POŠTNINA PAVŠALIEANA O 0 O ; Posamezna 3tev. K 2*-. ■ ,TABOB* iahaja vsak dan* raavea nedeljo in praznikov, ob 16, uri 5 da.umom naslednjega dn« tor etntM mesečno no pošti K 20*—, u inozemstvo K 40—, d ts tari j en ca dom K 23»—,prejoman t upravi K 20-—« iaseraU po do^oTora, Naroua se pri upravi ,TAB0UA*, UAIUBOIi, Jurčičeva ulica štev, 4. >x;ra. MivfivfntilvtnnrvMMvvmM« Posamezna IteT. K 2*— UREDNIŠTVO n nahaja t Mari-boru, Jurčičeva ul. »t. 4, A. nadstropje. Teleion interarb. št. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici »t. 4» pritličje, desno. Tele* ;ou it, 24. bHS poSmocekovai račun štev. 11.787. Uto: 131. Maribor, sreda 15. februarja 1922. Na natooiU b»z denarja •• a« Kokooiei se ue rraoajo. Številka: 37. tfniv. prof, m, Murko Obupna beda slovenskega divjaštva v Pragi. Praga, U. februarja Jugoslovenslčo dijašfcvo v Pra^i je začetka šolskega lete vedno v skr-in ne pride do miru, tako potreb-&©ga za študije, ker sploh ne dobiva Podeljenih ali obljubljenih štipendij ^li pa vsaj ne v pravem času. Dija-&tvo pošilja prošnje in spomenice v Beograd, pokra j inskim vladam in njihovim odsekom, deputacije in posamezniki se vozijo v Beoprrad in druga batina središča, pišejo v častnike ob-^Pne krike, katerih besede niso vse-lei izbrane, imajo zborovanje za z^>oro-^njem in res ne vodo kaj početi, ker Jli najpotrebnejšega denarja za stanovanje, vsakdanje življenje in za razne takse. Ko pa pride kaka začasna in ^(-'obilna pomoč, je vedno manj vre-^a, ker pada jugosloveuski diinar, '■'-■'•koslovaška krona pa jako raste, cU nimajo stipou jistj letos niti 5T®tjine lanskih dohodkov. Mnogi dijaki odhajajo domov, celo medieinei Poslednjih let in dragi kandidati, ki 8t°je pred izpiti, mnogi se hočejo pre-Sf .t"1 v Krakov ali v Varšavo aji Av-s rijo in pa Nemško, kar pa sredi ee-Hestra tudi ne kaže, ako jo sploh na sst u. V sami Pragi pa so selitve tudi «a dnevnem redu, kajti gospodinje ne orejo in nočejo vedno stotakov in ti-r^cakov v čeških kronah kreditirati, •‘■‘agor njemu, kateri ima vsaj prija-v 3a. kateri ga lahko sprejme na di-an ali kako drugo ležišče. Najubožnej J ®ed- stotinami ubogih pa so v resni-} Slovenci. Zdi se mi torej potrebno, a domovino opozorim na to bedo in '■o razložim. £*ne 4. avgusta je izšla naredba injstrstva, prosvete v Beogradu o iz-^acenju in centralizaciji štipendije 'a vso dijake, ki so bili do tedaj v tu-, lru> kamor pa smejo v bodočnosti iti (^.,0tii, za katere doma ni šol. Vsi taki 4ruki so nje prosili v upanju, da bodo Jihove prošnjo o pravem času ugodno ®ene ter so odpotovali v Prago, ozi-j ,l.a v Brno in na Dunaj. Rešitve pa » . v oktobrn ni bilo, ko se je treba msani. — Velika zadrega! — Prvo omoc je dal gospod poslanik minister lil ^ak (20.000 češ. K) kot poso-0j? lla centralne šipenidije. Koncem stn-i .T>a j" sto* ako gospod kr. name-minister Ivan Hribar (85.000 ju-°Vonskih kron) za slovensko dija- Sporazum z muslimani. — Nova muslimanska ministra, iz finančnega odbora. — Vlada in hrvatski memorandum. TI? Beograd, 14. februarja. Delna svoje ministre. Kot kandidata za minj-vladna kriza, ki je nastopila z demisijo strski mesti prideta v poštev dr. Hrasnt-obeh muslimanskih ministrov radi zahtev ca in dr. Kapetanovič. Definitivna cdlo-musHmanskega kluba je sedaj definitiv- čitev glede kandidature teh dveh poslan-no rešena. Na zborovanju plenuma mu- cev za ministrska mesta bo padla nej- ■ilimanskegakiuba predvčerajšnjem in vče- brže danes. . raj je minister v ostavki dr. Spaho po- TIP Beograd, 14. febr. Na včerai ročal o poteku pogajsnja z radikalci in šnji seii finančnega odbora se je raz- demokrati ter podal podrobno poročilo pravljalo o dnevnicah ministrov. Po daljši ^ Lum *. o točkah sporazuma, katerega je dosegel, debati, v katero i e poseglo vec g Yor'!kor Pražani v poslednjih semestrih. odsek šo do danes ni odgovoril na ve& kratne prošnje zadruge, bo-li še dajal sploh podpore za bodoče, oziroma prve mesece I. 1922. Koliko skrbi, stradanja in drugih nadlog prinaša to lepemu številu naših medioineev (30), posebno onim, ki študirajo zadnje leto in bi mo« rali napenjati vse svoje moči za izpite! Zdravstveni odsek je s takim birokratizmom ali s tako apatijo prekosil vse druge pokrajinske zdravstvene odseke. Takega rekorda od Ljubljano vendar ne bi pričakovali!! Po pravici se medicinei tudi pritožujejo, da podpiranci v Ljubljani pri ugodnejših razmerah in v prvih semestrih dobiva, jo enake sicer tudi borne, podpore ka- Da pa se beda posebno slovenskih medicincev še bolj spozna, omenjam, da dobivajo centralni štipendisti mesečno po 900 Kč. kakih SO medicin- Iz poročila je bilo razvidno, da musli- nikov, se je dosegel končno tudi v tem mani s svojimi zahtevami niso docela vpraš»niu sporazum, prodrli. To je dalo povod nekaterim po- TIP Beograd, 14. febr. Kakor se slancem, da so nastopili proti takemu zatrjuje s ooučene strani, ne namerava sporazumu, toda treznejša večina je zma- vlada zaenkrat ničesar ukreniti proti onim, j cev pa pD jgoo Ivč. To pa ni nekaj i?ala in sporazum je bil sprejet. Na pod- ki so sestavili veleizdajni^ki hrvatski me- novega, ampak stara tradicija. V za- lagi odobritve sporazuma ostaneio^mu* morandum, ampak hoče počakati na raz- g^]iu go. leta smo na Dunaju občudovali in zavidali Srbijance, ld so dobivali mesečne štipendije po 100 goldi slimani še nadalje v vladi, izmenjajo pa voj dogodkov. Pismo ministra Pribščeviča. narjev in še takse, navadni Slovenci «ko Šilo zadrugo v Pragi, zopet kot poso- . „ „ • i. pa so živeli s 25—30 srold. To takrat ni Veerai- cevid trdi. da upnzarjajo gdnio proh mo?lo dni„;h juffo, loveilov vznemiT. jati, drugače pa je danes v isti državi, posebno ako se med štipendisti nahajajo tudi sinovi rodbin, ki jim pošiljajo še poleg tega po 1000 din. na mesec. Sicer pa se je posrečilo že več Hrvatom in Slovencem dobiti tudi TIP Beograd, 14. febr šnja »Politika« prinaša obširno pismo njemu iste osebe, kakor svojca s pod prosvetnega ministra Svetozarja Pri- avstro-ogrskim režimom. Minister ve-bičeviča, ki pravi med drugim, da on li v svojem pismu, da glede narorlne- n? nikdar prejel onega pisma Her- ga edinstva ne more biti za kompro- cigonje, ki ga je objavil »Radikal«. — rnise ali koncesije in da se sedaj zara-Pribičevič veli, da je to pismo bilo ob- di 'ega pojavljajo isto_ metode kakor v javljeno zaradi ^ t«. in A ttct t-* i i "'C n i n dokuinouti. inozemsko niea hrvatskeg čel ju je Stjepan v vi, da so sc sedaj v jaolitmna&l boju s!yva. Ivoncno pravi mMiiwter i ninoe- čuditi, ako je jusroslovensko di- začele pojavljati iste metode, kakor za vi", da ga vse te in podobne pontime jaštvo tako pristopno komunističnim časa bivaje Avstrije, ko so se falzifici- inetode ne hodo mogrle motiti v pnvjvi- jdejam. rali dokumenti proti njemu, ki naj bi Čanju, da je treba nadaljevati sedanjo j Tako seveda ne sme iti dalje, pose* služili kot. dokaz, da Srbija__vrši voli- politiko. Po možnosti bo deloval so bo.] I>no večnim provizorijem mora biti ko- nec. Izjednnčenje štipendij -je dobro in potrebno delo in vsled' tega tudi njih centralizacija upravičena. Vendar tako da.lekosežne reforme naj se dobro pripravijo ih ako je enkrat izšla taka usodepolna naredba, naj se tudi izvršil Pri tej priliki pa je tudi treba vprašati, je li dobro, da so vse nalaga državi in vse od nje zahteva? Kaj so prej »to. rile za podpiranje dijaštva posojilnice, okrajni odbori, občine in društva? V zadnjih letih je dijnštvo samo mnogo storilo za podporno organizacijo in tudi tukaj se vpraša, je-li bilo dobro, da jo je vzelo popolnoma v svoje roke, o-ziroma, da so jo mu drugi krogi popol noma prepustili in naložili!! Proti demagogom -pozitivno delo Dolgo časa so zagrebški zajedniča^ ski im blokaški listi napadali vlado ifl DKTJ Rim, 13. febr. Uradno se po- posamezne naše državnike, zahtevali roča, da so Arabci napadli železniško volitve in popolno izpTemembo reži- .. . . progo Tripolis—Avizia. Napad je bil m a — hkratu pa namigavali o možno* j * -o -P°S. odbit. Na italijanski sh’ani znašajo iz- »ti sporazuma z novimi strankami, ld avdijenci Jsarclinala di\ Pil Ja je pa- g^he 17 mrtvih, med njimi eden čast- bi preuredile državo v splošno zaao« pez še enkrat izrazil sočutje o trpečim ter 20 ranjenih. Ivoljstvo. Dolgo časa so pisali njihov! avstrijsk-m narodom ter izjavo.1, da , . . m-- - upa na skorajšnje zboljšanje. Papež Angleško posojilo Avstriji, mu je pred odhodom izročil tudi večjo TIP Dunaj, 14. febr. Tukajšnji svoto denarja za avstrijske otroice. •—> politični krogi pričakujejo, da bo an-Kardinal Piffl in veoima zunanjih gj^gko posojilo Avstriji v znssku 2 - ----kardinalov je danes odpotovalo. milijona funtov v kratkem izplačano ,7iovttTni1T1'1‘ nakazal koncem in da bo tudi francoska zbornica kma- gospod kraljevi namestnik IrcJ so bijejo med seboj. tu sprejela zakon o dovolitvi frankov. •^goslm^ ^[^^'ance iz fondov 400.('00 j _ sNene Prede Presse« javlja, da bo biv- eentraj ^cr0lri> predujem za! DKU Belfast, 14. febr. (Rsuier.) ši finančni tajnik angleškega poslani- *. o s in j- , M ' —- ' Včeraj je prišlo do novih spopadov, štva na Dunajn, sir Young, osebno iz- pri leaterih so nastopili z orožjem. — ro6il avstrijski vladi dovoljeni angleš- ‘ mnenju so ljudje okoli »Hrv. bloka* Kakih 50 ljudi je bilo ranjenih. Vsleci ki kredit v znesku 2 milijona funtov načeloma za jugoslovensko državo, od eksplozije neke bombo sta bila dva o- in obenem tudi nadziral uporabo ki'0- klanjajo pa centralistično upravno o troka ubita, a 15 oseb ranjenih, tri dita* sbliko in zahteva io popolen porazna med »jimi *mi'tnonevarnofe [r-o-* imed plemeni. Mislili so. da ie oxotid» kosrbsko propagando na Hrvatskem vztrajno in smotreno kot dosedaj. proti avstro-ogrski monarhiji. Pribi- Rusija in genovska konferenca. DKU London, 13. februarja. Mini- parlament priliko razpravljati o angleško-strski predsednik Lloyd George je iz- francoskem dogovoru, predno se bo o javil v odgovoru na tozadevno vpra- tt5m sploh ksj objavilo s strani Velike Sanje v spodnji zbornici, da je Rusija Britanije. . brez ugovora in omejevanja sprejela va- Berlin, 14. febr. K3kor po- bilo italijanskega ministrskega predsed- ročajo listi, bo Krasyn na potu iz Lon-nika h konferenci v Genovi, ki naj bi dona dospel v sredo v Berlin. Njegova se vršila dne 8. marca. Ce se bo vršila pogajanja, ki so se vršila v Londonu, ta konferenca ravno 8. marca ali pa so se med drugim napajala tudi na o-morda pozneje, je popolnoma odvisno snovanje posebnega sindikata za obnovo od italijanske vlade. V trenutku se ne sovjetske Rusije. V Istem smislu bo kon-računa s preložitvijo konference. Končno feriral^ Krasyn v Berlinu z nemškimi po* je Lloyd George izjavil, da bo imel litiki in finančniki. fon cailt. štipendijo. V oktobru so lotr ^^^^ske uprave dobili na-fto ,-Baa sami mesečne podporo ,pI?^a®aj stinah. Ljubljanski fondi so ^ošili šele novembra meseca in Vf^vf-L Podpoa-e za mesec oktober, no-.^ber in december 1921, Nekateri L. 80 i5r," T5. FeTfraSirfJFTS!!?.' Stran i kokosovo »mleKb« , Kokbsoivo mleEb T»zna vsaik, to je »prozama, malo motna vocla, ki se nabada v večji a-Ii manjši množini v vsalkem. Kokosovem orehu. Jako dobra in zdrava pijača jje, toda tako dobra ni, da bi mesto Minneapolis zdivjalo radi tega. Kot rečeno, nekateri federalna agentje so postali sumljivi in začeli preiskovati in kot posledioa tega je* bila, da so železniški postaji zaplenili 200 kokosovih orehov. Vsak je bil namreč 'napolnjen z jamajskim rumom. • Kadar se vrši obhajilo pri sedmi deformirani cerkvi, se obhajanim ne daje samo h ^tdje, nego tudi požirek vina, kar je jako pameten običaj, zla-Rtt, če je vino dobra kapljica. Včasih Pa se zgodi, da ni tako. Tako se je v Grand Rajpidsu, Midi. pripetila žalostna zgodba. V omari, kjer se je hranilo vilno za obhajilni obred eo imeli TOdi posodo s fimežem, katerega so nabili, ko so popravljali cerkev. Eden cerkvenih očakov, ki je pripravljal vi-lio m obhajilo, je morda sam pogledal Preveč v kozarec ali kaj, ka.jti za dobre vernike je pripravil fimež mesto ^ma. Duhoven, ki je dajal potem obli ajancem to »vino«, se nikakor ni mo-Pel načuditi strahovitim obrazom, ld so sledili vsakemu požirku. Vsak obhaja-ne°, ko je napravil požirek fimeža, jo Najprej silno zazijal, potem je stisnil tista tako tesno skupaj, da se ni nič Poznalo, kje se pravzaprav nahajajo, Potem je naglo vstal in zdirjal iz cer-'ye- Takoj za njim je pridirjal dru-Pi, potem tretji in tako deset po vrsti-azume se, da je to povzročilo veliko vznemirjenja v cerkvi. Duhovnu je jkončno padlo na um, da preišče »vino«. , ° 36 prineslo resnico na dan. Poboji verniki so iskali med tem zdravni-Pomoči. Ozdravili so vsi, čeprav -11151 je nekaj časa strašno tulilo po želodcih in črevih.___________________^ Dnevna kronika. — Rusija se vrača k starim razme. *a?J* Boljševiške ideje in komunizem ^■Rusiji vedno bolj propadajo. Korak 'jT3, korakom se vračajo k prejšnjim aameram. Dovoljena je zopet svoboda trgovina, otvarjajo se zopet banke Uffo’ kar so hoteli za vedno odpra-Nedavno je poseben odbor ruske-P;a Pravnega komisairijata sprejel zagonski načrt, ki dovoljuje odvetnikom, . ® lahko zopet otvorijo svoje pisarne , nastopajo stranke, kakor pred resolucijo. < h, Dviganje potopljenih ladij. Nad °00 ladij so pognali med vojno :iem-. 1 Podmomiki v morje, katerih skup-& tonam znaša nekaj milijonov ton. Inogo izmed teh ladij so imele na večje svote denarja in dragocenosti. Na transatlantiku »Laurentic*, ^ je pogreznil na irskem obrežju, 30 bilo za dva milijona funtov štorlin- rirT-k 7jlatu’ Neka angleška reševalna u. ®a je vršila ta mesec na »Lauren-^cu« dvigalna dela in končno se ji je Posrečilo, da je spravila na dan o-™ilijona šterlingov v zlaitu. Od pre-^a naprej so dvignile razme družbe Angliji ^krog 440 potopljenih ladij •ial Z n^Tn* Pridobile blaga in materi-a za. okoli 50 milijonov šterlingov. — Izvoz cigaretnega papirja. U- odbor državnih monopolov je .Podlagi člena 6. svoje uredbe na «a n-M *?einaljsIt0'Pa Saveza trgovanj1 sklenil na svojem 5. sestanku dne !Por(wII'-i sledeče: 1. Da se vsem . vestnikom cigaretnega papirja v Jlzioah in tuljcih dovoli izvoz iste-jni - ~v. in°zemstvo in da na njega ne da.0^0 zv^.aTle nionopolsko takse, to-da se jim tudi ne vrne monopol-ta,lesa, ki so jo plačali pri uvozu ffa cigaretnega papirja. 2. Da se i-Jo carinske oblasti, preko katerih »o izvoz vršil, brigati za to, da se Iti lz^?z .Plavljena količina v resui-tm™- “vozi ter se izvozi cigaretni a ne kaj druzega. Ko se pre-fB' ]0>. cigaretni papi?, se mo- -7‘ ls,tega vzeti bandero!« le upra-5^0TfR0 na. n3OTn prilepljene. Rok za loč« cigarelcega papirja so do- 1- marca 1922. l>'OkwmTO?entI analfabetov v poedlnih • - * - , ■ * W*A ,A" nase efezave Je sledeče: Hrvafeka in Slavonjja ima 43.534 kvadratnih kilometrov, 2,591 860 prebivalcev, 168 šol s 3163 učitelji Po ena šola pride propbr-erjOTialno na 1486 prebivalcev. Pov-preečno je pv mestih pismenih 55 od-statikov prebivalcev, na deželi, po vaseh pa komaj 15 octetatlcov. — Srbija ima 87.358 kvadrat, kilometr., '4,157.000 prebivalcev, 1654“ šol fin 3183 učiteljev. Po ena šola pride na vsakih 3513 prebivalcev, Pismenih jo petindvajset odstotkov, — Črna gora ima 14.10S kvadratnih m. 240.000 prebivalcev, 274 šol in 462 učiteljev. Po ena šola pride na vsakih 900 prebivalcev. Pismenih je 25 odstotkov. — Dalmacija ima 12.831 km2, 400.000 prebivalcev, 535 Sol ter 917 učiteljev. Po ena šola pride na približno 748 prebivalcev. Pismenih je 20 odst. — Bosna in Hercegovina ima 51.200 km2, 1,876.543 prebivalcev, 470 Šol ter 1095 učiteljev. Po ena šola pride na 3992 prebivalcev. Pismenih je le 15 odst. — Vojvodina ima 41.750 km2, 2,675,232 prebivalcev, 616 šol ter 1095 učiteljev. Po ena Šola pride na 4333 prebivalcev. Pismenih je 20 odstotkov. — Slovenija im 21.684 km V 1,050.469 prebivalcev, 753 šol ter 2.243 učiteljev. Po ena Sola pride na 1462 prebivalcev. Pismenih je po mestih in trgih 85 odst. po deželi pa 60 odstotkov." h te statistike je razvidno, da je največ analfabetov v Bosni in Hercegovini ter na Hrvatskem, nekaj manj jih je v Dalmaciji in Vojvodini, potem pride Srbija in Crnagora in naposled Slovenija, ki ima v primeri z ostalimi pokrajinami neprimerno malo analfabetov. Obenem pa nam kaže ta statistika tudi, koliko dela čaka našo državo še na šolskem polju, ako se hoče dvigniti po številu pismenih na višino Nemcev, Francozov, Angležev in Cehov. Z ozirom na Italijo, deželo ,2000 letne kulture", bi ima 75 odst. analfabetov, pa smo skoro, na boljšem. Mariborske vesti. Maribor 14. februarja 1922. m Mi, Nemci in Srbi. Notica, katero smo objavili v številki od 10. t. m., je vzbudila več zanimanja nego smo pričakovali in komentarji, ki so ji sledili, niso bili vsi ravno pravilni. Kadi tega se nam zdi umestilo, da prir bijemo na tem mestu samo par potrebnih’ dejstev. Našo stališče naprarn Nemcem, mfi^im državljanom je dovolj znano; obrazložili smo ga že neštetokrat v dolgiH člankih in v kratkih noticah. Kot pravi demokrati stojimo na stališču, da pripadajo našim Nemcem, ki eo res lojalni državljani jugoslovanske države in se koit taki, in le kot taki, skušajo udejstvovati pri nas bodisi gospodarsko, bodisi kulturno, vso pravice pravih državljanov. Žalibog, pa vemo le predobro iz neštetih izkušenj, da so taki Nemci res lojalni državljani, v Mariboru prav redki, da jih večina še vedno živi med nami le s telesom, dočim so z dušo vse drugod — preko meje v drugi državi, v Avstriji. Da proti tem Nemcom 2o iz najpoglavitnejšega interesa naše mlafdo d ržave ne moremo nastopati z isto obzirnostjo in dobrohotnostjo, menda ni treba še posebej naglašajti. Radi tega tudi no moremo pod nobenim -pogojem odobravati, da so nekateri srbijčrnski častniki zašli ravno v to družbo, ker je očividno, da jih je zvabila k sebi z jasnim namenom oddvojiti jih od nas ter tako oslabiti nas in nje — v svojo korist. V splošnem pa nam ni treba ponovno naglašati, da ne poznamo razlike med nami, Srbi in Hrvati, saj je dovolj znano, da stojimo na stališču neograničenega jedinstva vseh nas od Mure do Vardarja. Če smo v oni notici zavzeli odkrito stališče proti — hvala bogu le nekaterim — Srbijancom v Mariboru, nismo tega storili iz zlobe, še manj iz sovraštva, ampaik iz odkrite dobrohotnosti, saj brat bratu vendar lahko brez ovinkov pove, kaj in kafeo misli; fei tale bratski pogovor tudi javen, ne more Škodovati, ampak le koristiti. Nemške sanje, da so iz te aferice skovali kapital zase, so prazne ter so bodo razblinile prav kmalu v ni£. Kadar bodo postali vsi naši Nemci lojalni državljani Jugoslavije, kadar bodo spoznali, da žive v državi, fci ne pripada njihovemu plemenu ter-^o-BfKjpo® BK*0' na drugo stran, o lem naj bodo prepričani, se nikdar več ne bomo obrnili proti njim. Toda to izpreobmjenje ne sme biti samo telesno, formalno, navidezno, ampak iskreno, duševno in občuteno. Toliko v pojasnilo na levo in na desno, v polemike pa se po vzorcu prerazgretih glav ne bomo spuščali m Češfeoslovaško-jugoslovenska liga. bo priredila v Mariboru javljeni propagandni večer šele po'predpustu. —■ Člani se sprejemajo ob uradnih urah v Ljudski knjižnici. m »Zdravniško društvo v Marihorn«. Opozarjamo na občni zbor, ki so vrši v četrtek dne 16*. februarja ob 6. uri zvečer v gostilni i Maribor« na Grajskem trgu. m Člani društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru se vabijo na sestanek v sredo dne 15. t. m .ob 20. uri v društveno sobo. Ob enem se poroča, da so uradne ure knjižnice in tajništva vsak petek med 14. in 15. uro. m Občni zbor Jugoslovenske Matice v Mariboru je dne 20. t. m. t". j. v pondeljek ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Vabljeni so vsi člani k zborovanju, na katerem se vrši volitev odbora, ter se bo natančneje poročalo o matičnem delu v minulem letu. m Čegavo je kolo? Med ostalimi u-kradenimi predmeti, ki so se našli na stanovanju dolgoprstneža Franca Do-linšeka o katerem poročamo na drugem mestu, se nahaja tudi moško kolo, znamka >Puch«, št. 15483. Kolo je črno pleskano, navzgor upognjeno krmilo, dobro ohranjene plašče, usnjat sedež, ter torbica, z orodjem. Lastnik so naj zglasi pri policijskem komisa-rijatu. m Čudna selitev. Policija je ustavila včeraj 15-letnega Krojaškega -jčon-ca Z. Z., ko je na ročnem vozičku peljal neko posteljo. Izjavil je, da se seli. Natančnejše poizvedbe pa so dognale, da je dot.ična postelja, last vojnega erarja. Vsled tega se je mladi Ž. res preselil, toda v zapor. m Žrtev alkohola. Brezposelna delavka Marija Pučnik' iz Krčevine je dne 12.. t. m. ob enajstih' zvečer zapustila gostilno Knupleš v Vetrinjski ulici. Bila jo pijana. Pii prvih.-,korakih se ji je spodrsnilo in je padla na trdi .tlak ter obležala v nezavesti. — Službujoči reda.r je poklical rešilni oddelek',, ki jo je. prepeljal v bolnico. Puč nikova je vsled notranjih’ poškodb, zatrobljenih pri nesrečnem padcu, kmalu na to umrla. m Kemičen tečaj se nadaljuje v sredo, dne 15. t. m. ob pol 20. uri zvečer v državni realki. Predava, gospod profesor Pirnat o kemiji vode. Vsi obiskovalci se naprošajo, da pridejo točno, da s prepoznim prihajanjem ne motijo predavanja. m Prihodnje predavanje Ljudske univerzo so vrši v soboto, dne 18. februarja ob pol 20. uri zvečer v kazinski dvorani. Predaval bo vssuoiliščni docent dr. Kovačič o predpogoju za rešitev socijalnega vprašanja. To predavanje obeta biti z ozirom na razmero v našem javnem življenju eno najbolj zanimivih. m Komanda mariborskega vojnega okruga poziva zadnjikrat vse one osebe, katere imajo pravico do albanske spomenice, da ji to javijo najkasneje do 25. marca tega leta V prijavi je treba naveati čin, vrsto orožja, popolno ime in četo, s katero je Šel preko Alba nije. Kdor bi se prijavi! pozneje, no bo prišel več v poštev pri odlikovanju. m Meteorološka postaja na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je bila doslej opremljena 2 navadnimi vremenskimi aparati (barometer, termometer, maksimum in minimumter-roometerr,vlažni termometer, priprave za merjenje padavin in solnca), nedavno jo je državni zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani izpopolnil s prvovrstnimi registrujo-čimi^ instrnnienti (barograf, termograf in hidrogTaf). Razun tega se je nabavil se termometer za določevanje mraza v naprej. Taiko je postala ta vremenska postaja meteorološki observa-Tišjega reda- Počotkom tega stoletja je bilo na svetu osoli 30 000 v*«-m enakih postaj, in sieer okroglo 400 jgogfofr mmkJOM jmmum s*- staj drugega, 7000 tretjega in 19.6001 četrtega reda. Mariborska spada 1« prvi skupini, kar znači lep napredek za naše skromne prilike na. tem, zlasti tudi za naše kmetijstvo važnem polju* m Obsojen mesar. Pri okrajni sodniji v Mariboru je bil dne 14. t. m. obsojen mesar Štefan Trafella, Ruška cesta št 8, ker ni hotel prodati uradniku g. Stancarju telečjega »rezka, čeprav je imel v mesnici ša celo tele, na denarno globo 650 K ali tri dni zapora, Ako bo Trafella še enkrat kaznovan radi enakega prestopka, bo s« smislu § 462 k. z. izgubil obrtno pravico. Ozadje Trafellovega prestopka ja prarv enostavno: Štancarju, ki ga je naravnost prosil za košček teletine, ker je imel v rodbini dva bolnika, je Trafella odgovoril, da je meso že vse oddano drugim — seveda gostilničarjem in drugim takim, ki plačajo vsako ceno. Obsodbo objavljamo v arij en-taoijo občinstvu, da se bo analo v podobnem slučaju ravnati ter v svarila mesarjem in drugim prodajalcem živ« Ijenskih potrebščin. m Nevaren tat in vlomilec. 2e dalje časa je vznemirjal mesto in bližnja okolico drzen in zvit dolgoprslež, kateremu kljub vsemu prizadevanju oblasti ni bilo mogoče priti na sled. —< Tako je izginil v gostilni Spaček posestnici Gizeli Spricer iz Jarenine ročni kovčeg, v katerem so bili 3 kg mesa in razne druge potrebščine. Ob bo-* žičnih praznikih je bilo nekemu vozniku ukradeno pri Nendlu z voza 30 kg ovsa in več porcelanaste posode. — Pred približno enim mesecem je bilo ukradeno z voza trgovca Zieglerja na Koroškem kolodvoru krog 40 litrov; ovsa. Sploh' pa je na kolodvoru večkrat izginila koruza in oves. Dne 17« jan. je obiskal ta uzmovič kaplana Josipa Reharja iz Sv. Jurja (Slov. gor.) v gostilni Spaeek, kateremu ja ukradel z vok a dva zavoja papirja, večjo množino svinčnikov, in razne druge pisarniške potrebščine. Dne 4. jan. je zmanjkala v gostilni »Pri črnem orlu« moška zimska suknja in par drugih predmetov. V noči od 24. na 25. jan. je vlomil nek zlikovec v izložbeno okno tvrdke Šoštarič ter odnesel več zavojev platna v skupni vrednosti 7800 K. ' fne 25. jan. je vdrl nekdo v stanovanje hlapca Wiegthalerja na Aleksandrovi cesti št. 25, kateremu je odnesel razne predmete v vrednosti 1100 K« Tako eo se vrstile večje in manjše tatvine dan za dnem, dokler ni dosegla zločinca roka pravice. Dne 9. t, m. je zapazil na Aleksandrovi cesti St. S stanujoči hlapec Franjo Klampfer, ko se je krog pol 21. ure zvečer vrnil domov, da so vrata v njegovo stanovanje s silo odprta. Poklical je takoj stražnika, s katerim je preiskal vss stanovanje. In res sta našla pod posteljo skritega moškega v katerem so spoznali na policiji na Aleksandrovi cesti št. 21. stanujočega pomožnega delavca Južne železnice, Franca Do-iinšeka. Dolinšek se je nameraval ravnokar oddaljiti s svojim plenom, ko se je vrnil Klampfor. Imel je namreč že povezano razno obleko v vrednosti IfiOO K. Pri preiskavi na njegovem stanovanju so našli celo zalogo ukradenega blaga, kakor: platno, cefir, ženske bluze, naglavne rute, pisarniška potrebščine, konjske odeje, posodo, lonce, kolo itd. Mnogo stvari je že prodal svojim znancem, katere pa je policija deloma zopet našla. Dolinšek ja priznal vse tatvine ter bil izročen sodišču. m Sinfonični koncert se vrši danes, v Veliki kavarni. Na sporedu: Deli-bes: Copelia- balet, — Grieg Per Gynt suite, Čajlcowsky: Evgen Onjegin — Smetana: Dalibor, Mozart: Don Juan. — Verdi: Nabuhodonosor - Lisz: H. rapsodija. — V petek kabaretni večer v klub-baru. Gostuje g. Povhe. Lože s« na zahtevo rezervirajo. 23S m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »Klub baru«. Listnica uredništva. F. P. Tezno. Dotičnl dopis je i®šeV v 32. Številki dne 9. t. m. v celoti. Torej site ga pomotoma prezrli, Ker m sedaj, začeli 6 podiranjem starega mostu, ne bomo objavljali .Vaših ftonr pravičenih pritožb. •^arlSos, 15. fetoarja 1922, vc,r»sragEzaiarjaus tnalUf/ Narodno gledališke. Torek 14.: „Sovražnik Mudrtva*. Ab. C. Sreda la.: „Mam’z*lle Hitouche*. Ab. B. Dramatična šola Narodnega gleda* t$ča. Poak dramatične šole se vrši v redo, dne 15. februarjaa ob 19. uri. Pri današnji predstavi sSovražnllč gudstva« itjra ulogo učiteljice Setre tospodlma Kraljeva, mesto ge. Šetin sar se ije moralo oclipovc3ati tudi v bo- J Kranjski gori to na BIMu dobe tele- J boto predstavo »Dediči velilcega časa«, j tekmovalci ipolavično voznino na dr- -----------------------------—— — žavnih železnicah, po močnosti tudi na južni. Športna zveza bo izdala tozadevne legitimacije v Bohinju, hotel SK Svoboda, člani kluba dobe ] Marke/, (tekmovalna Šport. niove legitimaci je v času med 13. in 20. j Športniki na j obdrže svoje vozne list-uro v klubovih prostorih v Ljudskem j Ice, katere vplačajo v. eno smer polno, domu. Članarina znaša letos za pod-za nazaj, ter so bodo s temi listki in pome člane mesečno 1 Din., za izvršu-j z legitimacijo Športne zveze lahko vr-: K nedeljskim smuškim, sankaškim i nili brez novih voznili listkov. K^r,San;’ drsalnim tekmam v Bohinju,^ člane pa 3 Din. Odbor, Borza M. februarja. Zagreb, <1 p.v i z e: Berlin 154 -158, Butare* komisija) s*a 241—245, Milan 3483—1490, London 1338— 1340, Newyor!c ček 303—305, kabel 305 -300, Pariz 2600—2615, Pra^a 580—585.75, Švica 5930, —000, Dunaj 4 SO—4 90, Budimpešta 48—49 00j valute: dolarji 301—302.50, rublji 24—26, leji 234—236, napolconi 0000—1130, marke 153— 15(5, franki 0000—2610, lire 1370—1375, turšk« zlate lire 1100, madžarske krone 44.50, avstrijska krone 4.50. Banka za Primotje 790. SBSPODllIIlCn SVETU. Avanturističen roman. Spisal: Karl F i g d o r. Prevel: R. R. (Dalje.); i-.*' <10 V terfl trenutku ve Kicn-Iimif?, 'da zanj ni vee žnilo-gti, da mora brezpogojno umreti. To je tetam kitajska imrlna kazen, o kateri je bil že tolikokrat čital, kazen, ■fei sc vporablja le za »ločince, katerih smrt mora biti najstrašnejša Brez moči, brezgibno bo moral torej gledati, kako se izpraznjuje njegovo telo one krvi, ki je predpogoj življenja; moral se bo s 'smrtjo Sele Sprijazniti, prav počasi, prav polagoma, predno bo rešen'. To je torej Hai-Fengova osveta! To je konec, je dovo'od očeta, od bele žene, katero ljubi, od sveta . . Nenadoma se v Kieri-Lungoveiti srcu vse pomiri, otrpne.. Tiho iztegne še bolj svoje onemogle ude, čakajoč... na odrešiteljico — smrt. . it . čez nekaj časa se mu zazdi, kakor da Se je Hai-j’eng dvignil. Začujejo se besede naročila beračem, naj skrbno pazijo nanj. Hai:Feng je torej dovršil svoje delo. Kralj beračevi gre . . . . . . V kotu razpadlega dvorišča, v katerem leži #C!eW-Iiung privezan na križ, čakajoč na Svojo žalostno usodo, Se »ačujejo koraki, Straž. Solnee stoji že visoko, njegovi žarki pripekajo 'na solo kamenje iri nezakrit Kiep-TJnngov obraz. £• - : Toda . . . Kaj je bilo to? * "v Sanja, mar Kleri-tuug že Sedaj Sanje onosrn sveta' • • •• . Za Hjinf se tiho oddrobi kam'etf. ’v/ »Jaz Bear, Šen-ICl«. zacepeče glas. »Boditrt rniretf, oSpod! Prepozno je bilo, nisem' vaS mogel več pošva- SR popolnoma zmožna slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, se išče za tukajšnjo industrijsko podjetje. . Nastop takoj! Nastop takoj! POGOJI : Slovenska in nemška stenografija ter strojepisje. Ponudbe naj se pošljejo na 503 poštni predal 27, MARIBOR riti. Takoj grem k Evropejcem! Bodite mireni, rešili j misli postajajo vedno bolj zmedene. Večnost se bližS vas bomo!« Še predno more Kien-Lung odgovoriti Sefl-Kiju, ■/e izgine ... Je rešitev že na potu. Toda Kien-Lungova kri teče, teče v tanke®, ena komernem curku, 'neprestano, kakor studenec. In vsak četrturje čuti Kieri-Lung, kako ga vedno bolj inf bolj prevzema trudriošt večnosti. Z rdečim' curkom' beži življenje nezadržno, neustavljivo in' moglo bi Se izračunati &k'oro do minute, kdaj bo skozi malo odprtino žile oddteklc toliko krvi. toliko mči, da ne bo yeč upanja Ha pomoč, Ha okrepitev. • \ 1 ; i ■/'. ' .Vedno bolj neusmiljeno žge Solnče ha golo Irame-Hje in na križ privezanega Klen'-L'unga, katerega se polašča mrzlica. Njegove misli se vedno bolj izgubljajo, vedno liolj ga zapuščata upanje 1« Vfiir. Ko je izgledalo, da ni več upanja, jo legla na njegovo srce tilia udaiiost v neizprosno usodo: po šerC-Kliev! vzpodbudi. ko se je zopet pričela tekma med rešitvijo irt smrtjo, ga zopet muči bVeperieje po življenju. Bodo prišli, rešitelji še predno bo prenozifo? fAli bodo prišli samo, da ga še dostojno pokopljejo? Kien-Lung se upre v onemoglem1 Brdu, botec se v hrepenenju in nestrpnosti rešiti fepotf. Toda vsTed napora prične kri le še močtieje cnrljnti iz rane. S še poslednjo silo se 'skuša Klen-Tjung pomiriti. Minute teko v vedno samo samotni drsajoči koraki stražnikov po od solnca ožganem dvorišču. Še Vedno, po dolgib pavzah’ lilioto. Samo le klici beračev, naznanjajoči, da je v'se v redu in’ da Ho priti nikalra nevarnost, da se žrtev polagoma bliža BVojenTu Koncu ... ' ' - »*.•- ’ — Vv brezkončnost teče čas, teče kvf. KieTf-LnHga fee polašča vedno večja onerrioglost. ves napor He po-maga nič več. Neizmerna trudnošt lega nanj, njegove Mala oznanila. Žepne ure, precizijske in stenske popravlia najsolidneje tvrdka R. Bizjak, Maribor. Gosposka ulica 16, 6|. Pleteršnlkov besednjak kupim. Naslov pove uprava „Tabora* 226-5 Proda se; zelo dobro ohranjen otroSki voziček, kom pleten Soxliletov aparat, skoro nov, nova zimska suknja, rajava, brez podloge. Koroščeva ulica 2 desno I, nad-itr. levo. 231-2 vedno hitreje ,vedno bolj naglo. In’ zdaj, je li samo prevara ali resnica? Kiorf-LuriS se Vzbudi iz fantazi jumiranja. Krik tam zgoraj v ko< tu dvorišča, stokanje in ihtenje, ropot in takoj natd divje cepetanje bežečih nog. Ali ni nekdo zaklical nje« goyo ime? Rešitelji so tu! Smrt je premagana, zmagalo je življenje! KieH-Lung poizkusi dvigniti glvo, toda zaniaft pretežka je. Izgubil je preveč krvi. Tedaj poklokri® nekdo poleg njega na tla. Mehka, skrbna roka 'ge do* takne njegovih vezi ter jih odstrani. In' tedaj . . . Kien-Lungu so zazdi, kakor da živi 3 pravljicah, na onem svetu, v neznanih nebesih . . .. Kapljanje krvi jo prenehalo. Krog roke se mu 3d ovila mehka obveza, zaustavila uhajajočo življenje* Pred njiiH kleči bela žena . . . kleči Mavda. Evropejci mesčanske straže, trgovci ii/ ženirji, Ha čelu jim konznl, obstopijo nosilnico, v katero je sedla poleg Kien-Lunga tudi Mavda. Nosilnic# so dvigne, odhiti po ovinkih Ha Šamid .. . Kierf-L'un'g «p’ prebudi. Prespat je cel dan’, celo Hoč irt naslednji dan. Napolnjuje ga neskončna utm« jenost, toda občutek življenja Se mu jo zopet povrnil Lahno 'se okrene v beli postelji, stoječi v zamrači konzulovi sobi, tako dobro mn deneta mir in tihot* Hipoma pa se mu zazdi, kakor da so Se natihoina odprla vrata. V sladki udobnosti se mu ne ljubi odpreti oči, Se mu ne ljubi pogledati, mežeč pričakuje kaj bo zgodilo. Toda, ko začuje znan glasf, se nenadoma zdrzne. (Daljo prihodnjič.) Glavni' urednik: Tladivoj lJeHar. Odgovorili urednik: Rudolf Ozim. Trgovski pomočnik manufakturne stroke se išče biti mora obenem dober reditelj (arrangeur) Izložb. Natančnejža pojasnila: Franjo Majer, Glavni tre: 9 232 Zahvala za dobro uspelo operacijo in trurl p. primarija £ernič-a kakor tudi ostalih p«, zdravnikov, za dobro ravnanje in požrtvovalnost v mariborski javni bolnici posebno od strani pospodiCne Else GoriSekove izrekam tem petorri mojo iskreno zalivalo. 227 Julijana Dragar, > n l a 113 e n ta n r b a a g a s k n > Na drobno Trgovi m. a Na debelo emajlove, stnMeiie, porcelanaste In mafolifnc po« sode se priporoča ccnj. občinstvu. 184 Alfjsr! Vise!, lariijor, Glavrsi Irg 5. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da som ss po dolcsočasneif* premišljevanju odločil, iti v zasluženi pokor. Sprejmite mojo zahvalo v®* za meni izkazano potrpljenje. Od žalosti premočen odrejam, da se imajo moji zemeljski ostanki zapeljati na skladišče tvrdke Gajšek v Maribora Edina moja želja .je, da bi vsem mojim prijateljem, kakor znancem pr* mojem prehodu v večnost še ogrel srca oziroma sobe. Trdno si bom prizadeval z bukovimi drvi konkurirati. Pridite torej vsi, dokler me je kai na razpolago. 230 - ' Stari dravski most. Sprejme se takoj: 1 knjigovodja rila inenmi ti zmožen slovanske in nemške korespondence in več jezikov in strojepisja s trgovsko prakso; 2 trgovska pomočnika (ci) za modno trgovino za gospode. IzveSbani v mannfakturni stroki imajo prednost; (blagajničarka ' eventoilno zmožna strojepisja; 1 šivilja (prikrojevalka) z« fino moSko perilo, ki zamore voditi samostojno delavnico, končno 2 učenca iz boljše biše Reflektira se samo na prvovrstne moči z daljšo prakso uri dobri plači. Ponudbe z navedbo prakse in prepisov spričeval naj se naslovijo na los. Karničnik, Maribor M9 Grajski trg štev. 1 v Dravskem Brodu pri Dravogradu, ki je bila leta 1859 ustanovljena kot tovarna za izdelke iz smole in masti in leta 1896 razširjena v rafinerijo mineralnega olja, uljudno naznanja, da je centralo v Mariboru, ki je skozi dve leti obstojala, opustila in da bode svoja opravila in naročbe pod tvrdko mam timu ihn bi e. stn naprej vodila — Cenjena naročila naj se naslovijo na imenovano tvrdko v Dravogradn-Meži. K temu se pristavlja, dn nima nobena drnga tvrdka kake rafinerije mineralnega olja v Sloveniji. ssr. 3_t ijstofe.ta irtsjatoU: K