KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSEKGA Ljubi gospod Doropoljski! redov. Tukaj mi jako ugaja in imam že Danes Vam pišem prvikrat. Vera po- '™°s° Pnjateljic. Ce Vam bo moje pisemce vest, ki ji je naslov ..Brezskrbnost". Pro- dobrodoslo, Vam hocem še kaj pisati. sim, dajte to povest v svoj kotiček! Kodim s Prijaznim pozdravom Vam vdana v I. realko v Mariboru. Torej Vam hočem Jožica Mušnikova, pripovedovati to povest. Rožek v Rožu, Koroško. Brezskrb.ost. ™*°™' ^ Joa;a, Hifni Lospod°r mu SLovori- Ah kai' se še večkrat °2lasiš ~ za *** še s Ko" rnsni gos»poaar mu oagovon. ,,J\a, Kaj. 5t nntpm na ^a cv iVana Hnsr dai' Ena opeka manj ali več, to tako ne ško- rožkesa, potem pa od bv. ivana. Hog aaj. duje!" * Sčasoma pa je le škodovalo. Veter je pihal v luknjo na strehi in odtrgal še druge Blagorodni gospod Doropoljski! opeke. Na poškodovanem tnestu je vdrl ,,Zvonček" nama jako ugaja. Letos ga dež in sneg, ki provzročita, da se les na imava že drugo leto naročenega. V letoš- strehi zmoči in segnije. Moral je priti zidar. njem nama najbolj ugaja igra ,,Niko in Riko ,,To je hudo", pravi zidar, ,,poprava Se zabavata s svojo kraljico". Vsakokrat tudi vas bo stala čez 1000 K." pogledava pisemca. ki Vam jih pišejo Vaši Ko je prva opeka manjkala, bi škodo kotičkarji. Tudi midve želiva, da bi naju s par kronami popravil. sprejeli v svoj kotiček. Pomni: Brezskrbnost škoduje! Presrčno Vas pozdravljata novi prijate- Prosim, dajte to povest v svoj kotiček. ljici ,,Zvončka" Prosim, odgovorite mi tudi! Iva Tavčarjeva in Pozdravlja Vas Fanika Cončeva, Vojteh J a g e r. Maribor. Odgovor: Odgovor: Ljubi Vojteh! Uubdi Iva in Fanika! Priobčujem Tvojo ,,Brezskrbnost", ki Novi prijateljici );Zvon5ka", srčno po- daje vsem lahkomiselnim ljudem dober na- zdravljeni! Niko in Riko, ki ga omenjata v uk. S tem ustrezam Tebi; vsem drugim pa Pismu, sta še iz lanskega leta. O priliki pa bo nauk dobro služil, ako se bodo ravnali mi povejta, kaj vama najbolj ugaja v letos- po njem. "iem »Zvončku." * * Dragi go&pod Doropoljski! • Cenjeni gospod Doropoljski! Z letošnjim letom sem tudi jaz ,,Zvon- Tudi jaz, hčerka gorenjskih planin, se čkova" naročnica. Čitala sem ga že poprej Vas usojam nadlegovati s svojim pisemcem. mnogo. Posebno kotiček mi je ugajal, toda Doma sem iz lenih zelenih Cerkelj ob vzno- pisati nisem hotela, dokler nisem postala žju silnega velikana Grintavca. Moj papa je sama naročnica. nadučitelj. Takoj, ko vstanera, greva s pa- Stara sem 12 let in iraam še enega panom občudovat prekrasne planrne. Celo oseraletne&a bratca. Stanovali smo poprej med poukom v šoli papa mnogokrat vzklik- pri Sv. Ivanu poleg Trsta. Po italijanski za- ne: ,.Oj, krasne ve planine!" O prostem sedbl smo prišli z očetom v Rožek. Pri Sv. času veliko piše v razne liste. Tudi jaz sem lvanu sem hodila v V. razred, a tukaj mo- se od njega navadila, da jako rada pišem. ram hoditi v III. razred, ker ni višjih raz- Najrajša sestavljam igre. Dobim kake dek- 110 .lice, da se naučimo, ob nedeljah pa igramo. teljic, ki jim izposojuiem ,,Zvonček". Vse Naučimo se tudi kako narodno pesem, da jo sa prav rade čitajo. Tukaj je lepo; ni zaman zapojemo pred igro. Pripomniti moram, da Rožna dolina. Sedaj je vsa odeta v snežno jako rada pojem. obleko, po kateri se pridno sankamo. Zame Planinski pozdrav! >e t0 neka) čist° n°vega, ker paprej snega , , . skoraj še poznala nisem. Da ne bo danes Anda Lapajnetova { preobšimo, Vam hočem v kratkem ¦ ucenka 5. sol. 1. v Cerkljah. Lopet ^ sporočit-. Udgovor: Presrčno Vas pozdravlja Ljuba Anda! Vilma K r a 1 j e v a, V resnici: lepo je življenje v Cerkljah, učenka v Rožeku na Koroškem. ki stoje kakor potcraljene v sveže zelenje Prosim, da me uvrstite med kotičkarje! tamkaj pod veličastnimi planinami! Ni čuda, Odgovor- v da rada prepevaš ob toliki lepoti. Pesem ' Ljuba Vilma! je znak veselia, pesem je govor plemenitega, navdušeijega srca! In naša zemlja ima toliko Tvoje pismo je bilo pisano še pozuni, lepote in bogastva, da bi njej na slavo zato govoriš v njem o zimskem veselju. mogli prepevati do konca dni! Danes pa objema tudi naš dragoceni Ko- , , rotan lepota in čaf cvetoče in zoreče pri- ... . , , ^. ,. ... rode! Veriamem, da Tl je bila ločitev od Velecenjeni gospod Doropoljski! Sv IvanaJtežka; a sedaj, ko uživaš krasot0 Dovolite, da Vam tudi jaz pišem. Več- naše svobodne domovine, Ti je gotovo lažje krat ste 2e slišali o našem gričku. Tukaj je- pri srcu. krasno. Imamo veliko šolsko poslopje. Moj • atek je nadučitelj, matnica pa je učiteljica. Dragi g. Doropoljski! Jaz obiskujem drugi razred. Moja ueiteljica Tudj . se hočem kot naro5nica M. le gospa Knstma Rad hodim v solo. Pndne * 7vnnčka" enkrat oelasiti! učence ima gospa učiteljica jako rada. MgaStS°SS ^dSŽS^ cbttko. Imam sestnco Dragico, s katero SKacem in vala ljudsko šolo v Rušah a sedaj grem v se igram na trati okolo cerkve. Marib^r v me^nL0, siovo od mojega Kako bom vesel, ko dobim Vaš odgo- Pohorja) na katerem ^ z yso dugo> bo ... ,, , ,. , najbrže malo težko, a tudi od očeta in ma- Vdano Vas pozdravljam! mice Zat0 mi bo pa ob sam(>tnih urah Danilo Fiirst. ..Zvonček" v tem večjo zabavo! Odgovor: Pri nas v Rušah imamo še stare uči- Ljubi Danilo! telje, razen g. Lichtenwallnerja, ki je po- Povedati Ti moram, da ne imenuješ ftal nadzornflc. OtJ vsi so leta 1914 Izkusili, kraja, kjer bivaš. Torej ne morera vedeti, \*{ & tNemec- J*dl moJ ^ '? bU Zr5Ven- kateri griček imaš v mislih. SHSal sem že Zat°. sta Pa $.da' navdušenje m zavednost o ranogoteretn gričku. Sedaj pa ne vem, na prebivalcev ,,Malega Beograda tem vecn! katerega nai postavim Tebe in veselje Tvo- Ttld' Jaz.ser?. ^vedna Jugoslovanka. jih mladih let. Popravi v prihodnjem pisrau, Fozdravl]a Vas kar si sedaj pozabil. Vida Glaserjeva, • . uč. 5. razr. v Rušah na Pohorju. Dragi g. Doropoljski! Odgovor: Ljuba Vida! predobra babica. Ko smo dospeli v svo- bodno domovino, so raojega očeta dodelili Velecenjeni g. Doropoliski! na Koroško. Z njim smo se naselili v Rožek. 2e mnogo časa ie minulo, odkar sem Tukaj hodim v šolo. In žalujem po prejšnjih Vam zadnjič pisala. In mnogo se je tudi gdč. učiteljicah. Tukaj smo imeli tudi dobro med tem časom izpremenilo. Zapustila sem gdč. učiteljico, poučevala je prvi razred, po krivdi Italijanov preljubljeni Trst in naše nas deklice III. raz. pa ročnih del. Toda na nepozabno morje. Vendar upam, da se bom splošno žalast je zbolela in odpotovala k kmalu vrnila. Sedaj sem v Celju in obisku- staršem. Tukaj sem našla že mnogo prija- jem I. letnik mestne trgovske šole. Zadnji 111 ..Zvonček" sem prejela meseca septembra Hodim y orvi raz-red meščanske šole 1918. Upam, da to moje pismo uvrstite med v Ribnici. Najbolj me veseli risanje. Na- ,,Zvončkove" kotičkarje. oisal sem Vam tudi to borno pesemco. Pozdravlja Vas Prosim, ne zamerite, ako nisem napravil Jelka Daneuvova, vsega, kar pričakujete. gojenka mestne trg. šole v Celju. Smreka. Odgovor: Ljuba Jelka! Smreka raste ponosita, ¦ Vsi, ki ljubimo svojo doraovino Jugo- gleda tja v prostrani svet, slavijo, gojimo trdno upanje, da še učakamo brije burja zmagovita čas, ko nam bo zopet odprta pot k našemu ter ji trže mladi cvet. morju. Pravico pač lahko zatirajo in zame- Sestre njene je pobrala tajo, končno pa vendar pride dan njene kruta roka kmetova- zmage. Olejmo v bodočnost z upapolnimi v družbi niih je vedno stala, Pogledi! ., zdaj je sama smreka ta. Velecenjem g. Doropoljski! z njim sekira ostrai g!ej. Navdušena po prvi številki .^vončka", ko zagleda smreko to, Vas prosim, da blagovolite odmeriti mo- mahati začne po njej. iemu malemu spisu malo prostora v svojem Stnreka straSno zaječi, kotičku. kmet ji ge udarec da; Matilda Pučkova, smreko puščajo moči, učenka I. razr. mešč. šde y Ptuju. potlej zgrudi se na tla. Izprehod v pomladansko prirodo učenec me^Csk^ ^1^^ Kako prijetna čuvstva nas navdajajo, Odeovor- T inhi Franri kadar se napotimo v prirodo lepega po- uaLo^or- Ljubl Franc! mladnega dneva! Nad nami je jasno nebo, Tvoja pesem nam slika žalostno usodo na katerem se vozi blagodejno solnce ter smreke, ki je ponosita gledala v prostrani se trudi izvabiti čim bujnejše življenje iz svet, a je končno tudi ona — svojim zemlje. Noga nam stopa po vijugasti stezici sestram enako — morala pasti pod kme- travnika. Ves travnik, vsa okolica sta ode- tovo sekiro. ta v zelenje in cvetje. Množica pisanih me- * tuliev frfota v zraku, od cveta do cveta Velecenjeni gospod Doropoljski! pa letajo lahkokrile čebelice, nabirajoč jako sem Se razveselil ,,Zvon5ka". po- sladko strd ter s svojo marljivostjo tudi sebno še zato. ker je tako obširen. Zlasti nas izpodbujajo k pridnemu de u. mi ugaja povest i>TujkJn psiček in Dondar. . Inko dospemo v gozd! Tukaj se ogla- jeva pipa". Ko pa sem bral kotiček, sem sa prekrasno ptičje zvrgoljenje m petje. zapazil svojo pesemco ,,Hram ob gozdu". Z bukovja se pa oglasa nasa znanka kuka- Jako sem se razvesdil in očital sem sa- vica s svojim odmevajocim ,Jcuku-kuku, memu sebi, zakaj Vam nisem tako dolgo pomlad ]e tu! Kako okrepčajoc je zrak, pisal ki ga dihamo v gozdu Listje drevja šumi šedaj hodim v III. a razred I. državne nad nami pod vplivom lahne sapice, kakor- gimnazije. Izmed predmetov me najbolj ve- bi si sepetalo med sabo skrivnostne zgod- seli grščina. Za razrednika imam g. prof. be. Nedalec od gozda pa hiti skromen po- Koletiča. V kratkem Vam pošliem zopet tocek svojo navadno pot, toda megovo žu- kak spis ali kako pesemco. Prostm. priob- borenje je danes nekako zivahnejse. čite to pismo v kotičku. Pomlad, kako si krasna! Najlepše pozdrave Vam pošilja Odgovor: Ljuba Matilda! VaS vdani Priobčujem Tvoj spis, da Ti napravim Svetozar 11 e š i č, veselie, pa da obenem pokažem, kako si učenec III. a razreda I. drž. gimnazije. opazovala življenje v prirodi, ko jo odeva Odgovor: čar pomladnih dni. Ljubi Svetozar! Cenieni vn^nnd DnTnnnVndcV Tisti znameniti ,,Tujkin psiček" je Z oenjeni gospod uoropoUala! Dondarjevo pipo vred zbudil mnogo ve- Ko sem bral izposoieni ,,Zvonček", sem selja med ,,Zvončkovimi" bralci — umevno, videl, kako ste prijazni s svojitni Zvonč- da sta oba tudi Tebi všeč. Meni pa ugaja karji. Zato sem stopil tudi jaz v Vaš krag Tvoje pismo, ker mi govori o veselju, ki ter naročil ,,Zvonček". Ti ga provzroča lepa slovenska knjiga. 112