SLOYENSKIKMET GLASILO D0LENJ8KIH KMETOV. Ommloi Mm dmlo am mlmro prmtrdo mlovmnukmgm kmmtm. lihaja I in 15. vsakega meica VsepoSI jatve prosimom natlov Narofcnina ia oelo lelo znaia K 2. Belokranjeo Praga VhogradlCeš II. letnik. Praga, dne.l. sušca, 1909. Štev. 5. Ob zaključku listii sino prcjeli brzojav Iz Novetta Mesta: Na porotnl obravnanl 3. t. in. je bll Macelle soglasno oproščen (z Rla- sovi vscii \2 porotnikov). 50 let = pol sloletja, vsako leto po N50.000 K na račun dolga! Kjc to? Pri lias na Kranjskem! Na Cejjav račun? Na tvoj račun, davkoplačcvalcc. S. L. S. je namreč poleg prejšnjeua de- Äelnejta doka 4 mlljonov K napravila noveca 10 miljonov. Prvejja ni odplačancga še nič» iJi zahteva obresti 180.0U0 K na lato; /a iiovj clolg se bo plačevalo, če dobi dežela posojilo po 4Va% 45Ü.0U0 K »a leto a to lie lctos in še cno lcto, temveč 50 d o 1- X i h let: vi, ki stc stari danes 50 let, boste stari 70, a dcžcla bo imela plačcvati še 30 let. Vaš sin, ki jc star sedaj moRoče -'0 let, bo 70 leteii stareek, ko bo gorenje posojilo plačano, a -- oelo dolgo življenje bo plaeeval davke na ta račun. Povišanje plač dež. uradnikoin bo stalo čez 200.000 K na lcto. A vcndar s temi 10 niiljuiii posojila se bo moido baje zamašiti le najvcčje potrebe v zboljševanju cest, yodovodov itd. A koinu se imamo kmetje temu zahvaliti za to? Volilcein S. L. S., ki so poslali take p o s I a n c e v k r a n j s k i d e ž. /bor, k i 1 c p r i k i m a j o, k a r j i m r e- Č e j o g o s p o d j e, k i b o d o s t a v i 1 i to i n o no — n a k m e t o v r a č u n, n e d a b i p o k a z a I i k m c t u p r e d, k a k o p r i t i d o d c n a r j a, d a b o i rti c I s ii 1 o li <> d- č e s a ž i v e t i. Ob nevarnosti vojne. Zgodovlna vojska. Ravnokar je izdala navdušcna propajta- torka s-vctovncRa mini Bert.i Siittnerjeva Naročnina za 1.1909 znaša K 2\ v iiem.skem prevodu zifamcnito knjiRO prof. Dr. Charles Riclieta j»Die Vergangenheit des Krieges und die žiiikunft des Friedens«, iz katere zajemamo sledeče podatke. Petnajst rnilj. Ijudi, krepkili, mladili inož jc zahteval vojni inoloh, v ravnokar niinu- lein stoletju a i ostala stoletja je bilo število žrtev skoraj raviio tolikr:. Zt v starem E K i P t n ic bilo pod povcljstvoni Ramzesa združenih pol niiljona oboroženih ljudi in stari napisi nain pričajo o Kroznem niučenju »jetih sovra/.nikov. Kakor so stari Tartari krasili svoja sedla z glavami prematfanih sovražnikov, tako so nosili tudi EKipčani s seboj spolni ud kot vojno troiejo. Kralj Merephuk je napisal im karnaških zidoviri celi inventar tega gnusnejca plfena. Ubil je LibiSkih vodltcljcv, spiSMw!:; poreza! . h Libijcev .... » » 6359 Sikulov .... » » 222 Etruskov .... » » 542 Ahajcev in spolovila princsel kralju .6111 Naravno je, da je bila moritev in bneča- ščcnje vedno v zvezi z plcnenjem in poži- ^arijem, napadeni so bili i narodi. ki se sa- tui niso vojskovali. Farao Thutmos je na- padel izneiiada Feničane, poŽRal njihova do- tnovja in pridelek, utnoril več tisoč voja- kov, odpcljal v suženjstvo vsc niože, žene in otrokc. kar ii-, kar pravi stari napis, »Nje- «ovi Svctosti kralju posebno veselje pri- pravilo«. V P o 1 i n c z i j i jc bil že od nekdaj cil vojskc u/.ivati veselje nad zmaKanim so- vražnikoni, v Afriki je bil jcdini cil: su- ženjstvo. Oni. ki so po spiošni moritvi ostali živi, so bili preRledani, bolne, starce in otro- ke so pobili, dojence so materam pobrali, jili prcbodli tcr vr^ii v travo. ostale so pa izstradane in izmučene odvedli v su/.enj- stvo. Podobno je bil i v A m e r i k i jcdini cilj vojske: suženjstvo. Da bi svojo krutost opravičili, izmislili so si neko božanstvo. katcremu so i v mini darovali človeške /rtve (n. pr. bog Moloh) — v vojski so- vra/.nikc, v mini — svojc ljudi. Tako je bila postavljena meksikanskemu bo«» Huitzlo- potcheju piramida iz 150.000 človeških čre- Pinj. Podobno se je «odilo i v A z i j i. V Sve- tcm pisniu čitamo o Salamonu. .lozA'i, Sav- lu. Samsonu, Dnvidu in o drujrili možeh, kateri so v vcčjo cast in bvalo boRa (Jc- hova) morili može, odvajali žcne in otroke v suženjstvo in ropali posestva. Podobno so delali tudi A s i r c i. Kralj asirski iz leta 879 pred Kr. se hvali, da je pokril gore z trupli sovražnikov. napolnil z njimi doli- ne, 230 živim ujetnikom odrezal roke, pre-' bivalceui odtrgaval ustnice, voditelje je dal žive iz kože deti in z kožami je pokril nji- hove nasipe, druge je zopet žive zazidajfT' druge križal, nekatere dal na kol natekm^^i ostale je pa dal z potrtimi udi v jame :nTi«tw» tati ter spustil na nje divje zveri. VeM'&n-". voda CinRiskan pravi: Največji uzfHJft *z«'^ moža je sovražnike premaRati, jih predW»/'1 boj gnati, vzeti Jim njihovo premoženje^^a^ bi videli v solzah obličja onih, ki jih ljubi- jo, na njihove konje sesti in objemati n]i- hove hčere in žene. Cingis-Kan je pobil v Samarkandu 30.000 obrtnikov in jednako Stevilo jih je odvedl v suženjstvo. Alexan- der, Atila, Cezar, Napoleon so dclali z ma- limi spremembami ravno tako kakor Cin- gis-Kan. V H o m e r j u se razlikujejo roparji od junakov samo po obleki. Vzrok cele trojan- ske vojske je navadna kuplarija. A vendar se še lahko te junake visoko ceni, kajti tu je stal mož proti niožu, služabnik proti slu- žabniku. A moderna vojna je že mnogo bolj Rrozovita. Iz daljave izstrcljene kroglje ne zadenejo samo bojazljivce, ampak tudi ju- nake. Preglejmo slavne Cine Cezarja. On sam pripoveduje kako je dobil Corduvo. kako je pobil 22.000 prebivalcev neračuna- joč onih, ki so bili že ubiti zunaj mesta. Ko je dobil v svoje roke Namur je prodal 53000 prebivalcev, jednako je prodal tiidi prebi- valce Vannen, kateri so se mu podali, ko je pomori! starejše prebivalce. Po Plutarchu je pobil Cezar rniljon ljudi in jednako števi- Io jih je odpeljal v sužnjost. HujSe kakor Cezar je delal Tit. Ko je dobil Jeruzalem v svoje roke, so bile mnoge ulice z mrtveci napolnjene a tekoča kri je na mnogih krajih poRasila ogenj. Slabi in starci so bili pobiti, del mlajših je bil poslan na delo v Egipt, del ie bil križan, drngi so bili deloma izbra- ni za «ladijatorske igre. deloma prodani. Pri tern jih je nmrlo lakote 10.000. Tako so tore) delali stari vojskovodje. Ohrnlmo se sedaj k modememu vojsko- vodju, k Napoleonu. Ka) je storil z 2500 ujetniki v .Tafi? Ni imel dovoij patron, mo- ral jih ic hrnniti. zato je dal ujetnike posta- viti v sredo in okoli stoječim vojakom je zapovedal napasti jih z bajoneti. Vojaki so sicer z odporom ubogall, ali ubogaH so, In STRAN 26 BELOKRANJEC. (SLOVENSK1 KMET.) \m druKena, kakor da so vse pomorili. Ali liočemo sli.šati, kako so Francozi pri »kupaciji Madagaskarja poinorili 5000 Sin- Kalczov i z ženami i z otroki, doklcr ni nn- stalo iz krvi jezcro? Ali uiislite imokočc, da bodo vojne, ki nas čakajo, boljšc? V 19. stoletju je bilo usmrčenih 10.000 zločincev. Mi prcmišljujemo, ma li biti od- pravljena kazcn smrti a lie smatraino za svoio pravico jeniati ljudem življenje, katc- lo jim nimo dali. A vcndar pride v tcm sto- lctjn na jednega zločinca 2000 nedolžnih, ki so bili usmrčeni v vojski, na vsakega 2000 mladili ljudi, polnih življenja, kateri bi mo- rali podpirati svoje rodbinc, kateri so bili upi svojili starili starišev, 200(( najlepših ju- nakov in najbolj poKumnih, kajti poKumen vojak je vcdno boljši cil za sovražne kroRle. kakor skrivajoči se bojazljivec. Povsod imanio društva zoper mučenje živali. Nji- liovi člani ostro nastopajo proti vivisekciji in smatrajo celo fizioloRijo za okrutno vcdo. Dobro poznamo njihove namene a vendar ako se spomnimo, kako je bilo na jeden dan smrti posvečeno 100.000 iuladili Ijudi. tako nam ne ostaja več dosti usmiljenja z kako razparano žabo. A bitka pri Mukdenu je zahtevala 150.000 žrtev. Rečete Kotovo: kaj morcino proti teniu storiti. A vendar zamorete mnoKo, jako nnioKO. Te vrsticc bode čitalo vee sto Ijudi, daj jili čitati dru^im vsaj vsaki deseti. Bo- de tako 100.000 Ijudi napojeiio /. Kiijusoni proti vojski. bode tell 100.000 jednako vpli- valo na svojo okolico, bode nastalo tako javno ninenjc, katercmu se ne more usta- vljati niti parlanient niti vlada. .lednako ka- kor mi, delajo časopisj ined Nemci, Fran- cozi, Rusi. AiiKleži in povsod, kjer začenja biti Ijudsko srcc za čisto Človeštvo. Mi iz- vršujcmo svojo dolžnost. Na vas je leže- Ce, da storite i vi svojo. Fostanite apostoli čiste«a Clovcštva. katero nedopusti, da bi se sinovi jcdncKa planeta ined seboj morili za prazna načela in naj se ta imeiiujejo ka- jiibalizem ali politično ravnotežje v Evropi. »Zajrny Všelidske«, 1. 15. 09. Koliko stanejo vojne. Koliko krvi in denarja so požrle vojne v prošlem stoletju, naj pokažejo sledeče ste- vilke. Napoleonove vojne so požrle I mili- joii 900 tisoč Ijudi ter 30.200 milijonov kron; rusko-turška 120.000 Ijudi in 480 niilijoiiov kron; Špansko-portugalska vojna (1.18.^0-40) 160.000 Ijudi in 910 milijonov krön; fran- cosko-alžirska vojna 110.000 Ijudi in 910 milijonov kron; boji in vstanki J. 1848 in 49 so stali 60.000 ljudi in 2400 milijonov kron; krimska vojna (I. 1854-56) 485.000 Ijudi in 7320 inilijonov kron;1 francosko-laško- avstrijska vojna (1. 1859) 63.000 Ijudi in 17.000 milijonov kron; ameriška meščanska vojna (I. 1863—65) 656.000 Ijudi in 17.000 milijonov kron; prusko - avstrijska vojna (1866) 51.000 Ijudi in 4800 milijonov kron; francosko-ineksikanska vojna (1866) 65.000 Ijudi in 360 milijonov kron; brazilijansko- paraguajska vojna 530.000 Ijudi in 1150 mi- lijonov kron; ncmško-irancoska vojna (1870—71) 290.000 Ijudi in 7580 milijonov; rusko-turška vojna (1876—77) 180.000 Ijudi in 4560 milijonov kron. V kratkem času 75 let je lorej žrtvovalo človeštvo na oltar mo- lolia 4 milijone 670.000 Ijudi in 74 milijard 460 milijonov kron. (Vsaka milijarda je tisoč milijonov.) Ali to število še ni pravo, kajti manjkajo še številke za avstrijsko-ORrsko vojno, za nemško-dansko, za bosensko oku- pacijo, srbsko-bolnarsko. grško-turško in razne afrikanske in azijske vojne. Ako bi bi- la ta sv r i p r a v i I oh p r e in o ž e- ii j e m la d e mi o /. c p o Ii ;i I) i I, p o h i I in d e ž c I o z a d o I 7. i I. Lahko se je voj- skovati, če mora nekdo drug! zivljenje, zdravje in žcp žrtvovali; če je torej n a š c in i n i s t e r s t v o p r c p o j e n o s t a k o j u n a š k i in in b o j c v i t i in d u- liom, dobro, naj odmaršira sanio, ali k večjeinii š e š s v o j i m i t a j n i k i n c- k a in n a |) rusk o in e j o i n n a j s e t a in P o t o 1 č e s p r ii s k i rn, ravnotako b o j e v i t o n a d a Ii n j e n i m in i n i- s t c r s t v o in inaiintcuflo-brandcnburškini, in gotovo bodo avsrtijski in ])ruski prebi- valci z- velikimi iiadann in veseljcin tfledali ta boj, od ktercKa morejo v vsakcm sliičaju pričakovati ediiio le dobičck .. .!¦ Avstrlja In Bosna. Avstrija se 'je s Turčijo pobotala. Bostin nas velja sedaj sledečc svotc: do ancksije za upravo okupacijc z obrcstmi vred do 1000 niiljonov krön; odškodniiia Turčiji 55 niiljonov krön in po sporočilih časnikov ravno toliko niiljonov podkupnine iiplivniiii ttirškim oscbain, da so omogočili inirno re- šitev vprašanja ancksije «lede TurškeKa. Vsled bojkota našili izdclkov je bilo škode do 300 niiljonov krön, a vsled pretcče vojne nevarnosti je stal dovoz in v/.drževanje vo- jaštva na nicjo do sedaj 580 niiljonov krön. Take velikanske svote, ki «redo scve iz žepov davkoplačevalcev, se je izdalo za podjetje, kakoršna pri nas izvajajo držav- niki brez .spora/.umljenja |)oslanccv — za- slopnikov volilccv. A vendar vkljub teiini je niirna rešitev spora prišla šc ninogo eencjše kot vojna. Nemški.državnik je izraeunil, da bi Nemčijo dandancs veljala vojna najmanj 0000 rnil- ionov mark, a Avstrijo bi vojna s Turčijo veljala pribüzno polovko, to je 3000 niiljo- nov krön. IJilo bi torej v interesu Avstrije same, da bi se spori na Balkami rošili niirnini potom. Kcr tudi v sliieaju zmagc bi vsled sedanjili razmer polcg vseli ogiomnih stroskov 7.a vojno 5e prav lahko slcdil splošen gospoda- ski polom. Trtni les za krmo. Ker so pokazalc izkusnjc v dnigih deže- lah, /lasti na hancoskem, da je zinlet trtni let (lesni zdrob) teena in rcdilna lirana za govejo živino, postavilo bo kmetijsko mini- sterstvo še tekoin tega incscca bczplačno 1-2 strojev za mletje trtnega lesa z vitlovo (gepeljevo), ali vodno gouilno moejo v raz- "ili vinorodnili krajili naše dežclc, da sc jili vinogradniki proti nuili odškoodnini za Konilno moč in postrežbo laliko poslužuicjo. To bo našiin gospodarjcin posebno letos Prav prišio, ko jiin dnige knne itak zclo pri- manikuje. Zato pa žc sedaj Kospodarje opo- zarjam, da naj pri scdaniem obrezovanju trt odpadlo rezie ne mcčejo stran, ampak da naj Ka spravijo na senčnat kraj in da «a dobro potlačijo da ostane sveže in sočno. »Kmetovalec« z due 1. marca jc prinesel podrobno razpravo o uporabi trtnega lesa za krmo in objavil imeiia posestnikov, pri ktt-rili so stroji postavljcni. C. kr. vinarski nadzornik: B. Skalicky. Poslano vsein p. n. oskrbovalccm nahiralnikov druž- be sv. Cirila in Methoda. Driižba sv. Cirila in Metoda ima v svoji pisarni v evidenci vse nabiralnike in tiidi i- mena his, kjer se nabiralniki liranijo in tudi imena onili. ki nabiralnike/oskrbujejo. Nabiralnik dobi za vsaoili nabranili 200 K družbino diplonio. Takih diplom jc oddala ilruzha v dobi enega leta že Id. Diužbino knjinovodstvo beleži točno vse dobitke vsakega nabiralnika in jili tudi ob- javlja v mesečnili izkazih -- nima pa v evi- denci imen in virov prispevkov tistili svot, katere se pošiljajo raznim listom, kcr ti po- ?-iljajo družbi le svote brcz podatkov. Iz te.na jc razvidno, da raznovrstne po- Siljatve ne pridejo v izkaz v »Vcstniku« pod tistim inienom, kakor so inorda pošiljalci z.elcli, poslcdnica temu jc ta, da ima družbi- iia pisarna zapisanih mnORO nabiralnikov za »inrtve«, ker nima driižba izkazanili prispevkov pod njihovim imcnoin. Kcr sc bo splošno vse mrtve nabiralnike poklicalo ua delo, utcKiie biti tnarsikdo razočaran aii cclo razžaljen. - Zato pa prosimo, da se posiljajo prispevki iz nabiralnikov dircktno na vodstvo družbe «v. Cirila in Metoda v Ljnbljano, pa ne po- tom časopisov. Fovč pa naj se pri vsaki po- filjatvi, iz katerega nabiralnika je dotični prispevek, to radi tc«:a, da se upišc poslano svoto k pripadajočcmu nabiralniku. Kakor ,"eli slov. javnost točnosti in jasnosti v druž- binih izkazih, prav tako z.elimo tudi mi toč- ;'ili in jasnih pojasnil, da jc možno redno uradovanje in v javnosti izkazovanje. Pisarna držbc sv. Cirila in Metoda. Zdravstvo. KulUira alkohola. Fnles Huret, sodclavec pri francoskem li- stu »Figaro«, jc potoval ncdavno po Nem- Skcm, da bi proučil današnio kiiltiiro na Kcmskem. Med ninOKimi druRimi stvarmi pripovc- dnje tudi o svojcin obisku študciitovske ro- stilnc v (iötiiiKii. ¦V petck zvečer scm bil povabljen od jedneKa ncmškcKa društva, da bi prcbil z niimi ta večer v »Oiille« (- gnojnica), in kcr sein hotel vse natanko proučiti. scm šc! z njiini. »(liillc< je prostor, kjer sc slia- jajo vsa drustya, da bi skupno pili. Hurši so si izvolili mestno klet, kakoršne najdemo v vseh nemških mestih. Sem so me peljali. V nizki, dolgi in ozki dvorani, polni di- ma, pilo jc okoli sto študentov vse!) barv, scdcč za mizaini, na katerili je bilo vse pol- no steklenic s pivom. Ako ne bi videli če- picc, bi laliko mislili, da se nahajamo vkleti kakeKD cuniarja, ali starinarja. Po stenali in na vrveh, ki so bile po kleti razpete, so visele najrazličnejše stvari: utnazani ovrat- niki, mansete, papirnati lampijoni, napisi fi- rem, uljčni napisi, rokavice, različni zaboji, pantofelni, stari dežniki, ženski iilavniki; re- klamne table LiebiKa, Odol in sto drugih; metle, stari klobuki, cilindri, kletke, strašila, krompir, in tisoč druKili stvari. »In to je bilo vse najdeno ali pa pokradc- no,« se mi je reklo. Po tern uvodu, ki me je nekoliko pomiril, sem sc čutil nckako za- dovoljncKa. Ti mladi Nemci so toraj kakor dniRi ljudje. Miza. pri kateri scm sedel, je bila prva pri vhodu. (iosti tabakovi dim mi ni dopustil, da bi bil videl na drujii koncc. Rad bi bil šel ob vrstali piveev in si pojclcdal njiliove sla- ve, sklonjcne uad pijačo. a opazil sem, da to ni moKoče. Vsako drustvo jc imelo svojo mi- zo in jc ignoriralo sosedno mizo; bila je taka navada. K druKi mizi kakor k svoji ni pri- šel nihče. V trch urah, dokler sem sedel tarn. ni prišel niti jeden student izmed teh sto, da bi pregovoril s to skupino, pri kateri sem jaz sedel, in niti pozdravil ni, kadar jc šel mimo. Slično se je Eodilo i pri drugih mizah. Ncprimeren napuh teh odebelelih mladeiii- čev in njihova nadutost jemjejo vsem zaba- vain ono prisrčnost, katera je tako navadna pri mladih Ijudeh. Zatcotavljali so me, da bom pozneje videl, kako se družijo med se- boj • zdru'/uje jili piianost. Kadar popije vsak vsaj 15 litrov, pa po/abijo na barv« svojih čepic in sede v bratskcm objemu pri jedni mizi. Dokler pa ni prišlo do tega, je bil vsak navczan na svojo mizo in je skušal najbolj glasno vpiti po pivu. Stregli so jim 14—J51etni natakarji, bledi in izmučeni, ka- tcre so imenovali »Ašante«. Med krikoin in vikom je vedno slišati: »Ašanti<. Takoj pri- teče tak fantiček, vzame prazno steklenico, odide, napolni jo in tckom jedne minute jo postavi zopet nazaj. Vsak student ima svoj lasten vrček. Večinoma sa pollitrski vrčki, na cinkovcm krožniku, na katerem so za- znamvane vse mensure, vsc rane, ki jili je pri dvoboju dobil in one, katere je on za- dal drugim; ako je bil sam ranjen, naredi Crto, ako je bil pa nasprotnik tako ranjen. da se ni monel dalje bojevati, naredi t. Ti, pri katerih sem sedel. so bili še čvrsti mladeniči, zadovoljni in veseli in bili so pri- piavljcni, ine podučiti v vseh stvareh. Ko sem jih tako videl v cvetoči mladosti, sem si komaj moKel predstaviti, da postanejo i ti jedenkrat slični onim odebelclim Nemcem, ki tvorijo razmeroma precej velko množino med nemškim narodom. Njihova cvetoča mladost jih dela simpa- tiene. Nc smemo pozabiti na lahkost, s ka- tcro ubogajo. kajti zclo jc razvit pri tch mla- dit Nenicih Cut podanosti. I'redsednik dru- štva, ki sedi na jednem koncu mize, zakliče: ;FiicIis«. Mladi student skoči hitro po koncu, vzame čepico v roko, ter se postavi pred STRAN 28. BELOKRANJEC. (SLOVENSKl KMET.) 1909. predsednika. Ta inn da povelje: »Pojdi in napiši ime N. na >Bierverschiesstafel« (tabla, na kakcro sc zapišejo imeiia onih, katcrim je bilo odvzeto pivo, ker so si dopustili »piv- no onečaščcnie«). Takoj hiti ta tain, izvrši povelje in naznani zopct predsedniku, čepi- co vedno šc v roki držeč: »Zgodilo se je ta- ko, presidijum!« To nizkotno uboganje se jim zelo dopade. »Fuclis« nirna pravice piti iz vclkili vrčkov, arnpak samo iz čctrtliter- skih. Burša sme samo takrat tikati, kadar rau ta to dovoli. To se vrši zelo slavnoštno. Imcl sem priliko to videti. Starji dijak je opazil kako s slastjo je izpil »Fuclis« jeden vrček tcr «a poklical k scbi. »Fuclis« je Intro vstal iz svojega inesta, in prišel k njenui s svojo malo stcklenico. Nisem slišal, kakc važne besedc je izpregovoril burs ali trk- nili so s steklenicami in izpraznili so jili in tudi celo omizje, starji sedc, mlajši stoje. V svojem daljšem pripovedovanju se čudi •Jules Huret, s kako hitrostjo so izpraznje- vali burSi svoje vrčke. Medtem ko so nava- jeni Francozi sedeti po kavarnah pri niajli- nih steklcnicah po celo uro, izlivajo sinovi 'jcrmanije v svoja grla jedno stcklenico za druKo. »Ti so ja samo zaradi tega sem prišli, da bodo pili.. Pivo je zginjalo kakor zača- rano v tell izpranih grlih.« Njilio pijančeva- iijc jc tudi organizirano in imajo tudi pravila: Ako kdo vpraša: »Kako Vain dopade pi- vo?« in oni odgovori: »Dobro«, je takoj kaz- »ovan, kajti moral hi odgovoriti: »Ncbeš- ko«. 0 kazni se glasuje. Kazen obstoji v tem, da mora obsojcnec izpiti gotovo šte- vilo vrčkov, če ne, se napiše njegovo imc na »Bierverschiesstafel«. Da imajo daljši vzrok k pit]ii, si vedno napijajo. Vedno s-e sliši: »Prosit!« Ako kdo zavpijc: »Prosit, velko ex«, mora drugi izprazniti vclki vrček. •ledno in isto pivo ne more slu/.iti dvem zdravicarn, z jcdnim vrčkoin sc iic more napiti desetim oscbam, Vrček se mora izpiti najmanj v petih piv- skih minutah, ki odgovarjajo v resnici trem minutam. Sto podobnili pr.ivil je scstavljeno "1 izdano pod naslovem »Lipski Komment«. Na vsaki mizi leži jeden iztisk. 0 čem govorijo ti študenti, razven da kričijo in se izzivajo? Mogoče o politiki? To je prepovedano. Ali govore mogoče o svojili nazorih, kakor je to pri mladini nava- da? Nikdar, nc govori sc nič, kakor samo »Prosit", citirajo »Lipski Komment«, smeje- if> se kakemu slabeinu dovtipu ali pa dc- lajo opombe o svojih sosedili. Omeni] sem nekatcra imena: Ooetlie, Nietz- sche, Spencer. Ali zastonj je vse. (lovorim o mensurali: »Kakšcn sniisel ima to, da si mcd seboj razbijate nlavc?« Jeden mi je ob Pritrjevanju drugih odgovoril: »Ako vidi Mo študenta z rano, reče: »To je drzen mladenič: in on ga spoštuje. Zato so dijaki (ako spoštovani. Ako gremo po ulici, vmika- io se nam ljudje in ženc nas občudujejo. < Tnk*no je bilo naivno priznanje götinskega Studenta. Ako je v kleti toplo, slečcjo jeden za drugim suknje, da lažjc pijejo. Vprašal sem: »Koliko litrov piva izpijcte jeden vc- Čer?« — »O ne dosti. Najmanj 6 litrov vsak. Nckateri pijejo 12 litrov.« »Kaj? 12 litrov ifcden večer?« Celo omizje se smejc mojemu vprašanju. In navedli so mi celo vrsto primerov. Ste- vilke, katere se ne upam niti napisati, ker se bojim, da jiti sem preslišal. — »V resnici! 12 litrov«. Burši so um tndi pokazali, kako se mora piti. Star Student, 30—35 let, z vcl- kim trebuhom, z zabuhlim obličjem, oteklimi očmi, je to pokazal. Prijel jc vrčck, vzdignil ga do Kotovc visočinc, odprl nsta in lil pivo tako dolgo, da jc bila steklenica praz- na. Pil je brez požiranja in niti vedcl ni. kak okus ima pivo. V nekoliko sekundali je zu..- nilo pol litra pive. Občudoval sem ta talent, katerega sem imenoval nedosegljiveya. Ali takoj so protestirali. Jeden mladih »I'uclisovu jc trdil, da to tudi naredi. To jc bilo ze iz- zivanje. Takoj so prinesli pivo in boj sc je začel. l^redsednik jc dal znamcnje in zaccli so zlivati v izprana grla. Stan student jc vendar zmagal. Mirno in tilio je ostai po svoji zmagi in komaj je zmigal z raniiitni in pogledal drugam. Ob 11 »ri so začali nekateri že odhajati. *Ze?« sem vprašal.-»Imajo jutri dvoboj« so mi odgovorili. Njihovi prijatelji kličejo za njimi: Waffensclnvein!, kar pomeni: Mno- äo srečc pri dvoboju. Med mladimi in starimi studenti je se- delo tudi nekoliko »starcšin«, nekdanjili stu- dentov, ki so stanovali v mestu in so vedno šc prihajali med študentc. IJosodili so jim čcpice. Pivo in čast, katero uživajo, druži jih s mladino. Mnogi izmed njih so imeli 20 mensur in 10()s) pivnih ekscesov. Med starimi študenti jc videti nmogo starili alkoholikov, ki navadno končajo v blaznici. Pijejo hladno. brez radosti, s temnim, praznim očesom, vrček na enkrat in jim jc Se ncprijetno, da morajo prestati. Ako se vpraša: »Kdo pjje največ?« »Saksoni. Ti pijejo kakor besni.« »V celoti je to metodiCna, nasiljna orgija, vzdržana s Studentovsko disciplino v goto- vih niejah. Toda ni mogoče nekoliko ur piti brez kazni. Zelodec nikakor ne more piinesti 6—8 litrov piva, izpitega v tnko kratkem času. Vedno stopajo poleg menc burši s če- picami, zlasti Saxoni. Vsi so bledi bolni. Ali naj poptšem kar sem videl? Obrnem se in skoei okno, pri katerem sem sedcl. vidim cinkovo korito z dvema držajema na strancli. Jeden burš zjnodro čcpico se ravnokar nagiblje čez korito in dve roke se drže za držaja. Vidim, kako se ramena vedno bolj tresejo—. Z večjo pozor- nostjo sem tedaj opazoval burše, ki so ho- dili okolo mene. Z modrimi čcpicami so Saksi, z zelenimi Westfalci, tu Hanover. Brunšvik, Vsenemci, republika Hansa, vel- kovojvodine in nemška kraljestva se sreča- vajo pri -- koritu. Kako tesna zvcza vas združuje, gospoda! A tu se ravno vračajo Saksonci. Niso več trdni v nogah, obličje je zarudelo, oči polne solz. Kakor hitro so se zopet vscli za mizo, začeli so zopet piti. Tckom večcra so šli pa še večkrat na spre- hod do - kofita.« N o v ä K u 11 u r a. Opomha uredništva. Priobčujemo to sliko one kulture, ki se-nam jo s tako silo ponuja kot edino zveličavno. Priliajajo k nam go- spodjc, ki naš jezik slabo lomijo in zaniču- jejo kot Bauernvolk narod. čegar kruh jedo. Z visokega doli sc «lcda na nas. Kdo uas zaničuje, kaže nam ta slika. Mislimo, da se nam take kulture ni treba bati. šc manj pa jo občudovati. Doma in na tujem. Mednarodni jezlk številk, katcrcga smo /.ačcli Slovcnci govoriti z naširni »Nemci«, so začeli ti gospodje čutiti. Ljubljanska Kranjska hranilnica potrebuje dcuar. Zato je začele odpovcdovati svojim dolžnikom posojila. Baje je odpovedanili za 10 miljonov kron posojil na Iiiše po incstih: Dunaj, Trst, Oradec itd. — Tiidi v Nemški celjski hranil- nici so lani vloge padle za 1 milion kron. Mesca prosinca t. 1. se je pa zopet okrog MO.OOO K več dvignilo, kot vložilo. Protl Belarjevemu iinenovanju, o kterem smo v 4. štv. obširno poročali, sta se v seji dež. Sol. odbora v imenu dež. odbora izrek- la dr. Lampe in dr. Sustcršič. Stara taktika teh vladnih kimovcev: najpred se vladi na Dunaju vsc davkc in vojake odglasuje, po- tem se pa »protestira«. da hi volilci ne po- stali'prevcc nevoljnji. Za predsednika Kranjske trg.-obrtne zbornicc jc bil izvolicn naprcdnjak Lenar- čič, za podpredscdnika Ivan Mcjač. Viadukt pri Borovnici na progi južnc že- lcznicc stražit;i dvc stotniji 27. pehotnega polka. Pravijo da zato, ker so se v Lju- bljani in okolici pojavili srbski vohuni, ki i- majo namen razstreliti v zrak imenovani via dukt. O kakšnili srbskili voliunili v Ljubljani in sploli na Kranjskem niliče ničesar ne ve. Strah ima pač vclike oči! Državno podporo jc dovolilo ministrstvo kranjskcmu dcž. odboru za otvoritev spe- cialnega tečaja za zadružništvo v zvezi s slovensko trgovsko šolo v Ljubljani v znesku 2000 kron in deluo pokritje za vzdrževanic omenjenega tečaja zti leto 1909 1500 kron. Znesek 2000 kron se jc dež. od- boru žc nakazal. Seznamek vodnih sil na Kranjskem, spo- sobnili za vodovode in tehnične svrhe na- merava napraviti dcželni odbor. * Slovanskl poslancl v dunai. drž. zbornici razcn Poljakov so se zdruzili v enoten klub, ki jc dosedaj največji v zbornici. Steje 125 poslancev. 1 Vojna ncvarnost. Avstrija se je z Tur- či.io pobotala radi Bosnc in Hercegovinc. k tern da ii plača 54 miljonov kron. Za to ie ta zadeva urejena. Nikakor pa ni urejeno še razmerje s Srbijo. Tani se je sestavilo mi- nisterstvo viiarodne obrambe-<. V njem so /astopniki vseh strank, ki so se združile v največji nevarnosti. Avstrijsko nemško Casopisje bujska kar more proti Srbiji. Proti vojni so vsi pametni ljudje v državi; saj žc same pripravc z;i vojsko veljajo Avstrijo čez 580 miljonov kron. Vsc denarne zaiogc so izčrpane; okrog 250 miljonov se bo v go- , renji namen moralo najeti posojila. Vlada sklicuje na 10. t. m. parlament, ker hi brez tiovolitve drž. zbora težko dobila posojilo. Kaki stroški bi Selc bili v vojski? V prime- ro navedcmo, da znaša proračun za ,vse- avstr. poljedcljsko ministerstvo cclih — 15 miljonov. V zunanjj politiki, kjer se meče ven 1900. BELOKRANJEC. (SLOVENSKI KMET.) STRAN 29. na 1000 miljonov, sc pnrlamentu sanio dovo- li, dasmc prikiniati napravljcncmu dolgu, to se pravi, da dovoli, da sc dolg pokrije z no- vimi davki. — Povsod samo revščina, brez- tlie za to ni čuda, da ugovarjajo zlasti dc- lavci zoper tako »visoko* politiko. V ncdeljo 28. p. m. je bil v Pragi ogromno obiskan ta- bor delavcev, kjer so sc izrckli proti vojni, čeprav jc policija prepovedala prirediteljcin govoriti o tcj z;idevi. Ljudstvo jc pa nmeiija, čc smclo na ta radin plačevati davke, da si prisvaja tudi pravico o tch stvareli odlo- cevati. V ogrski zbornici ic inadžar. soc. dc- inokr. posl. Mezoly vprašal ministrskega predscdnika, je li pripravljcn dati ministrii vnanjih reči v imenu vladc na znaujc. da na ORrskem nikdo nc žcli ne vojnc ne kazen- skc ckspedicijc uc proti Srbiji na proti ka- tcri koli driiRi državi. Vpraša «a tudi ali jc pripravljcn braniti zakonito in ustavno pravico ogr- skega naroda, da Ogrska m z njo zdru/.ene dcžclc nc sniejo brez vednosti in soRlasja kralja in de/.ele nikdar začeti vojskc? Naj bi se bilo dalo onih 5(10 miljonov rajšc v Rospodarsko povzdiRo drzave, kaj vsc bi sc dalo s tern napraviti! Avstrija pa Balkan ttsvoji s trROvskim potnikoin, incsto s topo- vi, tako, da bo za nas Avstrijce in Balkancc /dravo in koristno. Velesrbska zarota na Ceškem. Začelc so se velike prciskave proti voditcljem nar. so- cijalne strankc na Češkcin. Vlada jc s tern napravila stranki sevc (»gromno rcklanio.-- Tudi v Ljubljani se jc liotelo začeti s hiš- nimi prciskavami pri Slovcncih, kar se jc prcprcčilo s ten), da jc stvar prišJa v slov. časnike predno jc vlada inoRia kaj zaeeti. Ruska voina moč oh avstrijskl tnejl. Do- čim ima Avstrija tain 3 korc /- 120 polki, 100 eskadroni in 70 baterijruni, imajo Rusi ob gališki tncji 7 korov 7. 240 polki, 350 šva- droni in 170 batcrijami. Rusija se jc izrazila zadnji čas, da nc bo pustila, da bi Avstrija Srbijo napadla. Črnagora jc že pripravljcna na vojno. Na iferccR. mcji so že zbrani močni oddclki vojakov. Vsi Rorski prclazi na nicii so za- \'arovani s topovi. V HcrccRovini jc žc več 1000 srbskih vstašev. ki Oakajo, samo zna- nicnja, da začno delo. Vojni načrt srbskcga voincRa minlstra. Minister Zivkovič jc proRlasil. če inu dovoli srbska zbornica 33 milj. dinarjev (kron) kredita, da bo Ialiko postavil do sredc a- prila 250.000 vojakov gotovili na vojsko. Ruskl car jc doscdanjcRa bolRarskeRa kneza sprejcl kot kralja. Rusija je s tern ho- tcla pokazati, da bo v slučaju nevarnosti podpirala balkanskc Slovane. Iz Bele Krajine. Bclokranjcc zaplenjen. 1. Stv. našega lista je bila zapleniena radi Tolsiojcvcga Clanka 0 a n c k s i i i odstavck 4'ripetil .....kakorš- nokoli rcšitev'.. Ker je drž. pravdništvo izvršilo sclc 24 ur po cenzuri zaplembo. jc bil ves list odposlan 7m prejšnji dan s po- što. Odnesli so nam Ic |)rcost:ilc številkc. Zato z 4. š t e v. n c b o ui o m u g 1 i p o- s t r c e i n o v i m n n r o č n i k o m. Tolsto- jev članek jc izšel v celoti. nezaplenjen prcd 2 mesci (19. XII. 190S) v liubljanskcin dncv- nikn »Slovcnski Narod,. Proti zaplcmbi smo se pritožili in zaplenjcni del daino in- tcrpelirati v drž. zbornici. Lanskim naročnikom, ki niso šc poraviuili naročnine smo poslali poštni naloR na K ?V5. Ce je nied tcm kteri postal naročniiio za 1908 naj nam pošlje recepis, in znesek post. naloRa inn pripišcmo za 1909. lipr. Osebne vesti. Prcstavljeni so: okrajni sod- nik in sodni predstojnik Franc RcRali iz Metlike v Radovljico, sodnik K. Stökl iz Cr- nomlja v Kočcvjc. Imcnovani so: sodnik dr. V. hocrstcr v Ljubljani za okraincRa sodni- ka in predstojnika v Metliki, avskultant Pe- te i Kcržič v Nfjvcni nicstu za sodnika v Cr- nomlju. Vladni kanccli^st 1.. Seljak jc prc- stavljen iz Črnoinlja v Kamnik. Kaj teil belokraujskega kmeta. Tako vprašanje smo brali v nekeni člankii Belo- kranjea. N i č nc t c ž i k m c t a, t a k c r a. ki nič nc here, nikjer nibil in nič n i v i d c I i n s k u s i 1.' Kdor jc pa kaj viclcl in skusil, la vidi vcliko brcme, nalo/.cno na kmetu in na sebi. Ali naj murda ne teži lali- ko v takovi okolščini, kakor je Bcla Kraji- na: nektcri bclokranjski kmctjc nimajo več, kakor 'A domačije in to jako slabo zcinljo. In inorajo liraniti od najnianjšeRa mravljin- ca do velikcRa konja, in delež od tcRa dobivajo razni, druRi, in nc kniet sain: zajec požrc inlada drevesca po zimi in fažon in druRe icči polcti; lisica požrc kokoši in jajca, ja/.bcci in vranc ko- II17.O, vrabci ječmen hi pšenico; tat izkaplje krompir tcr zclje v vpečo mcčc. Oosposka ^'a opraviCi, ako kmet riima dobrih prič, ka- tcri so posestniki. Pastirji slobodno pasejo in škodo dclajo, |)orcdcn soscd slobodno vo- zi po njivab in košenicah. Davck se od nas pobira; poslanci so veliki diplomatje, sodijo narodnc inejc in državne meje, druRi zopet jircdlažc kakšno malenkost, druRi zopet prcdlaže univerzo --- za kmeta se nobeden ne zineni. Bclokranjski poslanec prcdlažc ovrcCi vozno cokljo. To jc Pa res znamenita stvar za kmeta v Bcli Krajini. To jc tako, čc bi predlacal, da ne sine pastir pipca na pašo nositi. kcr je ncvarcn. Ali nima poslanec no- henc boljšc ali je morebiti predloR zaradi vei^jüi stroškov in bi jih rad zmanjišal. Do- bro: naj iih zmanjšnjc tarn, kjcr bo kaj za- IcrIo. Naj se poda no okrajnili ccstah in vi- dcl bi Ijudi, kako sc zabavaio s tcm, da drc- vesa spomladi sadc, jeseni jili mažejo, a ne- ktcra ne bodo imcla nikdar niti listja na scbi, da bi sc popotnik v senci odpočil, da bi pod lislje stopil. Naj sc napravi najprcd bolj po- trebne reči: tukaj so enc vasi, kterc ni- majo nobencRa pota nikanior. In včasih jc treba duliovna, in vCasih jc trcba zdravnika, tudi mrharja, zraven kolikrat je v Crnomlju trR. Vsakokrat pre kmct z vozom, tudi po pet, pa se inorajo vzpenjati po 3 kilometre brez vsakeRa dobrcga pota. Na take stvari. naj bi se Kospodje domislili. Bral seni tudi nekje en članek, ki Rovori o izrazu nekcRa poslanca, da katcri misli na katcro dniRo domovino, kakor Avstrijo, da ta ic pripraven za norišnico. .laz pa pravini, da ako misli ta poslanec, da ima vsaki av- strijski državljan dobro domovino v Avstri- ji, ako on to misli in trdi, potcm je bil on pripraven za norišnico poprej, ko je prišel v zbornico. Kcr, zakaj jc nas Belokranjcev vcč tisoč v Amcriki, da kmet šc posla več ne dobi, če je to taka dobra domovina? Belokranjski krnet. Tako je! Mcd nami se poRostoma i>o- vdarja dan 20. scptcmbra. ravno tak(j sc kli- čc rcsIo -Svoji k Svojim«. Ravno dolcnjski trRovci posebno Bclokranjski smo bili na vc/.ani pri naročcvanjii vsakovrstncRa blata na ncinške tvrdke, kcr Ic one nam pošiljajo in vsiljujcjo svoje judovske potnike. Zclo \azncRa pomena bi bilo ako bi se po vseli slovanskili Casopisih po časnikarjili opozori- lo Slovanske posebno Češkc tovarne in ve- ictrRovine, da bi sc one inscriralc po vseh slovcnskili časnikili, kakor tudi v Belo- kr.-mjeu. in nam pošiljale prcpotrebnih za- stopnikov. Ker le potcm je moRoCe da iz trcbimo ncmško jiiilovsko blaRo iz Sloven- skili trRovin. To innciiic Vain pošilja Bclokranjski kmet, trRovec. Belokranjsko jc že skoraj vse v /adnjein času prerojeno, kmetsko Ijudstto postaja vedno bolj zavedno in samostojno. Naj se to zavest po Vaseni listu krepi! Ker prcRüvor i>ravi kdor seje ta žanje. Iz Seniiča se nam piše: Tukajšni trgovci Rledajo s straliom in Rrozo v bodočnost, po- sebno se pa tisti, katcri imajo coklje v za- Ior, in sc bojijo konkur/.a. Zakaj? lno zato, ker se je Rosp. Matjašič trudil v deželnem zboni za odpravo coklje, in ti si sedaj mi- stijo, kaj bo če se to iircsiiiči, coklje nam bodo po skladiščih ležalc in rujavele, pro- dati jili nebonio iiiorM, toraj kaže tukaj vcli- ka izRuba, cja iiioročc celo, — strah in gro- za -¦ konkurz. Nasprotno pa vlada pri voz- nikih velikansko veselje, ti si mislijo, ho, ko- liko ložje in tudi liitrejc bodo scdaj po klan- cu dol vozili kakor navzgor, in bodo i)ri tein laliko klicali: Zivel Matjašič! — No to je le- po, da se Rospod Matjašič briga za naše voz- nike, kateri itak zc po klancu gor težko vo- zijo, naj vsaj navzdol nckoliko ložje gre. — A nasprotiio pa ni lepo. da sc s tcm našim trROvcem skoduje, zato bi bilo gosp. Matja- šiču svetovati. da bi za naše trgovce, — a samo /.a tiste. katcri imajo coklje v zalogi od dežcle kako podporo izposloval in bi sc jih na ta način propada rcšilo. To l)i bila za- sluga! I kdai skličc naš poslanec kakšcn shod? Slišali smo da je taka navada. Crno- maljci siccr vele, da njih poslanec ime- nuje to razvado: Mi kmetje bi pa vendar od g. Matjasiča radi vedeli: Kako jc z oni- mi desctimi milioni posojil? In kv slneaj. Uoley.cn sc ni pa več širila, /bolcli so otroci v par hiSali vsnke vasi, oktiženili jc bilo oscm va- si na.se in bli/.njili občin. Zbolclo jc vsena skupaj kakili 24 otrok, med tcini jili jc n- mrlo 6, toraj 'A, kar kažc, kako ncvarnaje škrlatica. Umrli so zlasti otroci, ki so prvi zboleli i" ko Ijudje šc niso znali, kaj je bol- nikoiii in so napačno ž iijimi ravnali. - - Iz Črnomlja: Tclovadno društvo Sokol . v Cniomlia izvolilo si jc za letos sledcči od- lior: Starosta: br. Dr. Jos. Malcrič. podsta- rosta br. Anton Zurc, naeelnik br. \k. Kline, načelnica sestra M. Stepeeva, odborniki: bratjc Avjc. Kimc, Melb. Dolcnc, nanv. br. Iv. Vnsič, Al. Fabjan, Ant. Jlppich; rcviz.: br. Al. Stcpcc, Fr. Kramarič. — Nabavili smo si za sedaj lepo in dobro bradto in sc na njej pridno telovadi. Zenski' oddelek sc vadi marljivo v prostili in rc- dovnili vajali in z ročki; neuinorno dcla tndi "aš naraščaj. • ¦- Ncdostaje nain primernc tclovadnicc, v katcro bi bilo moRoce postaviti vsc orodje. zlasti Se droR. Kcr riimamo scdaj nobencKa veejcKa slov. prostora, kjcr bi moxli prircditi kako vcčjo zabavo, napravili smo ta prcdpust slcdece zabavne vcčcrc: ])rircdilc so najprvo scstrc »Sokolicc« večcr pri scstrali Spreizerjcvili. kjcr je bila do poznena jutra živabna zaba- v«i s petjcin in salami. Radi pre malena pro- stora ni bilo mottoče povabiti niti vsch So- kol ic, namcč podpornili, kaj šele tudi br. Sokolc. Dru^i zab. vcčcr prircjen bil v pro- storili brata Jos. Sknbica. Tejra vcčcra vdc- ležili so se Sokoii iR Sokolicc. izvršujoči in kolic, namcč podpornili, kaj šele tudi br. 1' Sknbica., — Tudi i\\ sc ic pclo, zabavalo ¦n plcsalo. Rrat načelnik navdiišcval jc vsc Sokolc in Sokolicc k vstrajnosti in jim po- jagnjcval namen Sokolstva nanircč krepiti tclo in s'teni tndi duha, navdusevati pa tudi svojcčlanc k Ijubezni do prc-KanjancKa in tlačencRa našeita naroda. Iz Crnomlja. Poroeati Vain imam vest, da 'las zapušča vscstransko priljubljcni yj. nla- var Zupnek, premeščcn jc v Radovljico in na rijcKovo mesto pride k- Silvo Domicclj. Odhnjajoči k. «lavar nam ostane nepoza- hwi, saj je pa tudi za Casa svojena kratkctfa ''ivanja v Crnomlju ncumorno dclal za bla- Kot našc /.ancmarjeue in od vsch po/.a- ^liciic Belc Krajinc. Zlasti v zadevi tako zv. ''Plokranjskc žclc/.nicc postavil sc je na edi-_ ll(> pravo staliSče, da naj bclokranjska žc- 'i^nica (seveda bi sc morala prcj itnciiovati «-lalinatinskaV kcr ima vezati Avstrijo preko Hrvaškc z Palmacijo) tcCc res po Beli Kra- j'»i, da naj ^rc Rlavna prona čcz Cniomclj lla- Mctliko in lirvaško mcjo, kcr s tcm |)ri- dobc vsc občinc CnionicliskcKa sodncKa o- k^'ia (21) in občini (iradac in I'od/cinclj, med tcm. ko Mctlika Ic malo i/^ubi, kcr do- bi itak Klavno projto, samo, da jc zvczana in) nckoliko daljši pro«;i z nasim narodniin M'cdisccin, zirube nekoliko Ic del obcinc Sciuic, obcinc (iradnik in Lokvice. I'ri- l.iubljciicinii K. Klavarju prirede /unanjc (tl)čiiic in Črnomclj l(». I. in. Inmkct. da inn ska/.cnio svojc spostovanjc in sc od njc^a poslovimo. Upamo in prosimo p. k. ^lavarja, da uas nc pozabi tudi zanaprcj, zdaj ko jc spoznal nas in našo bedo. •— I'riliajajoce^a «. ^lavarja pa sprcjcmanio s prošnjo, da na- claljujc dclo svojcua prcdnika v korist in Manor na.šcna ljudstva. V povračilo iima ;ic morcmo dati mnono, ohraniiiio jili pa ,uo- tovo v livaležncm spominu. Iz Roden pri Črnoinlju. froklcta švab- ska ( avstrijska) |>ravda ( pravica)! vskliknil jc prcd nckaj dncvi moj znancc Hrvat, ko sem inu v prija/ni Vinici pripovc- doval nckaj črtic iz bclokranjskc z^ixlc- \ inc. Znano jc pa, da na Hrvatskcin ne dobi vedno pravico oni, katcrcmu «re. Kaj jc toraj brata z onstran Kolpc tako inočno lazjarilo, da jc izrckcl Kori za|)isanc besede? Dra^i slovcnski trpini, ki imatc vse pravice, kakor driiKi avstrijski narodi. ki stc popolnoma jednakopravni posebno s svojimi soscdi Ncmci — zalibon* pa imatc vsc tc pravice samo na papirju! Brata Hr- vata razburila jc slcdcča znodovinska črti- ca. katcro scm inu pri čaši vina pripovedo- val: V Crnoincljskcni sodncm okraju žive- lo jc na rcbrib kočcvskili liribov nckaj ko- čcvskili rodovin, ki so imcli male vinoRra- dc po Mavrlcnu in Stia/ncm vrlui. Far ko- čcvskih rodovin, katcrim sc jc zdelo v ko- cevskrb brihib prcmrzlo, priselilo sc jc na Mavrlen. Kmain zaslcdil jc tc rodovinc nciiKski šulferajn (solska drnzha) in napravil jim je na Mavrlcnu ncinško šolo, da sc nc bi ti prvotni Mavrlcnčani (ki so se pa šc prcd malo časom skrivali po kočcvskili liri- bih prcd medvedi) poslovcnili. Ker je pa bi- la sola blizu in sc naši Ijudje radi uče ttijili jczikov, liodili so v to šolo tudi slovcnski otroci iz Dobliske «ore, Mavrlcua in Straž- ncjia vrlia. Da jc ncmoRocc, da bi se kedo učil kravi kaj ncpo.štcncna, zjrubi seveda otrok spoštova- nic do svoje materncKa jczika in to je prvi korak, da se otrok poncmči in kcr jc po- uirica «orji od turčina, so 1i poncmčcni Slo- venci tudi liujši sovra/.niki Slovcncev kot Ncmci srimi (primcri n. pr. Cell Porubskv). V času .^11 let jc ncmska sola res napravila iz Slovcncev Mavrlcna, I )s>bliskc «ore in Straž- ncjra vrha nckake Ncmcc, ki bodo še bujši, ko pomrejo zdaj še živeči slovcnski stariši teli potujčcnccv. — Kcr ima N'eniee vedno \ cc pravice. kakor inu «re, prepustili smo tc potiijčcne Slovcncc njili usodi in smo Ijudi obcinc Talči vrli opozorili na to, da se Ikij pobri^ajo za svojo solo, kcr nc morejo otroci vcč v Črnomelj lioditi, kcr je sola iircnapolnjcna. V občiui Talči vrb pa živi \- vasi Rodnc kakili 8--10 kocevskib rod- bin, ki imajo par otrok. Ti otroci so obiska- vali šnlo v Crnomlju, dva ali tri pa ncnisko šolo na Mavrlcnu. - - Zc več kakor cno leto scm iiodili so ncmski nadzornik Feerz. ma- vrlski ucitclj Forubsky, planinski učitclj T.sclmikcl, koprivniski uutclj Fcrz in ncki Koprivničau l.ackncr torcj samo Ijudje iz drnjrib občin in dcloma dniKcica okraja, po KYnliiali in iskali, kako bi sc dalo Rodcncane spraviti v nem.ško šolo in jili poiicinčiti, sklc- nili so, da se zida .sola nemškcna Sulfcrajna na Nakkm (ki sc takorckoč štcjc k Rodnam) in sicer skoraj sredi obcinc lalci vrb, ako- ravno ni tnkaj blizu nolicncRa Ncmca ali Kočevarja. Kcr jim je ta namen spodlctcl in sc jc iuicla v kratkem odprcti javna .slov. sola za zdaj v zascbni hiši, dobili so hitro na ra/pola^o bišo ncke Salter iz ko- Ccvskc^a mesta in napravili riekc klopem podobne scdcžc, postavili v sobo novo žc- lczno pcč. izpcljali njenc ccvi pod navadni kocevski obok (vclb). ki jc plctcri iz protja in le nekoliko onictan in sklcnili začcti tukaj dvakrat na tcden ncinški poduk, treji dan v tednu i>a naj bil menda dan za krščan- ski nauk. Sklcnicno, stroicno. Kouccm janu- arja prišli so «ori navedeni a^itatorji, Ft^rrz itd. skitpaj v hišo Sailer in sklcnili. da jc vsc v redu in da sc laliko začnc poduk, ako bi pa »bitidišc« kaj naK.'ijali, naj otroci nodijo na Mavrlen (kar bi bili laliko že prcj storili); 4. febr. inicl jc v novi soli zapisa- vati inavrlciiski ucitclj licence. Ker sc mil jc /dclo to dclo kratkočasncjc na mizi, na ka- tcri stoji poln liter, ostal je ta dan v neki zidanici in ker je napravila njenova' še nc- davno poroccna žena baš zlet k svojim sta- riseni (kar jc žc vcčkrat, sedaj pa neki za- danjič storila) opustil jc za ta dan to ncrod- iio /apisovanjc in se tola/il s rujniin Rodcn- čanoni. Bodoči torck sc jc imcla pa le za- ccti sola in začela se je, in nabrali so 10 otrok, dasi jib je bilo ihorocc dobiti le ka- kili 10 (z ponavljavci). No število jc moralo liiti veliko in pomajiali so si na ta uačin, da so vpisali otrokc, ki so že izstopili iz ponavljavne sole v Crnomlju in take, ki sc niso do sedaj radi mladosti v šolo liodili. Slovcnec (vsaj hivši) Fcčavcr Mirko jc men- da poslal tudi svojojia 4' <\. (!) otroka, neka Dcutsclimannka jc pa ncki v šolo v košu priiicsla svojena otroka —• samo, da jili bo vee. Fa to naj bi sc vse bilo. --- PokIcjiiio, l>a malo zakon (postavo). Ta «ovori,' da /asebna sola nc more imcti ckskurentne so- le (tako ki kak ucitclj iz drujic sol par dni v tednu poučujc), zakon pravi, da se iiio- lajo šolski prostori komisijonclno prcRlcda- 1i, prcdno se sola odprc. Fri taki koinisiji mu- raio biti zastopani zdravnik, člani okraj. in krajucKa solskcna sveta in dotičnc občinc. Dovoli oivoritev zascbnc sole d. šolski svet, \a bodo poicK tesa iiuiOKo driijtcsa 'dobrena. ni se pa bati, da hi kedaj zaniCevali svoj slovenski je/.ik in svojc slovenske stariše. Toliko podpore, kakor vain dajo Ncmci, dobite tudi iiri nas, ali pa še več. Prva češka splosna dclniikn druzba nu 8a\'a- rovAnju na iiwljcnje v l'i\i|;i ima svojc glnvno «astupslvo zu v:,c sluveiiskc dežole v 'I'rslu. Ta dsu/.ba /.H 'uruje na življcnjc pa nnjnirjih cenah ~r=: in po najugodncjšili pugojih.-------.-—--¦:. Iz Novega Mesta. Umrl ie pr. in. v Novrni Mestn k. I.uio pl. Snlvlje, cksportni akadeinik, sin de/. in drž. poslanca let" dež. ulavarja Šnkljeta. Po- kojnik je bil po svojein picpričanju soc.-de- inokrat. l.alika 11111 bodi /tmlja! l^am bredcino! Pod tem iiaslovom sc pain piše: »l)ne 1.3. i). in. vršila se je novoineškc- ga sokola vcselica, katera je bila sijajno do- bro obiskana. Hojjati vspored je preccj do- bro končal. Med plcsalkaini za'dedalc so viiiteliKcntiie naprcdnjakinje! Kosp. S. in ü. slii/kinjo, izobraženo kiiliarico, k. Opitza nadinspektorja žcl. oddelka za trasirati.ic v K'udolfovcm, Ivano Melc, ktcra se je v zna- kih valeka entüa, kot Slo\enka v Narod. donui |)od pravini okriljein bratrov Sokolov varno. Dotiene «na|)iednjakinie« so jo po posredovalcu rckoč, ako ona nc izirine iz- Kiiiile bi me in otroci iz zabavc puslile odstraniti. Urat sokoi Žiiiircl lioslje (na svo- jo roko, brez sklcpa odliora ali reditcljev) brata sokola Ninča naj jo odstrani, a isti n- videvsi, da ston krivico (ker plačala ic vstopnino za stojeee, ni bilo vcč sedežev) poslie braia Parovca, kteri nji pove zaliteve ¦ vrlib naprednjakiniv in )o odpelje rano v in- tro iz Narod. dorna /avciišča Slovcnk in Slovencev. ua sve/.i zrak. S sol/.o v očeii zapnstila je izobražena Slo\ enk;i Ndcino- kratsko« veselico. l.f tako naprei. vzor vain je pustna \eselic.i / II liiaskami in nc nad 50 obiskovalci . - Ik-sedo imajo -bra- tic« Sokoli. Poučevanle v sjozdarstvu na kinetijski Soli na (/nun poverilo sc jc za tekoči tcčaj Z. ^ozdneinti koinisarjii Ivami Urbas i/, No- vcKa Mcsta. kar je poljedelsko miiiistrstvo potrdilo. Za novo Kim. poslopje jc vlada baje do- locila 3(K).ft(M) K drž. prispevka. 'lorej ai- hanje za to zadevo ni bilo zastonj. Saino pazi naj se, da se poslopje sezida tako, da nc bo čez Kl let prcmajlmo. Iz Amerike. VVaiiliCKan III., 4. februaria I'^D'J. Slavno urcdnistvo Hclokranjca I'rana Ceško. Prejel scin list z due I. prosinca, ravno dancs in Vain takoj odn'ovorim. Prosim Vas ne vstavite mi lista. kajti ine- ni je list zelo priljubljcn; zato ker je zclo pouOlji\' za Bclokranjske.ua knieta; rad «a eilain ker mi princsc' le!>eKa berila, in dosti novic iz mile mi Bclekrajine, katcra je moj rojstni kraj. in katera ic bila Midi nekdaj moj dom. Vcscli me Midi (kakor eitam v listu), da naša niila lielokrajina lepo napreduje v svo- jih Sokolskih društvili in v kmetski zadru«i. katera je zclo koristna za nascua kmcta, /.dim da bi bil vsak kmct uJ ali clan kinet- ske zadniKc v Bclikrajini. in da bi bil tudi vsak naročnik iiam zelo priljubljene^a lista Bclokranica; in ako sc mi moje želje nresni- čijo, iiotem laliko z vesclim sreem upani da nas bodes Belokranjec obiskaval in kratko- salil priliodnjc lcto vsaki teden enkrat. Ro- jaki podpiraitc svoj domači list. Tnkaj pri nas «re zelo |)o malcm z dclom, lie svetujem rojakom lioditi seni, doklcr se /opet časi ne zboljšajo. Pozdrav vseni čitatcljcm lista, Tebi pa vrli in mladi lisiič /dim mnojjo naroenikov in predplatnikov. .lolm Pint, PL' Prospect ave Wauketran III. U. S. A. Gospodarska revščina v Amcriki. Vod- stvo iickc «ledališke drnžbe je neki celrtv'k oznanilo \ časopisu, da rabi sto oseb. ktere bodo v i^ri .A Royal Divorce' predstavliale neko »dr!ml.< (mob). Druvri dan ic res prišlo pred omenjeno K'cdalisce nc sto, temveč pet tisoc oseb, samili brczposel- nili delavcev, nied kterimi je bilo tudi nino^o /ensk. Kandidiitje za »drhalsko« sceno so sc |)ostavili v dol^o vrsto. ki ic zaprla ccstni iHoniet dva bloka naokoli. Ko so pa poznejši prišleci vidcli, da ne pridejo nikoli na vrsto /a ¦ mob«, priedi so riniti in peliati one pred scboj. in tako je nastala divja joijeea. ki se ie koiiC-uo sprerncnila v prelcii. Naval obupunib brezposlecev je bil tako silen, da je bilo vsako prizadevanje, napraviti red, zastonj in vodstvo nledališke dru/bc ie poklicalo pobeijo, da jc napravila mir. Tako se ic odi- Vrrala >-drlialska< scena. ne na odni, tcnivcč pred dedališčem na ulici. V prostovolino su/nost sc prodajajo de- lavci \ New Yorku v Amcriki radi pomanj- kanja dela in preobiliec delavcev. Na tisoče jili je brez vseli najboli poirebnili zivlii-nskih sredstev in brez dela. — Med njhui je seve- da /,al tudi tnnoKo slovenskili rojakov. Lju- die se i)o posredovanju nckeva LoKulina, do- besedno prodajajo. Ta ima napravljen ka- taloK. v katerein so delavci po obrtili raz- deljeni -- in napravi na doloeenem kraju rcdno javnc drazbe, kjer svojc Clane — ka- tcri so med dražbo maskirani — prodaja za nedoločen Cas ddodaialcem — DotiOuik. ki je prodan, mora pri svojem kupovalcu do- menjeti čas slu/.iti brez place, samo za bor- no lirano in postcljo cvcntualno za nekaj obleke. — lakota in sila tareta ljudi in jilt prižencta do tako sramotiltiega koraka. — Tain šele se marsikoniu obladi prevroea kri, in žalosten se spominia na lepe dneve v do- movini. Slovenec, delaj pridno doina in iinel boš boljšo Ameriko v doniovini ter ne boš izpostavljen slučaju kakor oni, kateri sc mo- rajo. da si obranijo življenje, ali da nc posta- nejo tatovi ali sainomorilci sramotiio pro- dajati. Gospodarska revščina v Avstriji. Pod|)!cdscdnik >'Zveze avstrijskili obrtni- l;ov« je nedavno dokazal s številkami i;o- spodarsko zaostalost Avstrije. Ni poveda! nič iiovcKa, kajti splošno je znano, da Av- strija lepo počasi stopa za drusimi država- mi, vendar dovedejo Ie statistične številke marsikaterena do tejia, da začne prcinišljc- vati o resnem noložaju, v katercm se naba- ¦ ja naš kind. Avstrijski kmct, ki /asleduje tc številkc, ne more nikakor reči s Hutte- ncrn: -Veselje je živeti«, kajti v resnici ni iiič kaj preveč razveseljivo biti Clan države, katera je v koncertu modernih držav po- slednji svetnik v koledaiju. ()d štcvilk Auspitzerovili liočemo nave- sti samo najboli značilnc in te dopolniti sami. tako da dobimo popolno sliko o zaostalosti Avstrije. Avstrija ima 21 milj. prebivalccv, a izincd niili je 9,300.000 analfabetov — cela tretjina ljudi nezna niti brati, niti pisati. Tre- ba bi bilo solstvo pomnožiti za 50%, da bi bila Avstrija na isti stopnji, kakor Nemčija. Pri Celiili je najmanj analfabetov, manj ka- kor pri Nemcili, medtem ko jili je pri nas Slovencib zelo mnoKO, za kar se imamo za- livaliti nam prijazni vladi, ki nam odreka pravico do Sol. Najbolj se vidi zaostalost Avstrije pri kon- Miniii. Poraba o^lja znaša v Avstriji na leto okoli 1300 k«, medtem ko na Ncmskcm 3300, surovo'a /eleza 45'8 k>i, na Ncniškem 164 k>r na osebo. To je velikanska razlika, in tc številke že jasno kažcjo, kako dales je Avstrija za Nemčijo. Jcdnako razrnerje se poka/e pri porabi jestvin itd. Letna poraba mesa znaša v Avstriji samo 10 ktf, medtem ! o v An^liji 44 kir, v Frandji 33, v ^vici IS, v Rusiji 17 k« itd. Poraba /Jta ziiasa v Axstriji na leto 173 ku, \r Francii pa 254. \ Švici 215. na Nemskeni 197 k«. Sladkorja porabi v Avstriji iedna oscba na leto IO'H5 Uz. v Ncmčiji pa 1973, v Francii Hv44. na I taiiskcm 3?37, v Švici 2425, in na Anj,rlc- skem 42'03 k«. V Avstriji se na leto pridela ! v'i v-.'iko manj žita itd., kakor ,v dnijrih STRAN 32. BELOKRANJEC. (SLOVENSK1 KMET.) 1909. državali. Na I ha pridela si' v Avsliiji 12 n pšenicc, 11 B q r/.i. 14 q ječmena in 12'8 q ovsa. Nasproti tcmu prideln sc na Nemškein 20 q pšciiice. 16 q r/i, 20si ieemena in 21 km. Trpovinu izven Avstriic jc znašala v zadnjcm Ictu 4 milijardc kroti, na Ncm- Skem pa 17 miljard mark. Vsc navedcnc štcvilkc iasno ka/.cjo, da jc Avstrija ulcde jjospodarstva dalee vi\ dru- vimi državami in to nc samo za Neničijo, ampak tudi za dniKimi vcliko manjšimi dr- Z'"ivaiiii. Niti jw'iic^i olirtti ni, v katcrem bi Avstrija presenala dnivx- države. Veiular se bi rnotil. ako bi kdo mislil, da Avstrija iicprcsesa v niCeiner drune drzavc. Present j'li, toda - v p I a č c v a n j u davknv. V nobeni državi niso tako visoki davki. ka- kor v Avstriji. Zcmljiški davki znašajo v Avstriji na jedno osebo 2'07 K. v Ncinčiji Pa 0-8si K in v AiiKlili cc!o 045 K. HiSni da- vek znaša v Avstriji 3*85 K, v Ncmčiji saino °40 K, na AiiRlcSkem 112 K. v Italiji 273 K. Jndircktni davek v Avstriji znaša za osc- bo: pri pivn 302 K, na Ncmškcm samo 0'85 K, na alkoliol v Avstriji 348 K, na Nemškem ;}"18 K, na sladkor'v Avstriji 4-30 K, na Ncin- škem 2f)K K in na AnßlcSkcm 373 K. Po štc- vilili ravnatclja bavarskcua statistiuncRa n- rada Jl. Plcn^a odpadc pri direktnem dav- ku na jedno osebo v Avstriji 10 91 K. v Nem- ^iji samo 8f>8, pri indircktncin ^ Avstriji 28-35 K in v NemCiji 2552 K. Slika Avstrijc jc toraj ta: v Kospodar- skem oziru jc za dni^inii dr/.avami, a za- radi tckra so davki tako visoki, kakor nikjer drujrje. In ravno v tern se vidi cclo uboštvo Avstrije ncmorc se v ^ospodarskcm ozi- ru mcriti z dniKimi državami. a dovoljujc si Ir.ksus najvisje^a obdačcnja. Povsod dru«:od sc dela na to, da sc davki kolikor iiiok'occ znižajo, zlasti ako živi ljudstvo v slabili razmerah — a pri nas v Avstriji sc za to na Himaju nc brigajo •— ampak liočejo cclo Ijudstvo obreincniti šc z višjimi davki, ka- kor kažejo novi sklrpi, ki jih jc vlada v /a- ilnjcin Casii princsla na dan. Kam to pride? Za kratek čas. ¦f ¦. *' Odvctnik In zdravnik. Zdravnik: >Cim vi'c odvetnikov, tcni daljši proccs.« --- Od- vctnik: »Čini vcč zdravnikov. tcni krajši proccs.« Novl slugs. >J.iil jc tu nek Kospod, ko- spod baron — vraga, sedaj sem pozabil, kako se imenuje, in mi jc naročil, naj pri- detc zvečer - vrasa. sedaj sem pa pozabil, kam.« Resnica in lantazija. (lospod: »l^otrcbo- val bi kako pesmico, moje žene pod jc jn- tri.« - - Pesnik: »l'opisitc mi nekoliko ko- s|)o soproiro!« (iospod: »(). to pa nc, potem bi iz pesmi ne bilo nič.'< Obzlrnost. Sodnik: »Nikar nam nc lažite, da nistc imel slabcsa namena. Zakaj ste i>n izznl čevlje?« --¦ Obtožencc: »I^rosim. slav- na sodnija, niscin hotel inotiti s svojimi ko- raki bolno jjospo. ki jc v prvcm nad- stropju.« Ve, kaj se spodobi. Minister: »Kot sein slišal Kospod svetnik, ste isti dan rojen, kot iaz." Svčtnik: »Da, ckselenca, toda ra- /ume sc sevc. da bom slavil svoj rojstni clan en dan pozneise*« »Zakai sllkajo zmaRo kot žensko, <%cm do- stikrat prciiiišljcval, rekel ic en prijatelj. »Oženi se, pa boš takoj vedel, zakaj,« mu odRovori druKi. Za časa iznajdb. A.: Baje hočeš iznajti novo razstrclno snov? Ali si že kaj daleč s to iznajdbo?« —¦ B.: »Napredujem prav ciobro. Ko mi jc zleteia delavnica prvikrat v zrak, me jc vrulo 5 nietrov daleč. Ko jo jc pa razneslo pretečeni teden, sem zletel žc 15 mctrov dalcč." Tudi! Tctica (stara devica): »Kaj se pa držiš tako kiselo, Tonček? Ali si moROče dobil slabo spričalo?« — Tonček: »Draga tetica, ne jezi se na me. .Iaz sem t n d i ob- sedel.« Manjše zlo. »Slišiš, dra^i prijatelj, zakaj pa vedno nagovarjaš ženo. naj poje?« — Ker potem vsaj govoriti ne more.«« Qlavna stvar: Hlapec (gospodu, ki si pride v nedeljo izposoditi konja za ježo): > Po glavnem drevoredu se danes ne sme, je z.iprt.« — (lospod: >Ze dobro. Toda, ali ve to tudi konj?« Vzdih slovanskeKa nidarja. »Moj bo«, kako lahko se pridobiva premog v rudniku \ prinieri z pridobivanjem prrtvice in pra- vičnosti v Avstriji!« Jam pa gres?" »»Kam neki, v SemiL ___________________k Zupcu!<< — »I'o Uaj?« — »-Spomlad je tu! Tarn dobiš vse, ako rabiš dobra, zanesljiva se- mena: (najboljSo deteljo, peso, korenje, iravna, vrtna itd. semena) — Potem trtnih škropilnic^ ki se nikoli ne potarejo, njih püsan-;ezne dele, najmočnejŠo gallco, I16J9 itd. itd. — Posebno močno hlačevino ¦ukno ltd. Vse to dobiš, sosed, sato pa kar hitro z mano, ker izvrlno nama potreže IVAN ÄIT1VO, SKMlC. Prva slovenska trgovina PEVC & KOZELJ v KOČEVJU v hiši slovenske »Kočevske posojilnice«. Odyovorni incJaik: Jo/.c Rcžek. Izdajatelj: Konzorcij Belokranjec v Pragi. — Tlskarna: Dr. Ed. Gregr a syn v Pragi.