost mladine. Na Jan-ževi gori pri Selnici ob Dravi se je zgodil slučaj vloma, ki kriči o skrajni skvarjeno-sti pohajkajoče mladine. V noči se je splazil v hišo posestnice Angele Rotner na Janževi gori 16 letni Vinko Sabolek. Zunaj pri hiši pa je strašil 17 letni Franc Šulc. Sabolek je odprl omare, iz katerih je hotel odnesti obleko. Gospodinjo je opozoril na nenaden obisk šum in je šla pogledat v sobo z električno svetilko. Zagledala je pod posteljo neznanca, ki je meril na njo s puško. Tujec je orožje sprožil, a k sreči se naboj ni užgal. Vsa prestrašena je Rotnerjeva zakričala, zaklenila vrata in začela klipati na pomoč. Prihiteli so sosedi in še videli, kako sta zbežali ..zpred Rotner je ve, hiše dve postavi. Selniški orožniki so izsledili omenjena mladoletna tolovaja. Sabolek je priznal, da ie ob prihodu gospodinje snel s stene puško, se skril pod posteljo in je hotel streljati, a patrona ni užgala zaradi slabe kapice. Roparski umor je preprečil le slučaj. Sabolek ima na vesti že celo vrsto tatvin. Za 800 din šip razbil na sodišču. V pritličju mariborskega okronžega sodišča je Sargov KAL0D0NT proti zobnemu kamnu pobil za 800 din šip 71 letni prevžitkar Jurij Medved iz Dobrenja pri Mariboru. Starčka je premagala jeza, 'ker mladi gospodar na Medvedovem domu baje ne drži dogovora glede prevžitka. Stari je zgubil že štiri pravde radi prevžitka in si je ohladil jezo na šipah. Kmetu iztrgal denarnico. 70 letni posestnik Janez Šober se je mudil v Gornji Radgoni, kjer je prodajal doma izdelane grablje. Po razprodaji je poslal voz domov, sam pa je krenil peš proti Sp. Sčav-nici. Pridružil se mu je neznanec ter mu med pogovorom ponudil prav poceni na prodaj žepni nož. šober je izvlekel denarnico, da bi plačal nož. Ta trenutek je porabil lopov, iztrgal je starčku denarnico z 1500 din in zginil v gozd. Krivca prijeta na pobegu. Zadnjič smo poročali, da je postal v Črni pri Prevaljah smrtna žrtev fantovskega pretepa 23 letni Januš Goleč: 23 Ponarejevalci Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe Domačin in poljanec Jurij se je komaj otepal vsemogočih povabil ter ponudb. Le tuintam je kateremu ugodil, da je pobil očitek, češ, saj niti ne znaš več ponarediti povojnih bankovcev. Oni mali de-belušasti dedec, ki se zadržuje in biva tam in tam, ta zna, ta je mojster, samo težko ga je dobiti, ker se drži v skrivnih podstrešnih luknjah in si upa liki jazbec samo v noči na sveži zrak. Koliko potvorb je prav za prav izšlo iz Jurijevih in Rupnikovih rok, pozneje niti sodišče ni moglo dognati. Potočnik je veliko obljubljal, rad vtaknil v žep kot predujem v pravem denarju, bolj redki pa so bili njegovi fovš-metulji. Drznejši od Jurija je bil mojster Rupnik. Iz njegovega skrivališča so pribrenčale dolarske muhe, katere so zabrnele po goriškem ozemlju ter po hrvaški strani in so obetali razni razpečevalci uspehe. « Jurij izsleden in prijet Priprosti narod po vsem Dravskem in Ptujskem polju je vedel, kakor smo že omenili, da sta v obratu dve denarni tvornici. Mojstra sta prevažala vsak svojo ponarejevalnico izpod ene strehe pod drugo in iz ene vasi v drugo. Pri takih razmerah se moramo vprašati: Ali so orožniki tedaj resnično spali po svojih vojašnicah in se niti zmenili niso za to, koliko škode trpi država? Nikakor ne! O čemur vas samo šušlja, to sigurno naslehne uho orožnika. Tako je bilo tudi v primerih Potočnik in Rupnik. Jurij je bil s petnajstletno kaznijo od oblasti dovolj žigosan zločinec. Orožnik mora vendarle vedeti, kakor ne pusti mačka miši na miru, tako se tudi ponarejevalec ne more vzdržati, da bi ne zapadel staremu grehu, četudi se je vical radi njega že leta in leta v ječi. Orožniki so imeli na muh: oba ptiča, a ju niso zagrabili iz enostavnega vzroka: ni bilo prijav, da bi bil kdo oškodovan s ponarejenim denarjem. Dne 27. aprila 1925 je prišel k znanemu trgovcu v Ptuju moški. Prosil ga je za izmenjavo 50 dolarskega bankovca, ker je v nedeljo banka zaprta in bi rad plačal ravnokar kupljeno blago. Trgovec je vzel bankovec in je izplačal zanj 2700 dinarjev. Andrej Napotnik. Dobil je 10 zabodlja-jev, od katerih sta bila dva smrtonosna. Zaradi krvavega dejanja so zaprli orožniki šest oseb, dočkn sta glavna krivca pobegnila in so ju prijeli žandarji na cesti med Šoštanjem in Za vodno. Gre za 23 letnega delavca Franca Kodruna iz Šoštanja in 33 letnega delavca Franca ZaJarja iz Begunja. Kodnm je priznal dejanju z izgovorom na silobran. Krogla zaključek sovraštva. Pri Sv. Boliesiku v Slov. goricah je ustrelil neki kmečki fant iz Ločiča kmečkega fanta Franca Krambergerja s Trnovskega vrha trikrat v trebuh. Obstreljenega so boj prepeljali v ptujsko bolnico, kjer je podlegel poškodbi. Do krvavega obračuna je došlo po pretepu na tomboli in iz sovraštva zaradi nekega dekleta. V nevarnem stanju v bolnico. V neki krčmi v Dornavi pod Ptujem so napadli trije napadalci SO letnega kovača Osvalda Petka. Imenovani je dobil z nožem sasrtno-nevarne rane ki se je zatekel v ptujsko bolnico. Grozna dejanja ljubosumnega moža in očeta. Ivanka fcomer, 32 letna lastnica mlekarne v Miklošičevi ulici v Ljubljani, ge nI razumela radi ljubosumnosti s možem. Zakonca sta se nameravala sodno ločiti. Zadnjo soboto IX junija je odpotoval fctmer na ovoj dom v Ribnico in je vnel seboj noj) 5 letno hčerkico. Kakor hitro fc Žessa opazila, da moža ni, ae je odpora v avtomobilu £& njim. Ko je lena vstopSa v Marici v moževo spalnico, jo p napade! s nožem in ga ji je zasadil v pfcv, Plato ji prerezal vrat svojemu otrobi in As Bftnwtf nebi. Moi je prvi fafcrva- S prevozom v ljubljansko pookodba pa ni Eartno- taiovfl Na pališčn niso varni pred na pre pokopališču v Celju času z grobov več že-fcrižer. Bednjič pa je grobarju le napelo, da je zalotil 23 pa je letneg: a brezposel- delavca Stanka K. Iz Celja v trenut- ku, ko je lomil železne križe in jih nosil na kup, da bi jih odnesel in prodal kot staro železo. Skrunilca grobov je policija prijela ki bo občutil roko pravice. * SEovensha Krallna Banovlnsk» kmetijska 6ola v Itaki&uiu pri Murafc) SobotL Prvo šolsko leto na tem na novo ustanovljenem zavodu se začne s 1. oktobrom 1938. feola je enoletna in traja od 1. oktobra do 31. «¡vgusta. Pouk v šoli podaja učencem zaokroženo strokovno znanje v teoriji in praksi iz vseh pa&og kmetijstva predvsem pa iz poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in deloma tudi ¡a vinarstva ▼ takem obsegu, da ga lahko učenci po dovršitvi Sode • pridom uporabljajo na domačih posestvih. Vsi gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo hrano ta vso drugo oskrbo. Za sprejem so določeni isti» pogoji, kakor veljajo za sprejem gojencev v ostale kmetijske šole v Sloveniji. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in ne večja od 25 let ter z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša 75 din do QOOQOGQQ HRANILNICAM IN ^lWiWiWiW tOOO POSOJILNICAM! Vse potrebne tiskovine za uradno poslovanje dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Priporočamo vam tudi nabavo lastnih hranilnih knjižic. Natisnemo vam vsako, tudi majhno naklado. Zaradi točnega poslovanja 8 kmečkimi dolžniki si kupite brošuro, ki ima vse zadnje spremembe in dopolnitve ter avtentična tolmačenja.. Pisarniške potrebščine vam nudimo po ugodnih cenah. Tiskarna sv. Cirila, Maribor, Ptuj. oooooo "MiWlWi OQOOÖOÖ največ 300 din. Prošnje za sprejem (banovinskl kolek 10 din) je poslati ravnateljstvu banovin-ske kmetijske šole ▼ Rakičanu pri Murski Soboti takoj, najkasneje pa do 1. avgusta 1938. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov pa naj obenem zaprosijo za primerno mesečno podporo pri pristojnih sreskih kmetijskih odborih. Velik kmečki tabor v Petrovčah priredi celjska okrajna kmečka zveza v nedeljo dne 19. t. m. po naslednjem sporedu: ob 8. uri sprejem na križišča ob državni cesti v Petrovčah, nato odhod na ¡riaosovališče, kjer bo najprej skupna sv. maša in nato zborovanje. Govorili bodo znani borci za pravice in koristi kmečkega stanu, gg. Janez Erodar, Ivan Janžekoyič, Ljudevit Kuder, Pon-grac Turnšek ta Janko Dolinar, posebej ženskam pa bo spregovorila ga. Kristina Prijateljeva. Vsi konjeniki, kolesarji in vozovi s Teharske strani aa zbero točno ob 7. uri pri mostu čez Voglajno pred Celjem, oni z vojniške strani pa na cesti za rudarsko šolo ter nato nadaljujejo skupno z godbo na čelu pot skozi Celje v Petrovče; udeleženci iz Savinjske doline pa se zbero na križišču ob državni cesti v Petrovčah. Taborski znaki in vsa podrobna pojasnila se dobe pri vseh krajev- nih kmečkih zvezah. V nedeljo 1®. t, m. naj se zbere v Petrovčah VBCj k&r čuti kmečko, moški in ženske brez razlike starosti! Narodne noše še posebno vabljene. Gornjegrajski okraj. »No, Miha, kam jo bova mahnila v nedeljo, dne 19. junija?« Jeronim: »Kaj še nisi slišal, da se bode na Rečici ob Savinji tedaj vršil velik kmetski tabor, na katerem bode zbran ves gornjegrajski okraj!« »Kakor sem slišal, se bode služba božja vršila na prostem pred cerkvijo, poprej se bode pa vršil obhod po trgu, v katerem bosta sodelovali dve godbi iz Nazarja in Ljubnega. Po službi božji bodo govorili razni govorniki, med drugimi predsednik Kmečke zveze g. Brodar. Kakor vidiš, bode tisto nedeljo v Rečici res lepo, zato bova tudi midva šla in še več drugih spravila seboj.« * Naslednji dan ga je odnesel v banko, ki ga je vzela brez nadaljnega. čez nekaj dni je šele ugotovila zagrebška borza po vseh mogočih številkah, da fcre v tem primeru za prav dobro posrečeno potvorbo. Oškodovani ptujski trgovec je prijavil zadevo orož-Bištvu in natančno popisal moža, Id mu je povedal pri izmenjavi bankovca, da se piäe Anton Breznar ki ima sorodnike v Ameriki. Orožniki so slutili takoj, da gre sa Jurija Potočnika, kateri je romal tedaj po Dravskem polju »d ene vasi do druge in od enega znanca do drugega. Samo radi «nega ovadenega dolarskega falzifi-kata je razpregel ptujski orožniški poveljnik patrulje po vsem Dravskem polju. Slo je za Izsleditev Jurija, katerega so morali orožniki dobiti, da ga predstavijo prizadetemu trgovcu v Ptuju. Predstavljenega iz oči v oči bo ogoljufani sigurno preponi al. S tem bo podan zadosten vzrok za predajo sodišču vsaj enega ponarejevalcev, o katerem so že čivkali vrabci na rtrehah. Jurij se je zavedal, kako jo je polomil čisto sam t izdajo 50 dolarskega bankovca i« Rupnikove delavnice. Slutil je, da bodo orožniki kmalu za njim. V tem tolikanj miroljubnem človeku je dozorel v lavesti nevarnosti sklep, da se bo uprl z orožjem, kakor hitro bi položil nanj roko orožnik in ga pozval na predajo za zapor. Kako resna je bila Potočnikova prisega samoobrambe, je dokazal v noči 10. maja 1925. Orožniki so preiskali ter pretaknili vsa naselja po Dravskem polju, kjer so spraševali po Juriju. Noben poljanec ga ni videl in niti sanjalo se mu ni, kje da bi se zadrževal. Kljub temu, da je bOo orožništvo brez ljudskega sodelovanja navezano samo nase, se je lotilo izsleditve ponarejevalca s toliko naglico, da ni imel časa za umik iz območja ogroženega Dravskega polja. Kjerkoli je poskušal Jurij, da bi prodrl neopa-ženo orožniški obroč in utekel ter se skril kam na Hrvaško, je moral nazaj. Zopet in zopet je moral omejiti pobeg iz ene vasi v drugo, dokler ga nista napodila dva orožnika v vas Dobrovce. Nista mu pustila prilike za razmislek: Kam bi se potuknil? Na vsak način se je moral skriti preganjalcema. V to svrho si je izbral senik nekega dobrovškega kmeta. Planil je po lestvi na seno in se zakopal. V tem prikrit ju je hotel počakati, da bi se oddaljila največja nevarnost. (Dalje prihodnji«) zaradi tega, ker so v glavnem uživali le kislo mleko ta kamilčni čaj, kakor namreč trdijo tur-Ski listi. Ti ljudje alkohola ne poznajo niti po imenu. Pač pa radi kade. Prav gotovo pa ima pri tem veliko zaslugo tudi ugodno podnebje. Zanimivo Je namreč, da Je največ teh stoletni-kov v vzhodnih delih Male Arije. Navidezni mrtvec učaknl ■to let Krčma? Nikola SatW rov iz RaSčuka v Bolgariji je nedavno obha*-Jal stoletnico rojstva. Pred 50 tati Je Satiro» navidezno umrl in so ga hoteli te pofoopati, preden ao ga pa položili v «emljo, m Je osvestil, da «o se prestrašeni pogreb^ ci razbežali na vse vetrove. ■ ■ - '.•-.-v wmmmmmmmi«bhbbi | ^ Waši rajgii.........g Sv. Barbara pri Maribor». Koncem maja Je zapustila to solzno dolino pridna hčerka pos. hči v Sip. Koreni, Božalija O «h, Marijina družbenka v starosti 28 lat Kako priljubljena je bila, Je pokazal njea pogreb. Hidč Cehovi telimo naše sožalje, tebi Zaiika pa bodi lahka žemljica! ¿jadram. Smrt Je s wb)d koso, ki ne pozna usmiljenja, zasekala globoko vrzel ▼ vrste naših katoliških mcct V petek Je nagle smrti umrl Jožef Zadek, po domače Pozni, posestnik na Straži. BI Je vn «roje življenje prevzet krščanske misli, vzor katoliškega moža, ki Je kakor Boga tudi ljubil na5 narod In našo domovino . Ugleden Je bil zaradi svoje krščanske zna-čanjosti, pa tmS zaradi svoje gospodarske preudarnosti in rtcrtjnostt. Njegov pogreb se je vršil ob obilni udeležbi v nedeljo 12. Junija zjutraj. Ob odprtem grobu se J» od rajnega s prisrčnimi besedami pcaJovil domači g. župnik duhovni svetnik Frane Hoimjee. Blagi pokojni naj počiva v miru! Globoko uSaJofičeni ženi in otrokom naše sožalje! Sv. Marjete pri Rimskih Teplieah. Kvaterni teden je nepričakovane umrl Ivan Kozole. Zaradi gospodarskih razmer je šel med rudarje y Hudo jamo ki pozneje ▼ Holandijo, kjer sd je toliko prihranil, da je bil rešen najhujših skrbi. Razni udarci mu tudi sedaj niso prizanašali in tako se Je navidezni hrast zrušil. V hvaležnem spominu ga bo ohranila IcrSč. delavska organizacija, za katero Je z veiikim navdušenjem delal dama In v tujtnt Iz Holandlje je prinesel s seboj kip sv. Barbare, kateri na čast je pozidal kapelo. Se pred kratkim Je zbral pri dobrih ljudeh potrebna sredstva za obnovitev kapele v čast Kristusu Kralju v Udmatu. Tudi glede dobrega «O» NAVZOČNOSTI P1W1TIH HERODOV« MEDNARODNI MLADINSKI TABOR V UUBUMI • 68 26. BO 29. J8DU11938 Cetrtinska la polovična vožnja Udeležencem Mladinskega tabora je dorvdjMa četrtinska in polovična vožnja na železnici 1. 75% popusta do Ljubljane in nazaj J« dovolila železniška direkcija vsem jugoslovanskim članom in mladcem fantovskih odsekov kakor tudi članicam in mladenkam vodstva dekrtflklh krožkov Prosvetne zveze, ki si na podlagi Orna-ske izkaznice odseka ali krožka in legitimacije prireditvenega odbora (Tabón» knjižice), kopijo vozno karto po polovični normalni ceni od svoje vstopne postaje do Ljubljane in še žeieaii-ško legitimacijo K-14 za ceno 2 din. Legitimacije K-14 prodajajo vse žel. postaje in jik Jlgo-sajo pri odpravi potnikov. Važna karta s« ne sme oddati pri prihodu v Ljubljano, ampak zadržali obenem z žel. legitimacijo K-14 zaradi brezplačnega povratka po isti ali krajši poti do domovne postaje. Prireditveni odbor overovi na legitimaciji prireditvenega odbora (taborni knjižici) in na žel. legitimaciji K-14 udeležbo na taboru. Ob povratku se mora na postajah LJubljana gL kol., gor. koJ., ali dol. kolodvor pokazati pri potniški blagajni želez, legitimacija K-14 zaradi žigosanja. 2. Polovična vožnja Posetniki tabora, ki ne spadajo pod točko 1. se bodo vozili za polovično ceno. Pri odhodu na tabor kupijo celo varno karto od vstopne postaje do Ljubljane, obenem t»<2 Muulfiko isgltimacijo K4S za ocbo % cEtak Legitimacije K-1S prodajate «M SeteonSk* po* staj« te Jih žigosajo pri potnikov. Vos» na karte se ne mm oddati fs£ prihoda v L jute* ljaaa, ampak zadrtati obenem m železnSBns legV timadjo K-13 sanuB breaptaiBsg» povratka d« tavata» vntopm* postaj« po Isti aH krajB poti Prire3£tvaal odbor overovi n SalozniSSd legitt-madjl K-1S udeME» na tabora. Ob povratka marajo ikSelcžead na postajali LJubljana gL koL. gor. JkA. aH dot. kolodvor pcfcazati pri potniški blagimi hA. legitimacijo £41 uradi Sgcsanja, Prektajeaje vožnje z zgoraj onamjenind mižantt-mi tortami ni dopustno. Frepočišča m organliiimu odetoSenee Organizirani udsieženci tabora, ločeno po spol», bodo cz prenočiščih po Solak porazdeljeni taka^ da bodo nastanjene posaraesn» pouzvaze «kupno v tmtsA ossiioma dveh objekta, če bo udeležb* Podzves» večja. To zaradi ^cnpaosti ta kontrola Sprevod V sprevodu bodo Sli najprej» vel kroji, nato p» ostalo organizirano članstvo, katerii, vs&V p« mora taieti znak ZFO in pa taborni znak. Nihče od organiziranega ds tva ZFO ta VDK, ki pride v Ljubljano, ne bo smel stati ob strani, ter»» več val brez izjeme bomo v «prevodu pokazaB moč ta disciplino naše organfesacije. tiska se je držal pravila: Če hočeš, da bo dobro drevo rodilo dober sad, moraš zanj skrbeti. Upamo, da sta mu sv. Jožef in sv. Barbara, do katerih je imel izredno zaupanje, izprosila srečno smrt. Kamilica pri Maribora. Mladinsko prireditev v Kamnici Je otvoril že v soboto zvečer štafetni tek s Slomšekovega groba, na katerem je bila prižgana baklo. Gorečo baklo je prenesla štafeta z vso naglico v Kamnico, kjer so prižgal" velik kres. Prvi kres so pozdravili Številni kresi po vseh sosednih župnijah. V nedeljo zjutraj se je zbrala mladtaa v Mariboru in se je uredila za sprevod pro« Kamnici. Sprevod so otvorili kolesarji z državnimi zastavami, za temi so korakali fantje v krojih, mladci, naraščaj in drugi razni prijatelji naše mladine. Pred cerkvijo v Kaimnici j« bffl slovesen sprejem. Goste je pozdravil predsednik domačega fantovskega odseka. Domačini ta Iz Maribora dospeli, so se zbrali krog lepo okrašenega oltarja pred cerkvijo. Slavnostno pridig« Je imel g. ravnatelj Fr. Hrastelj, sv. mašo, med katero Je pel narod, je daroval Stolni župnik M. Umek. Popoldne je bil na okra-fienem telovadlSču ob Doltašekovi drevesnici zelo dobro obiskan telovadni nastop. Gledalci so navdušeno odobravali dobro izvajane točke. Po prostih vajah je razdelil predsednik okrožja Gera-tič med tekmovalce pokal ter diplome. Po razdelitvi daril Je predsodnBc z navdušenim govorom bodril mladino k zvestobi do Cerkve, slovenske besede ta jugoslovanske države. Sv. Marjeta niže Ptuja. Mladinska prireditev pri Sv. Marjeti Je bila nekaka priprava za veliki mladinski zbor v LJubljani Sv. Marjeta je pozdravila goste ta domače mladce z zastavami, z zelenjem ta venci. V nedeljo dopoldne se je ¡¿brala mladina ta je korakala v sprevodu z zastavami ta ob zvokih markovske gr-dbe v cerkev. V cerkvi Je govoril g. kaplan Roiht. V nabito polni cerkvi je služil sv. mašo domači kaplan g. črnoga. Cerkvena slovesnost je lepo povzdigovalo krasno ljudsko petje. Popoldne se je zbrala mladina na telovadišču in je v sprevodu odkorakala v cerkev k slovesnim večernicam in se je vrnila potem nazaj na telovadišče, kjer se je vršil lepo obiskan nastop članic, naraščajnikov in mladcev. Odlične goste in mladino je nagovoril domači g. župnik in konzistorijalni svetnik šketa. Spomnil je ob občem navdušenju na kralja kot pokrovitelja ljubljanskega tabora in godba je aigrala državno himno. Po razdelitvi častnih diplom je govoril g. Prapor, član ptujskega fantovskega odseka. Najglobokejši vtis so napravile govornikove besede, ko se je spomnil akademika Dolinarja, ki je padel pred enim letom kot žrtev svojega prepričanja. Marječka prireditev je uspela izbe-rno in na odobravanje vseh, ki so bili navzoči. Sv. Ana v Slov. gor. Kat. prosv. društvo ponovi v nedeljo 19. junija 1938 ob 15. uri v Kat. prosvetnem domu Redenfkovo drimo: »Črna žena«. Nikomur ne bo žal, ki se bo proti mali vstopnini te lepe igre udeležil. Domačini ta sosedje, ki še je niste videli, porabite to priliko ter jo v obilnem Številu posetite. P v. Lenart pri Vel. Neflelji. Prosvetne društvo »Ljudska knjižnica« ima v nedeljo 19. t. m. po večerr.icah svoj redni letni občni zbor. Vabijo se vsi člani, da sa tega zbora udeležite. Novi člani dobrodošli! Breslovče. V nedeljo, 10 JenlJa, smo sijajno proslavili zlati jubilej na*- vratu proti Loki je zavezi! v kotanjo na cestt, Sunek ga je vrgel • kolesa ta pri padcu al Jš razbfl lobanjo. Težko poškodovanega so sprariB ▼ bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Banovtaaba kmetijska gospodinjska Šola * S večini, poŠta Zg. S*. Kungota, prične 15. a» vembra tega leta nov« Šolsko leto, ki traja 4a 15. oktobra nasL leta. V šolo se sprejemajo astmo kmečka dekleta. Med Šolskim letom ni nHfp kih počitnic. Učenke stanujejo t zavoda, kjer M vzfii tudi pouk. Namea floto je izobraziti deklet» m dobre kmečke gospodinje, Jim vcepiti vasema do kmečkega dela ta jih ohraniti kmečki hfl^ Temu primerno je umerjen tudi pouk, ki ubaa ga; Verouk, vsgojestovja, gospodtajstvo, ssianstvo, gospodinjsko apisje, zdravstvo, žliiliai rejo, mlekarstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, polj»« delstvo, narodno gospodarstvo ta zadružništva kmeti jsko-goepodinjsko knjigovodstvo, živin»-zdravstvo, čebelarstvo, Tinarstvo ta Metarstwa| posebno pa sa učenke vadijo kuhanja, šivanja, pranja .pletenja, preje, urejevanja hišnih prostorov in raznih gospodinjskih in gospodarskih 64, ki so potrebna vsaki dobri kmečki gospodinji Oskrbo valntaa znaša 350 din na mesec. Kmečki» dekletom, katera zaradi težkih gospodarskih ■» mer ne morejo plačati celotne oskrijovalnina, podeljuje kr. banska uprava primerne štipendij^ M ae ravnajo po premoženjskih razmerah. Da-kle ,ki že« vstopiti ▼ kolo, mora biti stara najmanj 16 let, popolnoma zdrava ta nravno neoporečna. Lastnoročno pisani (prošnji) ta z 10 dta banovtnsktm kolkom kolkovanl prošnji naj priloži: 1. krstni Ust, 2. zadnje šolsko izpričevalo, 3. nravstveno tepričevalo, 5. obvezna pisma starih» ali varuha, da plačajo «broške šolanja, koikovaHB a 4 din banovtaskim fcoOcom, 6. premoženjski S» kas z uradno navedbo «emljiškega davka (potrjeno od davčne uprav«) ter gospodarskega stanja staršev aH njih namestnikov, T. domovnica. ProSnje za sprejem je poslati najkasneje do Si. avgusta t. L naravnost vodstvu ban. kmet. gvmf. SoJs v S večini, pošta 35g. Sv. Kungota, kjer afl odkoder se na željo dobe Se nadaljna pojasnila. Društvene vesti laporje. Tukajšnji fantovski odsek ta dekttSrt krožek prirediti? v nedeljo 19. junija telovaA« akademijo pod župnijskim kozolcem. Odbor. Dopisi Sv. Barbara pri Mar&ora. Cestna dela na nd novi cesti bodo te dni dokončana. Po dolgih 19 letih dela ta borb smo to cesto hvala Bogu srečna dovršili. Dolžni smo javno zahvalo možem, ki H nam pomagali s podporami. Našim možem odbornikom ta županoma Lešniku ta Krajniku, kateri so žrtvovali ogromno truda ta borb. Ljudstva bo vam hvaležno. Tudi druge občinske ceste aa lepo popravljene. Na btakoštni ponedeljek je pa bila pesem noža. Dva zahodi jaja ▼ hrbet je doMI neki tukajšnji politik. Sadja bo bolj malo, todi f vinogradih aa pozna pooeba. Bog nam daj *aa| pri drugih kulturah dobro letino. Šmartno ob Paki. Todl pri nas So odjeknOl glasovi in budni ce našfc taborov ter poživili naik Stremljenja — služiti veri ta domu. V lepih ap» urinih na veličastni Šentjurski, posebno pa M mogočni Braslovškl mladinski tabor sa ▼ prrfafl amartinski fari, ki je v tem času pravcati aa» meljski raj, upravičeno vsi zgražajo nad »vito Sktm početjem«, Id ga J« storila prostaška roka, Bredi no« Je na steni kaplani je zagorel veHM plakat, ki je vabil vse zavedne atovenak* feitt ta dekleta, očete ta matere na mednarodno kattH liško manifestacijo t LjoMJano. — Ker naših a» vednih vrst nI mogoCs «drobiti, sta »afint« pai nad plakati svoje mote prefakuSaje. Oboo jaaai PosJtecliifi© v^sta r Kmečka trgovina Naš gospodarski položaj Narodna banka je izdala. poroölo o goapodar-Aem polocžaju naše države v L četrtletju letod-Bjega lota. Iz tega poročila se vidi, da se gospodarski polet, ki se je začel lansko leto, sicer nadaljuje, ne pa več v toliki meri, kakor L 1837. Okrepitev gospodarske delavnosti ao vidi posebno * okrepljeni rudarski ki topilniški proizvodnji m X2Ji, oziroma 27.6% ▼ primeri a prvim četrtletjem 1937, t povečanem Številu zaposlenih deäav-cwv v industriji za 4.2%, itevilu natavorjenih nagonov za 16%, v povečanju virmanskega prometa pri Narodni banki hi Poštni hranilnici sa 14.7%, povečanem prometu na borzah za 19-3%, povečanem obsegu zunanje trgovine za 1.9% In velikem povečanju vlog v denarnih zavodih za. 1 milijardo din. Pri tem je posebno važno veliko povečanje dri. dohodkov za 15.7%, kar je posledica znatno okrepljene gospodarske delavnosti hi povečanja kupne moči Širokih ljudskih slojev. Končno kot posebno značilno za povoljni razvoj gospodarstva je omeniti neenaki skok cen kmetijskih proizvodov na «tf in industrijskih proizvodov na drugi strani Rastlinski proizvodi ao v ««cii narasli za 28, živina in živ. proizvodi za S, industrijski za 7.6% v primeri a 1. četrtletjem lBTli Živina iivinske cene so še naprej trdne in precej do-fire. Veliko povpraševanje je po lepi živini «a lavoz, pa tudi plemenska živina je pridobila v eenL Kakor smo že zadnjič poročali, je vplivala na okrepitev cen prepoved sejmonr in vsakega te-vaza živine iz dunavske banovine ter iz mnogih sfera j ev savske banovine, kjer se Skijo slinavka ki parkljevka. Kljub temu pa je živina na Hrv»-tkem v neokuženih krajih skoraj za dinar dražja, kakor pri nas v Sloveniji. Mnoge velike metanske tvrdke iz Slovenije kupujejo skoraj vso »vino za zakol na HrvaŠkem ter pravijo, da pro-Äirajo zaradi dobre kvalitete mesa kljub dražji eeni več, kakor če bi kupovale na naših sejmih Temu pojavu bodo morali naši kmetje posvečati Tet pozornosti. Če lahko dosežejo hrvaški živinorejci tako dobro kvaliteto, jo bodo morali doseči tudi naši. Na zadnjih sejmih je bil položaj sledeč: V Kranju: voli I. vrste 6 din, n. vrste 5.50, HL vrate 5 din; telice L vrste 6 din, n. vrste 5 din, JU. vrste 5 din; krave L vrste 4.50, n. vrste 4, m. vrste 4 din; teleta I. vrste 7.50, n. vrste T din. — V Lendavi: telice I. vrste 5.50 din, IL WBte 4.50; krave I. vrste 3.50, H. vrste 3, TTT vrate 2 din; teleta I. vrste 5.50. — V Dravogradu: voli I. vrste 5.50 din za kg, n. vrste 5, III. vrste 4.50; telice I. vrste 5, n. vrste 4.50, III. vrste 4; krave I. vrste 4.50, IL vrate 4, HL vrste 3.50: Weta L vrste 7, H. vrste 6. — V Logatcu: voli L vrste 5—6 din za kg, n. vrste 5, m. vrate *-50; telice I. vrste 5—6, n. vrate 5, m. vrste 4—5; krave I. vrste 5, H. vrste 4, m. vrste 3; teleta I. vrste 8—9 din. — V Puconcih: bfld L Trste 5.50—6 din, n. vrate 4.50—5, m. vrste 4; tallce I. vrste 5.50—6, n. vrste 4.50—5. ni. vrste 4; krave L vrste 4, IL vrste 3—3.50, HI. vrate t£0; teleta L vrste 5.50—6.50, H. vrste 4.50—6. — Na Vinici: voli I. vrste 6—6.30 din, n. vrate *—6; junci L vrste 6, n. vrste 4.75; biki 5; krave in telice L vrste 6, IL vrste 3.50—4.50 din za kg žive teže. — V Stični: krave za pleme 6 č. Kupil ga je neki slaščičar, len mo- žakar, ki se pa zanj ni veliko brigal. Svobodno se je klatil po mestu, se ravsal a tujimi dečki im preganjal pse. »Ti,« je rekel, »jaz predlagam, da pobegneva. Bodi večino pripravljen. Ko bo primeren čas, te pokličem, ne — zaskovikam kot sova, saj poznaš njen glas. Tedaj vzemi svoje stvari in beži...« — Odslej sta se še večkrat sestala ir. se dogovarjala o pobegu. Neke pomladanske noči pa se je oglasila na drevesu sova in zapela s strahotnim glasom. Ljudje so prestrašeno bežali v hiše in zapirali okna. Bil pa je — Tinček. (Dalje prihodnjič) Skrivalnica Turist išče z daljnogledom svojo ženo. Kje jef V čevljarski obrti je Matjažek že precej napredoval. Turek ga je naučil rezati ozke trakove iz rdečega usnja, s katerimi je prepletal opanke. Včasih pa je vzel kak trak zase in ga skrivaj vtaknil v žep. Iz teh trakov je spletal ponoči vrv in jo skril v slamnjačo. - -1 * 7* efe POfil Bačela > goreti iB^jbDfipi ki > teci devet otrok. O» ncfcaj časa Ja prihitela jiofam« taramba, ki Je ■ček gaeiti. V toa, ko po m |Mfld pripravljali, Je to goreč* btte plaiiB UU gospodar, noseč ▼ rodd «nega otroka. BO Je otroka postava zunaj hiñe na tla to ga terofll (vqjtm ljudem, J* mm ptaafl ▼ gorečo hi&o, ta katere ae je kmalu vrnil te z enim otrokom. Tudi tega Je lrrofiH svojim ljudem. Mate Je pogledal okoli sebe, aH so sedaj Areni vsi njegovi otro-al» Pa Je pogreáü Se svojega It letnega «fr-na. Naglo Je planil na-aaj t plamene, dasl so ga -ml «varili to mu bra-nBL Ptenál Je po avoje-ga atoa, a ae ni več vr-Iril KmaJin Je goreča igrmeto na kop to pokopala pod seboj očeta a atoa. Listi na vso moč slavo Jimafltvp tega očeta, k je a svojo Sk L vi ju pred vsem svetom omanfl, da Je pravemu očeta sveto thr-Uenje vsakterega Izmed njegovih otrok ter je to oznanilo zapečatil ter potrdil a svojo žrtvijo v tisti atnutad noči, Ta Oče, ki Je svoje življenje žrtvoval za življenja svojih otrok, ae pide Antcine Mattdaa, majhen francoski kmet Kak» težka Je zemlja? Opazovan ao, kako vpliva zemlja na druga nebesna telesa to aku-*aH to tega ugotoviti njeno težo. Rame preiskave a gostoti zemlje, Miroma • njeni specifični teti ao dale rezultat 5.5. To Število pove, kolikokrat težja Je določena količina zemlje v primeru z vodo, ki ima enako prostornino. Zemeljska krogla je torej pet in polkrat težja, kakor bi bila enako velika vodna krogla. Zla ugotovitev zemeljske teže Je sedaj samo fie treba pomnožiti prostornino zemlje v kubičnih centimetrih z njeno specifično težo. Ta račun Je dal: Sest milijonov trilijonov .kilogramov! 23 podunafiena — Z dovoljenjem založbe Nadalje Vas prosim, da mi verjamete, da je vse riagano ha izmišljeno, kar so Vam b Maribora o meni pisati, Niti braniti se nisem mogla proti obrekovanju in Vam svoje nedolžnosti nisem mogla «pričati. Kaj vse sem ta leta prestala, sam Bog ve to. Nekaj dobrega pa je bilo tudi v tem trpljenju; da, koristno mi je bilo in mi je prav prišlo! Šele v teh bridkostih sem našla res pot k Bogu bi sem tudi svojo mater zopet spravila z Bogom. Sama na sebi sem izkusila, da vera res ni prazna reč, ampak da je vera teta, ki edina človeka v življenju m smrti pokonci drži. Še nekaj Vam moram pisati Nikar mi ne zamerite, če se te reči dotaknem! Isti slučaj, po katerem sem izvedela za Vašo dobroto, mi je dal tudi vedeti, kaka strašna nesreča je zadela Vašega očeta. Da Vas je to pretreslo, si lahko miriim. Ah preveč si te reči ne smete k srcu gnati. Kar je Vaš oče storil, zato Vi nič ne morete. Noben človek, če je pameten, ne bo zaradi tega na Vas vrgel kamna in nihče, kdor Vas pozna, Vas zaradi tega ne bo manj čislal in spoštoval. V mojih očeh in v mojem srcu ste prav taM, kakršni ste bili, ko o tej nesreči še nič nisva vedela. i Zdaj pa Vas prosim, nikar ne mislite, da hočem s tem pismom znova zvezati, kar je razdrto! Ne, na kaj takega ne mislim več. Edini namen, ki ga imam s tem pismom, je ta, da Vas zahvalim za velike, velike dobrote in da si morda najdem kaj več jasnosti v rečeh, ki se tičejo mene ali Vas. • « Ce mi morete kaj tega pojasniti in mi kako vrstico napisati, me bo prav veselilo. Ce mi nič ne pišete, Vam tudi ne zamerim. Vnovič se Vam zahvali in Vas lepo pozdravlja Milka Trebnik v Robanovem hotelu. V Tržiču dne 31. maja 1928.« Ko je Milka pismo napisala in ga dva-, trikrat prebrala, je videla, da ga je sestavila hladno in prisiljeno. Ali kakor je zdaj bilo, ko ni vedela ne kako ne kaj ki je bila vsa v dvomih, ni mogla drugače pisati; zato je pismo še isti večer dala na pošto. XIV. Bilo je dva dni potem. Milka je bila v kuhinji, kjer je nekaj pripravljala. Tedaj jo je poklicala gospa m ji dejala: »Na vrtu sedi neki gospod iz Ljubljane; pravi, da bi vas rad pozdravil.« »Iz Ljubljane neki gospod?« se je Milka začudila. Privezala si je beli predpasnik in šla gledat. Hotelski vrt je bil čisto prazen, le v zadnjem kotu je pri neki mizici sedel črno oblečen moški. Milka je napela oči in, ko mu je prišla na kakih dvajset korakov blizu, je ta vstal in ji stopil proti. Za sveto božjo voljo, saj je Habakuk! Stopil je k njej, jo pogledal s svojimi lepimi, živimi očmi, pa ni rekel ne besede. Vsa rdeča je tedaj vzkliknila: »Gospod učitelj, vi? Ali je mogoče?« »Milka, ah me tako nagovarjaš? Potem moram tudi jaz spet reči .gospodična',« je rekel žalostno. »Ne, ne!« se je branila in, vsa prevzeta od čustev, ga je zagrabila za roko. »Bog te živi, ljubi Habakuk! — O, kako vesela sem, da si prišel! Ah si moje pismo dobil?« »Da, prav slučajno že sinoči. Koj sem pohitel k tebi Ah imaš kaj časa zame?« »Čakaj, poprašala bom gospo, da me za nekaj časa izpusti! — Ali ti naj kaj prinesem?« »Saj pijačo imam. Jedel bom pa pozneje.« Milka je šla, čez nekaj mkmt pa se je spet vrnila. Lica so ji sramežljivo zardevala, ko je sedla za mizico in dejala, da je prosta, dokler se hoče z njim meniti Trenutek sta se oba gledala. Habakuk ni imel še nobenega sivega lasu, v njegovih rjavih očeh je še vedno gorel oni topli sij, gladko obriti obraz je bil ves poduhovijen in še lepši ko kdaj prej. Med Milkmrmi plavimi lasmi se je tu in tam posvetil kak sivosnebrn pramen, obraz pa, zasenčen s otožnostjo, je bfl ganljivo lep. Nekaj časa sta molčala, potem je Habakuk plaho pobaral: »Milka, red, ali me še kaj maraš?« Pogledala ga je toplo in zašepetala: »Ce te še kaj maram. is Vsa leta si bil moja velika ljubezen ti... in danes je še prav tako, kakor je bilo... Nič me ni bolj zadelo, kakor to, da mr ti ne ljubiš več.« »Milka, tudi jaz sem te zmeraj ljubil, bolj, kakor si moreš misliti.. -. Odkar sem moral pustiti upanje, da se še kdaj srečava, mi jo bflo življenje brez sonca.« »Zakaj si moral pustiti upanje?« »Saj vendar veš..; Ko sem zvedel, kaj strašnega je storil moj oče, sem bil ves iz sebe od groze* Mislil sem, da mi ne boš mogla nikoli odpustiti, da me boš zavrgla m me ne boš več marala.« »Za božjo voljo, saj ti nič ne moreš zato, kar j* tvoj oče storil!« »Seveda ne. AM na meni je bfl strašen madefc Bil sem trdno prepričan, da ne boš nikoli hotela vzeti človeka, čigar oče je tvojega očeta ubil.« Milka je prebledela, zazijala m vsa zatrepetala* »Kaj? Kaj praviš? Ali sem te prav razumela?« »Milka, saj vendar vse veš, saj si mi pisala, da veš, kaj je bilo z mojim očetom,« je zastokal »Le to vem, da je tvoj oče nekoga ubil Kdo jv tvoj oče bil in koga je ubil, o tem ne vem nič.« »Kdo pa ti je kaj pravil o tej reči? — Kdo? Kdof Povej! Govori! »Stari Luka, tvoj rednik.« »O ta čenča čenčasta! Mene res nesreča preganja,« se je prijel Habakuk za glavo; »ali zdaj je, 'kar je. Žal, da sem že sam vse povedal Zdaj nimam več kaj skrivati... Da, moj oče je bfl, ki je tvojega očeta ustrelil.« Gospodična si je zakrila obraz z rokami in je tiho zaihtela. V Habakukovem srcu je pokalo od bolečine* Težko je sopel. Dovolj je imel svojega trpljenja, zdaj mu je prišlo še to, ki je bilo skoraj še večje m še hujše, ko je gledal dekle vse objokano. Ko se je premagal, je dejal na videz mirno in vdano: »Milka, čuj! Ko bi bil vedel, da tega vsega ne veš, bi si nikdar ne bil upal pred te. Odpusti miS Prav tako malo sem kriv te zle usode kakor ti. Zdaj pa končajva! Strašno mi je hudo, da se moram odreči sreči, o kateri sem sanjal in na katero sem upal. Ah tu ni drugega! Da ni in ni mogoče, da bi vzela sina tistega, ki ti je očeta ubil, to prav dobro razumem. Le to te še prosim, nič mi ne zameri — jaz tebi tudi ne. Ce bi kdaj še tako prišlo, da si potrebna pomoči, daj mi vedeti, veliko veselje mi boš s tem napravila... Zdaj pa se bova v miru razšla, kajne, Milka?« Dal ji je roko čez mizo. Zagrabila jo je, z obema rokama jo je prijela in še vsa v solzah je rekla: »Ne, Habakuk, ne izpustim te več! Midva sva drug drugemu namenjena in morava skupaj ostati Ali me nočeš vzeti za ženo?« »Pač, pač, še kako rad!« je dejal bridko; »toda bojim se. da bo mojega očeta greh kakor večna senca med nama. — Še kesala se boš te svoje besede ... Ne bi mogel tega prenesti, če bi ti zaradi mene morala trpeti.« (Dalja sledlj MALA OZNANILA SLUŽBE: Hlapce, dekle In delavce sprejme posestvo »Grič« Rošpoh. _052 Pridno deklico, 14 let staro, sprejmem n pa-stirioo. Mlakar Jtrij., Razvanje 101. Hoče. 953 Hlapca in deklo sprejmem. Geder, Podgrad, Gornja Radgona. 618 Kovaškega učenca sprejme takoj Ivan Verder.ik, kovač, Podlože, Ptujska gor*. 949 Kuharica srednjih let, delavna, poštena, se sprejme takoj v večji trgovski hiSI kot gospodinja. Ponudbe na upravo »Slov. gospodarja« pod »Stalna dobra služba Maribor«. 962 Učenka se takoj sprejme za damako krojaštvo. Hrana in stanovanje se dobi pri mojstrinji. Vpraša se pri Kosarju, RotovSki trg 5-1, Maribor. 957 Kuhinjsko vajenko čez poletno sezono sprejme hotel Zanier, Sv. Pavel pri Preboldu. 959 Sodarskega pomočnika sprejmem takoj, Mar- hold Andrej, Zg. Sv. Kungota 81. 965 Pošteno dekle za vse sprejme WarSberg, Šmartno ob Paki. Plača din 200. 971 Kolarskega vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme takoj strojno kolarstvo Brus Martin, Ptuj. 972 POSESTVA: Lepo parcelo prodam. Radvanje, Maribor. Firmova uHca 38, Zgor. 964 Vinogradniško posestvo nad 2 orala veliko, s hišo in pritiklinami v dobrem stanju prodam. Naslov: Perša Anton, pos. Zg. Voličina št. 114, p. Sv. Lenart v SL gor. 967 RAZNO: Hlatilnico z dvojnim čiščenjem S ks. proda za 2700 din Munda, Sv. Bolfenk pri Središču. 96S kolje po ceni odda lesna trgovina Pistor, Mlinska ulica 18, Maribor. 963 frešo kakšne 3 m» obsega v dobrem stanju kupim. Jaušnik L, Sp. Sv. Kungota, Pesnica. 956 Svinjski hlev iz trdega leaa, ročni in otroški vo-zičik se po ceni prod» prt Draksler, Studenci, Kralja Petra cesta št. »fli _963 Jabolčalk. Ako Vam bode Jijače za domačo uporabo priman jkovalo naroGtt* »Jablus« is katerega napravite najbolj» ^fcolčnik ali hruáka-voc brez da rabite n&ranme pijače. Z poštnino stane 50 1 35.50, 1001 M.., 1501 82,- din. Stotine pohvalnih pisem. (Savno zastopstvo Reidor, Podčetrtek. 970 Dobe? sadjevec kupi gmOSMt Krempl, 2¡g. Radvanje pri Mariboru. ¡ 953 Spomlad! Leto! — Ostanki H mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobartnai, brez napak, noben ko« izpod 2 m, in sicer; Paket »Serija H« t vsebino 16—21 m prbna eacfordov, cefirjev, touringov in frenžef m posebno močne moške srajce v najlepših vsartŽK Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dede, kretoea ta druka za predpasnike, delena, krepa ki pulsv ila za bluze in obleke v izbrani lepi eestavi. Paket serija H in M pošiljam tudi meSarso, torej vsakega pol. Vsak paket poštnine proete samo 180 din. Paket »Serija Z« % vsebino t—8.20 m dobrega suk-na za moško obleko, damokl kostum, oziroma plašč, in sicer: Z/l—190.—, Z/2—160,— In Z/3—250.— din zadnji dober kamgarn, isti v modri in črni barvi Tt%.— din. Cela podloga za moško obleko po kakovosti Min 80.—, 100.— in 120.—. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Trgovcem popust! Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »Kosases«, Maribor, Kralja Petra trg. Pri dveh ali več paketih primeren popust. _653 SEJMARJI! Za birme ta božja pota dobite za posebno nizko ceno naše molit-venike, rožne vence hi drage predmete. Zglasite se v prodajalni Tiskarne sv. Cirila v Maribora ali Ptiiju! vzorcev čeških Gjorgjetov od vsakega desena samo eno obleko Ima TRPIN, Maribor, Vetrinjska ulica 15 po 961 908 Podaljšaj si življseje! Z i v 1 j e B j e se lahko podaljša, bolezni ae lahko preprečijo, ozdravijo; slabi se lahko okrepijo, hirajoči učvrstijo, nesrečni osrečijo! Kaj se pojavi Izra vsake bolezni? Oslabelost živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih reči. Zadovoljnost je najboljši zdravnik! So pota ki te lahko privedejo do dobrega razpoloženja, oiive tvojo čut, te napolnijo z novimi upi ta uprav to pot ti pokaže razprava, ki jo dobi vsak. kdor jo zahteva takoj in popolnoma brezplačno! V tej mali priročni knjižici je razloženo, kako se lahko v kratkem času in bre« .zapreke pri delu živci in miiičje oja&j«, kako se dajo utrujenost, slabo razpoloženje, raztresemost, oslabelost spomina, nerazpoloženje za delo in nešteto drugih poiavov bolezn: popraviti in odstraniti. Zahtevaj-- j te to razpravo, ona Vam bo nudila mnogo prijetnih uric. Poštno nabiralno mesto: Ernest Pasiernacfc, Berlin SO, M:sti?«!![ircfap!at213, Al». 90. Hranilnica §Yht€ Centrala Pdiriiliici: Celje v lasiai nora pa?ači m «tla nasproti pošte, prej JuZnošia GosposHe&ovenshe ulice. 27 fersha Hranilnica. Sprejema vloge na knjižice n tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, kei "aH Či 7 3 vicge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premožen jem in 7. vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spada'oče posle točno in kulantno. ] ODaaoJLiJunnnrrvinnnDri^^ Tirrr-inrTTnrirTTnnnnnnnnni umni mmnnmn um m min 11 ¡f VSA K PBEVDAREiM SLOVENSKI GOSPODAR ZAVARUJ E SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE Ki E P H I VZAJEMNI ZAfARtVAlNIC 93 V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. Oi. ZMT&PSH0: P1M160D Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! MALA OZNANILA -¿AŽttfO:- ¡TRGOVCEM l Vsakovrstni papir, ce po eogros eesah, glavna zaloga papirja. TIskarna «v. Cirila v Maribora In Ptuja._ Eosb onntinuM, trn.' brusna kamne, atae m «taograd* poljsko orodje, Bpcc&ij* kupite Bgodno ▼ trgovini Jo Jelšah. e iČOSTtK ■aodtna cbauca za izdelovanje rinM ta jato dobre domačo pijače. Steklenkrn m 150 litrov 20 din. Razpošiljamo tudi pa pettL Drogerija Kane, Maribor._ Sadi preselitve trgovlae • julijem se bo tak sblastvma dovoljena razprodal» vsega mmatk-čakturaega, galanterijskega ta apeoeriJtaMg» blaga od 12. jimlja pa do 1. Julija »M pri Ivana Metko, trgovcu pri Bolfemku v ricivh. Vao blago a» bo prodajalo po (lastnih) cenah. Kmatje! Delavci! Dam J« prdlka, da kopita v tej kratki doM potrebMtoe po izredno nizkih oenah. Posteljne «deJe, močno prešite (domač % beta vato od TO din naprej, zglavsflS *d SO din naprej, tnhne, izgotovljeno posteča« rilo (kapne od 68 fin naprej), koče, niadreee^ posteljno platno, lnlett, klote ta ■a «dajev zavese, perje in pok po conah. A. Stuhec, specialna trgovina ta vanj« posteljnih odej, Maribor, Stolna cBea K. Vsi hmdjarji, ki so lansko leto gnc$H Svoje nasade s ČILSKIH S0LITR0PI 9lll!ll!!lltinii!l!llllll Ion najbcij5im dušik vsebu jočim umetnim gnojilom, so dosegli znatno večji pridelek kakor tudi mnogo boljšo kakovost hmelja. Pa tudi rja pognojenega hmelja Bt napadala. Zato se vsakemu hmeljarju priporoča, da takoj okrog vsake hme^jam sadike posipi je eno žlico čilskega soOtra, da se rastlina popravi in nadomesti to, v kolikor je v rasti zaostala; pozneje pa spet po potrebi eno žBco. Dobi se v prvorazredni kvaliteti in po povolnjh. cenah v Mariboru pri Kmetijski Ifružbi, v Braslovčah v trgovini M. Kra-Šovie, v ialcu pri J. Krašovie in Ivan VIKO višek ter v Celja pri Kmetijski dražbi. 883 mk fceiezo ta Jev kupujem Višjih oenah. zalogi veliko lažja n potrebe in je*. Justin Maribor, Tal ve, nlica 14. STB 2500 din potrebsjn^ zaslužite 1000 Jev mesečno ___ Dopise: »Anosa Maribor, Orožnom i 9o-atranski zastaSakl TU Mostin za na^___ izvrstne domafle če. Steklenica pa SO dinarjev. DrogerfJ» I. Thflr, Marfbos, Go-«poska ulica IS. M8 Z« feftfeaje pra.. ajeg«, Telesa ji »olitvenSt „Pridite, H obsega poleg »©liter tadi Sest ■t t& »kupna mol ffiFJStrr la Din 20-— a ' obrezo. Kaflgt se 0 fti/u?N f/m v. ^^^ ^■HHRSH B^sBb^' i i ...... ■■■■■ v HvT * U \}o » - l-^i-tMI Sh^IhJ CSf •■BnlB agg^Bg PS Av^^o^loMBts^m/Se Bi "M-Wc