Ste v. ||5
Tečaj XXXvi
IZHAJA VSAK DAN
tstft sh sadeljah I« praznikih lk 5., lk psMtslJklh ik t. s)stra|. Psaaml&ne Itev. as prodajajo po 9 nvA. (taiot) ▼ mnogih fcobakarnah ▼ Trata in okolici. Gorici. Km^i, 8%. Patra, Postojni, Sežani, Nabrettni, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdnv-PMni, Dornbergn itd. Zaatarala it«, po 5 tri. (1* atol.). V ILABt SE RAČUNAJO NA MILIMETRI T faoholi 1 >t GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • at. mm, . ..mce, zahvalo, poslanica, oglasi denarnih aavodov po SO st. mm Za oglase ▼ tekstu Uata do 5 vnrt 39 K, vauka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 atot. bese An, aaj-maai pa 40 atot. Oglase sprejema Ineeratnl oddelek opravo .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". l	- Plačljivo In uioZliivs s Trstu.
£PINQST
NAROČNINA ZNAŠA
Glasilo poiiHinmgm drultva „Mino**"
Primorsko.
aa oolo lete 34 K, pol leta 19 K, S mesece • K.; na na-
rsdbs kras dopoelane aaroinine, se uprava ns ozira ■eielalM m ■•««u»a* U4mj« „SBIHOSTZ" atu«: u
—im Mm Etm t*SS. m ptl Uta Krma a-SO. ▼si dopisi aaj ae podajo aa aredniitvo liste. Nefranko-
vnna piasaa as M epreje«a|a Is rsk spisi as M vrsisjs RaieMst, oglnee in reklamacije je potiljati na spravo lista.
UREDNIŠTVO i sdss fiterpie Galattl It (Narsdal Um) Isd^AtoU in odgovorni urednik iUPAK »ODIHi. Lastnik koaeorcg Usta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana aadruga a omejenim peroitvom v Trata, alioo m i ■ = Oiorgio Galatti Hov. 18 ===xm PsStse-hraallsMnt ratna It S4I C52. TELEFON It 11-57.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
Z volilna shoda
s tem-le dnevnim redom:
Pouk o reklomaclIsKem postopanju.
In sicer:
1)	v četrtek dne 27. aprila t L
ob 8. url zvečer
v gostilno gosp. Markona v Škorklji „Pri škorkovljanskem holmcu" (Colle di Scorcola).
2)	v petek dne 28. aprila t 1.
ob 8. uri zvečer
▼ gostilno „Pri stari breskvi" v ul. Belvedere.
Z ozirom na veliko važnost predmeta razprave za predstojeće državnozborske volitve se nadeja odbor političnega društva „Edinost" velike udeležbe.
BRZOJ/UJNE VESTI.
Cesar Fran |osip na Ogrskem.
DUNAJ 25. Cesar odpotuje v Budimpešto dne 2. maja popoludne. Ni še določeno, koliko časa ostane cesar na Ogrskem. — Cesar se poda za nekoliko časa tudi v Godoll6. Velika pomladanska parada, napovedana za soboto, se ne bo vršila, ker nima cesar navade, da bi se dal zastopati.
Švedska kraljeva dvojica v Rimu.
RIM 25. Danes predpoludne sta dospela semkaj Švedski kralj in kraljica. Na kolodvoru so ju vsprejeli kralj in kraljica, ministri, načelniki oblastnij in rimski župan, ki ju je pozdravil v imenu mesta. Množica je na potu v Kvirinal visoka gosta živahno pozdravljala. Mesto je v zastavah.
Sasonov odstopi.
PETROGRAD 25. Govori se, da odstop minister za unanje stvari Sasonov še ta teden in da bo baje imenovan njegovim naslednikom Botkin, sedanji ruski diplomatični zastopnik v Maroku.
C. in kr. vojna mornarica.
DUNAJ 25. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesarica in kraljica Marija Terezija" dospela v Kios, vojna ladija „Cesar Fran Josip I." pa v Jokaehi, kjer ostaneta dva dni. Na krovu vse zdravo.
Svarilen glas proti nemškemu tesnilu.
List „Adige ed Adria" (Etsch und Adria), pisan na nemškem in italijanskem jeziku, je prinesel ta-le članek :
Vlada, podjetja za promet tujcev, železnice in paroplovne družbe, število društev, časopisje, ki se zaveda svoje resne naloge, daleč gledajoči zastopniki umetnosti in vede, industrije in obrti, trgovine in prometa, vsi delajo vse možno, da bi odprli krasno Dalmacijo mednarodnemu tujskemu občinstvu. Toda z ozirom na to deželo se nahaja na delu tudi element, ki, žal, v Avstriji čim dalje bolj obvladuje javno mnenje in katerega slepemu, bedastemu fanatizmu in neznosnemu nasilnemu gospod-
PODLISTEK.
Udovica.
Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
Gita je pogledala patra ter se začudila »jegovemu odkritemu odgovoru. Tako odkritosrčno ni še nikdar govoril ž njo ! Vdova je začutila, da se pater umika in da jo zapušča.
„Prav !" je rekla ona, zadeta v svojem ponosu. „Pojdem sama ... Ostanite z bogom, pater 1" je pristavila nejevoljno in •dšla.
Patru je zaigral na ustnicah nasmeh, zmes roganja in pomilovanja.
Prišedša domov je sela Gita v našlo- ' ajač in naslonila glavo na roko; solze so jej vdrle po obrazu in bridko se je razjokala.
„Cemu je bilo vse to?- je ihtela. „Čemu ?... Ah, kako sem nesrečna 1"
XVIII.	i
„Ne zamerite, da sem vas dal poklicatiI" je dejal tiho asesor Bedekovič Krištofu
stvu se klanjajo visoki in nizki, tako, da že izzivljamo sočutje inozemstva. — Zaslužno stremljenje po delu za mir, poravnavo na-sprotstev, pomirjevanje s prijateljskim odjenja-vanjem po vzoru Švice, da bi ugledno potujoče občinstvo Anglije, Amerike, Francije, Rusije in Italije priveli v naše krasne kraje, vse to se označa kakor kažnjiv nedostatek „narodnega čutstva", da: kakor ljudsko izdajstvo in nizko mišljenje. Nasprotno velja kakor hvalevredno, ako se razširja najbolj neverjetne in nesmiselne trditve in da se odvrača Nemce od obiskovanja dežel, ki slučajno pripadajo drugemu jeziku. V Pragi je neki gospod Paska v „nemški hiši" imel predavanje, na katerem je oznanjeval lepote Dalmacije. To je dalo „Reichenberger deut. Volkszeitungi" povoda k sledečim sovražnim besedam proti Dalmaciji in njenemu dobrosrčnemu gostoljubnemu prebivalstvu:
„Dalmatinski poslanci, na čelu jim Bian-kini, Ivčević in Pavičić, se res niso še nikdar prizadevali, da bi si s svojim vedenjem na katerikoli način pridobili simpatije Nemcev in nikdar niso prikrivali svojih novoslovanskih tendenc. Kako prihajamo do tega, da bi v nemških deželah delali posebno propagando za te dežele, ki bodo po mnenju enih pripadale bodočemu trojedi-nemu kraljestvu hrvatsko-slovansko-dalma-tinskemu, po mnenju drugih pa Ogrski: to je — ako niso vmes lastni interesi — precej neumljivo. Mi imamo dovolj nemških krajev, ki nudijo prijetnega odpočitka, in tudi na jugu je takih, ki nikdar ne zatajujejo prijaznosti Nemcem ; zakaj naj bi vedno pitali svoje nasprotnike? Le tja hodite, kjer se zamore Nemec veselo in neprisiljeno čutiti Nemca, a ogibajte se onih, ki ne cenijo nas, ampak le naš denar."
Mi vprašamo, kaj briga tujca politika dalmatinskih poslancev, tudi če bi bile tendence resnične, ki jim jih podtika liberški list. Vprašuje-li obiskovalec kakega nemškega mesta ali kakega francoskega zdravilišča po političnem mišljenju tozadevnega zastopnika v parlamentu? Po načelih, ki se sedaj pojavljajo v nekem časopisju, se ne morejo Nemci sploh več muditi v tujini. Ta teorija, ako se bo dalje razvijala, dovede kmalu do razdelitve zdravilišč, morskih kopališč, letovišč po narodih, veroizpoveda-njih, strankah, stanovih in poklicih, misel, vredna za blaznlco I Lepe nade za prosveto ! Zamore-li biti kaj bolj nesmiselnega, nego je očitanje zastopnikom drugega naroda, da zastopajo želje tega naroda tudi v parlamentu ? S takimi rečmi se pač ne pridobiva Nemcem prijateljev, marveč se jih, kar je še slabše, izpostavlja na sramotni oder. V Dalmaciji in pač povsod drugod še danes radi vidijo Nemca, seveda, ako se kakor tuj gost vede taktno. Vsakdo prinaša pač seboj samega sebe. Ako bi slučajno — česar nočemo upati — kedaj postalo drugače, potem so listi, kakor „Reichenberger deutsche Volkszeitung", tudi pošteno pripomogli k temu.
Domače vesti,
Smrtna kosa. Včeraj popoludne je po kratki bolezni preminul znani tukašnji trgovec g. Ivan Rucker. Najstareja hči pokojnika Antica je zaročnica gosp. Josipa Jedlovskega. Pogreb bo jutri v četrtek ob 3.30 ure popoludne. — Preostalim naše sožalje.
Reklamacijsko postopanje. — Vsak Avstrijec, ki je z 8. dnem aprila m. t. 1.
Domjaniču, vodeč ga v svojo pisarno, v kateri so ležali zaprašeni pravdni akti, čakajoči rešitve. „Stvar je tako nujna, da je ne moremo odlašati."
Domjanič ni prav nič slutil, čemu ga je dal poklicati gospod asesor, in ni mu preostajalo drugega, nego da je sel v ase-sorjevo kočijo ter se odpeljal v Zagreb. Ko mu je tako asesor govoril, ie bil Krištof silno radoveden. Prvi hip je'mislil, da bo čul kaj nepričakovanega o svojem stricu, a bilo je vse kaj drugega:
„Ali poznate Jeleno, hčer Magdičeve vdove?" je vprašal Bedekovič.
„Poznam."
„Radi nje sem vas dal poklicati. Hočejo jo prisiliti, da postane nuna. Mati njena se je dogovorila s klarisinjami, ker hoče, da hči postane nuna na vsak način."
„Znano mi je."
„Res ? Tem boljše, a veste tudi zakaj ?"
„Mislim, da."
„Ker deklica vas ljubi, a se mati boji,; da hči postane vaša žena. Ali ni tako?"
„Tako so tudi meni povedali," je odgovoril Domjanič.
„Toda deklica noče nič slišati o samostanu," je povzel asesor. „Ko so hoteli, da bi premišljala o tem na — samem, recimo
že imel 24 let in ki biva vsaj od 8. dne aprila m. lanskega l. v kateremkoli delu tržaške občine, ima volilno pravico za volitve v poslansko zbornico določene na
13.	dan junija m. t. I. v onem tržaškem volilnem okraju, kjer je stanoval 8. dne aprila t. 1.
Volilno pravico nI moči vršiti, če oni, ki jo ima, ni vpisan v volilski imenik.
Za pritožbo ali reklamacijo proti temu, da je kdo izpuščen iz volilskega imenika, (ravnotako, kakor proti temu, da je kdo vanj uvrščen, ki nima volilne pravice), teče rok
14.	dni od dneva, ko se to razglasi.
Reklamaciji za vpis se morajo priložiti
listine ali dokumenti v dokaz, da so podani pogoji volilne pravice, ki so označeni v zgornjem prvem odstavku: polnoletnost, avstrijsko državljanstvo, enoletno bivanje. Listine, ki tej svrhi lahko služijo, so različne; rojstni in domovinski listi, vojaške in delavske knjižice, uradna potrdila. Listine, ki se dobavljajo v reklamacijske svrhe, so kolka proste.
Politično društvo postavi volilcem na razpolaganje reklamacijske pisarnice, kjer se vsakemu slovenskemu volilcu postreže s poukom in z dejansko pomočjo. Zajamčeno bo, da se v reklamacijske svrhe izročene listine ne poizgubijo.
Volilni sestanek za Škorkljo in Zgornji Rojan se bo vršil jutri ob 8. uri zvečer v gostilni gosp. Markona (Al Colle di Scorcola).
Slovenski volile! v okolici in v mestu! Vaše Politično društvo je pričelo sklicevati volilne shode za prihodnje volitve v poslansko zbornico, določene na dan 13. junija t. I.
Volilci! Do Vas vseh, do vsakega posameznega izmej Vas gre najtopleji poziv, da se udeležite volilnih shodov: ne izgovarjajte se da je še časa do volitev, ali pa, da Vam sploh ni treba pouka in navduše-vanja.
Ravno sedaj je najvažneji čas za volilno agitacijo, tik pred razgrnitvijo volilnih imenikov. Ravno sedaj treba, da se volilci poučijo o svojih pravicah, da se navdušijo za njih obrambo, da se torej pripravimo na reklamacijsko postopanje.
Zavedni rodoljubi v okolici in v mestu ! Privedite s seboj na volilne shode one rojake, ki jih je zanemarjena vzgoja odtujila ali ki jih. pritisk razmer, v katerih živijo, odteguje narodnemu čustvovanju in stremljenju : privedite jih s seboj, da se poučijo svoji med svojimi, da se navdušijo za volilni boj l Če niste oami potrebni pouka in navdušenja, bo Vaša beseda, bo že sama Vaša navzočnost koristila — drugim, manj zavednim, bolj potrebnim od Vas.
Prihitite vsi! Postavite se vsi v službo sveti stvari!
Reklamacijsko postopanje prične, ko se razgrnejo volilni imeniki; dan še ni določen vendar ga napovedujejo za prve dni prihodnjega meseca: nakrat bo tu, dočakajmo ga pripravljeni!
Odbor Pol. društva „Edinost".
Tržaški mestni svet ima danes ob 7. uri zvečer svojo VIII. javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1) Čitanje zapisnika 7. javne seje; 2) poročila; 3) predlogi mestnega odbora glede ie forme obrata v bolnišnicah.
In zopet eden I Kdo tržaških Slovencev ni poznal Frana Peruška, dolgoletnega knjigovodjo pri „Del. podpornem društvu", izborno
v zaporu, je utekla iz samostana. Bilo je mnogo govora po mestu."
Krištofu se je bralo na obrazu, da ga je vest iznenadila.
„Vzel sem deklico k sebi ter sem govoril z njo na Štiri oči. Deklica vas iskreno ljubi; nima večje želje, nego da postane vaša soproga. Prosim vas, care amice, da mi odkritosrčno poveste, kako mislite vi o tem?"
„Kako da jaz mislim ?u... je pričel Krištof negotovo, kakor dijak, ki je dobil naenkrat težko vprašanje, katerega ni pričakoval. Na misel mu je prišla obljuba, ki jo jp dal Giti, da se ne bo ženil z Jeleno. Moral bi držati svojo besedo... Če pa stvari tako stoje, da je vse to le grda Gi-tina spletka, potem mu ne more nihče očitati, da ni delal po besedi
„Deklica je lepa, krasna. Nikdar se ne boste kesali. Tudi denarja bo imela," je menil asesor.
„Vse to je resnica," je odgovoril Krištof; „še več moram priznati, da tudi deklica že dolgo meni ugaja, tudi misel, da bi se oženil ž njo, mi ni tuja; samo nekaj me zadržuje, bil sem zaročenec njene matere !"
moč „Slov. pevskega društva", korespon-denta pri tvrdki Truden, kjer je služboval nad 21 let ?! V sredo Velikega tedna je obolel na pljučnici, a v soboto že je izdihnil svojo blago dušo.
Pokojni Fran Perušek je bil blag človek, mirne in krotke naravi, a pri tem jekleno značajen in vstrajno delaven mož — na tihem. Svoj rod je ljubil z vsem žarom svoje duše. Sobojevnik • je bil njim, ki so delovali nekdaj ob še težavnejih okolnostih nego so danes.
Tako ginevaj^ ed n za drugem in padajo v grobove naši stari prijatelji. Nc, sreča je, da stopa navdušena mladina na njihova mesta.
Pfr.šek je bil po rojstvu iz Notranjske in dosegel ie dobo 55 let. — Zapustil je sestro-vdovo in brata profesorja v Ljubljani 1
Dragi, dobri Frane! Kakor smo te v življenju tako iskreno, prav bratski radi imeli, tako ti hočemo, preselivšemu se v večnost, zvesto hraniti blag spomin!
Prijatelj.
Dostavek uredništva. Nenadna vest o Peruškovi smrti je bolno zadela ne-številne prijatelje njegove. Temveča je bila splošna nevolja, ker nikdo ni bil obveščen o Peruškovi smrti. In koliko jih pa je, ki bi bili radi izkazali zadnjo ljubav toli blagemu človeku. Oni, ki so bili pokojniku pri smrtn« postelji, niso — iz kakih razlogov ne vemo — obvestili ne našega lista, ne društev, kjer je pokojnik sodeloval, niti ne katerega njegovih prijateljev.
Ipavčev večer^ ponovi kakor že javljeno Št. JakobŠka Čitalnica v nedeljo dne 30. t. m. v Rojanu v dvorani „Kons. društva". Vspored obsega kakor zadnjič moške in mešane zbore, samospeve itd.; ter prvo slovensko opereto „Tičnik", vse skladbe vrlih bratov Gustava in Benjamina Ipavec.
Ker nudi vspored lepe zabave in ker je čisti dobiček deloma določen spomeniku vrlih naših slavčkov se nadejamo mnogobrojne udeležbe.
Socialno-demokratje okoli „Rdečega praporja" ne morejo razumeti, zakaj tržaški narodnjaki na državnozborskih volitvah štejejo Slovence v tem mestu. Nam je zelo žal, ako socialni demokratje se umejo tako primitivnih stvari. Ali so gospodje okolu „Rdečega praporja" res tako naivni in mislijo, da štejemo Slovence pri volitvah samo za kratek čas? Saj so socialni demokratje na ljubljanskih občinskih volitvah celo v 1. razredu postavili kandidate, kjer niso 'meli niti najmanjšega upanja do vspeha!! „Rdeči prapor" pravi, da hočemo Slovenci preprečiti izvolitev socialističnih poslancev. Mari bi „Rdeči prapor" hotel, da bi Stovenci že na prvi volitvi glasovali za italijanske socialiste? Ta je vendar nekoliko pre'debela. Mi bomo volili pri volitvah svoje slovenske kandidate. Kar se pa tiče ožjih volitev, bomo volili, kakor bo nam prav in koristno narodni stvari. S svojimi pikanji na našo stranko pa bo r Rdeči prapor" svoji stranki več škodil, nego koristil. Ali pa se „Rdeči prapor" res prav nič ne spominja na prejšnje državnozborske volitve ? I Skoro se zdi tako, ker sicer bi bil previdneji s svojim naglaše-vanjem, da hočemo škodovati socijalni demokraciji. Nikar ne slikajte strahu na steno, ker bi — res utegnil priti.
Z izidom ljubljanskih volitev sta zadovoljni, sodeč po pisavi „Slovenca" in „Slo-
„To je toliko, kolikor nič," je odrezal asesor. „Ona vas je odbila, pa ste sedaj svobodni. Ali se morda čutite obvezane napram njej, morda s kako obljubo ?"
„Z ničemer I"
„Kaj vas torej še zadržuje?" je vprašal asesor.
„Ljudje so taki..."
„Kaj se brigate za jezike, samo da je vaša vest čista."
Domjanič se je zamislil.
„Ali ve Jelena, da ste me poklicali ?* je vprašal Krištof po kratkem molku.
„Nič ne ve o tem."
„Potem vas prosim, da rečete, da želim govoriti ž njo.. . na štiri oči."
Asesor je hitel izpolniti Krištofovo željo. Čez nekaj časa so se odprla in v sobo je stopila Jelena.
„Ah, Krištof, ali ste vi tu?" je zaklicala deklica prisrčno, prijela Krištofa za roko in mu priskočila tako blizu, da je čutil to, plino njenega telesa. Ni se mogel zadržatri da je ne bi poljubil in pritisnil k sebi.
„Ali hočeš biti moja žena ?" jo je vp-a-šala kratko in odločno.
(Pride še).
Stran II
EDINOST" Stev. 11*
V Trstu, dne 2«. aprila 1911
venskega Naroda" toliko liberalna, kakor klerikalna stranka. Vsi govorijo o zmagi, a drug očita drugemu, da veselje ni pristno. Menda bo tudi res tako. Gotovo pa so vzlic vsemu kriku klerikalci najmanje zadovoljni, ki so brez dvoma računali, če že ne na svojo večino, pa vsaj na to, da napred-njaki ne pridejo do večine. Hudo se je urezala tudi vlada. Saj je sicer proporcijonalnemu zistemu principijelno nasprotna in je to na-sprotstvo ravno pri nas v Trstu uveljavila. Če je torej v Ljubljani vlada odnehaha od tega nasprotstva, je storila to gotovo v uver-jenju, da potisne naprednjake v manjšino. Večina enega glasu, ki so ga pridobili na-prednjaki, res ni velika, ali je na vsezadnje vendar večina. Verjetno je pa tudi, da socialno-demokratični svetovalec Kristan vsaj v kulturnih stvareh ne bo pomnoževal manjšine.
Naše mnenje je torej, da imajo vsi prav, ku očitajo drugim, da niso odkritosrčno veseli doseženega vspeha.
Mi in ljubljanski volilni red. „Slovenec" pravi, da smo mi hvalili ljubljanski volilni red, katerega smo označili kakor enega najmodernejših v Avstriji. Ponavljamo tudi danes, da smo mi principielni pristaši proporčnega volilnega sistema. Ali mi zahtevamov da se ta sistem uvede po vsej Avstriji in v vse zastope. Kranjski klerikalci so tudi navdušeni za proporčni sistem, a samo tam, kjer imajo kaj pridobiti. Zakaj pa se branijo proti proporčnemu sistemu v kmečkih občinah?! Ker vedo, da bi prišli v teh občinah do primernega zastopstva tudi na-preanjaki, kakor so prišli klerikalci v Ljubljani. Tega pa oni nočejo. Zato so ta sicer res moderni volilni red usilili samo Ljubljani, kjer so upali dobiti večino, kar se jim pa vsaj za to pot ni posrečilo.
Zboljšanje položaja zahtevajo magi-stratni uslužbenci. — Pod pokroviteljstvom „ Ca mere di Lavoro" so imeli shod, na katerem so zahtevali kakor najmanjšo plačo za moške štiri krone, za ženske tri krone na dan.
Internacionalizem socialnih demokratov se je zopet sijajno pokazal o priliki ljubljanskih volitev. Nemški sodrugi so svoje slovenske sodruge pustili na cedilu in raje glasovali za nemško-nacionalno listo. Je že tako. Slovenski socialisti morajo biti mednarodni do kosti in morajo n. pr. v Trstu glasovati za italijanske sodruge. V Ljubljani pa nemški socijalisti zapuščajo svoje strankarske in razredne tovariše ter glasujejo raje z nemško nacionalno buržoazijo. Nacionalizem preveva socialno demokracijo vseh narodov, samo naša mora hlapčevati internacionalizmu. Kedaj bo konec temu ?
Na došla nam vprašanja naznanjamo, da bo koncert podr. „Qlas. Matice" v soboto dne 29. t. m. ob 8.30 uri zvečer v gledališki dvorani „Nar. doma". Koncert Slavjanske, ki se je imel vršiti včeraj, je preložen na poznejši čas, ker je bila turneja te družbe nekaj spremenjena. — A koncert „Glasb. Matice" v Trstu ostane kakor določeno. Sedeži so v predprodaji pri vratarici „Nar doma". Gostom, ki pridejo iz okolice in Krasa, priporočamo, da se obrnejo do tržaških znancev, ki naj jim preskrbe pravočasno prostore, dokler še lahko izbirajo.
Poletni vozni red 1911 v področju c. kr. državno železniškega ravnateljstva v Trstu. (Dalje).
L. Proga Gorica j. k.—A j d o vŠ čina
Preložitev osebnih vlakov proge Jesenice—Trst vpliva na vlake proge Gorica j. k.—Ajdovščina, da odhajajo vlak štev. 1151 za 10 minut in 1154 za minuto prej, vlaki štev. 1156 za 19 minut, 1158 za 2 min. in 1155 za 9 min. kasneje.
Vlaka štev. 1157 in 1158 bosta vozila, kakor v lanskem poletju, le ob nedeljah in praznikih.
M. Proga Tržič—Čer vin j a n.
Vlak štev. 803 se je moral radi omo-gočenja zveze na vlak štev. 1860 iz Gra-deža, ki privaja vračajoče se trž. izletnike, nastaviti za !3 minut kasneje.
N. Proga Červinja n—B e 1 v e d e r e.
Na ti progi bodo vozili, kakor v lanskem poletju, Štirje pari vlakov. Vozni časi so se regulirali z o žiro m na že utrjeni tir. Vozili bodo vlaki štev. 1851, 1854, 1853, 1856, 1855, 1858, 1857 in 1860. Vlaka št. 1857 in 1860 vozita toliko kasneje, da ima prvi zvezo na vlak štev. 803, zadnji pa na vlak štev. 804 v Ćervinjan. Vlaka št. 1852 1859 bosta vozila do Benetek od slučaja do slučaja po naročbi potne pisarne Gri-golon v Gradežu za izlet gradežkih leto-viŠčarjev.
O. Proga Trs t—P o r e č.
Vlak štev. 959 odhaja radi zveze • v Trstu c. kr. d. ž. na vlak št. 507 za 14 min. kasneje, vsled česar odhaja tudi vlak štev. 958 kasneje.
Vlaka štev. 911 in 912, ki vozita ob nedeljah in praznikih, se je radi preložitve vlaka št. 959 pospešilo.
__(Zvršetek pride).
Kraške trte pred sodnijo.
Vsi obtoženci oproščeni.
Včeraj je pred tukajšnjo deželno sodnijo nadaljevala razprava proti kraškim županom in drugim uglednim posestnikom, ki so obtoženi goljufije, potom nepravilnih manipulaciji pri razdeljevanju trt.
Na zatožni klopi sede:
Josip D u g u 1 i n, bivši župan v Škrbini, Josip Volčič, bivši župan v Komnu, Mihael Š t o I f a, bivši župan v Gorjan-skem, Kristijan Pečenko, trgovec v Komnu, Josip Pipan, trgovec v Preserjih, Ivan F o r č i č, posestnik v Preserjih, Ivan Č o -t a r, občinski tajnik v Komnu, Josip Š i r c a v Mavhinjah, Alojzij Pipan, kovač v Pre-serjah in Vincenc R u d e ž iz Gorjanskega, ki so obdolženi, da so predložili c. k. na-mestništvu v Trst falzificirane, oziroma fin-girane izkaze o prosilcih za brezplačno oddajo amerikanskih trt.
Sodnemu dvoru predseduje dež. sodni svetnik Stegu, prisedniki so svetovalci Pari-sini, Pacor, Lusich, zapisnikar avskultant dr. Žigon.
Državno pravdništvo zastopa namestnik drž. pravdništva Z u m i n, obtožence branita odvetnika dr. Slavik in dr. R y b a f.
Navzoči so vsi obtoženci. Namestništvo, kakor zasebnega vdeleženca, zastopa dr. Zabavnik.
Iz obtožnice posnemljemo sledeče: V preteklih letih oddajalo je c. kr. namestništvo v Trstu amerikanske trte iz državnih trtnih nasadeb za sadenje v občinah okuženih po trtni uši.
Pri tem se je tako postopalo, da prosilci so vložili svoje prošnje pri županstvih, ktera so na podlagi došlih prošenj izpolnila posebne izkaze in jih potom pristojnega c. k. okrajnega glavarstva predložila omenjenemu namestniŠtvu.
Občine in društva, ki rabijc trte za napravo trtnic in vzornih vinogradov, so imela dobiti trte brezplačno.
Drugi prosilci bi bili morali plačati trte v tarifnih cenah.
C. k. okrajno glavarstvo v Sežani je pa naslednje izjeme oznanilo:
„Brezplačno se bodo trte oddajale le v najredkejih slučajih in to le tedaj, Če bode revščina povsem dokazana in to tudi zabeleženo v izkazu. Po znižanih cenah dobe pa trte le mali posestniki ; boljšim posestnikom se pripuste amerikanske trte po znižani ceni še le tedaj, ko se zadovoli utemeljenim zahtevam malih. Imoviti trto-rejci pa sploh ne morejo zahtevati trt iz državnih trtnic po tarifnih cenah".
Dalje je bilo tudi izrečno predpisano, da naprositi je samo toliko kolčij oziroma bilf, kolikor potrebuje vsak prositelj.
Toda ravno v sežanskem političnem in sicer v komenskem sodnem okraju se ni moglo razdeliti amerikanske trte po dobrotnih intencijah namestništva.
Dogajalo se je namreč, da posamezniki so zlorabili svoja zaupna mesta v to, da so pri naročenju in razdeljevanju trt iz državnih trtnic bodisi sebi bodisi svojim prijateljem ali znancem nepravičen dobiček zagotovili.
Tako je prišlo do tega, da nekateri premožni posestniki so vdobili obilo trt brezplačno ali po znižani ceni, medtem ko drugi mali posestniki niso mogli dobiti zaželjeno množino večkrat navedenih trt.
Naravno je, da so se dotične osebe morale poslužiti zvijač v svrho, da dosežejo svoj namen.
Jednostavno je njihovo sredstvo: prosili so namreč za trte baje v imenu mnogoštevilnih posestnikov, med tem kodo-tičniki niso jim bili dali potrebnega pooblastila ali celo niso ekzistirali in njih imena na izkazih so bila fingirana.
Ko so pa trte dospele, so osebe, ki so bile vložile prošnje v imenu fingiranih ali faktično ne prosečih posestnikov, pridržale trte za-se ali pa jih razdelile med prijatelje in znance.
Tako je dobil Josip Dugulin, župan v Škrbini, in za-se pridržal 28900 reznic in 3500 korenjakov na podlagi izkaza glase-čega se na imena oseb, katere niso bile naročile trt.
Će vzamemo vrednost jedne reznice oziroma enega korenjaka po 1 vin. oziroma 3 vin. znaša nepravičen dobiček Josipu Dugulin.
Za reznice........ 289*— K
za korenjake.......105-— „
26600 reznic v vrednosti 3700 korenjakov . . .
266'— K 111— „
Izvrševati volilno pravico, je moralična dolžnost vsakega Slovenca J Pazite, da ne zgubite te pravice ! To pravico izgubite, ako ne boste vpisani v volilni imenik in ne boste reklamirali, da se Vas vpiše. — Zatorej Slovenci t Pripravite se na reklamacije l I
skupaj . . 394 — K odbivši od Josipa Dugolin po tarifi poplačano svoto . . . 24-— K ostane . . 370-— K Alojzij Švara, župan v Gabrovici, je brez vednosti v izkazu napisanih oseb vdo-bil in slednjič odstopil Ivanu Forčič 11600 reznic v vrednosti . . . 116'— K
plačano po tarifi...... 26-40 „
89 60 K
Miha Štolfa, župan na Gorjanskem, je tudi brez vednosti petentov ali na fingirana imaaa množino amerikanskih trt naročil in je prijel
skupaj . . 377-— K plačal v gotovini..... 82 96 „
stane . . 294 04 K
Ker je pa osumljenec Miha Štolfa na trtah izročil nekaterim resničnim prosilcem v večji vrednosti po 14.50 K in nekaterim izročil korenjake mesto naprošenih reznic v večji vrednosti po 3 K, mora se od navedenega zneska odbiti . . . . 17 50 K
nepravičen dobiček znaša torej . 276 54 K
Osumljenec je pozneje odstopil nakazane trte Ivanu Forčič, Alojziju Pipan in Vincenciju Rudež.
Kristjan Pečenko je na imena tretjih oseb naročil in vdobil najmanj 38 000 trt v vrednosti od najmanj 380 K ter jih za-se pridržal.
Josip Štrekelj je na isti način prejel 22.000 reznic v rrednosti . . . 220.— K ker je plačal........72 60 „
147 40 K
Josip Pipan, trgovec s trtami v oddelku Preserje, je dogovorno s Komenskim županom Josipom Volčič in tajnikom Ivanom Čotar, ktera sta mu vedoma pri stvari pomagala, na podlagi izkaza tudi fingiranih patentov prišel na posest 30.000 reznic v
vrednosti........ 300 — K
odbivši v gotovini plačani znesek 99"— w
ostane dobiček......201-— K
Nered pri dobivanju amerikanskih trt je šel tako daleč, da leta 1908 osumljenci Alojzij Pipan, Ivan Forčič, Josip Širca in Vin-cencij Rudež so sklenili z nepristnimi listinami veliko množino trt direktno od c. kr. namestništva izmamiti in potem med seboj razdeliti. V to svrho so si sestavili izkaz za trte baje prosečih oseb, ne da bi bile te-le osebe o tem kaj znale (pisal je izkaz Alojzij Pipan.)
Pipan je Ivanu Forčič zapisat izjavo, da navedene osebe potrebujejo amerikanskih trt, in si dal isto potrditi od občinskega urada v Mavhinjah, kjer je bil dobil županovega sina, kateri ni o stvari bil informiran.
Konečno je Josip Širca šel v Trst in podal prošnjo na namestniŠtvu. Tukaj so še le takrat prišli goljufiji na sled, ko je bilo ustanovljeno, da občina Mavhinje je že bila dobila amerikanske trte, in tako ni prišlo do izvršitve zločinstva.
Poskus je šel za 71.000 reznic v vrednosti ..........710 — K
in za 14.530 korenjakov v vrednosti 435*90 „
skupno . . 1145 90 K od katerih je odbiti za proti plačilu naprošene trte . , . . . 629 42 K
ostane . . 516 48 K
Osumljenci priznavajo sploh gorinave-dene dejanske navedbe, ugovaijajo le, da niso imeli namena koga oslepariti ali kaki osebi odnosno sami sebi nepravičen dobiček prisvojiti.
Na Krasu je neki navada, da prosijo za več trt kakor potrebujejo, ker namestništvo skrčuje pri nakazan j u število napro-šenega trtja. Toda, če navedena oblast pri razdelitvi trt tako postopa, to kaže, da se krati njeno pravico razdeliti trte po potrebi prebivalstva, ako se njo pripravi v zmoto glede števila prosilcev in množino napro-šenega trtja.
Iz taistega razloga ostanejo osumljenci pred kazenskim zakonom odgovorni, tudi če so pozneje kmetom, ki so potrebovali trt, nekaj vže cepljenih trt izročili. —
Potem, ko je bila prečitana gornja obtožnica, z dodatkom drž. pravdništva, da so namreč imeli obtoženci namen, oškodovati namestništvo v njegovi pravici, razdeljevati trte po potrebi prebivalstva, je začelo za-slišavanje obtožencev.
Kakor prvi je bil zaslišan obtoženi Josip Širca. Izjavil je, da ga je obtoženi Alojzij Pipan prosil, naj gre na namestništvo po trte. Obljubil mu je plačilo za pot. V neki gostilni v Trstu je Pipan napravil izkaz posestnikov, na katerih ime se je imelo zahtevati trle. Ta izkaz smo nesli na namestništvo, kjer so nam rekli, da je občina Mavhinje že dobila trte. Koliko trt se je zahtevalo, ne ve.
P r e d s.: Ali ste znal, da s tem naročilom ni vse v redu?
Širca: Nisem znal, da to ne bi bilo prav.
Pred s.: Potrdilo, ki ste je vdobili od županstva, da so namreč dotični posestniki siromašni, ni podpisal župan sam, ampak njegov nin.
Širca: To je res, pa to se večkrat zgodi.
Obt. Alojzij Pipan pravi, da ni kriv. S Sirco sva se dobila v vlaku, kjer sva potem napravila izkaz, pa ne za tako veliko svoto, kakor to iz izkaza izhaja. On ni šel na namestništvo in ne ve kaj je Širca še napravil z izkazom.
Zabavnik: Ali ste imel trtnico?
Širca: Ne.
Obt. Forčič pravi, da niso imeli namena goljufati. Hoteli so le dobiti trte za cepljenje, da bi povzdigniti trtorejo, ki je
bila zelo zanemarjena, ker so ljudje večiaoa* delali v kamnolomih.
Pred s.: Kak dobiček bi bili vi imeli, če bi se bilo dobilo trte?
Forčič: Le za cepljeije bi bil zasluži, ker se bavim s cepljenjem.
Vinko Rudež izjavlja, da ni kriv, ker pri vsej stvari ni imel nič opraviti.
Širca: Rudež je bil le v družbi s Pipanom, a ni bil udeležen.
Alojzij Pipan potrjuje to izjavo Širce.
Josip Pipan pravi, da ni potegnil 3S tisoč reznic iz državne trtnice, marveč le 32.000. On je naprosil nekatere posestnike, naj mu dovolijo, da zaprosi v njih imena reznice; odškodoval jih je s tem, da jim je dal zato nekaj cepljenk. Ostanek je pridržal za-se. Vinarski nadzornik Posti sam je rekel obtožencu, naj vzame trte za več skupaj, dm ne bo on imel sitnosti z razdeljevanjem.
Dr. Slavik zahteva, da se to zapiše.
losip Volčič, pravi, da ni res, da bi bil v sporazumu s Čotarjem dobil protizakonito 18.000 trt, On je bil župan v Komna in je le naročil Čotarju, naj z izkazi postopa tako, kakor prejšna leta. Koliko trt so posamezniki dobili, ne ve. V prejŠnih letih je en prosilec večkrat naročeval tudi za svoje sosede. On ne vć, če so bile trte slabe ali dobre, ker _ni trtorezec, ampak mizar.
Ivan Čotar občinski tajnik v Komnu pravi, da ni kriv. Izkaz je napravil on. Pipan je prišel k njemu in naznanil, da prost tudi za druge. Zadnjih dveh v izkazu ni zapisal on.
Pipan pojasnjuje, da sta to ona dva, glede katerih je g. Posti želel, da prevzame on — Pipan — za nju trte.
Čotar pravi, da je že 10 let tajnik v Komnu. Odkar je on tajnik, so vedno naro-čevali eden za druzega, to je eden za več njih. Namestništvo je dajalo vedno manje trt, kakor se jih je naročevalo. Razdeljevalo se je trte na županstvu. Ko so prišle trte, so hoteli imeti vsi trte, tudi taki, ki niso prosili. Tudi kradli so županstvu trte. Navadno so bile trte zelo slabe. Dostikrat so županstvu trte ostale, ker so bile tako slabe, da jih posestniki niso hoteli sprejeti.
Mihael Štolfa bivši župan na Gorjanskem je izjavil, da ni kriv.
P r e d s.: Ali vi ste naroČil trte na ime enega petletnega in enega devetletnega otroka.
Štolfa molči.
Dr. Slavik: To so bili posestniki ia je torej obtoženec imel pravico, da je kakor oskrbnik istih naročil trte na njihova imena.
P r e d s.: Vi ste naročeval trte tudi na ime žene in otrok.
Štolfa molči.
D r. S1 a v i k : On je želel napraviti vinograd in ker je znal, da dobi mnogo manje, kakoi bo naročil, zato je naročil več trt.
Josip Dugulin bivši župan v Škrbini je rekel, da je bila navada, da se je vedno naročevalo več trt, kakor se jih je potrebovalo. Znal je, da če naroči 20.000 trt, jih dobi le 5000. Od dobljenih trt je obdržal za sebe le 8000 reznic, a od teh se jih je prijelo le kakih 800, ker je bila suša. Za druge trte je izročil v izkazu navedenim posestnikom druge trte, katere je on naročil iz Ogrske. Za sebe je porabil le trte, ki so ostale.
Dr. R y b a f: Ali vam je znano, da je tudi prejšni župan tako delal ?
Josip Pipan: Tudi prejšni župani so naročevali trte na račun oseb, ki sploh ne eksistirajo.
Drž. pravdništva namestnik dr. Z u -m i n izjavlja, da si pridržuje pravico postopati tudi proti prejšnemu županu.
Kristjan Pečenko je izjavil, da so prišle mesto rupestris monticola trte riparia, katerih naročniki niso hoteli prevzeti. Zato je obdržal trte za sebe.
Sicer je pa rekel vinarski nadzornik Posti, da je vseeno, če trte dobe oni, ki so jih naročili ali ne, samo da ostanejo trte v Avstriji.
Na to je začelo zasliševanje prič.
Prvi je bil zaslišan Ivan G a b r o v i c sin župana v Gorjanskem. On je imel od očeta pooblastilo, da sme v njegovem imenu reševati občinske zadeve in tako je v očetovi odsotnosti izdal tudi Širci, Pipanu in Forčiču zahtevano potrdilo za trte. Pri tem niso mislili nič slabega ne on ne obtoženci. Niso znali, da bi bila v tem kaka nepravilnost.
Blaž Gabrovic je kakor župan v Gabrovici dal svojemu sinu dovoljenje, da sme v njegovem imenu podpisovati. O zadevi glede trt je doznal šele pozneje.
Priče Josip Besednjak, Josip P i -p a n, Ivan Švara in Josip T e r č o n niso povedali nič novega.
Priča Adolf Posti vinarski nadzornik v pokoju je izjavil, da se ne spominja, da bi bil rekel, nič ne dć, tudi če ne dobe trt oni, ki so jih naročili, samo da ostanejo trte v Avstriji. Ne izključuje pa, da ni rabil tek besed. A če jih je rabil, jih je rabil v šali. Škode nima država nikake. Trte, ki so ostale, se je zažgalo.
Dr. Z u m i n: A kako mislite vi o tem, da je dobil trte tudi Pečenko, ki je trgovec s trtami in torej ni opravičen, da bi bil dobil trte iz državnih trtnic.
V Trstu, dne 2€. aprila 1911
»EDINOST« št. 115
SJtran IH.
Dr. R y b a r (upade): Tudi sinovi dvornih svetnikov dobivajo štipendije, ne da bi bili opravičeni v to.
Posti pravi potem, da je res rekel Pipanu, da lahko tudi za druge naroči.
Na vprašanje, če je res, da ga je Stre-kelj opozoril večkrat, in tudi pismeno, na nepravilnosti, ki se dogajajo pri razdeljevanju trt, je priča Post! odgovoril, da sena
to ne spominja.
Predsednik je na to odredil četrturm
odmor.	^ , /y ,
Po odmoru je dr. R j b A r pred-
Uga l) da se zasliši Josip Š t r e k e 1 j kakor priča o pogovorih s Postlom ;
2)	da se prečita poročilo, ki ga je okrajno glavarstvo v Sežani poslalo dne 16. maja 1908. namestniŠtvu v Trstu;
3)	da se prečita neki pasus iz pisem priloženega poročila vinarskega nadzornika Postla namestniŠtvu;
4)	poročilo okrajnega glavarstva v Sežani na namestništvo v Trstu, da ima ovadba proti obtožencem politično ozadje.
Da, še več!
Nek bivši državni poslanec, ki spada sodnemu stanu, je pri predsedništvu višje deželne sodnije, pri namestniŠtvu, pri pravosodnemu ministerstvu urgiral povspeŠitev tega procesa.
P r e d s.: To vas ne briga.
D r. R y b a f: To, da so se utikali v ta proces ljudje, ki nimajo s procesom ničesar opraviti, spada sem. Naj se popraša informacije pri višjem državnem pravdniŠtvu, višji deželni sodniji, ministerstvu.
Dr. Slavik predlaga neke dokaze glede cen trt in da se zasliši kakor priči Fran Subana, občinskega slugo, in Fran Stantiča, poljskega čuvaja, da se Stolfa ni brigal sam za razdeljevanje trt.
D r. Z u m i n je proti predlogom bra-niteljev.
Sodni dvor je ugodil dr. Rybafevemu predlogu pod 2) in 3), a odklonil onega pod 4), ker ne spada v proces.
Odklonil je predlog dr. Slavika, ker je okolnost dovolj pojašnjena.
Potem ko so bile prečitane izjave prič, je predsednik (ob 2. pop.) pretrgal razpravo in odredil, da bo ista nadaljevala ob 4-30 popoludne.
Pri popoludanski razpravi se je preči-talo med drugim neki pasus iz poročila vinarskega nadzornika Postla, ki pravi, da posestnik, ki je naročil trte za druge, ni napravil nobene Škode, dalje poročilo okrajnega glavarstva v Sežani, da ima ovadba politično ozadje; namen jej je onemogočiti Štreklja kakor kandidata in izjava izvedencev, da more le namestništvo dati kolči po 40 kron 1000 in rezance po 16 kron 1000. Privatna tvrdka bi po tej ceni ne mogla dobaviti trt.
Dr. Rybar pa je v dokaz, kaki izvedenci so to, predložil račun, da je Pečenko leta 1907 od neke privatne tvrdke dobil kolči po — 30 kron 1000!
S tem je bilo zaključeno dokazno postopanje.
Potem ko so govorili državnega pravd-nika namestnik dr. Z u m i n ter branitelja dr. R y b a f in dr. S1 a v i k, — na vse te govore se povrnemo jutri, ker nam za danes nedostaja prostora — je bila proglašena oprostilna razsodba vseh obtožencev.
Tržaška mala kronika.
Tat naravoslovec. Včeraj popoludne je zlezel v vrt pomorskega observatorija neki 15-letni poglavec, da bi ukradel rastline, dočim je drugi stal na straži. Ko se je prikazal redar, je eden srečno zbežal, drugi je bil pa aretiran.
Nadebudna mladina. Trije poglavci, 15-letni Josip Barago, 14-letni Bruno Stol-zer, oba sladščičarska vajenca, in 13-letni Ivan Ciarga, so predsinočnjem ulomili vrata kleti Valentina Colobig v ul. S. Marko, da bi vkradli 15 kokoši, ki se nahajo tam. Poglavci so bili vtaknili v žakelj že nekoliko kokoši, ko jih je lastnik zasačil in dal aretirati. Policija jih je izročila dotičnim rodbinam v domačo kazen.
Slavna mularija! — Predvčerajšnjem zvečer se je peljal voz, naložen s slamo, po Istrski ulici. Nekateri pobalinl, ki so jo pravočasno odkurili, so od zadaj na skrivaj zažgali slamo. Par trenotkov pozneje je vsa slama gorela, kakor kaka gromada. Gasiti so prišli ognjegasci.
Roparji po staromestnih ulicah. — Delavec Anton Bersa je šel predsinočnjem po ulici Crosada. Kar na enkrat sta iz postranske uličice planila proti njemu dva moža. Eden ga je prijel okolo telesa, drugI pa mu je velel: Ven z denarjem I Delavec, na pol mrtev od strahu, je za jecljal: Saj nimam niti ficka! Roparja sta mu prebrskala vse žepe in, ko sta prepričala, da je bilo res temu tako, sta jo odkurili z dolgim ■osom.
Eden od teh je bil pozneje aretiran, in sicer 23-letni dninar Kari Rusjan, ki pa taji.
Slabo je naletel! Mehanik g. Vinko Osvaldella je predsinočnjem ob 9. uri zapuščal kinematograf Reclame na Barijeri. Začutil je, da mu nekdo trga po telovniku in zasačil je vzmoviča, ki mu je hotel vkra-sti zlato verižico. Osvaldella, košat in močan mož, je vzmoviča zgrabil za vrat, zavrtel
ga je parkrat okolo sebe in ga naravnost zakadil v naročje blizu stoječega angelja varuha — v podobi redarja. Nesrečni tat je bn 18-letni Viljem Kleiberg iz Trsta.
Koledar in vreme. — Danes: Ana-klet, pap. — Jutri: Peregrin, sp.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 4- 23* Cels. — Vreme včeraj: lepo.
—	Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno, tupatam padavine. Temperatura ma!o spremenjena. Zmerni vetrovi.
Društven* veeti.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico Socijalni odsek. — Jutri v četrtek dne 27. t. m. skupna seja vseh članov. Načelniki odsekov poročajo o delovanju : Lokal društvena soba.
Pevke in pevci Učit. društva imajo redno pevsko vajo jutri, v četrtek točno ob 6. uri. Prosim točne udeležbe.
Pevovodja.
Orgljice. — Jutri večer se dopolni prvi kamen. Vabljeni so člani. Hospitantom dostop strogo prepovedan.
Na§• gledališč«.
Zahvala.
Štejem si v prijetno dolžnost, se tem potom zahvaliti vsem, ki so provzročili, da je vspel moj častni večer tako sijajno.
Moja zahvala naj velja v prvi vrsti si. „Dramatičnemu društvu" za prireditev tega večera ter za krasno darilo; si. občinstvu za prijazno odlikovanje; dalje si. pevskemu zboru, ki je s svojim darom manifestiral trdno in vstrajno zvezo, ki obstoja med nama; in končno vsem cenj. damam in gospodom našega ensembla, ki so se me spomnili z darili in izrazi prijateljstva.
Naj bodo prepričani, da ohranim o tem večeru, ki me je tako ugodno iznenadil,
neizbrisen spomin.	Mirko Polič.
*
♦ *
V nedeljo ob 8. uri zvečer bo zaključna dramska predstava letošnje sezone: VERONIKA DESEN1ŠKA.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
Fenice. Danes se ponovi „Čednostna Suzana", prototip pikantne francoske burke prepletene z veselo, četudi umetniško brez-pomemhno muziko. „Čednostna Suzana" je že znak dekadence dunajskega operetnega veleeksporta, vendar privlačuje ta „opereta" vse one, ki se hočejo le pošteno nasmejati.^
Eden. Varijetetna predstava.
Književnost in umetnost
Na IIL koncertu, ki ga priredi tržaška podr. „Glasbene Matice" v soboto, 29. t. m. so Smetana: „Blanik" in Goldmar-kova overtura Sakuntala.
Pomen Smetane leži v prvi vrsti v tem, da ni komponiral po tujih vzorih, temveč, da so njegove kompozicije narodno - češke ter da je v svoje skladbe uvedel pr^yi češki narodni ton in češke napeve.
„Blanik" je en del in slavnoznanega Smetanovega ciklusa „Vlast". Iz tega ciklusa smo imeli že priliko slišati na drugem koncertu naše podružnice drugi oddelek, namreč Vltava". — V „Blaniku" opeva skladatelj posebno poetično in mogočno vstajenje češkega naroda in njega preporod. Uvodoma nam slika, kako junaki izza slavnih husitskih bojev počivajo v samoti sanjave gore Blanik in čakajo časa, ko bodo zopet morali poprijeti za meč. Senčnati bregovi Blanika se jasne v svežem zelenju, katero oživljajo pastirji s svojimi slikovitimi čredami. Tiha ta krajina ne sluti, kaj se skriva v njenem podzemlju.
Na češko zemljo in na češki narod se kopičijo nezgode in neprelike; vendar od nikoder ni pričakovati pomoči. Slednjič se probude junaki, ki počivajo v hribu, primejo za staro orožje in stopijo iz podzemlja, prinašajoči deželi odrešenje. Ž njimi se vrnejo zopet zgubljena sreča in blagostanje in z novim bleskom zažari slava v češki zemlji.
Mogočno učinkuje ta skladba na poslušalce, ne samo vsled narodnega češkega tona, ki je zlit v njej, nego posebno vsled globokega čutstva in poezije, s katerimi se odlikuje to delo.
Ooldmarkova overtura, ki je bila zložena h uprizoritvi indske igre „Sakuntala" v Burgtheatru, je velikanska in slavnoznana skladba, ki je Žela že na največih europskih odrih največe vspehe. Zato bo gotovo zanimivo, da se tudi naše občinstvo seznani s tem imenitnim simfoničnim delom tega skladatelja sedanjega časa, ki si je znal v najkrajšem času pridobiti evropsko priznanje.	_
DAROVI.
—	Za stavbeni fond sv. Cirila in Metoda K 11 nabral filozof Mili. — Denar hrani lnseratni oddelek „Edinosti".
£
31
Velike nove prodajalnice
pohištva in tapetari!
m •
Paolo Gastwirtb
• •

TRST, Bi. Stadion ff 6 - Telefon 22-85 (hlia gledališču Fenice)
Dva oddelka: Fino pohištvo - Navadno pohištvo. c«»» i»»nr».
Bogat« isbera izbera popolnih sob od 300 d > 4000 kron Jedilne sobe. Sprtjemue .........."	45PEC1JAL1TKCA : Železno in medena pohištvo
— popola* cpremz in sasamazni deli.
in kftdilue dvorane v najnovejšem *logu. -
Bofata Izbera vsakovrstnih stalic. =1
d:
JL
Moderne železne ograje s
284
za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temojtd.
Kdor hoče elegantno obleko, naj si
ogleda trgovino B o h i n e c & Comp.f Trst za cerkvijo sv. Antona, pa ne samo izložbe, temveč naj se potrudi v trgovino in prepričal se bode, da ima ta domača tvrdka res velikansko zalogo najelegantnejih oblek.
Hnst. katal. št. 104 brezplačno
MD-nlMscle
Dra&tiJKinstrle Peri JersM's Sobne- KlagiM Stali »stop. 7 Trsto. - V Gradcu fil tov.
UME! ZOBJt
Plombiranje sobov
Izdiranja <*obiv ore? vsake bolečine
V. Tuscher
»ouccsij. zobni ttimi
Dr.J.Čerm&k
: (oboziraraU :
• TRST ■
alte* deli«' Oa**rm» it I s II o
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroŠkik oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
,ALLA CITTA' Dl TRIESTE"
Trst, ulica Giosne Carlncci 1140 (prej Torrente)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke , * „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2*14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CITTA' Dl TRIESTE s
Trst, ulica Giosne Carlncci Ste?. 40 (prej Torrente)
Naznanja se slavnemu občinstvu, da je bila otvor jena
trgovina kinkalij, porcelana in steklenih predmetov
na vogalu ulice C&rlo &!iega 2 (bivša mirodilnica).
Veliku zaloga svetilk za petrolej, plin in elektriko. Namizni servici, servici za kavo in Čaj, rozolij s taso do 2 kroni. Skodelice s krožnikom v najrazličnejših in modernih barvah po 50 stot. komad, krožniki iz najfinejšega porcelana po 30 stot. komad. Predmeti za darove. Dobijo se tudi franže i« biserov za svetilke po K 1*60 komad. - Zaioga mrežic in pritiklin za plin. Prosi se za Vaš cenj. obisk, ne da bi bilo treba česa kupiti.
tKfmMfMT

Cine „Adria" Bioskop
V sredo dne 26. in v četrtek dne 27. aprila
Program, trajajoč eno uro :
1) V sneženih švicarskih gorah. 2) Žrtve alkohola, drama. 3) Pirat je v vodilnem zrakoplovu, veliko amer. delo. 4) Veliki boben, za smeh.
^ y JgT	JguJjpi	'T	*1P T ^ 9' 'T'
Prva pnmorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITfcV s vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA. PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene.
Parketna tvornica
ščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino I
SinprsB oflielet nnii ise t strngarsto stroko spadajoče izflelie. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka
Interesentom brezplačen --329
Zahtevajte »Kolinsko Cikorijo!«
R. Gasperini, Trst
Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St 10
Prevozno podjetje
ftvitrfjaklk dri. islssmls
2051
(prtimc razcariajanje katoriieiasitoU tlaia iz mitiic, Ustavljanje na im.
POŠDJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOOOVORNEjŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa »PORTLAND* v Spile ta. NA DROBNO.	CJBNB BREZ KONI
I m I gflT
|H PROD.
WMm
PRODAJA |
■mhm
ONKURENCB.
-h t t- t
Stran IV.
►EDINOSTc št. 115
V Trstu, dne 26. aprila 1911.
— Pevskemu društu „Adrija" v Barko vljah je daroval g. Drag. Pertot (Križ) 10 K, namesto zahvale po pok. očetu, pri „rumeni hiši** nabrali AdrijaŠi K 7 46.
Gospodarstvo*
Okoličanski posestniki, varujte vinograde pred peronospero ! Gospod Fr. Gvoz-denovič, nadzornik kemičnega poskuševali-šča v Gorici, je v 7 Št. „Primorskega Gospodarja" spisal važen pouk, kako se izdatno ubranimo peronospere.
Peronospera je bila zanešena v Evropo z amerikansko trto. Ta je lani pri nas v Avstriji skoro uničila ves pridelek, a na Francoskem je pobrala nad 30 milijonov hektolitrov.
Deževno vreme pospešuje razvijanje peronospere. Lani se je bolezen prikazovala že v prvi polovici maja. Proti koncu junija je bila tako huda, da je, rekel bi, v eni noči uničila dobro polovico trgatve. Zapomniti si moramo, da je treba trte z galico škropiti, predno se bolezen loti grozdja. Zabraniti moramo, da se glivice peronospere ne zadirajo v peresca. Priporočati je torej, da se začenja s prvim škropenjem že takrat, ko se popki dobro napnejo in razvijajo v listje
—	najkasneje sredi maja, a v naši spodnji okolici že sedaj.
Skrbimo da zavarujemo mlade grozdiče toliko v dobi cvetja, kolikor po dovršenem cvetenju. Ako hočemo, da se galica prime listja, ne sme biti v zmesi preveč apna — na vsak kilo vitrijola gre pol kila živega apna. Ko smo apno in vitrijol raztopili, vlijemo apneno raztopino v bakreni solfat ali vitrijol in nikdar narobe; vse skupaj je skrbno premešati.
Kmetijska družba za Trst in okolico vabi tržaške okoličanske vinogradnike, da se o pravem času zglase v društveni pisarni
—	ulica Galatti 14 — ako žele skupno naročiti galico potom naše kmetijske družbe.
_ Tajništvo.
Vesti iz Goriške.
„Sokol" v Ajdovščini. Izredni občni zbor „Sokola" v Ajdovščini se bo vršil dne 29. t. m. ob 8. in pol uri zvečer v telovadnici s sledečim vsporedom: 1) Volitev pod-staroste in 1 namestnika-odbornika. 2) Župni izlet 6./8. 1911. 3) Slučajnosti.
Vesti iz Istre.
Za veselico, ki jo priredi pevsko-bralno društvo „Svoboda" pri sv. Antonu, zglasilo se je vrlo bratsko društvo „Straža" iz Trušk ter združeni društvi „Ilirija-Volarič" iz Pobegov in Čežarjev. Prva nedelja majnika je pred durmi, zato prosimo, da se ostala društva za časa zglase. 7. majnika bode v koperski okolici dan ojačenja za nadaljne borbe v prid narodu našemu.
Pomanjkanje osobja na podgrajskem davčnem uradu. Podgrad dne 24./4. 1911. Ko smo pred še ne tremi meseci opisali v tem listu, kako pomanjkanje pisarniškega osobja vlada na tukajšnji sodniji, se je taka brezskrbnost sodne uprave za sodnijo v Podgradu vsem onim, ki razmer ne poznajo, zdela naravnost nemogoča. No, pri sodni upravi je imela naša pritožba precej vspeha, ker imamo danes na tukajšnji sodniji vsaj predpisano število pisarniških uradnikov, da-si oba manjkajoča kancelista nista še imenovana. Kakor se vidi, Podgrad le ni tako daleč od Trsta, da ne bi se dobilo potrebnih moči sem, ako se jih le hoče poslati.
Na naše največje obžalovanje pa smo danes zopet prisiljeni, da se popečamo z drugo oblastjo, ki ima v tem kraju svoje uradnike, to je z finančno direkcijo v Trstu, ki menda tudi s toliko drugimi vred misli, da se nahaja Podgrad tam nekje v Sibiriji, kamor sme pošiljati davčne uradnike le nekako za kazen.
Za davčni urad v Podgradu so predpisana, kolikor je nam znano, štiri uradniška mesta, da-si bi moralo biti, glede na število prebivalstva v tem okraju v primeri z drugimi okraji, najmanj pet davčnih uradnikov. Namesto tega pa morata vse delo v tukajšnjem davčnem uradu opravljati že približno leto dnij cela dva uradnika. Finančna direkcija najbrže misli, da ne sme nikogar, ki naravnost ne prosi v Podgrad, sera poslati. Največkrat se celo drži načela, da pošilja sem le kakega discipliniranega uradnika. Ako pa takih ni, potem seveda morata voditelj davkarije in en asistent, ki sta sedaj sicer oba naša človeka in izvrstna uradnika, garati za vse one, ki jim je komod-nejše biti v kakem mestu in tam vživati vse prijetnosti življenja. Prav naravnost čudno je, da ob takih razmerah nista oba že de-sertirala iz Podgrada. Morda bi se jima na tak način tudi posrečilo dobiti kako boljše mesto, morda celo v kakem višjem plačilnem razredu, ker danes v Podgradu več ■ego X. plačilni razred pri davčnih uradnikih sploh nima mesta.
Res se človeku kar nemogoče zdi, kako more biti finančna direkcija tako silovito brezskrbna, da v največjo Škodo davčne uprave tako zanemarja en velik okraj na
deželi, čegar središče je celo v avtomobilni zvezi s Trstom. Ako pojde tako naprej, bomo res prisiljeni nastopiti z vso resnostjo in ves škandal, ki se dogaja na ta način vsled povsem nerazumljivega postopanja finančne direkcije, osvetliti, kakor se tiče, na najkompetentnejšem mestu.
Za danes zadostuj to!
Zadnje brzojavne vesli.
Industrijalci proti praznovanju 1. majnika.
DUNAJ 25. „N. W. Tagblatt" poroča iz Hamburga, da bodo odpuščeni iz dela za 10 dni vsi delavci industrijalnih in pomorskih zavodov, ki bodo praznovali dan 1. majnika.
Obisk kralja Petra v Budimpešti.
DUNAJ 25. „Korr. Wilhelm" poroča: Dne 7. maja dospe srbski kralj v Budimpešto, kjer se bo mudil dva dni. Kralja pozdravijo na kolodvoru oficijelno. Dne 8. maja bo svečan obed. — Kralju bodo dodeljeni častni kavalirji.
Najboljše in tfajcenej, gorivo
Brianettes m, Klara'
Izkliučna zaloga SILVIO MALOSSI
Trst, ulica Ctelsi štev. 3
TELEFON 18-89.
Cena: 4 $tot. Kilogram
z do.tav*JenJem franko-__
IH! HALI OGLASI IH-

MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot. Plača se taicoj Inser. oddelku.
4m>

lllofflanijt 26 let 8t*r» pomorski mašinist, ka-mloufsnilr tolik, se želi seznaniti z mlado gospodično iz boljše rodbine, v svrho ženitve. Po nudbe pod „Sokol it. 726" na Inseratui oddelek Edinosti.	726
w" ft iz sadja prve vrste, izvrsten tudi za me-VlIlO Sanje z drugim vinom, po 36-44 stot liter se dobi v zalogi ulica del Toro 13. _724
Kdor hoče 40 kron t^itt
naj poSlje takoj s.oi nrtanČen naslov na tvrdko: L. Schaecbter, Dunaj XVI,2. Poštni urad 104. 712
iilol/Qf*n€> T Kudiku ima na ProdaJ hladilnik mitiUdrlld. za mleko v dobrem stanju. Ponudbe na Mlekarno - Rodik.	720
Tim fionA kvintalov živega apna je na prodaj lil II5&UU takoj po ugodnih cenah. Ponudbe na Županstvo Rodik.	j
Zdravilno pivo
dvojnega kvasa
založna marka „Suetl Štefan"
Glasoviti profesor zdravnik Kari von Nooden, ravnatelj prve dunajske zdravniške klinike izjavlja, da je pivo dvojnega kvas. založna marka „Sv»tl Štefan^ zelo upliv en pripomoček za želodčne bolezni in za nervozne osebe.
Zalosa: Trst ula Ualdlrluo it.32.
Telefon St. 2201.
(B.)
- Antomo Spanghero *
H
DEKORATIVNI SLIKAR
DELALNICA: Via Madonnlna 7.
Naslednik tvrdke D0MENIC0 DELlSE.
Telefon 160 Trst Telefon 160.
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dela In dekoracije za ssbe. — SPECIJALITETA: Imitacije lesa In marmorja, izloine tabfe.
fS*.
V Pol
L ŠOLA ZA JEZIKE
PQlygl0tte prvo natistropje!
Kova metoda za narfienje modernih jezikov.
Izvanredno ugodna prilika!!!
Nemško . 8 lekcij Kron 4 Fr.ncosKO 8 lekcij Kron 6 Angleško . 8 ekdj Kron 6
1 Vpiše se lahko vsak dan od ll.-l. in
Ravnatelj iartnik Prof. Paolo llarquardt. ^
{
Dve :: v aki
lekciji teden.
■861 Pol stoletja uspehov i9ii
V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobe
Pastiglie Prendini
V proti kašlju
□ bolesni v grla, hripavootl, katara Q
Glavna zaloga: LEKARNA PRENDINI.
Pr«prodaJalo«m *tllk popujt.
303
larguardt
IT'teodor korn
TI
Vino
visoke cene.
črno, belo, trdo in sladko za botiljke proda j .Vinarsko druStvo" v Sv. Križu. Se ni bati !
721
Gramofon
nov, krssen z 10 velikimi, znamenitimi ploščami je na prodaj za 55 kron. — Prava prilika! Via PoBt9 14, prvo nad., desno.
Ženski bicikelj eleganten 86 p-roda
14, prvo nad. desno.
za 120 kron. Poate
722
Pristni, dober brinjevec
Lovru Šibeniku v ŠiSki pri Ljubljani. 1681
Išče
takoj zemljišče ravno, prilično od 56 300 do 400 □ aežnjev, tudi b poslopjem, lega: Katinara, Škorklja, Kolonja ali Montebello. Izključeni so posredovalci. — Naslov: Ulica Carpison štev. 16, II. nad. levo, — £ m i 1 i o — od 1. do 2 ll* popoludne.	716
Albanija in Albanci. Š^ć^
vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717
Odlikovana babica
se priporoča.
67 <
Qnh*> v bližini pošte, pripravna za uradnike, je OUUfl oddati. — Poizvedbe v uredništvu.
Prnrloin 86 P^8bte *D izložbe za trgovine, ■ f U U d J U roulettes z vsemi pripravami. Ulica
I
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEM t JO SE YS\KOVRHTNA = DELA IN POPRAVE -PO NIZKIH CBiVAH. :: Delo dobro in zajamčeno. :: TelUl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
II
[
E
DE
Hans Scheidler
= zobotehnlk -
lobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 in od 3—6. Trst, Piazza C. Goldoni št. 5, II.
Kron 6200!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna »veta. Izdelovanje letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov kočij.
Rotila ..FORD" je n»jpopolaejSa, najhitrejša in najekouoaaičnejSa J "kar jih ob«toJiV GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza 6oldoi»l 10-11. Tel 1734
Valika oentralna garag«, ulloa dal Btohi 16, vagal uiloa Bo«oheKo TELEFON 22*7. STOCK PNEUM GOODRICH (amenkanake). Antojpoblll na poaodo po zmerni oeni.
VantTu inradrteTanje avtomobilom--Solidna poetreiba.
Jfans Schmidt
tehnični zobozdravnik
TELEFON	TRST
št. 1085. ul. della Zonta št. 7, /.
1935
Sette Fontane št. 28.
Šiviljo
zs možke obleke, iščem takoj. Ulica
Nicolo Mscchiavelli Ste v. 13.
715
Bogomil Fl&o
! Pozor!
+
Podpisani naznanjajo tužnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njihov petletni sin
OLADISLAV TDRK
po kratki bolezni danes ob 2. uri popol. izdihnil svojo mlado dušo.
Pogreb bo v četrtek ob 3. uri popol. iz hiše žalosti v Školju št. 671. TRST, 25. aprila 1911.
Ivan in Matilda Turk, starisi. Ivan, Jožef, Stanislav, bratje. Justina, Gisela, sestre
(Novo pogrebno podjetje Stibiel & C)
bfvfii urar ▼ Sežani
ima svojo novo prodajalno
U
v TRSTU ul. Tine. 8e lini .. štev. 13 ..
nasproti cerk. bv. Ant. nov.
VERIŽICE
po tov. cenah
GOSTILNA H. D. S.
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnrraa na novo preurejena
in po nr»jinodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času
se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1 ure popolunoči.
15	H
I
Dr. Kari Ernst
unlv. med.	zobozdravnik
Trst, Piazza C. Goldoni št. 5, <9	II. nadstropje.
H Sprejema od 9—1. in od 3—6. pop.
e	i a
Vozno podjetje
Tvrdka Ant. Schepičz
Naročajo se vozovi:
Piazza Stazione štev. 5, telejon 1441.
Barkovlje, telefon štev. 1023.

Velika pekarna in sladčičaraa
Trst, ulica. Istria St. 8 opravljena po najmodernejšem sistemu. — Prodajam svež kruh 3 krat na dan, ter razne sladčice.
biškote in likerje. -
Za obilen obisk se priporočam
Josip Fabjan.
Ka obroke
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih oblek za gospode in detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. Najzmernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico-.
Telefon št. 251, Rim. II.
Hotel Balkan | cpiez^^	S!iL 1 Hotel Balkan