PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» . v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. EM je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
6 - PP559 32 (4 linije)
igio 1 1 - 85723
-vi
o
•c
!>
20
I
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gmppo
Sindikat in slovenska stvarnost
MARKO WALTRITSCH
Vsakdanja problematika slovenskih delovnih ljudi prihaja do izraza v delovanju delavskih sindikatov, ki ji, vsaj nekateri, posvečajo tudi precej pozornosti. Na nedavnih strokovnih in teritorialnih kongresih sindikalne zveze CG1L je bila ta problematika prisotna tako z napisi v obeh tu govorjenih jezikih, prisotna tudi s pozdravi nekaterih delegatov v našem jeziku. Enako je bilo na deželnem kongresu CGIL v Gradežu, kjer smo lahko videli razobešen velik dvojezični programski naslov kongresa in in kjer je slovenski sindikalni aktivist uvodoma pozdravil nekaj stotin delegatov in goste v italijanskem in slovenskem jeziku. Prišla je do izraza tudi v govoru deželnega tajnika CGIL Padovana, ki je jasno in nedvoumno povedal, da je ta sindikat odločno za globalni zaščitni zakon, da mora biti ta zakon tak, da bo zadovoljil Slovence. Ta problematika je, najbrž če se omejimo na goriško območje, prisotna tudi v sindikalni zvezi C1SL, saj ta že vrsto let in dosledno objavlja ob vsakem svojem kongresu dvojezične lepake in tudi na nedavni otvoritvi prenovljenega sedeža CISL v Gorici sta bila pozdrava v obeh jezikih.
Ne smemo zamolčati niti dejstva, da imajo nekateri delavci slovenske iiarodnosti pomembne funkcije v sindikatu. Koordinator delavskega sveta tržiške ladjedelnice, v kateri je zaposlenih nad štiri tisoč delavcev, je Slovenec, sindikalno včlanjen v CISL. V marsikateri drugi večji tovarni so slovenski delavci člani delavskih svetov. Marsikdaj se povzpnejo na vodilna mesta, tu pa tam kdo gre iz produkcije in se vključi v vrste poklicnih sindikalnih aktivistov.
Vendar pa je slovenskih delavcev, ki so vodilno sindikalno aktivni, pregnalo. Premalo, če upoštevamo številčno razmerje znotraj posameznih delovnih okolij. Ni, da bi slovenski delavci ne čutili sindikata. Vanj, v enega ali drugega ali v kak enoten sindikat, ki nosi oznako CGIL - CISL -ClL, so vključeni skoro vsi. Brez dvoma je odstotek sindikalno angažiranih delavcev veliko večji med Slovenci kot pa med tu živečimi Ita lijani.
In vendar imamo med Slovenci prendalo angažiranih in vodilnih sindikalnih aktivistov. Marsikdo med sindikalnimi funkcionarji nam je potožil, da se delavci slovenske narodnosti raje posvečajo delu v domači občinski upravi, v domačem kulturno-Prosvetnem društvu, v domačem športnem društvu. Ne sprejemajo niarsikdaj ponujene jim sindikalne funkcije, pa čeprav so vedno prisotni na vseh sindikalnih shodih v Trstu, Tržiču, Gorici in drugod, pa če-Prav sodelujejo v vseh stavkah, pa oeprav vsi plačujejo sindikalno izkaznico.
Za delo v sindikatu pa ni pravega zanimanja. Zaradi tega, slovenski delavci ne izkoriščajo marsikdaj ponujene jim priložnosti, da bi na sindikalnem shodu govorili slovensko o delavskih problemih. Sindikalna terminologija je namreč danes težko ra-zurnljiva celo Italijanom (sindikalisti So namreč ustvarili nov jezik: »sindacalese«), kaj pa še Slovencem. Za-ri>di tega se slovenski delavci, seveda so tudi častne izjeme, ki jih seveda moramo pošteno ovrednotiti, ne °glašajo v razpravo. Če pa to napra-vijo, uporabljajo italijansko termino-l°8ijo, ki je bolj tekoča.
Kje tiči krivda? Samo v delavcih? ne nosimo del krivde tudi mi, v^a slovenska narodnostna skupnost? kolikokrat smo v naših kulturno prometnih društvih govorili o sindikal-Vjh problemih? Ni, da teh ni, saj v
rimorskem dnevniku o njih poročajo skoro vsak dan. Koliko prostora smo tem problemom posvetili na Vvejšnjih ali zadnjih občnih zborih er kongresih raznih manjšinskih organizacij? Najbrž tam o tem sploh ntS7no govorili. Govorimo in pišemo o Globalni zaščiti, o naših šolah, o na-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 28 (12.353)
Trst, nedelja, 2. februarja
T!
Ob pomanjkanju dogovora med sindikati in delodajalk
to
o
to
Vlada poenotila draginjsko dok za vse javne in zasebne uslužbence
SANDOR TENCE
RIM — Vlada je včeraj poenotila izplačevanje draginjske doklade za vse delavce, uradnike in upokojence javnega in zasebnega sektorja. Ministrski svet se je odločil za ta sklep, ki bo stopil v veljavo takoj po odobritvi parlamenta, potem ko so v prejšnjih tednih in mesecih propadli vsi poskusi za dosego' globalnega sporazuma med sindikati in delodajalci o ceni dela in o načrtovani redukcij delovnega umika. Vladna odločitev ne prejudicira morebitnega dogovora med sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL in Confindustrio, saj bo predsednik Craxi v primeru sporazuma takoj razveljavil ta odlok, ki ga je vlada načrtovala že precej časa. Sodeč po stališčih obeh strani pa je pričakovati, da bodo tako podjetniki kot sindikati sprejeli ta korak in to brez posebnih polemik. Generalni tajnik UIL Benvenuto je namreč že izjavil, da sindikati pozdravljajo ministrski sklep, česar niso še naredili podjetniki, čeprav kaže, da bodo ob koncu le pristali na posredovanje ministra za delo De Michelisa.
Plače odvisnih delavcev so se do
slej vsak tretji mesec prilagajale naraščanju življenjskih stroškov. Odslej naprej pa se bo to dogajalo vsakih šest mesecev, podobno kot za zaposlene v državnih in v drugih javnih ustanovah. Izplačevanje nove draginj-ske doklade bo urejeval zapleten mehanizem, ki bo po eni strani ščitil odvisne delavce in upokojence pred naraščanjem cen, po drugi pa ne bo povzročal verižnih reakcij, ki bi umet-
no krepile inflacijo. Vse to seveda v teoriji, saj je vsem dobro znano, da je cena dela le v manjši meri kriva za nebrzdano rast inflacije, ki je v Italiji v marsičem odvisna od izrednega in že kroničnega primanjkljaja državnih blagajn (približno 110 tisoč milijard lir).
Medtem ko je vlada odobrila ta sklep, se je v poslanski zbornici nadaljevala nezanimiva maratonska oce-
na finančnega zakona in državnega proračuna, ki bosta morala po odobritvi spet romati v 'senat. Vzdušje v zbornici je bilo včeraj manj napeto kot v prejšnjih dneh, čeprav so se nekajkrat spet umetno ustvarile priložnostne in improvizirane večine, ki so kot ponavadi spravile v težavo in v-manjšino vlado. Mnogi poslanci pet-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Se odprto vprašanje RAI - Camiti
RIM — »Afera RAI« je še vedno povsem odprta. Pierre Camiti se ni premaknil od svojih stališč: nobenega vnaprejšnjega nasprotovanja do socialdemokratov in njihovega kandidata za podpredsednika, toda pristojnost predsednika RAI je, da predlaga upravnemu svetu enega ali več podpredsednikov, po predhodnem posvetovanju. Da se izogne vsakemu dvoumju je to potrdil včeraj zjutraj načelniku poslancev KD Rognoniju (ki nastopa kot zastopnik koalicije) in nato še ponovil v posebni javni izjavi.
Saj ni bilo pričakovati nič drugačnega, kot je poudaril liberalec Battistuzzi rekoč, da »če bi ne bilo takih, ki ne marajo, da bi se zadeva rešila, bi ne bilo več
problemov«. In ti zaviralci naj bi se skrivali, kot nagla-ša podtajnik PSI Martelli, v vrstah KD. V pismu Spado-liniju Martelli mu tudi očita, da medtem ko tajnik PRI zatrjuje, da ni nikoli podpisal nobenega pakta za RAI, republikanski parlamentarci se udinjajo pritiskom KD in govorijo o »parasocialnem« dogovoru za podpredsedstvo RAI.
Spadolini mu ne oporeka, trdi, da se PRI ne protivi Camitiju in da so stališča republikanskega zastopnika v komisiji za RAI le »osebna«. Če je v teku politični spor med PSI in KD o predsedstvu RAI, se to ne tiče republikancev, pravi tajnik PRI, in to še poudarja v nosebni noti.	G. R.
Dež v južni, sneg \ severni Italiji
Sneg odrezal od sveta večji del Južne Tirolske
RIM — Val slabega vremena, ki je zajel na splošno vso Evropo in tudi Italijo se še ni polegel. Vremenoslovci napovedujejo za danes in jutri rahlo izboljšanje vremenskih razmer, nakar se bodo slednje spet poslabšale. V severnih italijanskih krajih povzroča hude preglavice sneg, medtem ko so na jugu poplave spričo ogromne količine dežja, ki je padel te dni in ki še pada.
Najbolj dramatičen je prav gotovo položaj v Južni Tirolski, kjer je cela vrsta vasi, dolin in domačij odrezanih od sveta. Priljubljeni letoviščarski kraji v bližini Trsta so brez električnega toka. Kraji kot Cor-vara, Pedraces, St. Kassian so odrezani, vrsta prepolnih hotelov pa je brez električnega toka in brez kurjave. Gre zabeležiti tudi celo vrsto plazov, ki pa na srečo niso povzročili človeških žrtev. Tudi železniška proga, ki gre preko Brennerja je bila včeraj večkrat zaprta, vlaki pa vozijo z veliko zamudo. Železničarje skrbi, kaj ponoči, ko kretnice zmrznejo. Zametene so tudi ceste, tako da je na tisoče turistov blokiranih in se ne morejo vrniti domov. Slabo vreme je do sinoči povzročilo'na Južnem Tirolskem eno smrtno žrtev, ranjenih pa je več ljudi.
Prav tako zaskrbljujoč je položaj v Benetkah in v vseh krajih ob Beneški laguni. Visoka plima, ki je včeraj in danes zajela vso Laguno, je do sedaj povzročila že milijarde škode. Prizadeto je kot po navadi
mestno središče Benetk, kjer je voda vdrla v skoraj vse_ trgovine. Najbolj zaskrbljujoč je položaj na območju Malamocco, kjer je dober meter vode, pa tudi na vseh otokih Beneške lagune. Tudi na Lidu je morje povzročilo ogromno škodo in gasilci so morali poseči, da bi rešili nekaj družin, ki jih je morje odrezalo. Beneška občina je za sedaj določila 500 milijonov lir za prvo pomoč prizadetim.
Tudi v Furlaniji - Julijski krajini je stanje ponekod zaskrbljujoče. V Lignanu je morje povzročilo ogromno škodo, ki jo cenijo v nekaj milijard, v hribih pa povzroča preglavice sneg. Sella Nevea je odrezana, prav tako nekateri kraji v Kamiji. Po vseh gorskih cestah je obvezna zimska oprema.
Ogromne količine dežja, ki je padel te dni na območju Lacija so povzročile v nekaterih krajih prave povodnji. Izvedenci opozarjajo, da bo val visoke vode Tibere prispel do italijanskega glavnega mesta v teku današnjega dne. Tudi reka Amene, ki je ponavadi preprost potok, je prestopila bregove in poplavila ogromne površine sveta. V Rimu so v nekaterih mestnih predelih prekinili dobavo pitne vode.
Pobesnelo morje je v nekaterih krajih jadranske obale pri Bellarii, Riccioneju in Misanu odneslo cele kilometre peščene obale in naneslo neprecenljivo škodo turističnim napravam. Tudi ravenska obala je delno pod vodo.
Uspel teden jugoslovanskega filma v Rimu
RIM — Teden jugoslovanskega filma, ki se bo zaključil jutri v Rimu, je zabeležil lep uspeh in naletel na zadovoljiv odmev v časopisju in v drugih javnih občilih. Prireditev, ki jo bodo v kratkem ponovili še v nekaterih drugih italijanskih mestih, pomeni dejansko uvod v veliko pariško retrospektivo jugoslovanskega filma, za katero se je angažiral tamkajšnji kulturni center Georges Pompidou.
Po pričakovanjih je v Rimu blestel cannski nagrajenec Emir Kusturica z »Očetom na službenem potovanju«, ki bo v kratkem izšel v Italiji. Na veliko zanimanje pa so naletela tudi ostalg dela na programu, čeprav žal jih ne bo širša italijanska publika verjetno nikoli videla. Škoda le, da niso v okviru tedna predvajali tudi zadnji film Bora Dra-škoviča »Življenje je lepo«, ki je doživel nepričakovan, a zaslužen uspeh na zadnjem filmskem festivalu v Benetkah, (st)
Jadran danes v Vareseju
BRANKO LAKOVIČ
VARESE — V drugem povratnem kolu B lige bodo Jadranovi košarkarji drevi ob 18. uri igrali v Vareseju proti enemu od vodilnih moštev tega prvenstva, proti Cagivi, ki med drugim uvršča bivšega državnega reprezentanta Della Fiori ja. Jadranovci bodo seveda drevi pred izjemno težko nalogo.
Po dokaj dolgi, toda ne naporni vožnji smo dopotovali v Varese, kjer je kar precej snega. Razpoloženje med igralci je dobro. Jadran bo danes proti Cagivi nastopil v najboljši postavi.
Srečanje bo neposredno prenašal radio Opčine.
Odbojka: po zmagi nad Coneglianom
Meblo »ulovil« tretje mesto
Igralke Mebla so odlično pričele povratni del drugo-ligaškega odbojkarskega prvenstva. V Nabrežini so namreč v 12. kolu premagale Volley iz Conegliana in se tako najboljše oddolžile za poraz v lanskem prvem prvenstvenem nastopu v gosteh. Po sinočnjem uspehu so naše odbojkarice na lestvici dohitele Conegliano in ga zaradi občutno boljšega kobčnika v setih celo prehitele.
Srečanje je bilo zanimivo in občasno tudi kakovostno, saj sta se obe šesterki zelo zagrizeno vrgli v boji Za varovanke trenerja Drasiča pa je bilo na dlani, da hočejo žilavim nasprotnicam vrniti milo za drago. Na igrišče so odšle izjemno motivirane. Temu primerna je bila tudi igra Mebla: ob tokrat izjemno dobrem sprejemu, je bil učinkovit tudi napad. Gostje so pokazale res odlično obrambo; zanje praktično ni bila nedosegljiva prav nobena žoga. Odlična podajačica Zambonova je zalagala napad, toda to ni prineslo več kot častnega poraza v prvem nizu s 6 točkami. V drugem nizu so naše odbojkarice nekoliko popustile, ker sprejem ni bil več tako zanesljiv, napad pa zato neučinkovit. To pa je potegnilo vodo na mlin gostinj, ki so v obrambi po-NADALJEVANJE NA 10. STRANI
V zenski namiznoteniški A ligi
Spet lahka zmaga krasovk
Niti bolezen in poškodbe niso zaustavile Krasovih deklet, saj so sinoči v Zgoniku v tekmi namiznoteniške A lige s 4:1 premagale Coccaglio in pospravile že deveti par točk, da so ostale njihove možnosti v boju za naslov državnih prvakinj praktično nespremenjene. Dobro so se zavedale, dà so zaradi raznih obtežilnih okoliščin tokrat pred razmeroma težjo nalogo, zaigrale pa so zelo zbrano in premišljeno ter srečno premostile tudi to oviro. Danes ob 10. uri se bosta v Neaplju pomerili tamkajšnji Štetan, ki je sposoben pripraviti kra-sovkam prijetno presenečenje, seveda, če mu bo uspelo premagati še neporaženo Surgelati Areno iz Verone.
V prvem sinočnjem nastopu je Bemardičeva brez težav premagala nasprotnikovo št. 3 Maccallijevo in ji v drugem setu nanizala kar 14 zaporednih točk, saj je od rezultata 1:3 v korist nasprotnice prešla visoko v vodstvo kar s 15:3. V zelo važnem drugem srečanju je za igro razpoložena Miličeva priborila svojim barvam drugo točko. Proti najboljši igralki Coccaglia An-dreonejevi, ki zaseda 4. mesto v drugi kategoriji, je v tretjem setu že visoko vodila kar z 18:11, s šestimi zaporednimi točkami jo je nasprotnica skorajda dohi-NADALJEVANJE NA 10. STRANI
Demokristjansko vprašanje vladi o gradnji predora
Pred Vlajkovičevim obiskom v Egiptu
V italijanskem parlamentu bodo kmalu razpravljali o tunelu pod Karavankami
Nove poti za izboljšanje medsebojnega sodelovanja
RIM — Predor pod Karavankami, ki so ga uradne pričeli graditi v sredo, bo kmalu odjeknil tudi v italijanskem parlamentu. Problem je včeraj sprožila skupina demokristjanskih poslancev iz Furlanije - Julijske krajine (med temi je tudi goriški parlamentarec Rebulla), ki je naslovila zunanjemu ministru Andreottiju vprašanje v zvezi -z gradnjo te zelo pomembne prometne infrastrukture in zahtevala od njega takojšnji poseg pri beograjski vladi.
Rebulla in somišljeniki najprej sprašujejo ministra ali je seznanjen z dejstvom, da je Evropska gospodarska skupnost že. namenila preko Evropske investicijske banke Avstriji in Jugoslaviji nizkoobrestno posojilo v vrednosti 28,8 milijona EOU (evropske gospodarske valute) od skupne načrtovane naložbe 160 milijonov ECU. Če to odgovarja resnici, pravijo poslanci KD, pomeni, da bo tudi Italija kot članica EGS posredno prispevala pri izvrtanju tega tunela, ki bi moral biti po časopisnih vesteh dokončan čez pet let.
Podpisniki interpelacije nadalje ugotavljajo, da Jugoslavija doslej ni spoštovala člena osimskega sporazumu, ki govori o avtocestnih povezavah z mejnima prehodoma pri Štandrežu in pri Fernetičih ter menijo, da bo predor pod Karavankami predstavljal dejansko nedovoljeno konkurenco z avtocestnimi povezavami v Furlaniji-Julijski krajini in v Venetu. Poleg tega, piše še v interpelaciji, bo tunel med Avstrijo in Jugoslavijo močno škodoval gospodarskemu, turističnemu in prometnemu razvoju severnega Jadrana in vsega njegovega zaledja. Parlamentarno vprašanje v zvezi s. predorom pod Karavankami so včeraj v žolčnem protijugoslovanskem tonu predložili tudi fašisti. O tem problemu bo vsekakor tekla beseda na enem izmed prihodnjih zasedanj poslanske komisije za zunanje zadeve, ki bi morala ratificirati nekatera dopolnila k petemu členu gospodarskega dela osimskega sporazuma, prav tam, kjer je govor o italijansko-jugostovan-skih avtocestnih povezavah.
SANDOR TENCE
KAIRO — Obisk predsednika predsedstva SFRJ Radovana Vlajkoviča v Egiptu od 3. do 6. februarja in pogovori, ki jih bo imel s predsednikom Mubarakom, bodo nedvomno zajeli tudi gospodarsko sodelovanje med državama.
Blagovna menjava je bila leta 1984 zelo dobra. Tega leta je jugoslovanski izvoz dosegel vrednost 241,6 milijona dolarjev, uvoz pa 56,6 milijona. Vrednost investicijskih del je znašala 17,1 milijona dolarjev. Lani pa je jugoslovanski izvoz dosegel komajda 200 milijonov dolarjev, raven u-voza je ostala skorajda ista, medtem ko jč bila vrednost investicijskega sodelovanja samo 12 milijonov dolarjev.
Za takšno neugodno sodelovanje
med državama je več razlogov. V obeh državah primanjkuje deviz in v takšnih okoliščinah je težko pričakovati povečevanje blagovne menjave. Zaradi visokega zunanjetrgovinskega primanjkljaja je Egipt lani uvedel velike omejitve uvoza. Boljših rezultatov ni pričakovati niti letos, saj vse te omejitve veljajo še naprej.
Očitno je, da je treba poskušati po drugi poti. Industrijsko sodelovanje in skupne naložbe kažejo, da je to v sedanjih razmerah morda edini pravi način za utrditev dolgoročnega gospodarskega sodelovanja med državama. To sodelovanje bi lahko zajelo tudi kmetijsko področje in sicer z izkoriščanjem puščave, za kar se Egipt nadvse zanima, (dd)
Prvi dan obiska Janeza Pavla II.
Indija sprejela papeža hladno in s protesti
DELHI — Papež Janez Pavel II. je prispel v včerajšnjih zgodnih jutranjih urah v Indijo na desetdnevni pastoralni obisk. Na letališču indijskega glavnega mesta so ga pričakali predstavniki najvišjih političnih in verskih oblasti v Indiji.
Po tradicionalnem poljubu tal je izmenjal nekaj besed z indijskim predsednikom Zailom Singhom in z ministrskim predsednikom Radživom Gandhijem. Papež je predsednika pozdravil v hindujskem jeziku: »Na-maskar« (dober dan), ter nato v angleščini dodal: »Vesel sem, da sem v Indiji, v deželi, ki je obenem tako stara in tako mlada.« Predsednik
Zail Singh mu je odgovoril v hindujskem jeziku.
Papež Janez Pavel II. je nato imel krajši govor na letališču, ki je bil presenetljivo skoraj prazen. V oddaljenosti nekaj sto metrov pa je večja skupina hinduistov sicer miroljubno demonstrirala proti papeževemu prihodu ter zažgala njegovo sliko.
Papež se je včeraj še podal na pogovore s predsednikom in z ministrskim predsednikom Gandhijem v predsedniško rezidenco, nato pa je obiskal za Indijce sveti kraj. Gandhi-jev spomenik. Tu je v krajšem govoru posvetil Mahatmi nekaj prisrčnih besed.
Duvalierova samopašnost kljub napetosti v Haitiju
PORT AU PRINCE — Stanje v Haitiju, po mnenju izvedencev najrevnejši državi zahodnega sveta, je še vedno zelo napeto, predvsem pa nejasno. Tudi včeraj so se nadaljevale silovite ljudske poulične manifestacije proti diktatorju Jean Claudu Duvalie-ru, imenovanemu tudi »Baby Doc«.
Sindikat
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ši kulturi, o enotnem kulturnem prostoru, o naših občinah, o gospodarski problematiki manjšine. Pozabljamo pa, da je večina naših ljudi delovno angažiranih v večjih ali manjših tovarnah, v delavnicah, v trgovini, v šolstvu, v bančništvu itd., kjer se vsak dan sooča s sindikalno problematiko, ki je podobna tisti človeka z enakim zanimanjem, ki dela v Vidmu, Milanu ali Genovi.
S takimi vprašanji so se soočali že naši predniki. V avstrijskih časih je bil problem v ospredju zanimanja vseh slcrvenskih političnih komponent v Trstu in Gorici. Socialisti so svoje liste in letake tiskali v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Na prvomajskih shodih v Gorici so bili govori v vseh treh jezikih. Tudi takrat je bilo od večje ali manjše narodne zavzetosti slovenskega delavstva odvisno, kako je bil upoštevan naš jezik. Liberalci so osnovali svoj sindikat, Narodno delavsko organizacijo, ki pa je bila prežeta s preveč deklarativnimi narodnjaškimi parolami in ni zaradi tega prodrla med delavstvo. Takratni klerikalci so ustanavljali v Gorici, Podgori, Trstu, povsod kjer so bile tovarne, svoja delavska podporna društva, ki pa so bila predvsem razlog za rekreacijsko in versko srečevanje slovenskih delavcev, medtem ko so tu sindikalna vprašanja ostajala v ozadju.
Današnje sindikalno vodstvo v Trstu in Gorici daje slovenskim delavcem možnost, da javno, na vsakem koraku, v tovarni, na sindikalni skupščini, izpričajo svojo narodno pripad nost. Treba pa je, da se v sindikatu angažirani slovenski ljudje tega zavedajo in poslužujejo te pravice. Potrebno pa je, da najrazličnejše slovenske organizacije in javna občila to angažiranje podprò, vendar ne le na deklarativen način, marveč s konkretnimi akcijami. Če tega ne bomo napravili bomo izgubili še kak vlak.
Po trditvah krajevnih novinarjev je bilo najmanj pet mrtvih in mnogo ranjenih.
Po nasprotujočih si novicah, da je Duvalier zbežal v ZDA, da je njegova vlada padla in podobno, se je včeraj sam »Baby Doc« z zelo številno osebno stražo sprehajal po ulicah glavnega haitskega mesta Port Au Princea ter ošabno izjavljal take fraze kot »Jaz sem močen in nepremagljiv kot opičji rep« (!), in podobno.
Da pa se Duvalieru tresejo tla pod nogami dokazuje dejstvo, da je včeraj med televizijskim govorom obljubil vrsto radikalnih reform v prid ljudstva, ki pa jim nihče ne verjame.
Mitja Ribičič o nacionalizmu raznih opozicijah in konsenzu
LJUBLJANA — V jugoslovanski javnosti precej odmeva intervju, ki ga je imel Mitja Ribičič, član predsedstva CK ZKJ, v Ljubljanskem dnevniku. Iz obširnega pogovora o politični dejavnosti pred bližnjim 13. kongresom ZKJ povzemamo nekaj misli v zvezi z_ nacionalizmom, opozicijo ter vprašanjem konsenza.
»Pred 12. kongresom smo sprejeli stališča o Kosovu«, je v zvezi s politično opozicijo dejal Ribičič, »na 13. kongresu pa bomo morali položiti račune o tem, ali so določila tega dokumenta tudi uresničena. Določeni rezultati so, vendar pa je to ekonomsko najmanj razvito področje naše države in zato kljub vsemu prizadevanju za njegov razvoj najtežje prenaša udarce ekonomske nestabilnosti. Gre pa za stalno trajajočo bitko, s tem je treba računati«.
»V novih, širših razmerah se je pojavil nacionalizem«, je nadaljeval Mitja Ribičič. »Smo priča pojavom, ki jih do 12. kongresa ni bilo. Okrepili so se incidentni pojavi v vseh republikah in pokrajinah. V vseh okoljih sta navzoča nestrpnost in šovinizem, za kar smo menili, da smo z revolucijo in s Titovo politiko dokončno odpravili iz naše zavesti.
To se je okrepilo še zlasti v kulturi, memoarski literaturi, športu in na nekaterih drugih področjih. Opozicija deluje z različnih izhodišč: poraženih sil informbiroja, dogmatizma, liberalističnih zahtev po političnem pluralizmu itd. Opazno je, da se te sile, ki delujejo na različnih koncih države, poskušajo povezati, ne glede na nasprotujoča si idejna izhodišča. Tako se na primer slovenski separatisti povezujejo z velikosrbskimi unitaristi, in to brez zadržkov, kot da bi že leta jedli za eno mizo in kot da bi jih vzgajali skupni vzgojitelji. Nevama bi bila zmota,« meni Ribičič, »če bi ne verjeli ali ne bi priznali, da so žive sile, ki so za razbitje avnojevske Jugoslavije. Posktiša se ustvariti libanonsko, prizorišče po načelu 'čim slabše, tem boljše’.«
»Nisem za to, da vsakega bedaka, ki nekaj govori o tem, kar ni dobro, zaprema,«: pravi Ribičič. »Sem pa za to, da se dejavnost opozicije preseka in
se odpravijo pogoji za ustvarjanje in delovanje opozicije v naši samoupravni socialistični ureditvi. Menim, da se zamisli in mnenja morajo spopadali zgolj znotraj Socialistične zveze. Doseči je treba, da bo imel vsakdo v družbi, če je napredno in samoupravno usmerjen, možnost izražanja svojega mišljenja in vpliva na družbeno usmeritev, ne glede na to, ali je član ZK ali ne, da ima možnost tudi argumentirane kritike partijskih stališč. Potrebujemo večji povratni vpliv na stališča ZK na vseh ravneh,« je še dejal Ribičič.
V številnih razpravah je bilo zadnje mesece veliko slišati o konsenzu, ki da na nekaterih področjih kar »zavira« dogovarjanje ali celo omogoča krepitev republiških etatizmov. Toda Ribičič je v zvezi s tem oster in nedvoumen: »Menim, da v naši politični ureditvi ne bomo' ukinjali konsenza. Prav tako menim, da v današnjem svetu ne bomo doživeli odpravljanja narodov. Odpravljanje konsenza bi po mojem mnenju povzročilo veliko krizo v naši družbi.«
Ribičič je ob tem sicer opozoril, da zahodnoevropsko tržišče odpravlja konsenz, vendar ob tem ne zagotavlja večjih pravic Španije in Portugalske, juga Evrope, glede na osrednji in severni del. Gre za to, da bi Sever ohranil monopol pri nadaljnji krepitvi EGS. Konsenz moti tudi transnacionalne družbe, katerih korenine so v ZDA, kajti ovira jih, da bi imele vodilno besedo v nadaljnjem razvoju Evrope.
O konsenzu v Jugoslaviji pa še tale misel: »Odpravljanje tega načela bi pomenilo uvajanje možnosti za razmah najbolj konservativnih tendenc v naši družbi: uravnilovke in politike enakih želodcev, tendenc za socializacijo nedela in posledic slabega dela. Tisto, kar je pozitivno, kar vodi po poti sprememb, ki jih terjajo tehnološka revolucija, razvoj znanosti, hitrejši gospodarski razvoj in prestrukturiranje gospodarstva, bi bilo, prepričan sem, prevečkrat preglasovano,« je med drugim v intervjuju za Ljubljanski dnevnik dejal Mitja. Ribičič.
Z. s.
Prva diplomatska poteza nove oblasti
V ADENU NAPOVEDALI ODPRTJE DO ZAHODA
ADEN — Včeraj so predstavniki novega državnega vodstva Južnega Jemena na tiskovni konferenci za novinarje Zahoda izrazili namen in željo, da izboljšajo odnose z zahodnimi državami, vendar pa da ostaja prvi in glavni zaveznik Sovjetska zveza.
To je prvi intervju novega jemenskega predsednika Haidera Abu Bakr Attasa in tajnika centralnega komiteja jemenske socialistične stranke Mo-hammeda Salima Saleha, odkar so se osrednji boji za oblast zaključili z odstranitvijo predsednika Mohammeda Ali’ Nasserja.
Po trditvah iz dobro informiranih krogov naj bi bivši predsednik Ali’ Nasser zbežal v etiopsko glavno mesto Addis Abebo, kamor je prispel že v petek zvečer. Ni znano, ali bo odstavljeni predsednik prosil za politično zatočišče.
V Južnem Jemenu naj bi se že od petka zvečer ponovno vneli boji med Ali’ Nasserjevimi pristaši in novimi oblastniki. Boji naj bi se vneh na področju Laheja kakih 30 kilometrov severovzhodno od glavnega mesta Aden. Število žrtev in izid boja nista znani.
• Vlada poenotila doklado
OBDELAVA ŽELEZA IN ALUMINIJA
Bruno Smiiovich
TRST
Ul. Flavia di Stramare 107, tei. 231135
ZASTEKLITVE »VENEZIA«
•	IZOLACIJA: termična in akustična
•	ESTETIKA: lesena notranja stran
•	TRAJNOST: aluminijasta zunanja stran
•	SE NE DEFORMIRAJO
TRADICIONALNE ZASTEKLITVE IN IZ ALUMINIJA R40-R50 TERMIČNI REZ
NADALJEVANJE S 1. STRANI
strankarske večine namreč izkoristijo tudi manj pomembna tajna glasovanja, da izrazijo svoje nasprotovanje temu ali onemu ministru, ki ne uživa več njihove podpore. »Nezaželenih« ministrov in podtajnikov je danes v vladi kar precej, zato mnogi pritiskajo ne toliko na politično preverjanje, ki je sodeč po zadnjih dogodkih nujno potrebno, ampak zgolj na zamenjavo nekaterih ministrov. Pri teh zakulisnih manevrih so kot vedno najbolj aktivni demokristjani, posebno De Mitovi nasprotniki, ki bi hoteli na
tak način prekrižati tajnikovo skoraj plebiscitarno uveljavitev na majskem strankinem kongresu.
Nezadovoljstvo do nekaterih ministrov pa vlada tudi med ostalimi večinskimi zavezniki, posebno med socialisti in republikanci. Mnogi v PSI opozarjajo Craxija, da je talec v de-mokristjanskih rokah in jetnik stabilnosti na škodo učinkovitosti, republikanci pa trdijo, da je potek dogodkov v poslanski zbornici dejansko izjalovil vsebino finančnega zakona, ki ga bo treba torej prej ali slej revidirati.
SANDOR TENCE
80% popusta pri smučarskih oblačilih
tomma
UL. MAZZINI 37 - 39
Ob v. občini
Na pobudo deželnega odbora
Podpore izseljencem
V sredo v Londonu
Turistična ponudba »srca Evrope«
Udeleženci 3. konference o izseljenstvu so septembra 1985 v Grade-žu izrazili željo, da bi Dežela posvetila več pozornosti problemom mlajših generacij izseljencev. Prvi odgovor Dežele na to utemeljeno prošnjo smo dobili včeraj, ko je deželni odbor sprejel dva nova srednje in kratkoročna programa v prid izseljencem.
Predsednik deželnega cdbora, A-driano Biasutti je navedel tudi znesek, ki ga misli dežela Furlanija -Julijska krajina nuditi v korist izseljencev: 13 milijard in 824 milijonov lir, od teh pa bodo 7 milijard in 637 milijonov lir porabili že v teku leta 1986. Dežela si je tokrat zastavila precej širokopotezne načrte: od u-stanovitve posebnih finančnih skladov za izseljence, ki bi se radi vrnili domov, do realizacije — v sodelovanju z deželnimi postajami RAI — dokumentarcev, videokaset in sličnih avdiovizualnih pripomočkov, namenjenih izseljencem v tujini, ajveč truda pa je Dežela vložila v načrte za mladino. Za sinove izseljencev bo dala na razpolago posebne študijske štipendije, omogočila jim bo podi-
plomski študij ali specializacijo v Furlaniji - Julijski krajini, ter jim namenila širše zasnovana študijska bivanja v domačih krajih.
Za izseljence, ki se mislijo vrniti v deželo, so že v načrtu posebne finančne olajšave in posebna finansiranja za doplačanje socialnih dajatev. To, v kolikor bi se izseljenec ob povratku domov zaposlil v kakem deželnem podjetju.
Claude Levi-Strauss
PERCOTO — Pred približno 400 gosti, med katerimi je bilo kar precej literatov in novinarjev iz vse Italije, so včeraj v Percotu, blizu Vidma, v žganjami Nonino, podelili letošnje literarne nagrade Nonino.
Mednarodno nagrado, ki sta jo v prejšnjih letih dobila brazilski pisatelj Jorge Amado in črnski pesnik Leopold Sedar Senghor je letos dobil francoski pisatelj in antropolog Claude Levi - Strauss. Italijansko nagra-
TR,ST — Dežele skupnosti Alpe -Jadran bodo v sredo predstavile v Londonu svojo turistično ponudbo. Predvsem bo to velika predstava, ki se bo odvijala v londonskem hotelu Savoy, kjer bodo prikazali kulturne spomenike in turistične zanimivosti dežel, ki so v samem srcu Evrope. Spregovoril bo sedanji predsednik skupnosti Ante Markovič,
Naj povemo, da deset dežel, ki sodijo v skupnost Alpe - Jadran razpolagajo kar s 3 milijoni 350 tisoč ležišči. Lani je dežele obiskalo 45
nagrajen v Percotu
do »Risit d’aur« je dobil pisatelj Nu-to Revelli. Posebno nagrado za knji-žeima dela, v katerih je opisan furlanski podeželski svet, je dobil Nico Naldini, medtem ko so tehnično nagrado podelili pokrajinski upravi v Pordenonu.
Nagrade žganjarne Nonino podeljujejo delom, ki opisujejo podeželski svet, in imajo precej odziva v italijanskem in mednarodnem literarnem svetu. (mu>)
milijonov turistov. Tudi kulturna ponudba omenjenih dežel je izjemna, saj gre od svetovno znanega salzburškega glasbenega festivala tja do znamenitih spomenikov v naši deželi in na Hrvaškem. Turisti se lahko seznanijo z izjemno zanimivimi folklo-nimi predstavami od Kurentov in ljubljanske ohceti pa do »sinjske alke«, skratka, nemogoče je našteti vseh pobud in je tudi za turista nemogoče, da bi si ogledal vso ponudbo »srca Evrope«.
Namen velike predstavitve, ki se bo odvijala med žarometi, slikami spomenikov in naravnih lepotah ter glasbenimi vložki, je prikazati Angležem turistične zanimivosti in si seveda na ta način pridobiti novih turistov.
Sestanek predstavnikov občin Doline in Kočevja
V Kočevju so se 1. 2. 1986 sestali predstavniki občin Kočevje in Dolina pri Trstu na že tradicionalnem srečanju glede sestave programa sodelo-nja med obema občinama. Šestare ka so se udeležili župan Edvin Švab, odbornik Boris Mihalič, tajnik ŠD Breg Boris Gombač, ravnatelj srednje šole Simon Gregorčič v Dolini Aldo Stefančič in predstavniki skupščine ter družbenopolitičnih organizacij občine Kočevje pod vodstvom predsednika Jožeta Novaka,
Skupno so ugotovili, da je program sodelovanja v preteklem letu še pospešil prijateljske stike med pobratenima občinama ter so se v o-kviru finančnih možnosti dogovorili za program sodelovanja za tekoče leto.
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV
PLAŠČEV
VSEH VELIKOSTI IN ZA MOČNE POSTAVE
;jD;^;37j:jD
TRST Ul S Mounzio 16 (Trg Ospedole) Tel 794669
Bodo koroški Slovenci preživeli?
»Kdaj bo deželni turistični prospekt, ki vabi na tisoče gostov na Koroško, prvič zapisal, da živijo v tej deželi tudi koroški Slovenci?« je v sredo na javni diskusiji ob 80-letnici Slovenskega prosvetnega društva »Srce« v Dobrli vasi vprašal Franc Rutar deželnega glavarja Leopolda Wag-nerja. Javna razprava na temo »Bomo koroški Slovenci preživeli?«, katere sta se udeležila poleg deželnega glavarja tudi še predsednik NSKS Matevž Grilc in tajnik ZSO Marjan Sturm, se je namreč razvila v pravo javno politično oceno koroške manjšinske politike v zadnjih desetletjih.
Lahko bi rekli, da je bil to javni obračun o avstrijski manjšinski politiki, toda ne samo ob 80-letnici prosvetnega društva v Dobrli vasi, temveč tudi ob 10-letnici sklepanja zakona o narodnih skupinah.
Zato tudi ni slučaj, da je Franc Rutar iz Dobrle vasi, ko je pred več kot 200 poslušalci povedal, kako se turisti čudijo nad Slovenci v deželi (»sind das Auslander?«) razočarano dodal, da je pred leti sam bil prepričan v pozitivne učinke, ki jih bo i-mel zakon o narodnih skupinah. V bistvu se pač »od zgoraj« ni premaknilo. (»Državna pogodba je pač podobna zakonski pogodbi: če dobre volje ni na obeh straneh, je pač zakon pokvarjen.«).
Lahko se strinjamo z deželnim glavarjem, ki je dejal, da je iluzija misliti, da bodo take javne razprave bistveno spremenile prepričanje na obeh straneh. Ne, tega verjetno tudi nihče ni pričakoval. Zato pa je bila to dobra priložnost, da se marsikaj direktno pove v obraz, kot se pač spodobi v demokratičnih strukturah. Seveda je moral biti razočaran tudi tisti, ki je pričakoval od deželnega glavarja nove izjave, npr. v zvezi s šolstvom. Zavestno se jim je izognil (»moja stranka hoče še naprej obdržati vlogo sodnilca«) oziroma priznal, da je njegova — že splošno znana — argumentacija postala le
bolj uglajena (»verfeinert«). Res novo je bilo le to, da smo iz njegovih ust prvič slišali, da se pač mednarodne pogodbe sčasoma postarajo, tako da mnogi danes ne vedo več kaj so si mislili podpisniki — vrhu tega pa postajajo menda vse take pogodbe restriktivne (zoževalne). Je morda to vzrok, da je Avstrija kar sama od sebe sklenila zakon o narodnih skupinah, ki zožuje člen 7 avstrijske državne pogodbe?
Ob vseh teh nasprotujočih si stališčih pa kljub temu ostaja upanje, da želje — izražene v konstruktivnem, stvarnem, a odločnem vzdušju — na najvažnejšega moža v deželi ne morejo ostati brez vsakega pozitivnega učinka. Kajti argumenti-, ki so jih povedali zastopniki Slovencev in drugi diskutanti, niso bili borni:
—	edinole dejanska skupna šola je v stanju premostiti emocionalne prepade, ki so jih ustvarili plebiscit, medvojna doba, nacizem in asimila-cifška politika (Sturm);
—	do skupnega stališča strank in slovenske narodne skupnosti je mogoče priti le tedaj, ko se bosta obe veliki stranki ločili od sporazumevanja z FPÓ in KHD, kajti kompromisa med Slovenci in nemškimi nacionalisti ne more biti (Grilc);
—	»preživeti« ima opravka z bodočnostjo, zato ni važno, da govorimo o bodočem, zgodovinopisju, važno je, da močni v deželi postavijo signale za pospeševanje slovenščine (Travnik);
—	pokažite dobro voljo in napravile v uradni »Kdrntner Landeszei-tung« vsaj pol strani slovensko; nekaj podobnega imajo tudi na južnem Tirolskem (Gstettner);
—	pokažite pogum in izdajte proglas o koristnosti učenja drugih jezikov (tudi slovenskega) (Kumer);
—	pokažite pogum in krepite slabšega, šibkejšega; tudi Kristus je nekaj tvegal za šibkejšega (Tratar);
—	pomagajte v Žitari vasi uresničiti enakopravnost slovenščine, pa bodo slovenski časopisi imeli vzroka
za pozitivno poročevanje o vas (Pod-junčan);
—	in tudi zabavno je bilo parkrat, na primer ko je nek Pliberčan skoraj misionarsko apeliral na Wagner-ja: »poskrbite, da bomo v Pliberku dobili dvojezični otroški vrtec in boste večno živeli«;
—	aplavz pa je žel tudi predlog, naj vsi šolarji dvojezičnega področja obiskujejo dvojezične šole, če pa kdo hoče, naj naredi privatne nemške šole (Kramer).
Še več je bilo pozitivnih in ko?i-struktivnih predlogov za resnično e-nakopravno in mirno sožitje, tako da se je na tej javni razpravi okrepil vtis, da se Slovenci ne bojijo bodočnosti. Da so ob vseh neugodnih razmerah vedno bolj prepričani, da je. treba še več in še bolje delati z lastnimi silami. Da je pač zanašanje na rešitve »od zgoraj« le iluzija. S lem samozavestnim ravnanjem pa Slovenci niso v slabi druščini, kajti vedno več ljudi v Avstriji spoznava, da je demokratično to, če sam posegaš v družbeno dogajanje.
(Slovenski vestnik)
DOMA IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAM
S.A.C.A.T.
IMPORT-EXPORT nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tei. 794306 - 772002
'm	oBtrtMUi« m« n':« •.(«tmeiiM

n« itmuMMN « it «iii hi niTKaU« (<•!«■ m«mwM
Drevored Verdi 40/42 Jl( TRŽIČ — Tel. 0481/40148
m PERNICE -- ODEJE — PREŠITE „ , ODEJE — PREGRINJALA — ZAVE-M{ SE — PREPROGE — RJUHE ITD.
STVARNA PRILOŽNOST PRIHRANKA PRI PRENOVITVI VAŠEGA STANO- il VANJA
TRADICiONALNI
ZIMSKI SEJEM
IZKORISTITE TO PRILOŽNOST VAŠ DOM VAM BO HVALEŽEN!	£
---- Marko JVaitritsch ----
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
53.
Malo pred svojo smrtjo je predsednik društva dr. Anton Gregorčič prodal stavbe Šolskega doma, Malega doma in Novega doma. Kupoprodajna pogodba bled društvom Šolski dom in tremi profesorji bogoslovja, dr. Andrejem Pavlico, dr. Francem Žigonom in Andrejem Tabajem, je bila podpisana 22. januarja 1923. Poleg imenovanih treh kupcev so se pod pogodbenim aktom podpisali v imenu društva Šolski dom njegov predsednik dr. Anton Gregorčič ter odbornika Profesor Franc Siver in tiskar Ljudevit Lukežič. Pogodbo so podpisali pred notarjem dr. Mariom Pasco-lettom. Vrednost treh stavb je znašala 340.000 lir. Kupci so prevzeli vknjiženo terjatev Hipotekarnega zavoda v Gorici za 54.000 lir,.za ostalo vsoto so se pogodili, da jo bodo plačali društvu v petnajstih letih, društvu bi morali vrniti tudi denar vojne škode, v kolikor bi ta bila kdaj nakazana. Društvo je namreč stavbe na svoje stroške popravilo. Leta 1928, po smr-prof. Andreja Tabaja, sta njegov delež prevzela dr. Pavlica in dr. Žigon.
Nekaj dni prej, 11. januarja 1923, so zastopniki društva Šolski dom, podpredsednik dr. Andrej Pavlica, ter odbornika Franc Sivec in Andrej Tabaj, prodali tudi stavbo Gregorčičevega doma, in sicer »Narodni tiskarni dr. A. Gregorčič L. Lukežič« za vsoto 200.000 lir. Kupca sta prevzela vknjiženi dolg 100.000 lir pri Centralni posojilnici, ostalih 100.000 lir pa sta se obvezala plačati v petnajstih letih. Pogodbo so trije zastopniki društva Šolski dom ter kupca podpisali pred notarjem dr. Mariom Pascolettom. Po Gregorčičevi smrti je lastništvo prevzel Ludvik Lukežič.
Novi lastniki so vse tri stavbe dali v najem goriš-ki občini, ki je v njih nastanila nekatere italijanske šole. V Malem in Novem domu v Ul. Randaccio je
Učiteljski zbor v šolskem domu (Ulica della Croce) v letu 1946
bila italijanska nižja srednja šola za dečke.
Dvanajst let pozneje, 18. julija 1935, sta dr. Pavlica in dr. Žigon pred notarjem Giuseppom Grusovi-nom podpisala pogodbo, s katero sta prodajala vse tri stavbe Goriški ljudski posojilnici, tedaj še delujočem slovenskem bančnem zavodu liberalne smeri. Za banko sta pogodbo podpisala podpredsednik dr. Karel Podgornik in odbornik Ksikst Hrovatin. Vrednost treh stavb je bila ocenjena na 350.000 lir. Hipotekami dolg je bil v tem času narasel od 54.000 na 223.426,40 lire. To vsoto je Goriška ljudska posojilnica prevzela v svoje breme, dr. Pavlici in dr. Žigonu pa je, kot je razvidno iz blagajniške knjige bančnega zavoda, izplačala na roko preostalo vsoto, to je 126.573,60 lire.
Šest let kasneje pa se je pričel likvidacijski postopek Goriške ljudske posojilnice, ki j.e poleg treh šolskih stavb bila tudi lastnik sedeža v Ul. Carducci ter nekaterih drugih stavb v mestu in na podeželju. V začetku leta 1941 se je pričel likvidacijski postopek te naj starejše slovenske banke v Gorici. K sreči so odborniki sami izpeljali likvidacijo, da niso bili oškodovani deležniki. Še pred zaključkom tega postopka so bile prodane vse stavbe, ki so bile last banke. Na sejah likvidacijskega odbora 27. marca in 31. marca 1941 so odborniki sklenili sprejeti ponudbo bratov Petra in Maksa Lutmana iz Ajdovščine, ki sta bila pripravljena kupiti vse tri šolske stavbe. Pogodbo so podpisali pred notarjem dr. Rodolfom Seculinom 11. junija 1941. Lutmanovi so Goriški ljudski posojilnici plačali 580.000 lir. Stavba v Križni ulici je bila ocenjena na 230.000 lir, Mali dom v Ul. Randaccio na 160.000 lir in Novi dom v isti ulici na 190.000 lir.
»Meridiano« o tržaškem uvozu - izvozu
Soglasni odgovor občinskega sveta deželnemu nadzornemu odboru
Grobo izzivalni napad na obmejno sodelovanje
Tednik »D Meridiano« objavlja v zadnji številki pričetek daljšega nadaljevanja z izzivalnim naslovom »Jugoslavija požira tržaški uvoz - izvoz?« in s še bolj izzivalno sliko, ko v živih barvah z jugoslovansko trobojnico pobarvane roke grabijo stotisoče lir.
Članku sledi »argumentacija«, češ da naj bi obstajala v Trstu slovenska podjetja iz SR Slovenije, ki naj bi prevzela preko 60 odstotkov prometa po avtonomnih računih; kapital naj bi bil slovenski in desetine podjetij naj bi delovalo po ukazih iz Ljubljane. Za zaključek pa še v naslovu grožnja in napoved, da se že premika financa, »toda morda je prepozno«.
V	nadaljevanju se močno poudarjajo različna stališča, do katerih naj bi prišlo med Ljubljano in Beogradom. Naveden je dolg seznam podjetij, ki se ukvarjajo z uvozom - izvozom, globalno pa se navaja, da se s to trgovino ukvarja 429 podjetij registriranih v tržaški trgovinski zbornici, v resnici pa naj bi se preko šeststo.
V	bistvu gre torej za izkrivljanje dejstev in za generičen napad na obmejno gospodarsko sodelovanje, na odprto mejo in specifično na avtonomne račune, po katerih se pretaka preko Trsta in Gorice dobršen tiel itabjansko - jugoslovanske trgovinske izmenjave.
Predvsem je treba ugotoviti, da so osnovne predpostavke povsem izmišljene. V razpravi so normalna podjetja, ki jih vodijo italijanski državljani, nekateri italijanske, nekateri pa slovenske narodnosti, da so ta podjetja vodena povsem v skladu z obstoječo zakonodajo in da v vseh teh letih ni bilo nobene resnejše nepravilnosti, pa čeprav »financa«, »tributaria«, bančni sistem preko nadzorstva Banca d’Italia itd. budno pazijo na vse to. Zato je tudi delitev prometa na odstotke, ki naj bi šli temu ali onemu, izmišljena z edinim politično - gospodarskim ciljem ustvariti zmedo in paniko.
Prispevajte za
Dijaško matico
Politično ozadje nesramnega napada je prozorno: tržaški desničarski krogi bi ponovno hoteli izsiljevati Rim z izmišljeno slovansko nevarnostjo, o-braniti svoje pozicijle parazitskega kapitala, saj se promet preko avtonomnih računov odvija v režimu povsem svobodne konkurence in na njem uspejo pač oni, ki so sposobnejši, bolje organizirani in prodorni.
Končni cilj in rezultat je lahko za Trst in njegovo gospodarstvo izredno nevaren in negativen. Italijansko - jugoslovanski promet, ki se odvija preko Trsta, ni niti edini niti največji gospodarski vir, je pa vsekakor zelo važen in perspektivno lahko tudi odločujoč dejavnik gospodarskega napredka Trsta. Ogrožen je predvsem s težnjami ves ta promet preusmeriti na linijo Beograd - Milan, ko tržaški posrednik s svojo iniciativnostjo in s posebnimi pogoji, ki jih nudijo prav avtonomni računi, izgubi razlog za delo in obstoj. Tu pa je tudi osnovno bistvo vprašanja in resnična nevarnost v škodo vsega slovenskega in italijanskega prebivalstva, v škodo celotnega gospodarskega potenciala Trsta.
BOGO SAMSA
Poznavanje slovenščine nujno potrebno za udeležbo na natečajih dolinske občine
Prva letošnja seja dolinskega občinskega sveta je bila v glavnem posvečena vrsti vprašanj upravnega značaja. Uvodoma je župan Edvin Švab poročal o nekaterih tekočih zadevah, ki neposredno zadevajo dolinsko občinsko skupnost.
Tako je skupščino obvestil, kako se je brez posvetovanj in pooblastila občinskega odbora in občinskega sveta pismeno obrnil naravnost na predsednika republike Cossigo v zvezi z nekim pismom, ki ga je priobčil italijanski dnevnik H Piccolo, v katerem se je nekdo (podpisani I. Z.) spraševal, kako je sploh mogoče pisati tudi v slovenščini na uradnih dokumentih italijanske republike, kot je v praksi v dolinski občini. »Mislil sem, da bo več zalegla beseda predsednika Cossige, ki ve tako kot vem jaz, tako kot veste vi vsi, tako vedo demokratični in razgledani ljudje, ljudje, ki spoštujejo druge in cenijo tudi same sebe, da je odgovor lahko le pritrdilen, to je, da je na u-radne dokumente republike mogoče pisati tudi v slovenščini,« je obrazložil župan Švab.
Medtem pa je občinska uprava že prejela odgovor na to pismo s stra-
ni generalnega tajnika predsedstva republike dr. Maccanica. V tem pismu je generalni tajnik predsedstva republike obvestil občinsko upravo, da je o tem vprašanju opozoril predsedstvo ministrskega sveta.
Sicer pa je bilo o uporabi slovenščine v delovanju občinskih organov govor tudi v eni od točk dnevnega reda petkove seje. Občinski svet je namreč razpravljal o pravilniku za določitev opravljanja natečajev in kriterijev ocenjevanja izpitov in naslovov. Občinski svet je konec prejšnjega leta sprejel ustrezni pravilnik, deželni nadzorni odbor ga je tudi odobril, vendar pod pogojem, da bi občinska uprava sprejela še nekatere spremembe in dopolnila. Med temi spremembami je bila tudi ta, da bi občinska uprava popravila črko g 2. člena pravilnika, ki se je po sklepu občinskega sveta glasila »za pripustitev k natečaju je predvideno (poleg drugih pogojev) poznanje slovenskega jezika«. Deželni nadzorni odbor pa je predlagal, da »je znanje slovenskega jezika omejeno na primere, ki so predvideni za posamezne natečaje«. Ta predlog je bil za občinsko upravo nesprejemljiv. Proti
temu predlogu spremembe so se izrekle vse svetovalske skupine (v razpravo o tem vprašanju so poleg župana posegli svetovalci Mahnič in Tul — oba SSk —, Ota in Švara — oba KPI — in predstavnik KD Raffaele). Vsi so se strinjali, da je ta predlog nesprejemljiv in izrazili začudenje nad takimi stališči deželnega nadzornega odbora. Občinski svet je tako soglasno, z glasovi KPI, PSI in KD potrdil prejšnji sklep občinskega sveta, ki določa, da je za prepustitev k natečajem predvideno znanje slovenskega jezika brez kakršnihkoli omejitev.
O drugih točkah dnevnega reda bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali v prihodnjih dneh, dodali pa bi še razveseljivo vest, ki jo je sporočil župan Švab, da se je pač obnovila srenja v Boljuncu; po dveh pripravljalnih sestankih je bil ustanovljen 10-članski odbor, ki mu začasno predseduje Silvester Metlika; odbor bo sedaj pripravil program dela. Župan je tudi obvestil skupščino, da bo prihodnji teden srečanje z vsemi srenjami in da je opravil obisk na prefekturi v zvezi z volitvami srenjskih odborov.
Mrzlične priprave na jubilejno izdajo tradicionalnega Kraškega pusta
Z Opčin je kralj Pust zaukazal: nehajo naj se vojne in žalovanja!
Kralj Pust prihaja: s smehom, veseljem in potegavščinami. Pustna mrzlica je zajela organizatorje pustnih prireditev, še posebej pa skupine vaščanov, ki se pripravljajo na u-deležbo pustnih sprevodov. Izredno živahno je v Miljah, kjer bo kot vsako leto bogat pustni sprevod, ki ga pogosto uvrščajo med najuspešnejše v Italiji, pripravljajo se v Skednju in pri Svetem Ivanu, še posebno se pripravljajo na Opčinah, saj Kraški pust praznuje letos svojo dvajsetletnico.
Letošnjemu Kraškemu pustu nameravamo v tem tednu posvetiti še posebno pozornost zaradi jubilejne ob-
letnice in zaradi truda, ki so ga organizatorji vložili v priprave. Praznovanje se bo začelo že pojutrišnjem v openskem Prosvetnem domu, zaključilo pa se bo v soboto s slavnostnim sprevodom in plesom Torkov večer bo posvečen slovenski ljudski maski. Odboru Kraškega Pusta je priskočila na pomoč Zveza slovenskih kulturnih društev in tako se bodo na Opčinah zbrali najbolj znani slovenski pustovi: koranti, lavta-rji, blumarji in rezijanske »te bile maškare«. Spored bo popestrila Tržaška folklorna skupina Stu ledi, predsednik Kraškega pusta pa bo predstavil brošuro, ki je izšla ob ob-
Na pustni torek sprevod tudi po mestnih ulicah
Tudi tržaška občina bo sodelovala pri skorajšnjih pustnih prireditvah. To bo storila prvič po dolgih letih, in sicer prek občinskih rekreatorijev, v katerih se je porodila zamisel, da bi skupno organizirali pustni sprevod po mestnih ulicah. Pri pobudi bodo sodelovali tudi prireditelji škedenjskega pustovanja, ki sicer prihajajo na pustni torek že vrsto let v mestno središče
Prireditev bo namenjena predvsem otrokom. Ti se bodo v torek, 11. t.m., ob 14.15 zbrali v zabavišču Pa-dovan v Ul. Settefontane 43. Sprevod, kateremu se bo-
do kmalu pridružili škedenjci, bo krenil po Drevoredu D’Annunzio in po Ul. Carducci do Trga Goldoni in naposled po Korzu Italia do Trga Unità. Tu bo zaigrala mestna godba »G. Verdi«, župan Richetti pa bo podelil zaslužnejšim prirediteljem posebna priznanja
Kot je na včerajšnji predstavitvi dejal odbornik za šport in prosti čas De Gioia, namerava tržaška občinska uprava s podpiranjem takšnih pobud ovrednotiti re-kreatorije, ki so v zadnjih časih {»kazali znake nove življenjskosti.
letnici. Dvojezična brošura podaja nekaj uvodnih pustnih misli, navaja zmagovalce vseh preteklih tekmovanj In objavlja vrsto slik, ki najbolje označujejo udeležence preteklih let in njihove pustne zamisli. Krožek Foto Trst 80 pripravlja v Prosvetnem domu razstavo, moški in ženski zbor pa bosta odprla pustno osmico, ki bo delovala z vso paro do sobote. V sredo zvečer bo nastopal čarovnik, ki seveda noče izdati, kaj namerava pričarati. Četrtkov večer bo posvečen filmom Sergija Cesarja in Sergia Ferrari ja, seveda na pustno temo.
V	soboto ob 14. uri bo s Pikelca krenil sprevod, ki se bo zaključil na Brdini. Zvečer ob 21. uri pa bosta kralj in kraljica 20. Kraškega pusta zaplesala prvi ples.
V	svoji poslanici pustni vladar Kraškega pusta ukazuje mogočnikom in vdanim podložnikom »za Gospodovo leto 1986 — uradno proglašeno za le-^ to miru, brez vojnega strahu — spio-'-šno in brezskrbno pustno rajanje s stoodstotno obvezo, da se za časa pustnega kraljevanja nehajo vse vojne, kuge, nasilja in žalovanja. Naj se veselje, pijano in noro petje razlega po našem Krasu iz ust do ust — dixit Kralj Pust«. Napisano na Opčinah, februarja 1986. (nak)
V Miljah obljubljajo en teden zabave
V Miljah se priprave na pust bližajo koncu. Letos bo stekla 33. izdaja te izredno priljubljene manifestacije, ki je v minulih letih dosegla tak uspeh, da jo lahko uvrstimo med tri najpomembnejše prireditve v državnem merilu poleg tistih v Benetkah in v Viareggiu, od katerih se vsekakor razlikuje, ker pri pripravah sodeluje celotno prebivalstvo.
Na tiskovni konferenci o miljskem pustu je podžupan in odbornik za kulturne dejavnosti in turizem Rossini med drugimi poudaril dejstvo, da pust nikakor ni osamljen dogodek, temveč zaključek številnih kulturnih manifestacij, ki se razvijajo v teku celega leta. Delovanje pustnih skupin ni osredotočeno le na pustno obdobje. »Skupine so subjekti pustnega vrveža, v katerem so prisotne kulturne in umetniške prvine, ki prispevajo k nastanku posebnega vzdušja, splošni zabavi in ustvarjanju neke vrste soudeležbe pri prisotnih,« je dodal župan Bordon.
Drevi v Ricmanjih tretje srečanje oktetov Primorske
Drevi v organizaciji K D Primorsko
Praznik slovenske kulture v Mačkoljah
Jezik se ohranja s kulturo: to sta dva nerazdruiljiva pojma, ki pomenita nam, Slovencem v zamejstvu tudi pogoj za ohranjanje in razvijanje našega bivanjskega položaja. Pred nami je mesec, v katerem se bo zvrstila kopica proslav ob Dnevu slovenske kulture, ki sovpada z obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ena izmed prvih takih proslav bo na vrsti danes v Mačkoljah, organizira pa jo KD Primorsko. Dan slovenske kulture, ki ga je pripravilo domače društvo, se bo odvijal v znamenju glasbe. Na sporedu, ki se bo pričel ob 17. uri, v mačkoljanski Srenj-ski hiši, sta krajša koncerta mešanega pevskega zbora Primorsko ter harmonikarskega ansambla Synthesis 4. Za obe skupini bo današnji nastop krstni v tej dvorani. Čeprav KD Primorsko že več let goji zborovsko petje, se bo istoimenski zbor danes prvič predstavil domačemu občinstvu v novi zasedbi, to se pravi, da bo prvič pel v dvorani Srenjske hiše pod vodstvom pevovodje Antona Baloha, ki je sredi lanske sezone prevzel mesto prejšnje dirigentke. Za današnjo slavnost je mešani pevski zbor Primorsko pripravil kraj-ki koncert novih zborovskih skladb.
V drugem delu popoldanskega sporeda bo nastopil harmonikarski ansambel Synthesis 4. Ime gotovo ni novo, posebno za tiste, ki se zanimajo za. glasbeno dejavnost pri nas. Ansambel vodi profesor Claudio Furlan. Že od samega začetka svoje dejavnosti nastopa na raznih prireditvah in prireja celovečerne koncerte ter se udeležuje gostovanj in glasbenih tekmovanj po Italiji in drugod. Prvič je gost mačkoljanskega društva Primorsko in predstavil se bo s sporedom novih skladb.	(dam)
V'
Baletna skupina SD Mladina danes v Zgoniku
KD Slavec iz Ricmanj je pred tremi leti prvič organiziralo srečanje oktetov Primorske. Čeprav je komorno petje, sicer zborovsko napisanih kompozicij zahtevno, je našlo v širšem slovenskem etničnem prostoru zveste poslušalce.
Pesmi, ki jih bodo izvajali okteti, so pisane v štiriglasnem stavku, s tem, pa po dva pevca pojeta en glas. Zanimivo je, da pri toliki razširjenosti oktetov, ni pisanih osem-glasnih kompozicij. Izjemo je napravil Pavlu Merku, ki je na tekst Srečka Kosovela ustvaril ciklus skladb za osem individualnih glasov, z naslovom Vezilo Srečka Kosovela.
Na srečanju bo sodelovalo 12 oktetov: Oktet Javor s Pivke (u.v. Marcel Štefančič), Ženski oktet KD I, Grbec iz Skednja (u.v. Marta Werk Volk), Oktet F. Bevk iz Ota-leža (u.v. Pavel Magajne), Primorski oktet iz Ajdovščine (u.v. Miroslav Paškvan), Oktet Škofije iz Škofij (u.v. Ivo Lešnik), Sovodenjski nonet iz Sovodenj (u.z. Zdravko Pete-jan). Oktet Vrtnica iz Nove Gorice (u.v. Anamarija Jug), Oktet J.P. Vojko iz Spodnje Idrije (u.v. Dori Žakelj), Oktet Nadiža iz Kreda (u.v. Bogdan Boštjančič), Briški oktet iz Bobrovega (u.v. Janez Sliimik), Oktet S. Gregorčič iz Kobarida (u.v. Metod Bajt) in Tržaški oktet iz Trsta (u.v. Janko Ban, Mirko Slosar).
O pomembnosti srečanja, katerega
pobudnik je Boris Kuret iz Ricmanj, je bilo napisano naslednje:
. . .Pozdravljamo vašo pobudo o organiziranju srečanja oktetov Primorske. Prireditve se bo naš oktet z veseljem udeležil in upamo, da bo prireditev tako lepo uspela, da bo postala tradicionalna. (2. 12. 1983 -oktet Javor, Pivka).
... Z željo, da bi vaša plemenita in neprecenljiva pobuda, edinstvena v tem smislu med Slovenci v Italiji, uspela, vas prisrčno pozdravljamo in vam čestitamo ob visokem jubileju delovanja društva. (7. 1. 1984 -Tržaški oktet).
... Z velikim veseljem sprejemamo vaše vabilo na drugo srečanje oktetov Primorske, saj nam je dobro o-stalo v spominu vaše gostoljubje in odlična organizacija prvega srečanja. (7. 12. 1984 - oktet F. Bevk, Otalež). . . . Pevci okteta se z ze-likim veseljem ponovno vračajo med cenjene poslušalce v Ricmanje. (10. 12. 1985 - oktet Vrtnica, N. Gorica).
. . .Ustanovil se je 25. nov. 1985, odskočna deska so nam bili prav nekateri vaši odborniki, in če bo oktet uspel, gre delček zasluge tudi vam. (6. 12. 1985 - ženski oktet KD I. Grbec, Skedenj). Aldo Kumar
• Uprava občine Dolina sporoča, da bo od jutri, 3. februarja, in do konca del zaprta cesta med občinskim sedežem v Dolini in Boljuncem
V športno-kulturnem središču v Zgoniku bo danes ob 17. uri druga od treh prireditev, ki sta jih pripravili KD Rdeča zvezda in ŠK Kras v počastitev dneva slovenske kulture. Iz sosednjega Križa prihaja v goste mladinska baletna skupina ŠD Mladina, ki bo prvič nastopila na
območju zgoniške občine in se bo občinstvu predstavila s pestrim in privlačnim programom. Mladi Križa ni bodo izvedli prikaz te za naše kraje malo poznane zvrsti, ki je nekaka zmes športne in plesne dejavnosti.
B. S.
Od četrtka, 6. februarja tja do srede, 12., bodo Milje spremenile o-bličje in postale neke vrste »Rio« v malem. Plesi, maškerade, diskoteka, loterija, natečaj za najboljši videoprogram o letošnjem pustu in še mnogo drugega bo napolnilo te dneve. Glavni trenutek bo nedvomno nedeljski sprevod vozov desetih pustnih skupin in mimohod nad 2.000 mask, ki bodo plesale po miljskih ulicah.
Cel teden bodo Milje en sam velik gledališki oder, na katerem bodo vsi lahko nastopali in bili protagonisti letošnjega pusta, (dgg)
• Zgoniška občinska uprava je razpisala javna natečaja za mesti uradnika in pa kvalificiranega delavca (mehanika in pomožnega šoferja). Rok za predstavitev prošenj zapade 15. t.m.
f K. & G. N
KONFEKCIJE
IZREDNA PRODAJA MAJIC
in PULOVERJEV PO UGODNIH CENAH
OPČINE
Narodna ulica 71 Telefon 214-269
Obračun delovanja tržaških redarjev v letu 1985
Samo z globami proti prometnemu kaosu ?
Kakšno je bilo leto 1985 z vidika tržaških občinskih redarjev? O tem je včeraj tekla beseda na tržaškem županstvu, kjer je odbornik za javni red in preskrbo ter hkrati podžupan Sergio Trauner ob navzočnosti poveljnika Luigija Corradinija predstavil obračun dela redarjev v lanskem letu. Govoril je seveda tudi o težavah, s katerimi se občinska uprava spoprijema na tem področju, in o načrtih za bližnjo bodočnost.
Zaradi omejitev, ki veljajo v vsedržavnem merilu, že pet let ni bil razpisan natečaj, na osnovi katerega bi lahko sprejeli nove moči v redarsko službo. Danes je tržaških občinskih redarjev vsega skupaj 283, 60 manj kot leta 1961, ko je bila ta služba preosnovana, in 46 manj od predvidenega v ministrskem načrtu iz leta 1976. Ob krčenju števila redarjev in ob višanju njihove povprečne starosti pa se njihove pristojnosti stalno množijo, saj iz leta v leto dobivajo nove naloge npr. na področju nadzora trgovinskih dejavnosti, civilne zaščite itd. Razumljivo je torej, da je redarska služba v marsičem pomanjkljiva. Nekoliko bi se morale stvari izboljšati v tem letu, saj bo imela občinska uprava končno možnost, da razpiše natečaj za sprejem novega osebja.
Toda oglejmo si nekatere podatke o delovanju občinskih redarjev v lanskem letu. Opravili so 190.233 posegov, 0,3 odstotka več kot leta 1984, ko so jih našteli 189.659. V skladu z zakonom 645 iz leta 1983 so opravili 159 pregledov ogrevalnih naprav oz. njihove uporabe, pri čemer so ugotovili 6 prekrškov. V okviru svojih pristojnosti na področju sodne policije so posegli 2.081-krat, na področju trgovinskih in sorodnih dejavnosti pa 11.057-krat
Levji delež občinske redarske službe zadeva seveda cestni promet, ki se odvija v 350 kilometrov raztezajočem se cestnem omrežju. Lani so zabeležili na tem področju 2.767 prometnih nesreč, med temi 9 smrtnih, pri čemer so bile 1.104 osebe poškodovane. Obračun je hujši
kot leta 1984, ko je v 2.429 nesrečah (3 so bile smrtne) bilo 941 poškodovanih. V primeri z letom prej se je lani povečalo tudi število ugotovljenih prometnih prekrškov, in sicer za 2,59 odstotka. Leta 1984 so namreč redarji naložili 165.253 glob, leta 1985 pa 169.656. Pri tem velja poudariti, da tvori veliko večino kaznovanih prekrškov parkiranje na nedovoljenih mestih ali na nedovoljen način. Takih primerov je bilo lani kar 150.318, medtem ko so v istem času redarji naložili le 19.339 glob zaradi drugih prometnih prekrškov. Pojav večanja števila »statičnih« v primerjavi z »dinamičnimi« prekrški je bil tudi lani občuten, saj so leta 1984 redarji za prve naložili 138.942 glob, za druge pa 26.311 glob.
Ob teh podatkih se kajpak odpira kopica vprašanj, ki si jih sicer zastavljamo vsak dan, pa naj krožimo po mestu kot avtomobilisti ali kot pešci. Dejstvo je, da je tudi v Trstu (kot v večini večjih evropskih mest) avtomobilski promet zašel v kaos, ki ga prav gotovo ne bodo mogli odpraviti represivni ukrepi, kar globe pač so. Kot izhaja tudi iz gori navedenih številk, to velja v prvi vrsti za parkiranje vozil. Trgi, ulice, pločniki, zelene grede in kar je še kotičkov, v katere lahko zapelješ avto ali vsaj motor, so povsem prekriti s to pločevino, zlasti v mestnem središču. O dramatični potrebi parkirišč v Trstu je govor že desetletja, vendar je bilo doslej -bore malo narejenega. Pri tem nosijo veliko odgovornost prav občinski upravitelji in širše vse politične sile, ki ta vprašanja prepogosto puščajo vnemar, kot da bi pri tem ne bila prizadeta kakovost življenja, če naj uporabimo izraz, ki je postal krilatica v najnovejšem političnem žargonu. Bo tržaška občinska uprava kaj ukrenila? Podžupan Trauner je včeraj ponovno obljubil, da bo. Izpopolniti bo treba mestni prometni načrt »SUMEA« iz leta 1972, predvsem pa bo treba urediti sistem parkirišč, o katerem uprava resno razmišlja. Bodo kmalu sledila dejanja?
Za letošnjo Primorsko poje prijavljenih že 132 zborov
14. marca se bo, s koncertom v Kobaridu, začela letošnja revija pevskih zborov »Primorska poje«, ki jo vsako leto ob tem času organizirata ZSKD iz Trsta in Združenje pevskih zborov Primorske.
O pripravah na to pomembno prireditev, ki so seveda že v teku, smo se pogovorili z referentom za pevske zbore pri ZSKD Ignacijem Oto, ki nam je povedal nekaj zanimivih podatkov.
Tako se je za letošnjo revijo prijavilo kar 132 pevskih zborov, torej 12 zborov več kot lani. Ker so organizatorji tudi tokrat osvojili načelo, da naj vsak zbor nastopi s petimi pesmimi, bo koncertov skupno 22.
Letošnja revija, ki bo posvečena 80. obletnici smrti pesnika Simona Gregorčiča in se bo zaključila na Colu nad Ajdovščino 27. aprila, bo potekala z nastopi v Piranu, Vipavi, Kostanjevici na Krasu, Pridvoru, v Gorici 21. in v Trstu 22. marca, v Pivki, Komnu, Prvačini, Zgoniku, v Tržiču (Monjalcone)," Podgradu, Dutovljah, Dvorih nad Izolo, v Špetru Slovenov, v Cerknem, Marezigah, Kneži, Postojni in v Lokvi.
Iz zamejstva bo na letošnji reviji nastopilo 45 zborov, od tega štirje novi: tržaški lovski zbor »Doberdob«, Mladinska pevska skupina pri TPPZ, mešani pevski zbor »Skala« iz Gropa-de ter še mešani oktet »Trepetički« iz Ljes v Beneški Sloveniji.
že na lanski reviji je na koncertu v Trstu nastopil italijanski tržaški pevski zbor. Letos nameravajo organizatorji povabiti kak italijanski pevski zbor tudi na koncerta v Gorici in Tržiču.
V
Se jutri odprt Motor show 1986
Na tržaškem velesejmu je še do jutri odprt Motor show 1986, ki privablja v teh dneh v razstaviščne prostore množico ljubiteljev motorjev. Današnji program je izredno bogat: ob 10. uri bo gimkana za motorje, ob
15.	uri shod terenskih vogil, pol ure kasneje ekshibicija »stuntmenov«, ob
16.	uri pa bodo predstavili' letošnji »Carnei trophy« Sledila bo ekshibicija v rallyju in avtokrosu, • nato pa bodo spet na vrsti »stuntmeni«.
Prav »stuntmeni« se bodo predstavili tudi jutri, in sicer ob 15.30 in ob 19.30.
• Tržaški župan Richetti bo jutri, 3. t. m., ob 12. uri slovesno izročil Sereni Marin, hčeri nedavno preminulega gradeškega pesnika, knjižico z naslovom »Biagio Marin — častni občan Trsta«.
ZAHVALA
■Na seji pokrajinske gospodarske komisije KPI
Sen. Gerbec: Paket za Trst v korist mednarodnih gospodarskih odnosov
Včeraj se je v Trstu sestala pokrajinska gospodarska komisija KPI in razpravljala o novih državnih in deželnih zakonskih instrumentih za razvoj pokrajine in njenega območja ter o še odprtih problemih v parlamentu >n o pogajanjih z družbo IRI. Prisotna je bila tudi senatorka Jelka Gerbec, ki je bila v senatu med protagonisti za hitro uzakonitev paketa za Trst in Gorico. Potem ko je podčrtala, da je bil koncept tega področja kot vsedržavni problem že v veliki meri osvojen v raznih ukrepih, je senatorka Gerhec orisala pot, ki je privedla do odobritve paketa, ki bo dal novega zagona reševanju produktivnih, raziskovalnih, kulturnih in social-
nih problemov tega območja. Za premostitev položaja, v katerem se nahaja FJK, pa bo treba takoj preiti k uporabi finančnih razpoložljivosti in k takojšnjemu in popolnemu izvajanju tega zakona. Zato je treba ovreči umetno in neutemeljeno zaskrbljenost lokalističnih in konservativnih krogov, ki lahko privede do izločenja tržaške stvarnosti iz širšega razvoja in mednarodnih gospodarskih odnosov, ki jih ta zakon namerava favorizirati za vso deželo, v prvi vrsti pa za Trst in njegovo pristaniško dejavnost. Senatorka Gerbec je tudi pristavila, da je za dosego teh ciljev potreben nov način delovanja ustanov, ki delujejo na tem področju.
Potrjena sklepa o stadionu in silosu
Deželni nadzorni odbor je potrdil sklepa tržaškega občinskega sveta, ki predvidevata zgraditev novega stadiona v Valmauri, kjer zdaj stoji stara klavnica, in popravilo temeljnih struktur silosa pri kolodvoru. S tem so odpravljeni pomisleki o njuni zakonitosti, ki so prišli do izraza med razpravo v občinskem svetu, in občinska uprava ju lahko začne izvajati. Tehniki bodo zdaj morali do 12. marca predložiti načrt za ureditev celotnega območja okrog novega stadiona, dela na terenu pa bi morala steči v kratkem, saj je občinska uprava medtem že uredila vse, kar je. potrebno, za porušenje stare klavnice. V skladu s sklepom občinskega sveta, bo silos preuredilo podjetje Riccesi - Carena. V njegovem pritličju bi morala nastati avtobusna postaja, v nadstropjih pa nameravajo urediti parkirišče za 801 avtomobile.
Diferencirane tarife za uporabo električne energije
Ustanova za električno energijo ENEL bo v bližnji prihodnosti tudi za srednja in majhna industrijska podjetja uvedla različne tarife za uporabo električne energije in sicer z oziram na časovne pasove (dnevne in nočne tarife), na delovne ali praznične dni in glede na letni čas (zimske in poletne tarife). Napoved je že zbudila živo zanimanje podjetnikov, še zlasti ob dejstvu, da so doslej take diferencirane tarife veljale le za porabnike energije visoke in srednje napetosti, z močjo, ki je presegla dva tisoč kilovatov, medtem ko bodo odslej na voljo tudi za porabnike energije srednje napetosti z močjo nad 500 kilovatov.
razstave
V	Tržaški galeriji. Ul. sv. Frančiška dl razstavlja svoja dela Jože Ciuha.
V	prostorih Tržaške kreditne banke 'J Ul. F. Filzi 10 razstavlja svoja 'tela grafik Mauro Tonet.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom. Se danes, 2. februarja, razstava akva-tolov Roberta Hlavatyja na temo štiri telai časi. Ogled od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure.
y galeriji Cartesius — Ul. Marco-te 16 je do 11. februarja, na ogled skupinska razstava jedkanic, na kateri ^deluje 16 slikarjev
V	Ilirski Bistrici v novi mali galeriji Razstavlja svoja dela Klavdija Raza -* »oreancig.
L vazna obvestila \
ŠK Kras in KD Rdeča zvezda vabita v3 Pustno rajanje, ki bo v osnovni n03 1. maj 1945 v Zgoniku v soboto, ' tm., od 16. do 18. ure. Pridite! „Meški in ženski zbor Tabor vabita na jCSTNO OSMICO. Za žejne in lačne 7? P3 voljo domače vino, kraške specia-cete in slaščice. Od torka do petka od
uredo 22' ure’ v soboto' od 14- do 19.
. Mladinska skupina P. Tomažič sporo-Jh da bodo vaje jutri, 3. t.m., ob
ske.
ari za moške in 21. uri za žen-
p ^ Društvu slovenskih izobražencev -jrierlinova dvorana v Ulici Donizetti 3 y jutri, 3. februarja, predaval dr. anez Gril iz Ljubljane o Vzgoji vred-Začetek ob 20.30.
Kpordinacijski odbor mladih komuni-8 r .Zahodnega Krasa prireja v soboto, • tebruarja, v Ljudskem domu v Križu stni plesni koncert z znano skupino za ?ra' Začetek prireditve je predviden ki ■•u ur9' vst°P Pa j0 možen z vabili, naJ1*1 najdete lahko pri članih Koordi-sk Dskega odbora, po šolah in v Ljudje 13 domu v Križu od 17. do 19. ure ^ dan-plesa.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE ^Poroča, da se je preselil v Di-Jaški dom, UL Ginnastica 72, tel. 577941.
CGIL-CISL-UIL zahteva uresničevanje delovne pogodbe
Smetarji napovedali štiridnevno stavko
Od danes do srede bi utegnilo priti do hudih zastojev in celo do popolne ohromitve smetarske službe v tržaški občini. Sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL so namreč včeraj oklicale razčlenjeno stavko, ki bi morala zajeti vse osebje te službe. Za protestno akcijo so se'sindikati odločili včeraj zjutraj na skupščini osebja tega oddelka. V njej vsekakor ni osamljeno, kajti stavka se uokvirja v splošno sindikalno mobilizacijo, ki so jo zvezni sindikati napovedali zaradi odlašanj občinske uprave pri uvajanju sklepov o novi dopolnilni delovni pogodbi.
Prejšnji teden se je že zbralo na skupščini osebje otroških vrtcev, včeraj je bila na vrsti smetarska služba, v prihodnjih dneh pa bo o stavkovnem oziroma protestnem gibanju sklepalo upravno in drugo osebje. Za občane se torej napovedujejo težave, pri tem pa sindi-
kati poudarjajo, da je ta edini način, ki lahko premakne sedanji občinski odbor z ustaljenega imobilizma.
Tržaška občinska uprava je včeraj izdala tiskovno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da je bila stavka oklicana brez običajnih predhodnih obvestil. Župan Richetti je ob tem izrazil začudenje, hkrati pa tudi pripravljenost, da skupno s pristojnimi odborniki obnovi pogajanja s sindikalnimi predstavniki. Le-ti pa zelo strupeno komentirajo to njegovo zadržanje in pripominjajo, da se prav nič ni »čudil«, ko je isti sklep sprejel za osebje pogrebne službe avtonomni sindikat.
Občani so vsekakor vabljeni, da v teh dneh odlagajo v smetnjake čimmanj materiala, zlasti takega, ki ne gnije, oz. se drugače pokvari, tako da ga je mogoče za silo obdržati doma.
Avto treščil v obcestno drevo: hudo ranjen 25-letni voznik
Včeraj okrog 3. ure zjutraj se je v Ulici Flavia, kakih sto metrov od Trga Cagni, pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo ranil 25-letni Massimiliano Predonzani (Ulica Pittoni 11), lažje pa njegov 20-letni prijatelj Andrea Ivaldi (Ricmanje št. 56/A), ki se je peljal z njim.
Dinamika nesreče je zelo enostavna, niso pa pojasnjeni njeni vzroki. Kot so ugotovili karabinjerji iz Milj, je Predonzani vozil proti Miljam, ko je izgubil nadzorstvo nad volanom, tako da je avtomobil zaneslo s cestišča na pločnik, kjer je treščil v obcestno drevo. Sunek je bil silovit, še posebno za Predonzanija, ki je utrpel udarec v glavo in prsni koš. Z rešil-cem so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelku za oživljanje. Ob sprejemu so zdravniki ugotovili, da ima tudi počeno vranico in da je v šoku, tako da je bilo njegovo zdravstveno stanje zelo resno.
Andrea Ivaldi je imel več sreče, saj se je le nekoliko opraskal po telesu. V glavni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in mu napovedah,
da bo ozdravel v sedmih dneh. Za Predonzanija pa so si še včeraj popoldne pridržali prognozo.
Usodna odločitev
V trenutku obupa si je vzel življenje 49-letni Mario Pettirosso, ki je bil doma v Borštu na št. 135. Njegovo obešeno truplo so odkrih včeraj pozno popoldne v gozdiču nedaleč od rodne vasi. Na kraj so prispeli karabinjerji iz Doline in gasilci, nato pa še osebje pogrebne službe, ki je — po dovoljenju dežurnega sodnika — prepeljalo truplo v tržaško mrtvašnico. Po prvih ugotovitvah se je Pettirosso obesil že pred dvema dnevoma.
• V katinarski bolnišnici so včeraj ponoči nudili prvo pomoč 51-letnemu geometru Liviu Belbenu, ki stanuje na Cesti za Čampore 54/B. Kot je sam izjavil, ga je pred barom, nedaleč od bencinske črpalke v središču Milj, napadla in premikastila skupina neznanih fantov. Kaj je sprožilo njihov bes, tudi Belben ne ve. Za radi udarcev po obrazu se bo zdravil deset dni.
Srečanje na deželi o gospodarskih problemih
Rezultati srečanja, ki je bilo v tem tednu v Rimu s predsednikom družbe IRI Prodijem o problemih tega področja in o ukrepih, ki so bili sprejeti v zadnjih dneh v korist produktivnih dejavnosti na Tržaškem in Goriškem, so bili v ospredju razprave na sestanku, ki ga je sklical deželni odbornik za proračun in načrtovanje Carbone, katerega so se udeležili tudi odbornik za finance Rinaldi, tržaški župan Richetti, pokrajinska odbornika Trsta in Gorice Bonat in Bevilacqua, goriški občinski odbornik Fornasir, direktor SPI Zacchigna in predstavniki pokrajinskih in deželnega tajništva enotne sindikalne zveze
Vsekakor je bilo sklenjeno, da je treba pred zaključno fazo soočanja med deželo, krajevnimi ustanovami, sindikati in IRI glede vloge in perspektiv podjetij z državno soudeležbo na tem področju (prihodnje srečanje bo v Rimu 12. t. m.) določiti osnovne smernice zakonskega osnutka, ki nakazuje 45 milijard lir in formuhrati hipoteze sodelovanja med deželnim ukrepom in drugimi instrumenti posegov
Ob izgubi naše drage
Marije Pernic vd. Petaros
se iskreno zahvaljujemo g. župniku, pevskima zboroma, nosilcem krste, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči svojci Boršt, 2. februarja 1986
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Hadrijana Cotiča
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem in znancem tostran in onstran meje, ki so ga spremili na zadnji pioti. Posebna zahvala kriški godbi ter vsem kriškim organizacijam.
Žalujoča družina
Križ, 2. februarja 1986
Ob 4. obletnici smrti naše drage
Ivanke Škabar por. Purič
se je z ljubeznijo spominjajo
mož Alojz, hčeri Anica in Marta z družino ter drugo sorodstvo.
Veliki Repen, 2. februarja 1986
Ob 10. obletnici smrti drage
Milke Žerjal
se je z ljubeznijo spominjata
sinova Danilo in Darko z družino Lakotišče, 2. februarja 1986
¥ *3*à*!GLEDALISCE V TRSTU
Kulturni dom
Gostovanje
MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Arthur Miller LOV NA ČAROVNICE
Režija: FRANCI KRIŽAJ
Danes, 2. februarja, ob 16. uri — ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri)
gledališča
VERDI
Danes, 2. februarja, ob 16. uri (red D) bo na sporedu druga predstava Rossinijeve opere »La donna del lago«. V sredo ponovitev za red B/C.
ROSSETTI
Danes ob 16. uri (red 1. nedelja) bo Teatro Stabile Furlanije-Julijske krajine predstavil »Eroe di scena, fantasma d’amore« G. Pressburgerja. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 3. ure. Jutri počitek, v torek ponovitev.
TEATRO CRISTALLO
Danes ob 16.30 bo gledališka skupina Attori e Tecnici ponovila delo Michaela Frayna »Rumori fuori scena«. Režija: Attilio Corsini.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	četrtek, 6. februarja: Retrogardi-stični dogodek KRST POD TRIGLAVOM - na velikem odru CG. Premiera.
Mala dvorana
Do 4. februarja:	Gledališki semi-
nar. Vodi ga Teatro del Canguro iz Ancone.
Okrogla dvorana
V	torek, 4. februarja, ob 20.30: Marko Brecelj bo predstavil lastne skladbe.
V	četrtek, 6. februarja, ob 10. in 18. uri: To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen. Recitira Marijan Benedičič.
Velika dvorana Slovenske filharmonije
Jutri, 3. februarja, ob 19.30: Mednarodni mojstrski ciklus. Peter Rosei, klavir.
Srednja dvorana
V	sredo, 5. februarja, ob 19. uri: Literarni večer društva slovenskih pisateljev.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Turnir briškole - treseta priredi KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Montesemio 27. Igra bo potekala v dvojicah. Vpisnina vključno z večerjo znaša 10.000 lir za vsakega udeleženca. Sestanek igralcev bo v soboto, 15.	t.m., ob
20.30 v društvenih prostorih. Na razpolago bo pravilnik igre. Nagrade: pokali in plakete. Za druge podrobnosti in vpisovanje tel. v torek, 4. t.m., od 18. do 20. ure na št. 040/827256.
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras prirejata v okviru praznovanj dneva slovenske kulture v športno-kulturnem centru v Zgoniku: danes, 2. t.m., ob 17. uri baletna skupina ŠD Mladina in 23. t.m. ob 17. uri koncert godbe na pihala iz Nabrežine. Sodeluje domači pevski zbor. Vabljeni !
KD Primorsko vabi na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE danes, 2. februarja, ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Nastopil bo domači pevski zbor Primorsko in harmonikarski orkester Synthesis 4.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20
vabi v torek, 4. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na
torkov večer
V gosteh bo Alenka Goljevšček, etnologinja in pisateljica, avtorica gledališke uspešnice »Pod Prešernovo glavo«. Iskala bo odgovor na vprašanje »Je mar slovenska ljudska pravljica moralno neoporečna?«
kino
LA CAPPELLA UNDERGROUND — ki
no ARISTON — 11.00 »Mesec madžarskega filma« L’attrazione di Filadelfia, kom., H 1985, 95’; r. Péter Gardos; i. Kamili Feleki, Karoly Espérj BS.
ARISTON — 15.30, 22.00 Ginger e Fred, kom., I 1985, 126’; r. Federico Fellini; i. Giulietta Masina, Marcello Mastroianni.
EXCELSIOR I — 16.30, 22.15 Troppo forte, kom., I 1986, 110'; r. Carlo Verdone; i. Carlo Verdone, Alberto Sordi.
EXCELSIOR II — 16.30, 22.45 Fletch — un colpo da prima pagina, kom., USA 1985, 98’; r. Michael Ritchie; i. Chavy Chase, Joe Don Baker.
FENICE — 15.00,	22.15 Commando,
dram., USA 1985, 91’; r. Mark L. Lester; i. Arnold Schwarzenegger, Rae Dawn Chong.
GRATTACIELO — 15.30, 22.15 Rocky IV, dram., USA 1985, 91’; r. Silvester Stallone, Dolph Lundgren.
NAZIONALE I — 10.00, 11.30 Le nuove avventure di Remi in Paperino, ris. 15.00, .22.00 Invasion USA, dram., USA 1985, 107’; r. Joseph Zito; i. Chuck Norris, Richard Lynch.
NAZIONALE R — 15.00, 22.00 Rambo 2 — La vendetta, dram., USA 1985, 93’; r. George Pan Cosmatos; i. Syl-vester Stallone, James Cameron.
MIGNON — 15.00, 22.15 Dr. Creator — specialista in miracoli, fant., USA 1985, 110’; r. Ivan Passer; i. Peter O’Toole, Mariel Hemingway.
EDEN — 15.10, 21.30 Quella carne che scotta in Super Seka Star, porn. (CO).
NAZIONALE III — 16.00, 22.00 Odissea del piacere, porn., (CO).
CAPITOL — 15.00, 21.45 L’anno del dragone, dram., USA 1985, 135’; r. Michael Cimino; i. Michey Rourke, John Lone.
ALCIONE —	16.00,	21.30 Amadeus-
dram., USA 1984, 157’; r. Milos For-man; i. Tom Hulce, F. Murray A-braham.
LUMIERE FICE — 10.00, 11.30 Dumbo, ris.; r. Walt Disney. 16.00,	22.00
Mask — Dietro la maschera, dram., USA 1985, 120’ ; r. Peter Bogdano-vich; i. Cher, Sam Elliot.
VITTORIO VENETO — 15.30, 22.00 E’ arrivato mio fratello, kom., I 1985, 115'; r. Castellano e Pipolo; i. Renato Pozzetto, Carin McDonald.
RADIO — 15.30, 21.30 Dolci piccole labbra, porn., (CO).
koncerti
Società dei concerti. Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 3. t.m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil TRIO Dl MILANO.
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v torek, 4. t.m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
DRUŠTVO
SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
priredi v torek, 4. t.m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20
kulturni popoldan v počastitev spomina našega pesnika
PREŠERNA
Govoril bo prof. Josip Tavčar, recitator Stane Raztresen
ŠPORTNA ŠOLA TRST priredi
v nedeljo, 9. februarja, v Kulturnem domu v TRSTU
VELIKO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
od 15. do 18.30 in
PUSTNI DISKO
za nižješolce in dijake nižjih razredov višjih šol od 19. do 22.30.
KD KRAŠKI DOM
priredi
PUSTNI PLES
V MASKAH
z ansamblom IDEJA v petek, 7. februarja; s pričetkom -ob 21. uri v občinski telovadnici v Repnu.
čestitke
Danes praznuje svoj 90. rojstni dan MARIJA SIRK vd. TENCE iz Križa. Vse najboljše ji želijo sinova, vnuki in pravnuki.
Danes praznuje svoj rojstni dan naš brat in stric DORO ZOBEC iz Boljun-ca. Še na mnoga leta mu kličejo Miljo, Anica, Adelka in Miki z družinama.
Draga RAFAELA SACCH1 iz Mač-koij! Vse najboljše za tvoj rojstni dan, ki ga boš praznovala jutri ti voščijo sestra Emanuela, očka, mamica in nona ter ti želijo, da bi bila še naprej tako pridna v šoli, doma in s prijatelji in sošolci.
V Trnovci je praznovala 4. januarja rojstni dan, danes pa goduje naša draga MARIJA ŠKRK. Mnogo zdravja in vse kar si sama najbolj želi ji . voščijo sinova Gigi in Egon ter hčerke Marica in Olga z družino.
Vse najboljše za 76. rojstni dan ZDRAVKOTA LOVRIHE mu voščijo vsi družinski člani.
28. januarja je praznovala 18. rojstni dan
SUZANA ŠKABAR iz Repna št. 23. '
8. t.m. pa praznuje njen bratec ELVIN
8. rojstni dan.
Obema čestitamo vse najboljše in da bi bila še naprej tako pridna mama Nevenka, oče Karlo, nona Valerija, nona Marija in Josip iz Trsta ter teta Nadja z družino.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 2. februarja
SVEČNICA
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.12 — Dolžina dneva 9.46 — Luna vzide ob 0.54 in zatone ob 10.52.
Jutri, PONEDELJEK, 3. februarja
BLAŽ
Vreme včeraj: temperatura zraka 8,8 stopinje, zračni tlak 1000 mb ustaljen, veter 10 km na uro vzhodnik, vlaga 75-odstotna, dežja je padlo 2,2 cm, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje.
Plimovanje danes: ob 2.26 navišja 36 cm, ob 10.10 najnižja —23 cm, ob
16.06	najvišja 4 cm, ob 19.59 najnižja —9 cm.
Napovedi za jutri: ob 3.40 najvišja 33 cm, ob 11.52 najnižja —32 cm, ob
19.07	najvišja 4 cm, ob 22.20 najnižja 0 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE; Marco Rupel. Elisa Lisjak, Alex Jakomin, Sara Civie-ro, Linda Crevatin.
UMRLI SO: 74-letna Norma Giac-chini, 84-ktni Paolo Latilla, 81-letna Maria Delise, 80-letna Giorgina Merlo, 78-letni Luigi Ambrosi, 75-letni Antonio Novel, 55-letna Eleonora Corda, 85-letna Gemma Viđali, 55-letna Luigia Urban, 80-letni Giuseppe Vecchiet.
DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 2. februarja 1986 (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), U-
lica Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12.
(od 13.00 do 16.00)
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi.
(od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
Sesljan (tel. 299751), Bazovica (tel. 226210) in žavlje (tel. 274630), od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 3. febraurja, do sobote, 8. februarja 1986.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30)

TRST Ul Mo. um 5/ A ^	£>?
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Borgo S. Sergio), Lungomare Venezia 3 - Milje.
Nabrežina (tel. 200466) in Boljunec (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Borgo S. Sergio), Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4.
Nabrežina (tel. 200466) in Boljunec (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 — nočna služba) Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 - Milje.
Nabrežina (tel. 200466) in Boljunec (tel. 228124) — samo po telefonu- za najnujnejše primere.
LOTERIJA
BARI	82	14	23	71	72
CAGLIARI	89	71	80	43	56
FIRENCE	2	41	21	56	32
GENOVA	56	41	85	63	17
MILAN	15	53	50	23	21
NEAPELJ	63	12	74	2	26
PALERMO	77	33	27	79	61
RIM	77	52	49	81	67
TURIN	58	13	24	1	51
BENETKE	19	22	77	68	63
ENALOTTO
221 X 1 2	2 2 X 11X
KVOTE: 12 — 23.033.000 lir
11 —	987.000 lir
10 —	98.000 lir
/~CyREČANJE 3* <^&^1 §	SKD SLAVEC Ricmanje
z\\ š	
	12 oktetov
	2. februar 198B
/ .ricmanje	ob 18. uri
	
KRIŠKI MLADINSKI KROŽEK
priredi
Danes, 2. februarja, v dvorani Ljudskega doma v Križu predpustno zabavo z dvema plesoma:
1.	PLES od 15.30 do 19. ure
2.	PLES od 20.30 do 24. ure
Vabljeni vsi, ki si želijo dobro disko glasbo.
KD F. PREŠEREN IN PUSTNI ODBOR
PRIREDITA V GLEDALIŠČU F. PREŠEREN V BOLJUNCU
PUSTOVANJE
SPORED :
ČETRTEK, 6. t.m., od 20. do 1.30 SOBOTA, 8. t.m., od 21. do 4. ure NEDELJA, 9. t.m., od 20.30 do 1.30 PONEDELJEK, 10. t.m., od 20.30 do 1.30 TOREK, 11. t.m., od 21. do 4. ure.
V	PETEK, 7. t.m., od 20.30 do 2. ure
MLADINSKI PLES
z ansamblom NOČNI SKOKI
V	NEDELJO, 9. t.m., od 14.30 do 18. ure
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Z ZABAVNIM PROGRAMOM
Vsak večer vas bo zabaval ansambel POMLAD razen ponedeljka, ko bodo igrali VESELI GODCI — Za jedačo in pijačo poskrbljeno.
Z veseljem naznanjamo, da nas je razveselilo rojstvo čvrstega
GABRIJELA ČERNIGOJA
Mami Mariji in očetu Ediju čestitajo ob veselem dogodku vsi prijatelji iz rajona Podlonjer -Sv. Ivan, ki se pri Združenju Union skupaj z njima že več let uveljavljajo v vrtnarstvu in vinogradništvu ter obenem na rekreacijsko - kulturnem področju.
Rodil se je
GABRIJEL ČERNIGOJ Lepega dogodka se z mamo Marijo in očkom Edijem veselijo vsi prijatelji in člani skupnosti vinogradnikov iz Podlonjer ja, od Sv. Ivana in z Vrdele.
Dne 28. januarja sta praznovala 50-letnico poroke naša draga starša
VIKTOR TERČON in PJERINA TAUČER Danes pa bo ob 11. uri zlata maša na Opčinah.
Še na mnoga skupna vesela in zdrava leta jima želijo hčeri Lučka in Sonja, zet Gino, vnuki Rossana in Gianfranco ter drugo sorodstvo.
ŠD VESNA se zahvaljuje vsem vaščanom za prispevke ob priliki božičnih in novoletnih voščil.
POTOVALNI URAD
»Aurora«
vabi na naslednja potovanja in izlete: od 2. do 13. marca v MALEZIJO in SINGAPUR. Cena 2.240.000 lir; od 16. do 24. marca v KAIRO - LUXOR - ASSUAN - ABU SIMBEL. Cena 1.280.000 lir;
od 24. do 31. marca v PALMO DI MALLORCA. Cena od 390.000 lir dalje;
od .24. do 31. marca na RODOS.
Cena od 550.000 lir dalje, od 27. do 31. marca na BLED. Cena
206.000	lir;
od 29. do 31. marca v ZAG'REB in na PLITVIČKA JEZERA. Cena 159.000 lir;
30. in 31. marca na otok RAB. Cena
73.000	lir;
od 3. do 9. maja križarjenje z m/l »Dalmacija« vzdolž DALMATINSKE OBALE, na KRF, KORINT (ATENE) in KATAKOLON. Odhod iz Trsta s povratkom v Trst. Cene cd
420.000	lir dalje.
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu AURORA v'Ul. Milano 20, telefon: 60261.
mali oglasi
PRODAM moto guzzi 350. Telefon 040/ 224407.
LEKCIJE iz matematike nudim za vse stopnje. Tel. 003865/21972.
OSMICO je odprla Marija Gombač v Lonjerju št. 291/1. Toči belo in črno vino.
KROJAČNICA KOŠUTA razprodaja moške in ženske plašče, lodne, obleke in kostime. Drevored d’Annunzio 11.
IŠČEM hišo na Krasu, tudi staro, potrebno popravil. Tel. 040/55077 v popoldanskih urah.
PRODAM akacijeve kole. Tel. 040/ 226322 ob uri kosila.
NUJNO KUPIM bobre stare 4 - 5 mesecev. Tel. ob večernih urah na št. 011/794411 ali pa pisati; Ortolani, Ul. Calatafimi 17, Nichehno — TO.
ZARADI POTOVANJA prodam pando super 45, rabljeno malo časa. Telefonirati v večernih urah na št. 040/229422.
OSEBI, ki ima smisel in veselje za delo v vinogradu, dajem v najem delno obdelano površino približno 1.200 kv. m. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Grijan«.
OSMICO odpre danes Ignac štrajn -Mačkolje Križpot. Toči belo in črno vino.
PRODAM alletto 2000, rjave barve, ko-manj prebarvano, letnik ’77; motor ja-wa 350, letnik 1979 v dobrem stanju za 550.000 lir; avto daf 33 variomatic, obnovljen motor, 4.500 km, prodam cel avto ali samo motor za 550.000 lir. Telefon 040/228932.
PRODAM fiat 126 edina lastnica, 55.000 km z avtoradiom. Telefon 040/228409.
OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku štev. 58. Toči pristno kraško belo vino in teran.
PRODAM vinograd, 2.000 kv. m. Telefon 040/228373.
IZKUŠENA otroška negovalka nudi u-sluge, po možnosti v jutranjih urah. Telefon 040/947950.
PRODAM gorilnik na plin. Telefon 040/422128.
NUJNO iščem v najem 1 sobo za zdravniško ambulanto na področju Nabrežine - Sesljana - Proseka. Tel. po 20. uri na št. 229450.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
V	OSMICO vabi še do 7. februarja Robert Pipan iz Mavhinj.
V	RONKAH je odprl osmico Karlo Vižintin.
PRODAM pando 30. Telefon: 229250.
IMAŠ narodno nošo in bi se rad nam pridruži tudi za pust? če te to zanima tel. na štev. 200-150 od 16. do 20. ure.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio
tv - radio - tv - radio - tv
Nedelja, 2. januarja
italijanska televizija
Ponedeljek, 3. januarja
italijanska televizija
radio
Nedelja, 2. januarja
Prvi kanal
10.00	Pronto emergenza:
La vela abbattuta — 2. nadalj.
10.30	H meraviglioso circo del mare: Scrigni di porcellana
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena črta
13.00	Dnevnik ob 13. uri
13.30	Dnevnik 1 — Vesti
13.55	Toto TV Radiocorriere — tekmovanja
14.00	Domenica	in...
14.20	Domenica	in...	športne	vesti
15.15	Domenica	in...	Discoring
15.50	Domenica	in...	športne	vesti
V studiu
19.55	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik 1 — Vesti
20.30	Lulù — 1. nadalj.
21.40	Športna nedelja Kronike in posnetki
22.45	Dnevnik 1 —■ Zadnje vesti
23.00	Koncert za praznični dan:
Na sporedu so skladbe Bellinija, Rossinija in Verdija
23.45	Dnevnik 1 — Zadnje vesti
Drugi kanal
9.55 Smučanje
11.15	Solist in orkester:
Igor Stravinski
11.40	Non siamo più bambini — film Igra Shirley Tempie
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.25 Dnevnik 2 — Zdravniški nasveti
13.30	Piccoli fans
15.00	Bette Davis:
Miss prima pagina — film 16.25 Dnevnik 2 — Studio — Stadion
17.50	Le strade di San Francisco — TV film
18.40	Dnevnik 2 — Gol flash
18.50	Ital. nogometno prvenstvo 19.45 Meteo 2
19.50	Dnevnik 2 — Vesti
20.00	Dnevnik 2 — Nedelja sprint
20.30	Alberto Sordi v:
Storia di un italiano — 2. epizoda
21.40	Mixer:
Il piacere di saperne di più
22.40	Dnevnik 2 — Vesti
22.50	Dnevnik 2 — Trentratrè — od-oddaja o medicini
23.20	Šola in vzgoja:
Immagini per la scuola
23.55 Dnevnik 2 — Zadnje vesti
. Tretji kanal
11.10	Girofestival ’85
11.40	Dancemania — 7. oddaja
12.40	Dnevnik 3 — Neposredni šport
17.30	Yankee Pascià — film Igrajo: Jeff Chandler, Rhon-da Fleming, Mamie Van Doren
19.00	Dnevnik 3
19.10	Dnevnik 3 — Deželne vesti
19.20	Deželni šport
19.40	Duran Duran — 2. del
20.30	Domenica gol
21.30	Šola in vzgoja:
Otrok leta 90 — 1. del 22.05 Dnevnik 3
22.30	Nogomet B lige
23.15 Rockline — glasbeni program
jugoslovanska televizija
Koper
12.15	Primomercato — predstavitev in prodaja
14.15	Smučanje 15.00'Film
16.30	Veliki Greben — TV film
18.00	Pozor, otroci — TV film
18.30	Zgodbe iz življenja rastlin — dokumentarec
19.00	Kinoteka
19.30	Kugy — TV nadalj.
20.30	Prevara v San Franciscu — TV film
21.30	Tatort — TV film
23.00	Umetnostno drsanje
Ljubljana
8.20	Poročila
8.25 Otroška matineja:
Živ Žav: Smrkci n — risanke
9.20	Sokoli — 14. in zadnji del 9.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju
11.15	Risanka
11.25 Domači ansambli:
25 let ansambla Mihe Dovžana
12.00	Ljudje in zemlja
12.40 SP v alpskem smučanju
13.30	Ipavci:
Benjamin — TV nadalj.
14.30	Mozaik kratkega filma: Salamou — francoski film
15.15 EP v umetnostnem drsanju 17.05 Pop(ek) moje dežele — glasbena oddaja 17.35 Poročila
17.40 Kapetan Lahkonogi — film 19.10 Risanka 19.24 TV in RA nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 19.50 Vreme
20.00	Sivi dom — 4. nadalj.
21.00	Športni pregled
21.30	Slovenci v zamejstvu
V današnji oddaji »Slovenci v zamejstvu« — ob 21.30 na TV Ljubljana — bo objavljen televizijski portret Maria Magajne. Tržaški dopisnik Igor Gruden je poskušal v desetminutni oddaji predstaviti izjemno osebnost, delavca in človeka, ki že štirideset let lovi in tudi ujame v svoj objektiv vse, kar se na Tržaškem pomembnega dogaja.
zasebne postaje
CANALE 5
8.30	Alice — TV film
9.00	Fio — TV film
9.30	Nabožna oddaja
10.10 Mama Malone — TV film
10.40	Anteprima
11.25 Superclassifica Show
12.20	Punto 7
13.30	Buona domenica — oddajo vodi Maurizio Costanzo
14.30	Orazio — TV film
15.00	In studio
17.00	Forum
17.30	In studio
19.00	Dalle 9 alle 5 — TV film
19.30	In studio
20.30	Rocky — film
22.50	Monitor
23.40	Punto 7
00.50 Sceriffo a New York — TV film
RETEQUATTRO
8.30 II pescatore della Louisiana film
10.20	Maciste nella valle dell’eco tonante — film
12.00	Detective per amore
13.00	Muppet Show
13.30	II mondo intorno a noi
14.00	Amici per la pelle
15.00	Tre americani a Parigi — film
16.40	Lucy Show — TV film
17.00	Rocambole — film
18.50	Mary Tyler Moore 19.15 Retequattro per voi
19.30	New York New York — TV film
20.30	W le donne
23.00	Le signore — film
1.00	Agenzia UNCLE — TV film
ITALIA 1
8.30 Bim Bum Barn — program za otroke
L’uccellino azzurro, Bun Bun, I fantastici viaggi di Fiorellino risanke
13.00	Grand Prix
14.00	Deejay television
16.00	Riptide — TV film
11.00	La banda dei sette — TV film
18.00	I ragazzi del computer —
TV film
19.00	Lucky Luke in Occhi di gatto risanki
20.30	Audace colpo dei soliti ignoti film
22.30	II Federale — film 00.30 Camion — TV film
1.30	Strike Force — TV film
TELEPADOVA
8.30	Gran Bazzar
12.30	Commercio e turismo
13.00	Rubrika
14.00	I boss del dollaro — nadalj.
16.00	Dottor John — TV film
17.00	Oddaja o medicini
17.30	Operazione Tortugas — TV film
18.30	Doppio gioco a San Francisco TV film
19.30	Risanke
20.30	Mia moglie preferisce suo marito — film
22.30	Fuori gioco
23.30	Missione impossibile — TV film 00.30 Ellery Queen — TV film
1.00 Chips — TV film
TRIVENETA
12.00	TV film
13.00	Buck Rogers — TV film
15.00	Con affetto tuo Sidney —
TV film
16.45	Brigher — risanke
17.15	Vultus 5 — risanka
17.45	II magico mondo di Gigi — risanka
18.15	I Monroes — TV film
20.25	Cyborg 2087 metà uomo, metà macchina — film
22.25	I pionieri del West -- film
TELEFRIULI
10.00	Oddaja za kmetivalce
13.30	Lamù — risanka
14.00	Nagradno tekmovanje
15.30	Classe mista — variete
17.00	Glasbeni program
19.30	Telefriuli Sport
20.30	Le sette città di Atlantide — film
22.30	Quelli dell’antirapina (4 minuti per 4 miliardi) — film
01.00	Buonanotte Friuli
Prvi kanal
9.30 Televideo
10 30 Due prigionieri - 6. nadalj.
11.30	Taxi:
Un gran telefono - TV film
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto. . . chi gioca? - oddajo vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13 55 Dnevnik 1 - Tri minute
14.00	Pronto. . . chi gioca?
14.15 Quark - poljudnoznanstvena oddaja
15.00	Posebnosti iz parlamenta
15.30	šola in vzgoja:
Poznaš les?
16 30 Športni ponedeljek
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Magic!
L’ispettore Gadget
18.00	Osmi dan
18.30	Italia sera - dogodki in osebnosti
19.50 Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Buonasera Raffaella:
22 30 Mille e una star - oddajo vodi Gigi Proietti 22.45 Dnevnik
22.55	Dnevnik 1 - Posebnosti
23.55	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
9.30 Televideo
1,1.56 Cordialmente - oddajo vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25 Dnevnik 2 - Che c’è da vedere
13.30	Capital - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem - popoldanski program
za otroke
16.00	šola in vzgoja:
Otroštvo in razvoj govora
16.30	Pane e marmellata - program za otroke
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Oggi e domani
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.20 Dnevnik 2 - Šport
20.30	D tasca nostra -
21.25	Hill Street giorno e notte - TV film
22.15	Dnevnik 2 -	Vesti
22.25	Sorgente di	vita
22.50	Un ragazzo	come	noi:
Troppo da perdere	-	TV film
23.15	Šola in vzgoja:
L’ABC dell’infanzia:	Pratiche
immunitarie
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
24.00	Una storia del West - film
Tretji kanal
11.55	Smučanje
13.15	Kolesarstvo
15.55	šola in vzgoja Tečaj ruskega jezika
14.25	šola in vzgoja:.
Tečaj francoskega jezika
14.55	Orkester iz Bratislave - 1. del
15.45	Nogomet B lige
18.10	L’Orecchiocchio - glasbeni pro gram
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni šport
20.30	H Quartetto Cetra in:
Era bello sognare - 4. oddaja
21.30	Dnevnik 3
21.40	Rifarsi una vita - 5. oddaja
22.10	Ponedeljkov proces
23.15	Dnevnik 3 - Zadnje vesti
jugoslovanska televizija
Ljubljana
8.40	Zimski počitniški spored: Periskop: Ekologija
9.10 Športnik Bili - 6. del 9.35 Kje, kam, kako med počitnicami
9.40	Pusti me na miru - 6. del
10.40	Kaljenje Pavla Pletikosa drama
11.55	SP v alpskem smučanju
13.00	Pikica in zajček - risani film
16.10	Teletekst RTV Ljubljana
16.25	Poročila
16.40	SP v alpskem smučanju
17.40	Spored za otroke
17.55	Lutkomedija - 1. del
18.25	Podravski obzornik
18.45	Spored za mlade:
Videogodba - ponovitev
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV Dnevnik I
20.05 Vihre vojne - 3. del
21.00	Omizje
23.00	Poročila
Koper
14.15 TV novice
14.25 Uboga Klara - TV film
15.10	Zdravnik in pacient
15.45	Glasbena odaja
16.30	Otroški program.
18.00	Zdravnik in otrok - nasveti pediatrov
18.55 TV novice
19.00	Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
PARIZ — Slovenska kultura na »Trou-ver Trieste«
RIM — Teden jugoslovanskega filma
TRST — Dražje vozovnice in pijače
TRST — Dve razstavi Ciuhe
TRST — Razgovor z režiserjem Jožetom B'bičem o Cankarjevem »Pohujšanju«
ŠPORT
ZGONIK — Namizni tenis Kras Glob-trade - Coccaglio
NABREŽINA — Odbojka Meblo - Co-negliano
PADRIČE — Nogomet Gaja - Primorec
VARESE — Košarka Jadran - Cagiva
19.30	TVD stičišče 19.50 Vse knjige
20.30	Namizni tenis
21.00	Postelja - 1. del filma
22.00	TVD - Vse danes 22.10 Postelja - 2. del filma 22.40 Delta - dokumentarec
zasebne
CANALE 5
9.50	General Hospital - TV film
10.45	Facciamo un affare - kviz
11.15	Tuttinfamjglia - kviz
12.00	Bis - kviz
12.40	R pranzo è servito - kviz
13.30	Sentieri - TV novela
14.30	La valle dei pini - TV novela
15.30	Una vita da vivere - TV novela
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	II mio amico Arnold - TV film
18.30	C’est la vie - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig zag - kviz
20.30	Rocky H - film
22.55	Jonathan dimensione avventura
-	poljudnoznanstvena oddaja
23.55	Premiere
RETEQUATTRO
9.40 Lucy Show - TV film
10.00	Guendalina - film
11.45	Magazine
12.15	Bravo Dick - TV film
12.45	Ciao Ciao - risanke
14.15	Destini - TV novela
16.00	Agua viva - TV novela
15.50	Tramonto - film
17.50	Lucy Show - TV film
18.20 Ai confini della notte TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - nadalj.
20.30	II mio amore con Samantha -film
22.40	Cinema e Company
23.10 Agente speciale - TV film 00.10 Mod Squad, i ragazzi di Greer
-	TV film
1.10 Agenzia UNCLE - TV film
ITALIA 1
8.30 Gli eroi di Hogan - TV film
8.50	La casa nella prateria - TV film
postaje
9.40 Fantasilandia - TV film
10.30	Wonder Woman - TV film
11.30	Quincy - TV film
12.30	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
13.20 Help! - kviz 14.15 Deejay television
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim Bum Barn - program za otroke
Risanke
18.00	La casa nella prateria - TV film
19.00	Gioco delle coppie - kviz
19.30	La famiglia Addams - TV film
20.00	Risanke
20.30	I complessi - film
22.30	Controcorrente
2B.H5 Nosferatu, il principe della notte - film
TELEPADOVA
10.00	Missione impossibile - TV film
11.00	TV film
12.00	Andrea Celeste - TV novela
13.00	Risanka
14.00	Innamorarsi - TV novela
15.00	Andrea Celeste - TV film
16.00	Rubrika o medicini
17.00	Risanke
19.00	Carmin - TV novela
20.00	Risanke
20.30	Ponte di commando - film
22.30	n ritorno del Santo - TV film
23.30	Missione impossibile - TV film
00.30 Spazio 1999 - TV film
TELEFRIULI
13.30	Nogomet
15.30	Musicale
18.30	Sherlock Holmes - TV film
19.00	Telefriuli sera
19.30	Senorita Andrea - TV film
20.30	II mercante della morte - film
22.30	Telefriuli notte 1.00 Buona notte Friuli
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30, Slovenske popevke; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder: »Med vzporedniki in poldnevniki«. Radijska nadaljevanka v štirih delih, ki jo je napisala Zora Tavčar. 1. del; 11.15 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Prva repriza: »Večni sopotniki«. Sklop velikih pesnitev za včerajšnjo in današnjo rabo v izboru in pripovedi Vladimira Jurca ter v režiji Sergeja Verča. Giacomo Leopardi: »O drage zvezde Voza«; 15.25 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; Lahka glasba; 16.00 Športne novice; 18.00 Srečanje oktetov Primorske, neposreden prenos iz Kulturnega doma v Ricma-njih.
RADIO KOPER (Slovenski program)
10.30, 12.35, 14.30 Poročila; 9.00 0-tvoritev: pozdrav, pregled dogodkov, koledar, servis; 9.20 Objave, EP; 9.30 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijski prispevek; 12.00-14.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Radio Koper na objsku; 15.30 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 17.30 Poročila; 10.30, 13.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev programov - glasba; 6.30 Glasba;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Oddaja o športu; 9.30 Dragi Luciano; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Sedem plus sedem; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni program; 14.35 Kaj je novega? ; 15.00 Športno nedeljsko popoldne;
18.00	Lestvica LP; 20.00 Nočni program - zaključek programov.
RADIO 1
8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 II guastafeste - jutranji nedeljski program; 6.57 Zeleni val; 8.30 Mirror; 8.50 Oddaja za kmetovalce; 9.30 Maša; 10.16 Varietà varietà; 11.58 Vam ugaja radio?; 13.56 Zeleni val Evropa; 14.30 Stereo glasba; 15.52 Nogomet od minute do minute; 19.25 Stičišče; 20.00 Glasba v literaturi; 20.30 L’elisir d’amore - radijska priredba; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov - nočni program.
Ponedeljek, 3. januarja
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček;
7.40	Pravljica; Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu (ponovitev);
8.40	Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30-
13.00	Pisani listi: Poljudno čtivo; Sestanek ob 12.00; Lahka glasba; 13.20 Zborovska glasba; Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Iz šolskega sveta; Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: »Ali nas poznaš?« Piše Alenka Čepar; Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva; Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik (ponovitev) ; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, ep; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije, objavé; 7.00 IL Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia Koper; 13.40 Iz dela glasbene mladine:	novosti novogoriške
glasbene mladine; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku -pregled športnih dogodkov; 17.40 Primorski zbori pojo: mešani zbor Obala iz Kopra; 18.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.05 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke skozi čas; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.56 Zeleni val Evropa; 15.03 Ticket; 17.30 Jazz; 18.05 Sodobni poeti; 18.30 Glasba; 19.20 Na naših trgih; 20.00 Izviri gl aste; 21.03 Scala je vedno Scala; 21.38 Zadnji dnevi Giacoma Leopardi ja; 22.00 Drevi tvoj glas; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov - nočni program.
Ob Dnevu slovenske kulture
Osrednja proslava bo v Gorici Vrsta prireditev v drugih krajih
Vaščani hočejo ohraniti domače tradicije in potrebe
640 Podgorcev zahteva od občine da bi razširila vaško pokopališče
Osmi februar - Dan slovenske kulture, praznik, ki ima v našem zamejskem prostoru še poseben pomen, bomo tudi letos primemo obeležili z vrsto različnih prireditev v Gorici, po naših društvih na podeželju, na Laškem, kjer se ponovno krepi narodnostna in kulturna zavest tamkaj živečih rojakov. Prireditve se bodo pričele že v tem tednu, trajale pa bodo tja do konca meseca.
Osrednja Prešernova proslava na Goriškem bo 15. februarja v Kulturnem domu v Gorici z bogatim in razvejanim sporedom. V počastitev nedavno umrlega slikarja in grafika Avgusta Černigoja bo v Kulturnem domu razstava del slovenskih in italijanskih slikarjev iz našej dežele. Kulturni del sporeda bodo oblikovala Sovodenjska dekleta, predvajali bodo video in magnetofonske posnetke, udeleženci pa bodo prisluhnili lahko tudi recitalu »Vrnimo se k Prešernu«. Sicer bomo o osrednji kulturni prireditvi na Goriškem, ki jo pripravlja Zveza slovenskih kulturnih društev, še podrobno poročali.
V Štandrežu bodo praznik slovenske kulture počastili s pevskim in glasbenim večerom, ki bo v domu Andreja Budala, v priredbi KD Oton Župančič. V petek, 14. februarja bosta v domu gostovala sopranistka Ileana Bratuž in basist Jože Stabej ob klavirski spremljavi Tatjane Bra-
tuž. Izvajala bosta narodne pesmi in-, uglasbene Prešernove pesmi.
V	Sovodnjah bodo tudi letos pripravili pevsko prireditev »Sovodenj ska poje«. Zbori, ki delujejo na območju sovodenjske občine bodo nastopili v Kulturnem domu v Sovodnjah 22. februarja zvečer.
Na Laškem bosta ob Dnevu slovenske kulture predvidoma dve prireditvi: prva v osnovni šoli v Romja-nu, namenjena predvsem učencem, druga pa v Tržiču, v dvorani Pala-vento, kjer bo nastopil Tržaški oktet. Datuma prireditev še nista znana. V Doberdobu pripravljajo, ob koncu meseca več različnih prireditev, ki se bodo sklenile 1. marca z nastopom zbora KD Jezero. V Šte-verjanu nameravajo Prešernovo proslavo prirediti sočasno z odprtjem prostorov KD Briški grič.
V	koledar prireditev velja vsekakor zabeležiti tudi pobudo KD Kras Dol - Poljane, ki pravzaprav predstavlja uvod v prireditve, ki se bodo zvrstile v prihodnjih tednih. Proslavo ob Dnevu slovenske kulture bodo imeli že v sredo, 5. februarja, v osnovni šoli na Palkišču, s pričetkom ob 20. uri. Nastopili bodo gojenci dijaškega doma iz Gorice z recitalom o Cankarju, mladinski pevski zbor iz Štandreža, napovedujejo pa tudi priložnostno razstavo del Lojzeta Spacala.
640 Podgorcev in Podgork je podpisalo vlogo naslovljeno goriškemu županu, s katero se zavzema za ohranitev in razširitev vaškega pokopališča v Podgori. Kot je znano imamo v vseh vaseh, ki so danes na območju goriške občine, vaška pokopališča. Mišljeni so tu Štandrež, Ločnik, Pod-gora, Pevma in Štmaver. Pokopališče v Pevmi so razširili že pred veliko leti. Ne zadošča potrebam, zaradi tega tamkajšnji rajonski svet zahteva, da bi ga razširili. So nekatere težave z odpadnimi vodami, zaradi tega tehniki na goriški občini imajo dvom, kaj napraviti. Pokopališče v Štmavru so preuredili pred nekaj leti. Prav tako so povečali pokopališče v Ločniku. Kar se tiče vaškega pokopališča v Štandrežu je goriški občinski svet šele pred kratkim sprejel sklep, da se razširi. Nekateri so sicer na županstvu imeli pomisleke zaradi razširitve vaških pokopališč in menili, da bi bilo treba vse posmrtne ostanke vnaprej pokopati na glavnem goriškem pokopališču na Tržaški cesti, ki ga bodo kmalu pričeli širiti. Pa so trčili na upravičen protest vaščanov, ki želijo imeti doma na vaških pokopališčih, posmrtne ostanke svojih dragih in ne pretrgati s tradicijo.
Tako je tudi v Podgori, kjer že sedaj ni prostora, da bi pokopavali mrtve. Prav tako imajo tu probleme z odvajanjem vode. Iz čisto tehničnih razlogov so tu nastali problemi. Skupina vaščanov je zaradi tega začela akcijo, ki jo je podprla vsa vaška skupnost. Podprli so jo rajonski svet, domača župnija, ter 640 podpisov. želijo ureditev vaškega pokopališča in razširitev.
O tem je bil govor tudi na zadnji seji občinskega sveta, kjer je vprašanje sprožil svetovalec Damijan Paulin. O tem je bil govor tudi na seji ožjega občinskega odbora, ki se je sestal v sredo. Občinski tehniki preučujejo stvar. Največ težav imajo, tako pravijo na občini, prav z odvajanjem deževnih voda z zemljišča na katerem naj bi razširili pokopališki prostor. Stvar pa bo treba urediti in to v najkrajšem času.
Zdravniki so se seznanili z informatiko v medicini
V konferenčni dvorani bolnišnice Janeza od Boga je bilo v petek zvečer zaključno srečanje v okviru tečaja informatike za zdravnike, ki ga je organiziral videmski univerzitetni konzorcij v sodelovanju s {»krajinsko u-pravo, zdravniško zbornico in inštitutom Fatebenefratelli.
Koordinator tečaja prof. Livio Piccinini je ugotovil, da je to prvi tovrstni tečaj, ki ga nameravajo organizatorji, obogateni z goriškimi izkušnjami,
ponoviti v Pordenonu in drugih središčih naše dežele. Namen tečaja je bil seznaniti zdravnike z osnovnimi elementi informatike: od jezika basic do upravljanja podatkov na računalniku, od prakse pri terminalu do osnovnih zametkov računalniškega programiranja. Istočasno so se zdravniki lahko seznanili z najbolj sodobnimi tehnikami, ki jih uporablja medicina. Program je bil obsežen, morda celo preveč, je ugotovil prof. Piccinini. Mno-
gi ob poklicnih dolžnostih niso zdržali pri natrpanem programu tečaja, tako da je od začetnih 40 prijavljenih zdravnikov le dobra polovica redno obiskovala tečaj.
Sledila je zanimiva diskusija, med katero so skoraj vsi udeleženci podali lastno oceno tečaja. Pobuda je bila v vsakem pogledu koristna, so povedali, morda je bilo preveč poudarka na teoretskem in premalo na praktičnem delu, šlo je za prvi stik zdravnikov z informatiko, obstaja nevarnost da padejo sadovi tečaja v prazno, saj ni primernih struktur ne pobud za dodatno izpopolnjevanje.
prireditve
Mladinski odsek KD Sovodnje priredi v nedeljo, 9. februarja v Kulturnem domu v Sovodnjah pustni ples. Pričetek ob 20.30. Vabljeni!
SSk za tristrankarsko koalicijo
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je na petkovi seji razpravljalo o novem političnem položaju vsled dogodkov v Gradežu in po od stopu pokrajinskega odbora. Tajni štvo SSk se sklicuje na sporazume med strankami koalicije na deželni in pokrajinski ravni ter kritizira ravnanje predstavnikov nekaterih strank v Gradežu. Krizo na pokrajini je tre-
ba rešiti čimprej, zaradi vrste pomembnih vprašanj, ki so na dnevnem redu, ugotavljajo pri SSk. če ne bo prišlo do sestave drugačne občinske uprave v Gradežu, so pri SSk pripravljeni podpreti na pokrajini tri-strankarski odbor KD, PSI in SSk. Tako je stališče, ki nam ga je včeraj posredoval pokrajinski tajnik SSk Marjan Terpin.
Agromarket
GORICA
Ul. Favattl S - Telefon: (0481) 84741
mm TRAKTORJI mm m
Launuum
VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — 2AGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — RAZPOLAGAMO Z RABLJENIMI TRAKTORJI IN DRUGIMI KMETIJSKIMI STROJI.
POSEBNI ZIMSKI POPUSTI
Naši kmetijski stroji so posebej primerni za dela na kraških poljih.
TVRDKA
^1. Karen nasL
Ul. Carducci 6 - GORICA
obvešča, da od torka, 28. januarja, dalje
ZAČNE Z LIKVIDACIJO VSEH ARTIKLOV ZARADI UKINITVE PODJETJA
Porcelan, keramika, kristal, jedilni pribor, kuhinjski predmeti in posoda, vsakovrstna darila.
POPUSTI od 30% do 80%
V Gradežu je morje v petek preplavilo stari del mesta
Val slabega vremena, ki je povzročil ogromno škodo v drugih, zlasti zahodnih predelih države, je naše kraje prizadel v milejši obliki. V hribih je v zadnjih dveh dneh sicčr zapadlo obilo južnega snega, ponekod so ceste neprevozne, poročajo tudi o gmotni škodi, ker so ponekod pod težo snega popustile strehe na hišah in drugih stavbah. Slabo vreme pa se je odrazilo predvsem v krajih ob morju.
Medtem ko je na Goriškem v petek zvečer in ponoči divjala močna burja, so v Gradežu in številnih drugih krajih ob severnem Jadranu i-meli opravka z izredno visoko plimo. Voda je v Gradežu ponovno zalila stari del mesta. Prebivalci tega predela in zlasti trgovci so se pravočasno zavedeli nevarnosti in poskrbeli za prenos blaga, oziroma pohištva na višje in varnejše mesto. Ponekod so namerili celo okrog 50 cm vode.
Morje je preplavilo tudi cesto med Gradečem in Belvederejem, ki je bila potem še nekaj časa zaprta, saj je visoka voda na cestišča naplavila dva čolna, nekaj škode je izredna plima povzročila na zunanjem valo-branu.
Pojav visoke plime je dosegel višek okrog polnoči, zatem se je začela^ gladina vode nižati in okrog pete ure zjutraj se je stanje povsem normaliziralo.
OBČINSKO GLEDALIŠČE KRMIN
DANES ob 15. in 17. uri JUTRI ob 15., 17. in 19. uri
LA BELLA ADDORMENTATA NEL BOSCO Walt Disney
Umrl je gostilničar Rudi Mrak
V goriški bolnišnici je po daljši bolezni umrl Rudi Mrak, gostilničar na Jazbinah. Pogreb je bil v četrtek, ob množični udeležbi domačinov, prijateljev in znancev. Veliko pogrebcev je bilo tudi z Dolenjega Cerovega in z drugih krajev na drugi strani meje.
Rudi se je rodil pred 62 leti na Jazbinah, ki so tedaj bile zaselek Dolnjega Cerovega. Tako kot veliko drugih primorskih fantov je bil leta 1942 mobiliziran v posebne delavske bataljone in poslan na Sardinijo. Skoraj tri leta je prebil v rudniku svinca, pri kraju Monte vecchio in se šele oktobra 1945 vrnil domov.
Dohodek na domačem posestvu je bil bolj skromen in tako je Rudi pomislil, da bi se dalo kaj prislužiti tudi z gostinstvom, čeprav takrat, ko se je te dejavnosti lotil, pogoji niso bili najboljši. Z leti pa je gostinstvo postalo poglavitna dejavnost. Prostore so v
zadnjem času zelo prijetno uredili in opremili, glavno skrb pa je nad lokalom prevzela hči Silvana. Rudi se je, dokler mu je zdravje dopuščalo, ukvarjal z urejanjem posestva, bil pa je tudi navdušen lovec, član lovske družine na Jazbinah.
Humoristične
risbe
V dvorani Roma v Tržiču so sinoči odprli razstavo humorističnih risb Pripravil jo je krožek Rinascita, v sodelovanju s humorističnim časopisom Pavliha iz Ljubljane. Razstava bo odprta dva tedna, ob delavnikih je urnik obiska od 18. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
• Goriški gasilci so včeraj v jutranjih urah pogasili ogenj, ki je zajel skladovnico drv pri Maraževih v Ščednem št. 25. Zgorelo je okrog 40 stotov drvi.
izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 9. februarja, avtobusni izlet za smučanje na Dobrač v Avstriji. Prijave in pojasnila v tr-vini Bavcon, v Ul. Carducci, do 6. februarja. Udeleženci morajo imeti veljaven potni list, oziroma osebno izkaznico.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
priredi v soboto, 15. februarja, v goriškem Kulturnem domu osrednjo proslavo
OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE
razna obvestila
Slovenske sekcije VZPI - ANPI In bivši aktivisti OF prirejajo 1. marca ob 20. uri v Park hotelu v Novi Gorici tradicionalno vsakoletno srečanje z večerjo in prosto zabavo. Nanjo vabijo člane, simpatizerje, svojce. Vpisujejo predsedniki in tajniki sekcij ter poverjeniki aktivistov OF ter še Janko Cotič v Sovodnjah, Danilo Marušič v štandrežu in v gostilni Pri Mili v Doberdobu. Pohitite z vpisi.
Na pustovanje društva upokojencev v nedeljo, 9. februarja 1986, v Ajdovščini bodo avtobusi odpeljali po sledečem voznem redu: 1. avtobus ob 14.30 iz Štandreža; 2. avtobus ob 14.30 izpred gostilne Paulin v Gorici, nato skozi Pevmo, Oslavje, Števerjan in Podgoro; 3. avtobus ob 14.30 iz Sovodenj, nato ob 15. uri na Travniku. Priporoča se točnost
kino
Gorica
VERDI 15.30—22.00 »Rambo II.«.
CORSO 15.00—22.00 »L’anno del dragone«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 15.15 — 22.00 »Scandalosa Gilda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 »La carica del 101«.
COMUNALE 16.00-22.00 »Fandango«.
Kr min
OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00—17.00 —19.00 »La bella addormentata nel bosco«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni & Bassi, Raštel 52, telefon 83-349.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
Marije Koritnik vd. Pahor
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Svojci
Trst, Gorica, Rim, Sovodnje,
2. februarja 1986
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene in mame
Marije Kovic por. Florenin
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala g. župniku Butkoviču in pevskemu zboru M. Filej.
Mož Jožef, sinovi Srečko Ivo in Albin z družinami
Peč, 2. februarja 1986
Nastop Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana
Večer posvečen sodobni glasbeni ustvarjalnosti
V četrtek zvečer je nastopil v okviru abonmajskih koncertov Glasbene matice v Kulturnem dimu v Trstu pihalni kvintet Radiotelevizije Ljubljana. Sestavljajo ga člani istoimenskega simfoničnega orkestra: Jože Pogačnik — flavta, Božo Rogelja — oboa, Alojz Zupan — klarinet, Jože Falout — rog, Jože Banič — fagot. Kvintet sodi med najboljše slovenske instrumentalne komorne skupine. Leta 1976 je prejel nagrado zlati orfej za najboljšo izvedbo domačega dela in leta 1983 nagrado Prešernovega sklada. S številnimi koncerti doma in na tujem (Danska, Avstrija, ZRN, Italija, Španija, Romunija, ZDA, Indija) dokazujejo svojo visoko glasbeno poustvarjalno raven, na tujem pa predstavljajo občinstvu našo glasbeno ustvarjalnost, saj so jim številni mlajši skladatelji posvetili svoja dela.
Že sama izbira koncertnega programa za četrtkov glasbeni večer je pokazala programsko usmerjenost pihalnega kvinteta. Ne oklepajo se že pred publiko preizkušenih sklad, ki jih večkrat slišimo na koncertnih odrih, ampak vključujejo v svoj koncertni repertoar sodobne glasbene stvaritve. Ves drugi del četrtkovega glasbenega večera je bil posvečen glasbi 20. stoletja. Kvintet Slavka Ostrca je bil povsem enakovreden skladbama Francoza Dariusa Milhauda in Angleža Mal-colma Arnolda. Ostrčevo glasbeno delo je bilo med najbolje izvede-mimi skladbami večera. Pestrost in raznolikost melodij in harmonskih sklopov ter zaporedje vsebinsko in po tempu konstrastnih si stavkov je zahtevalo od izvajalcev veliko tehnične spretnosti in usklajenih interpretacijskih hotenj posameznikov ter enovito poustvarjalno telo. Publiko je najbolj razvedrila sklepna humorističnega glasba Angleža Malcolma Three Shantys, kar bi lahko prosto simbolično prevedli »Tri gostilniške«. Sama skladba je parodija na najbolj znane in priljubljene melodije iz sveta zabavne glasbe. Nekoliko manj izrazno kot drugi del koncerta pa so člani kvinteta izvedli prvi del. Izvedba uvodne skladbe Symphonies et danses baročnega skladatelja Jeana Philippa Rameaua je bila ritmično nekoliko »majava« zaradi neskladja v skupni igri. Bolje je kvintet izvedel skladbo češkoslovaškega skladatelja Antonina Reicha (sodobnik B^eetkovna in učitelj Liszta in Berlioza). Prihodnji abonmajski koncert Glasbene matice bo 20. februarja. Nastopil bo simfonični orkester RTV Ljubljana.
MIRKO SLOSAR
Nadpovprečna lanskoletna bera slovenskega filma in videa
V goriškem Kulturnem domu smo si prejšnji teden lahko v eni sapi o-gledali pet najnovejših slovenskih filmov, ki predstavljajo lansko celoletno produkcijo Vibe film, zraven pa še dva starejša filma, kratke filme dveh mladih slovenskih avtorjev s te strani meje in, kot pomembno novost za goriško kulturno prizorišče, izbor novega slovenskega video u-stvarjanja. Če se omejimo na oceno predstavljenih Vibinih filmov in ne da bi se zaradi omejenosti prostora lahko spuščali v kritični pretres vsakega izmed njih lahko začnemo pri ugotovitvi, da je bilia lanskoletna filmska produkcija na Slovenskem
nadpovprečno dobra, nekaka »srečna letina slovenskega filma«, kot so jo označili nekateri.
Nihče si ne utvarja, da bi nam mladi slovenski režiserji, ki so kljub proračunskim stiskam v zadnjih letih pridobili svoj suveren prostor v slovenskem filmu, posneli same mojstrovine, vendar petim avtorjem, ki so v lanskem letu uresničili svoje u-stvarjalne projekte, lahko priznamo, da so dobro vedeli, kaj hočejo povedati in da jim je to v veliki meri tudi uspelo.
V tem je verjetno največji uspeh sodobnega slovenskega filmskega u-stvarjanja. To ne pomeni, da so bili
Udeleženci na okrogli mizi o poteh slovenskega filma in videa: med drugimi, Darko Bratina, Janez Povše, Andrej Mlakar, Mirko Lipužič, Nuša in Srečo Dragan, Filip Ravbar - Dorin
V Gorici predstavitev dveh domačih avtorjev
Na goriškem »monitorju« sta se predstavila tudi dva domača avtorja, Tržačan Marko Sosič in Goričan Dario Frandolič. Oba sta študirala film v osrednjem jugoslovanskem prostoru in čutiti je, da sta obogatila svojo zamejsko opredelitev s »štimungo« mest, v katerih sta se filmsko izoblikovala.
Sama sicer odklanjata etiketo »zamejskih avtorjev«, češ da je prostor, iz katerega izhajata, le anagrafski in neobvezujoč podatek. V resnici pa je izvor še kako pomemben in poveden za razumevanje njunega filmskega izraza in izziva.
Marko Sosič je študiral na zagrebški AKFITV, med študijem je posnel tri kratkometražce: Hod (1980), Pomladne posmehe (1982), Novo pot (1983). Lani pa je realiziral za Vibo prvi profesionalni film, petnajstminutni Starati se nežno, ki smo ga videli v Gorici, skupaj s Pomladnimi posmehi.
Pomladni posmehi. Kratka, s črnim humorjem in grotesko nabita zgodba z našega Krasa. Trije samci, že v letih, ki jih odigrajo tržaški gledališčniki Kobal, Rustja in Gorup, se odpravijo na
nedeljski izlet. Najstarejši povabi še prijateljico, nežno Ingrid Žerjalovo. Ženska prisotnost razbije konvencionalni moški trikotnik in nanovo opredeli njihov odnos. V skoraj fassbinderskem okolju pride do skrajnih izbruhov potlačenih mor, ob petju škržatov in letenju metuljev se konča (jalovo) tudi ta nedeljski praznik petdesetih let. Preživeli bodo počakali kar v osmici na nov delovni dan.
Sosič ljubi intimistična občutja, zato je slog njegove pripovedi položen in sloni na upočasnjenem ritmu. Omembe vredna jr> učinkovita in ekspresivna fotografija, ki spominja na vizualnost novega ameriškega in nemškega filma.
Dario Frandolič je diplomiral na AGFRT v Ljubljani. Predstavil se je s svojimi študijskimi filmi: s Kmetsko smrtjo in Bliskom v noči iz 1980, Masko iz 1984 leta. Ti naslovi izdajajo nie-govo študijsko poreklo. Vsaj prva dva, kljub dobri in mestoma prefinjeni izdelavi, ostajata na ravni akademskih proizvodov.
Zanimivejši je bil četrti film: Intervju, ki ga
ni režiral Frandolič, je pa v njem odigral vidno vlogo. Tega režiserja namreč zanima pri filmu predvsem igra. Zato deluje aktivno v igralskem kolektivu Studio, ki uveljavlja metodo Stanislavskega tako kot je posreduje Lee Strasberg.
Studio je kolektivni avtor tega TV filma, ki je zaradi svoje šokantne vsebine vzbudil žive reakcije v Sloveniji. Intervju ima ves videz TV reportaže. Televizijski novinar raziskuje vzroke smrti mladega samomorilca in rekonstruira lil", nesrečnika s pomočjo pričevanj — zelo prepričljivih — njegovih znancev: urednika kulturne revije, tete, trenerja, dekleta, ki ga ljubi in dekleta, ki ga odklanja, bivšega profesorja.
Po tem, kar smo videli, si lahko mislimo, da Frandolič ni dobil še svojega režiserskega registra. Po prvi fazi, kjer se čuti vpliv klasičnih avtorjev (Visconti, itd.), ga sedaj zanima čimbolj neposredno in vamo registriranje resničnosti, daleč od vsakega manierizma in ateljejskega umetnega rekonstruiranja le te.
DAVORIN DEVETAK
z umetniško - izrazne plati predstavljeni filmi šibki. Nasprotno. V dobri meri so se mladi avtorji znali otresti, čeprav še ne povsem, nekaterim skoraj pregovornim napakam slovenskega filma: od počasnega ritma, do prevelike teatralnosti v igralskih nastopih, do preveč resnobnega pristopa do obravnavane tematike. V tem pogledu so se po kakovosti o-dlikovali Robarjevi Ovni in mamuti s prepletanjem realistično dokumenta-rističnih in zdaj zabavnih, zdaj prizadetih, zdaj dramatičnih metafomih sekvenc. Ne zaostajata pa niti Mlakarjev Christophoros in Slakov Butn-skala.
Toda ugotovili smo, da so avtorji zadeli v živo predvsem z vsebino, s sporočilom, ki ga vsebujejo filmi. V njih se zrcalijo značilnosti in dileme današnje slovenske družbe: problematičnost nekaterih vidikov samoupravnega sistema predvsem pa medčloveških odnosov v tem sistemu (Naš človek), satira ideologije in o-blasti s konkretnimi namigovanji na jugoslovanski sistem (Butnskala), nacionalno/nacionalistična kriza povprečnega Slovenca v odnosu z »balkanskimi« priseljenci (Ovni in mamuti), demitiziran pogled na leta NOB in problem narodne sprave (Doktor, predvsem pa Christophoros).
Filmi torej, ki so izraz neke duž-be, ki posegajo v kulturno in družbeno razpravo, ki v nekaterih primerih celo anticipirajo dileme kolektivnega razmišljanja. V tem je pomen in zanimivost njihovega predvajanja tudi v zamejstvu. Brez ponavljanja odvečnih ugotovitev o enotnem kulturnem prostoru lahko trdimo, da je bil goriški Film Video Monitor dragocena priložnost za srečanje širše publike s filmom kot celovitim delom kulturnega ustvarjanja v Sloveniji in istočasno za dojemanje tudi manj poznanih aspektov družbene stvarnosti na drugi strani meje.
Pri tem pa ni mogoče mimo ugotovitve, da je bil odziv slovenske go-riške publike, če ga dobrodušno o-značimo, komaj zadosten. Res škoda za mnoge naše bolj ali manj namišljene intelektualce, dijake, šolnike, kulturne delavce, ki so zapravili nevsakdanjo kulturno priložnost. Po drugi strani pa te priložnosti niso zamudila nekatera velika imena italijanskega filmskega sveta in kritike, pa tudi ne navadne italijanska publika, ki je, kljub določenemu ostra-kizmiu krajevnega italijanskega tiska, v sorazmerno velikem številu sprejela vabilo na spoznavanje slovenske kulture in družbe.
MARKO MARINČIČ
Razmišljanje ob Londonskem dnevniku Izidorja Cankarja
Iz pogovorov, ki jih je imel s Titom, Kardeljem in drugimi vodilnimi osebnostmi, izstopata predvsem dve tematiki: problem Trsta (o tem bom spregovoril posebej) in vprašanje bodoče politične in ideološke u-reditve Jugoslavije. Zanimivo je Titovo zatrjevanje, da po vojni v deželi ne bo nikakršnih komunističnih eksperimentov, češ da Rusija tega noče, in da po stopinjah Sovjetov niti ni treba iti, ker so ti že toliko storili, da je v drugih deželah mogoč miren socialističen razvoj. Kdor pozna Titove pogovore s Churchillom, ki jih je pred nekaj leti objavil, dr. Dušan Biber, se bo spom nil, da je na enak način jugoslovanski maršal govoril tudi britanskemu premicru, ko sta se srečala v Caselli. Prepričan sem, da ni šlo samo za spretno potezo v trenutku, ko je bila partizanom britanska in ameriška pomoč potrebna, temveč za Politično odločitev, ki ji je botrovala Rusija. Pri tem se ponuja vprašanje, kaj se je med poletjem 1944 in pomladjo 1945 zgodilo, da so jugoslovanski komunisti zavrgli svoje sklepe in se odločili za hitri m udarni pohod v komunizem. Kolikor vem, jasnega odgovora na to Vprašanje še nimamo. Lahko postavljamo le hipoteze in opozarjamo na spremenjeno mednarodno klimo, na oblikovanje dveh nasprotnih taborov v okviru samega antihitlerjanskega 2avezništva, kar je jugoslovanskim komunistom dovoljevalo, da brez podobnih obzirov do zahodnjakov skušajo uresničiti svojo vizijo družbe. Bolj drzna, pa vendar mogoče ne povsem iz trte zvita je tudi misel, ba je nenadni zagon jugoslovanskih komunistov posledica razočaranja had Rusi.
Naj bo tako ali drugače, iz Cankarjevega dnevnika je dokaj očitno 'la je slovenski politik tudi pod vpli-
vom Titovih in Kardeljevih besed gledal na bodočnost slovenskega naroda z dokajšnjim optimizmom in si ga zamišlja — čeprav ne brez rezerv — kot svobodnega in pluralistično razgibanega v federativni Jugoslaviji: »Ko se slovenska zemlja politično osvobodi in združi«, piše 16. septembra 1944, »ko se tako u-stvarijo fizični pogoji za narodno življenje, naj se ideologije ostrijo, kakor jim je krogotok po zakonih življenja predpisan«. Pozneje je sicer postal bolj kritičen, predvsem zaradi poslovanja nove uprave, zaradi njene nesposobnosti in nerazumnosti, češ da to dejstvo vzbuja največ skrbi za bodočnost. Vendar ni bil nikoli tako nenaklonjen novim razmeram, kakor mnogi v njegovi okolici, ki so trdili, da se v Jugoslaviji uvaja enostranski režim in diktatura. 13. januarja 1945 je na primer ugotavljal: »Prednosti novega režima, ki bi jih nikoh ne bili dosegli po stari poti, so: 1. Decentralizacija, 2. Konec srbsko-hrv. spora in 3. Nacionalno edinstvo. 4. Možnost, da se zatre korupcija. 5. Rešitev makedonskega vprašanja in možnost zveze z Bolgarijo ter nove balk. organizacije. 6. Resničen interes pri drž. vodstvu, da pridobimo izgubljeno nac. ozemlje. 7. Konec gospodarskega izrabljanja nekaterih delov države.« — Cankar pa ne bi bil Cankar, če na koncu tega nekoliko preveč obetavnega spiska, ne bi previdno zapisal: »če so vsa ta upanja prelepa, ni pozabiti, da prej sploh nikakih ni bilo«.
Poglavitna in za nas najbolj zanimiva tema, ki jo je srečati v dnevniku Izidorja Cankarja, je seveda, kot sem povedal, vprašanje Trsta in Primorja. Cankar je prežet z mislijo, da spada jadransko pristanišče k Sloveniji in o tem vprašanju se nikdar ne naveliča razpravljati
s svojimi sobesedniki. Sicer je bolj skeptičen od 'Hta, ki je bil prepričan, da ima Trst že tako rekoč v žepu in da mu je v primorskem vprašanju ruska politična pomoč_ zagotovljena. Tudi sam sicer računa v prvi vrsti nanjo in zaradi tega sprejema misel, da bo po vojni Jugoslavija predvsem povezana s Sovjetsko zvezo, češ, »če dobimo Trst, potrebno ga zavarovati z močnim zavezništvom. Najbližji Rusija«. Z druge strani pa se tudi zaveda velikih zaprek, ki stoje tem upom na poti. Tako na primer v pogovoru s Kardeljem 16. avgusta opozarja na težo italijanskih komunistov v mestu samem, in zabeleži Kardeljev odgovor, da so italijanski komunisti v Trstu zanič in da ne bodo mogli biti ovira, s skeptičnim molkom. 0 Trstu se seveda na široko pogovarja tudi z britanskimi politiki in intelektualci.
Ko se je v oktobru, po srečanju med Stalinom in Churchillom v Moskvi, kjer sta določila razsežnosti interesnih sfer v Evropi, začelo v britanskem časopisju šušljati o dveh nastajajočih blokih, je Izidor Cankar najprej pomislil, kakšne bodo posledice za Trst in pravilno sklepal: »Tu je velika nevarnost za naše Primorje: Anglija bo skušala odrivati vzhodni blok od Sredozemskega morja«. Ko je v naslednjih tednih in mesecih postalo jasno, da zahodni zavezniki iz strahu pred komunizmom igrajo vedno bolj na italijansko karto, so postale Cankarjeve beležke o tržaškem vprašanju kar črnoglede. Že 21. oktobra 1944 ugotavlja na primer, da se Italija vtihotaplja povsod in veže vedno bolj tesne stike z Zahodom.
Ko postane na začetku leta 1945 očitno, da tudi Washington ni naklonjen jugoslovanskim zahtevam, beleži to novico z velikim razburja-
njem in se čuti potrjenega v prepričanju, da je zavezništvo z Rusijo v tem vprašanju bistveno, čeprav so iz domovine prihajali glasovi, da se komunisti brezobzirno polaščajo oblasti, se mu to zdi drugotnega pomena: »Kakšen je režim doma«, piše v tem času, »je za ta trenutek malo važno, če le Jugoslavija ostane mirna in edina in če si zagotovi rusko pomoč glede svojih meja. . . Naj bo ideologija kakršnakoli, moč države je prvo, dokler ni narodno ozemlje zavarovano«.
Cankarjev dnevnik se zaključi 12. februarja 1945, prezgodaj, da bi vedeli, kako je podoživljal majsko tržaško krizo in kako je sprejel. Stalinovo odločitev, da ne podpre Tita v tem dramatičnem in za njegov prestiž tako pomembnem vprašanju. V spremni besedi, ki jo je napisal Lojze Gostiša, je povedano, da je v Cankarjevi zapuščini še nekaj zapisov iz februarja 1946, ko je — kot
ambasador v Atenah — na treh straneh strnjeno podal dogajanje in lastno oceno enoletnega družbenopolitičnega življenja v Jugoslaviji. V bistvu je to epilog, pravi Gostiša, »izgubljenih pričakovanj«, s katerimi je sklenil 29. julija 1944 v, Londonu začeti dnevnik. Škoda, da ni urednik objavil tudi teh zapisov. Glede na njegov pravkar navedeni namig in na Cankarjevo nadarjenost za bistrovidno in rezko politično o-ceno, si je lahko predstavljati, da omenjene strani niso z rožicami nastlane. A mislim, da smo prišli do tiste stopnje zrelosti, ko lahko o svoji zgodovini razpravljamo in pišemo brez posebnih obzirov in opreznosti, da skratka nismo več francoski delfini, katerim je treba pokazati samo to, kar se spodobi in je koristno. Dejstvo, da je pričujoča knjiga izšla — pa čeprav brez bridkega epiloga — kaže, da se v tej smeri nekaj premika.
JOŽE PIRJEVEC
OLINVIC •jrf'
TRST — UL. DEL BOSCO 10/A — TEL. (040)773902
Najboljše smuči po najugodnejših cenah
ROSSIGNOL
ATOM1C
HEAD
ROSSIGNOL
ROSSIGNOL
FISCHER
HEAD
95.000	lir
130.000	lir
250.000	lir
HEAD
ROSSIGNOL
ATOMIC
HEAD
ROSSIGNOL
VOLK
K2
59.000	lir
150.000	lir
300.000	lir
Košarka: 1. jugoslovanska liga
V moški odbojkarski C-2 ligi
Trojno slavje naših ekip
ŽENSKI SMUK ZA SP
Zmaga Grahamov« danes moški slalom
CRANS MONTANA (Švica) — Kanadčanka Laurie Graham je zmagovalka včerajšnjega ženskega smuka za svetovni pokal. To je že druga njena letošnja zmaga ob enem drugem in dveh tretjih mestih. Tokrat je Švicarko Oertli prehitela le za 27 stotink sekunde, z večjo zamudo pa je kot tretja na cilj prispela Avstrijka Gutenshonova. Dobro se je odre-žala tudi Italijanska Delago, ki je bila sedma, Marzolova pa je bila 14.
Vse kaže, da bo prirediteljem svetovnega pokala danes zjutraj vendarle uspelo izpeljati moški slalom v Wengnu, ki nadomešča ukinjena smuka. Vreme se je v tem švicarskem kraju zelo izboljšalo, proga je ledena in odlično pripravljena, na takem terenu pa se laliko izkažejo tako Italijani kot Jugoslovani.
Beli cirkus medtem stresajo polemike v zvezi s prepogostimi zamenjavami sporeda. Čedalje bolj se utrjuje predlog, da bi' tekmovanja omejili na konce tednov.
Slavje Sovjetov
KOPENHAGEN — S tekmovanjem plesnih parov se je praktično končalo evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. Zmagala sta Sovjeta Beste-mjalova- in Bukin (prislužila sta si kar štiri najvišje ocene 6), tudi ostali odličji pa sta šli njunima rojakoma.
Toth novi trener Benettona
Madžar Lajos Toth je novi trener košarkarskega Al Ugaša Benettona iz Trevisa. Toth, ki živi V Italjii od leta 1956, bo že danes sedel na klopi svoje nove ekipe, ki bo igrala v Ca-serti. Zamenjal je Mangana, ki so ga' odslovili zaradi slabih dosežkov ekipe, v katero je društvo letos vložilo ogromno denarja.
Santos - Kontovel Electronic Shop 66:79 (38:41)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Grilanc 17, Ušaj 6, Vremec 30, Štoka 14, Kojanec 4, čuk 2, Starc 4, Sedmak, Gruden 2.
Kontovelci so se Santosu oddolžili za poraz iz prvega dela Uge in os vojiU pomembni točki za končnico prvenstva. Začetek ni obetal nič dobrega, saj so domačini povedU s 14:4, toda naši košarkarji so postopoma znižaU zaostanek in zlasti z dobrimi protinapadi končaU polčas v vodstvu. V nadaljevanju so še povečali prednost, na koncu pa so uspešno premagovali pressing Santosa. Najboljši je bil tokrat Andrej Vremec, res nerešljiva uganka za nasprotnikovo obrambo. (D. Starc)
Bor Radenska - Alabarda 84:94 (45:44, 84:84)
BOR RADENSKA: Korošec 23 (2:3), Volk, Barut 4, Pieri 8, Pregare 17 (1:4), Kneipp 12 (2:4), A. Semen 4
• Kras
tela. Na srečo pa se je Krasova predstavnica zopet zbrala in osvojila predragoceno točko.
Dramatičen pa je bil 3. set tretje tekme med poškodovano Sedmakovo in Corbetto. Ko je pri stanju 17:11 že vse kazalo, da se bo Damjani sreča nasmehnila, jo je nasprotnica dohitela pri 18. točki. Odtlej je bil rezultat stalno izenačen. Sedmakova ni izkoristila dveh match žogic, nasprotnica pa je bila uspešna v četrtem poskusu in je dosegla častno točko za svojo ekipo.
Igra dvojic, v kateri je Miličeva zamenjala Sedmakovo, ki so jo ves teden pestile hude bolečine v hrbtu, je vseskozi potekala enosmerno v korist naših deklet. Zmagovito točko za Kras Globtrade je priborila Zagrebčanka Bemardič. Ko je v prvem setu povedla 6:0, je bilo jasno, da ji tudi Andreonejeva ne bo mogla priti do živega. Premoč krasovke je bila posebno razvidna v drugem setu, ko je nasprotnica osvojila le bore 4 točke. (Z. S.)
Ljubljanski Smelt Olimpiji je sinoči uspel podvig, da je na domačih tleh premagala tretjeuvrščeni beograjski Partizan. Možnosti Ljubljančanov, da se izognejo povratku v nižjo Ugo so se tako znova povečale, čeprav je sinoči Rabotnički premagal Borac.
Tekma s Partizanom je bila nadvse dramatična, v končnici pa so začeli Beograjčani grešiti pri metu na koš, njihovi centri (Savovič in Marič) pa so si nabrali veliko število osebnih napak, zato pa v obrambi niso biU več tako učinkoviti. V ospredje sta pri Ljubljančanih tedaj stopila veterana Subotič in Kovačevič.
OSTALI IZIDI 16. KOLA: Bosna -Zadar 109:106, Crvena zvezda - Ju-goplastika 88:85, Rabotnički - Borac 79:72, Budućnost - šibenka 88:86, danes igrata še Sloga - Gibona.
LESTVICA: Cibona Zagreb 30; Zadar 22; Budućnost Titograd 20; Partizan Beograd 18; Šibenka Šibenik
Latte Carso izgubil
TRST — Tržaške košarkarske prvoligaške Latteja Carso so sinoči v rednem prvenstvenem kolu doma s 85:83 klonile pred močnimi Milan-čankami ekipe Deborah, čeprav so bile v vodstvu ceUh 39 minut in so po prvem delu vodile s 43:37.
Veronac— Steaua
brez zmagovalca
V prijateljski tekmi je Verona igral neodločeno 1:1 s Steauo iz Bukarešte.
Giordano v bolnišnici
Srednji napadalec NapoUja in državne reprezentance (Bearzot pa ga za tekmo proti ZRN, ki bo v sredo, ni pozval) Giordano je bil žrtev prometne nesreče, v kateri si je lažje spahnil ramo.
(0:2), š. Semen 11 (1:3), Vecčhiet in Canciani.
PON: Barut (24), Korošec (38), Pieri (40). Štefan in Aleksander Semen (42), Kneipp (45).	3 TOČKE:
Korošec 4.
Borovi člani so. sinoči odigrali eno svojih najboljših tekem, kljub temu pa jim to za zmago ni zadostovalo. Proti košarkarjem Alabarde so od samega začetka zaigrali zelo motivirano in dopadljivo ter biU vseskozi e-nakovredni bolj renomiranemu nasprotniku. V ključnih minutah d.p., ko bi bilo treba pritisniti na plin, se je na žalost pojavil strah pred zmago, to pa so spretni nasprotniki izkoristiU in izsilili podaljšek, v katerem so dominirah. Sodnika sta tudi tokrat imela preoster kriterij glede Borove obrambne igre. Na to zgovorno kaže podatek, da so borovci srečanje končaU v štirih.
V Borovih vrstah so vsi igrali precej dobro, čeprav je bil odstotek pri metu nižji od običajnega. Zelo dobro je igral Fabrizio Korošec, ki je zelo
Kras Globtrade - Coccaglio Brescia 4:1
Bernardič - Maccalli 2:0 (21:11, 21:9); Milič - Andreone 2:1 (21:15), 16:21, 21:17); Sedmak - Corbetta 1:2 (21:12, 14:21, 24:26); Bernardič in Milič - Andreone in Corbetta 2:0 (21:13, 21:14); Bernardič - Andreone 2:0 (21:9, 21:4).
• Meblo
brale .skoraj vse žoge in se za nameček razigrale še v napadu. Dotlej je igrala standardna postava Mebla in niti zamenjava Klemšetove s Forauso-vo pri stanju 12:5 ni prinesla preobrata. Gostje so stanje v nizih izenačile. V tretjem nizu so domačinke silovito pritisnile in nanizale kar 8 zaporednih točk. Potem pa se je začela zelo zanimiva borba za vsako točko.
Največ preobratov pa je bilo v zadnjem nizu. Gostje so povedle s 4:0, a kmalu potem je bU rezultat 7:4 za Meblo. Preveč napak domačink je v največji meri omogočilo Cone-gUanu, da je imel še poslednje za-
to; Cervena zvezda Beograd in Bosna 14; Jugoplastika SpUt 14; Borac čačak 12; Rabotnički Skopje 10; Smelt Olimpija Ljubljana 9; Sloga Kraljevo 6.
Uspeh Ljubljančank
BEOGRAD — Skorajda nepremagljive prvoligaške košarkarice ljubljanske Ježice so sinoči s 63:83 slavile zmago tudi v Beogradu proti Crveni zvezdi. Domikova je dosegla 27 košev.
Rivera je odstopil
Podpredsednik Milana Gianni Rivera je potrdil svoj odstop. Vest, da bivši zvezdnik milanskega kluba zapušča svoje mesto, je včeraj objavil eden od itaUianskih športnih dnevnikov, popoldne pa jo je potrdil sam Rivera. Baje, da se nekdanji »zlati deček« ne ogreva dovolj za Berlusconija, ki naj bi odkupil klub. zato meni, da je boljše, če se umakne.
Odbojka: v moški A-l Ugi
Brez presenečenj
Izidi 3. povratnega kola v italijanski moški odbojkarski A-l ligi so naslednji: Panini - Cromochin 3:0; U-gento - Belunga 3:1; Santal - Ener-mix 3:1; Bistefani - Petrarca 3:0; Tartarini - Di Po 3:0; Kutiba - Di torio 3:0.
LESTVICA:	Tartarini 26; Panini
24; Kutiba in Santal 22; Enermix 20; Bistefani 14; Ugento 12; Petrarca 10; Cromochin 6; Belunga, Di Po in Di torio 4.
A-2 Uga , moški: VoUey BaU Videm _ Cagiva 3:0; Arrital - Jesi 3:0.
Pričakovan poraz Stavbarja
ZAGREB — VI. jugoslovanski odbojkarski ligi je mariborski Stavbar v Zagrebu po pričakovanjih s 3:0 izgubil srečanje z Mladostjo Monter.
uspešno vodil ekipo, ob tem pa tudi natančno zadeval. (Cancia)
Breg Adriatherm — Scoglietto 71:96 (27:40)
BREG ADRIATHERM:	Kapic 2,
Koren 14 (2:5), R. Žerjal 9 (1:1), Meneghetti, Sosič 8 (2:3), 'B. Žerjal 6 (0:2), Slavec 10, MezzaviUa 22 (0:6).
OSEBNE NAPAKE 27; PON: R. Žerjal (35) in Slavec (39). SODNIKA: VaUe in Vitri.
Že od vsega začetka se je izkazalo, da Brežani ne bodo kos boljšemu nasprotniku. Ob odsotnosti nekaterih standartnih igralcev naše ekipe (Zobec, Race in Čok) je treba zabeležiti tudi izreden odstotek v metih Scogliet-ta. Kar se Brežanov tiče je treba poudariti, da so se boriU požrtvovalno do poslednje minute, čeprav je bilo tekme konec — kar se izida tiče — že po prvih minutah nadaljevanja.
Ponovno se je v napadu izkazal MezzaviUa, v obrambi pa Boris Že rjal, ki igra iz tekme v tekmo boljše.
(L. Koren)
doščenje in je povedel z 11:7. Ob uspešnem bloku, štirih protinapadih in treh napakah, je bila usoda Cone-gliana zapečatena. Trener Coneglia-na Silvano Vazzoler je po tekmi povedal naslednje: »Mislim, da je bila tekma lepa. Obe ekipi sta pokazali zvrhano mero bojevitosti. Na koncu pa je prevladal boljši napad Mebla.«
Meblo - Volley Conegliano 3:1 (15:6, 8:15, 15:9, 15:12)
MEBLO: Markovič, Kralj, Mira in Neva Grgič, Klemše, Maver, Ukmar, Foraus, Garbini, Žerjal, Umek in Vcnier.
TOČKE: Meblo 30:52 (Markovič 9, Maver 6, Kralj in Žerjal 5, M. Grgič 3 in Klemše 2); Conegliano 19:42, ZGREŠENI SERVISI: Meblo 12, Co-negUano 13, SKUPNI SEŠTEVEK TOČK: 53:42, TRAJANJE SETOV: 17’, 18’, 21’ in 19’. SODNIKA: Tume-so iz Roviga in Giotta iz Pordenona. GLEDALCEV: 300.
OSTALI IZIDI: Patinati - OMA Armes 3:1, Vicenza - Pordenone 0:3, Fratte - MogUano Veneto 2:3, Nervosa - Tregarofani 3:1, Volpe Fiesso - Spinea 3:0.
Olympia Terpin —. Rozzo! 3:2 (12:15,15:17,9:15, 13:15, 15:6)
OLYMPIA: M., Š. in I. Cotič, A. in D. Terpin, Dornik, Kosič, Kovic, Spazzapan.
Šele v zadnjem setu je Olympu Terpin uspelo streti odpor trdoživih Tržačanov. Reči moramo, da je v tej tekmi manjkal tolkač Simon Terpin, ki je še kako važen v ekonomiji ekipe, saj igra na mestu centra, ki je zelo odgovorno in važno. Tokrat je bil odsoten zaradi gripe. Olympia je zmagala predvsem zaradi srčnosti, zaradi volje do zmage, ki jo je pokazala predvsem v zadnjih setih, ko je začel delovati odlično tudi blok. Dobro so ŠU tokrat tudi servisi, medtem ko je Rozzol mnogo grešil zlasti v tem elementu. (M. Š.)
Bor JIK banka - Volley Bali 3:0 (15:2, 15:9, 15:11)
BOR JIK BANKA: Grilanc, Stančič, Budin, Batič, Bitežnik, D. in G. Gasparro, Zubin, Škabar, Pernarčič.
Razlika med ekipama je bila preočitna, da bi lahko bda tekma lepa. Gostje so veliko greših, tako da je zmagala ekipa, ki je storila manj napak. Pri borovcih so prav vsi igralci stopiU na igrišče, saj je bila premoč očitna. Dobro je deloval predvsem blok. (A.S.)
Vivil - OK Val	1:3
(6:15, 15:13, 9:15 7:15)
VAL: Petejan, Lavrenčič, Mervič, Faganel, MicheU, AUesch, Černič, Ju-ren, Plesničar.
Kot predvideno je Val pospravil dragoceni točki na gostovanju v Terzi! d’Aquileia. Domačini, ki zasedajo predzadnje mesto na lestvici, niso prišli do živega. razigranim igralcem Vala, ki so odigraU eno najlepših tekem tega prvega dela prvenstva. Prvi set je bil z lahkoto osvojen, tako da so v drugem setu naši fantje zaradi podcenjevanja tesno izgubiU, v nadaljevanju pa si niso več privoščili takih napak in so z lahkoto osvojili preostala dva seta. Trener Markič je na tej tekmi uporabil vse razpoložljive igralce, ki so se dobro izkazali. (Zip)
ŽENSKA C-2 LIGA
Libertas Krmin - Sovodnje Centralsped 3:1 (15:13, 13:15, 15:13, 15:2)
SOVODNJE: Gabrijela in GiuUana Lopresti, Katrin in Barbara Lovisut-ti, Cotič, Černič, Počkar, Vižintin, Černe.
Lara Vižintin ni igrala zaradi poškodbe gležnja
Tokrat so Sovodenjke igrale zelo borbeno, kot priča rezultat prvih treh setov, čeprav so nastopile v okrnjeni postavi in sicer brez Lare Vižintin, ki bo žal dalj časa odsotna zaradi hude poškodbe gležnja. V zadnjem nizu pa so igralke v celoti popustile.
(R. M.)
Bor Friulexport - Gorian Tržič 1:3 (10:15, 13:15, 15:7, 14:16)
BOR FRIULEXPORT: Stopar, Cen-tazzo, čač, Fičur, Godina, Bandi, Kus, Debenjak, Cergol in Mauri.
Odbojkarice Bora Friulexporta so v domačem nastopu prepustile točki Gorianu iz Tržiča, ki jih jo prehitel na lestvici, saj sta imeU pred tem eposrednim obračunom obe šesterki o 14 točk. Domačinke niso igrale slabo in to predvsem v drugem in v zadnjem nizu, ko so vodile 13:11. Ob slabem sprejemu je bil napad neučinkovit in prav napad je najboljše orožje Borovih odbojkaric. V tretjem nizu so domačinke uredile svoje vrste in tako prepričljivo sla-
vile. Dobro so igrale tudi v zadnjem setu, a samo do zadnjih odločilnih točk, ker so bile v končnici gostje veliko bolj prisebne in so tako izbojevale dragoceni točki. (E. F.)
ŽENSKA D LIGA Kontovel Electronic Shop - Le Volpi 3:0 (15:9, 15:13, 15:7)
. TRAJANJE SETOV: 23, 23 in 15 minut.
KONTOVEL: E. in T. Prašelj, M. in S. anieli, Maver, Gruden, Cone-stabo, Purič, Štoka, Ukmar.
Kontovelke so prvi del prvenstva uspešno zaključile. Po izredni igri, ki so jo prikazale v prejšnjem kolu . proti prvouvrščenemu Pierisu, so znova zaigrale v velikem slogu in popolnoma onemogočile nasprotnikovo igro. Kritičen trenutek je nastopil v drugem setu, ko so nasprotnice z izredno ostrimi servisi povedle 0:8, toda Kontovelke niso popustile. Z učinkovitimi protinapadi so znova prevzele vajeti igre v svoje roke, koncentrirano so igrale do konca tekme in povsem zasluženo zmagale. Rezultat je še bolj dobrodošel, ker so nasprotnice zmagale zadnje štiri tekme zaporedoma proti bolj uvrščenim ekipam. kar potrjuje, da je Kontovel končno dosegel formo po daljši vrsti negativnih razpletov. (M. Štoka)
Dom Agorest - Corridoni 0:3 (12:15, 13:15, 8:15)
DOM AGOREST:	Orel, Zavadlal,
Mulič, Kojanec, Kocjančič, Primožič, Plet in Humar.
V	zadnji tekmi prvega dela so si domovke zapravile priložnost, da bi ostale same na 3. mestu lestvice s štirimi točkami prednosti nad četrto-uvrščenim.
Dom Agorest je nastopil z okrnjeno postavo, vendar to ne more biti o-pravičilo za slabo igro, brez zbranosti in shem. Obratno je Corridoni igral dobro in uigrano, posebno pa se je izkazala nasprotnikova poda-jačica. (D.R.)
Sloga - Pieris	0:3
(5:15, 9:15, 7:15)
TRAJANJE SETOV: 15, 22 in 16 minut.
SLOGA: Adam, Dmovšček, Guštin, Kokoravec, Lupine, Milič, Miot. Mor-purgo, Pro.
Po predvidevanjih so mlade sloga-šice na domačih tleh prepustile točki vodečemu Pierisu, ki ne skriva ambicij o prestopu v višjo ligo. Gostujoča ekipa je bila vsekakor boljša od naše, vendar so tokrat odpovedale predvsem slogašice, zlasti zaradi pre-velikega spoštovanja do prvega na lestvici. Zaradi tega tudi niso ponovile dobre igre iz prejšnjih srečanj, da bi lahko nudile gledalcem večji odbojkarski užitek. (Inka)
Breg Agrar - Canon Tržič 2:3 (15:13, 15:8, 7:15, 13:15, 10:15)
BREG: Stepančič, F. in E. Žerjal, K. in V. Kocjančič, Slavec, Maranzi-na, Možina, Maumenval, Tavčar in Komar.
Brežanke so zamudile lepo priložnost, da bi pripravile prvovrstno presenečenje. Po vodstvu z 2:0 pa se jim je zmaga z vodilnim Canonom izmuznila iz rok, predvsem zaradi nezmožnosti premagovanja nasprotnikove obrambe. Vsekakor so Brežanke tudi tokrat dokazale, da so slabi časi mimo.
MLADINSKA ODBOJKA
UNDER 18 - MOŠKI: Volley Club -Bor 0:3 (6:15, 3:15, 1:15). UNDER 16 - MOŠKI: Bor - La Marmotta 2:0 (15:0, 15:1). UNDER 18 - ŽENSKE: Friulexport _ Le Volpi 3:0 (15:1, 15:1, 15:2).
MLADINSKA KOŠARKA
MINIBASKET:	Bor - Don Bosco
23:55.
V OKVIRU MOTOR SHOW
Tudi srečanje FMI - ZSŠDI
V	okviru tržaškega Motor show je bila včeraj v kongresni dvorani velesejma razprava na tematiko motociklizem in ekologija, ki ji je predsedoval predsednik italijanske motociklistične zveze odv. Francesco Zerbi.
Glavna točka na dnevnem redu je bila razprava o možnostih dograditve proge za motokros. Srečanja so se u-deležili poleg deželnih in pokrajinskih delegatov CONI in FMI tudi predstavniki ustanov Italia nostra, WWF, lovske zveze in občine.
Po razpravi se je predsednik Zerbi srečal s predsednikom ZSŠDI Odom Kalanom in predstavnikom AMZS Moto kluba Nova Gorica Mirom Lipiča-rjem.
kratke vesti - kratke vesti
Bor Radenska klonil po podaljških, Breg Adriatherm že prej
Točki le Konto velu Electronic Shop
• nadaljevanje s 1. strani • nadaljevanje s 1. strani
NOGOMET: danes v 2. italijanski ligi
ŠK Kras ob 22. rednem občnem zboru
Tržačani favoriti proti Campobassu
S spominom na tekmo iz prvega dela prvenstva, ko je Triestina na tujem premagala Campobasso in v samem u-vodu opozorila nase, b,odo Tržačani danes gostili isto moštvo in skušali po možnosti popraviti svojo uvrstitev na lestvici B lige.
Enajsterica iz juga sodi v zelo široko sredino lestvice in je v minulem kolu premagala Genoo. Na tujem je Campobasso zelo ranljiv in je v dosedanjih desetih nastopih iztržil samo pet neodločenih izidov. Njegov napad je s 13 zadetki mod najmanj učinkovitimi v turnirju, istočasno p>a je o-bramba dokaj trdno postavljena. Gre za ekipo, ki na tujem skrbi, da o-stane rezultat brez golov. Najboljši strelec pri Campobassu je Russo, ki je v letošnjem prvenstvu dal štiri gole. V enajsterici ja tudi bivši član Udi-neseja Vagheggi.
Triestina bo nastopila brez izključenega Menichinija, položaj na lestvici in objektivna moč nasprotnika pa narekujeta predvidevanja o gladki zmagi. Še največ se razmišlja, če se bo temu ali onemu napadalcu ponovno odprlo.	*
Kolo nudi možnost osvojitve tretjega mesta, ker bo Vicenza gostovala pri Genoi, nevarno pa bo tudi za Brescio v Pescari. Od ekip, ki so na lestvici za Triestino, bo Cesena predvidoma iztržila obe točki proti Catanzaru,-Empoli pa bo znatno več tvegal v Palermu.
DANAŠNJI SPORED (15.00): Cagliari - Ascoli; Catania - Arezzo; Cesena - Catanzaro; Genoa - Vicenza; Lazio - Bologna; Palermo - Empoli; Perugia - Monza; Pescara - Brescia; Sambenedettese - Cremonese; Triestina - Campobasso.
Braghin — danes »libero«
V stvarnem stiku
Prve besede predsednika ŠK Kras Zvonka Simonete so izražale zadoščenje, da se občni zbor lahko odvija v novih prostorih tako zaželenega športno kulturnega centra. Niso pa bile izraz samonamenskega zmagoslavja. Simooeta je namreč takoj dodal, da nalaga novo središče skrb, da se dopolni športno opremo, obenem pa tudi zelo odgovorno nalogo samostojnega upravljanja celotne strukture.
Ob zahvali občinski upravi za napor piri gradnji telovadnice je Si-moneta v svojem poročilu nanizal glavne značilnosti, društva, katerega razvoj je bil prav zaradi nove telovadnice opazen. Vsak teden gre skozi nove prostore 210 članov društva, iz mase pa se istočastno cedi tudi kakovost. Poseben poudarek je bil dan celotni družbeni dejavnosti na območjih zgoniške in repentabrske občine. Telesna kultura je na tem delu Krasa zamišljena kot služba za vse občane in se dopolnjuje z dejavnostjo KD Rdeča zvezda iz zgoniške
Košarka: Stefanel - Riunite
Tržaški Stefanel bo drevi ob 18.00 gostil nevarno ekipo Cantine Riunite iz Reggio Emilie, ki ima na lestvici šest točk več od domačinov. Za ekipo, kot je sedaj Stefand, lahkih tekem ni več in današnji dvoboj bo vsaj iz ago-nističnega vidika gotovo na zanimivi ravni.
Riunite so v preteklem kolu doma odpravile Arexons. Res s samo piko razlike, Arexons pa je vendar drugi na lestvici. Morse (35 točk v zadnji prvenstveni tekmi) je najnevarnejši mož pri »kletarjih«.
Derbi kola bo v Turinu med Berlo-nijem in Simacom.
V A-2 ligi bo goriški Segafredo i-gral v Porto San Giorgiu proti San-giorgeseju, ekipi, ki je približno enakovredna goriški. Segafredo je po izdatni zmagi (111:94) proti sicer šibkemu Misterdayju dobro razpoložen, domačini pa Lodo morali popraviti slab vtis iz tekme proti Annabelli, kjer so poleg poraza prikazali tudi slabo igro.
Videmski Fantom bo doma gostil prvega na lestvici, Cortan iz Livorna.
Sinoči: Fermi - Jolly 92:89
in KD Kraški dom iz repentabrske občine. V ta okvir spadajo še stiki z društvi iz matične domovine, tako iz Primorske, kot iz drugih krajev Slovenije. Zvonko Simoneta je omenil slabe uspehe pri poskusih stvarne povezave med vasmi, ki sicer ne spadajo v zgoniško občino, čeprav se Kras ni lotil dela s kampanilistični-mi težnjami. Posebno je podčrtal nujnost, da si brez konkurenčnosti društva celotnega področja razdelijo dela. V tak srednjeročni načrt spada vzgoja novih odbornilcov s specifičnim znanjem na področjih financ, tajništva in splošne organizacije. Razvojni načrti za razne panoge naj u-poštevajo tudi število otrok, ki predstavljajo potencialno rezervo. Posebno skrb in primerne oblike udejstvovanja je treba najti tudi za mladino, ki dela. Glede posameznih odsekov je Simoneta poudaril ne samo kakovostne uspehe namiznega tenisa, temveč tudi podmladek v tej panogi. S kančkom grenkobe je dodal, da je namizni tenis v javnih občilih nekoliko zapostavljen. Za nogomet veljajo tudi pri Krasu problemi, ki tarejo vsa društva: nedomači igralci in pogovorni jezik. Potrebna bi bila večja angažiranost tam, kjer je nogomet najbolj priljubljen.
Zgoniški župan Miloš Budin je v svojem pozdravu omenil velik doprinos ŠK Kras h kulturni rasti cele občine in potrdil, da se bo občinska uprava odločno zavzemala, da bo najdeno finančno kritje za dokončno opremo športnega centra in njegovo upravljanje
Tajnik Eligij Kante je omenil, da imajo vsi odseki z izjemo namiznega tenisa težave s pridobivanjem novih odbornikov in da bi bilo mučno, da bi se prav v sedanjem ugodnem trenutku dejavnost zaradi tega skrčila.
Odgovorna za otroško telovadbo
z ljudmi
Nevija Kante in za rokomet Ladi Budin sta prav tako omenila težave z organizacijskimi kadri. Budin je predlagal, da se v društvenem biltenu piše tudi o problemih krožka. Nerazumljivo se mu je nato zdelo, da rokometaši iz Slovenije sodelujejo z društvom Cividin, ki je podpisalo zloglasni poziv za italijanstvo Trsta, medtem ko iz tega razloga Kras s tem društvom ni v stiku.
Tamara Blažina je izrazila željo po višji kvalifikaciji odbornikov in dodala, da javna občila posvečajo premalo prostora splošnemu delovanju društva, (na primer otroški telovadbi) in Krasu nasploh.
Občni zbor je izvolil 39 članski odbor, ki bo imel prvo sejo 10. februarja. V imenu izvoljenih je Zvonko Simoneta potrdil željo, da se z amaterskim delom doseže rezultate profesionalcev in da se obdrži stik s finančno močnejšimi športnimi enotami. Iz posameznih vasi so bili izvoljeni naslednji odborniki: za Zgonik; Tamara Blažina. Andrej Budin, Stanko Budin, Igor Milič, Zvonko Simoneta in Anica Žigon; za Salež. Miloš Bresciani, Vladimir Budin, Boris GrOanc, Nevija Kante, Lilijana Kralj, Robert Milič, Bruno Pegan, Darma Purič, Neva Rebula, Nataša Škrk, Silvana Vesnaver; za Repnič: Sonja Blažina, Aleks Milič, Marjo Milič, Boris Zidarič; za Samatorco: Marčelo Doljak, Lucijan Milič, Sonja Milič, Gianni Romagna; za Gabrovec: Igor Furlan, Eligij Kante, Srečko Živec; za Fernetiče: Vinko Gre-goretti; za Col; Bogdan Raubar; za Briščke: Mirko Sardo, Nadja Škabar; za Koludrovico: Zdravko Skupek; za Brišče: Divna Slavec; iz krajev izven občine pa Josip Kocman; Janko Kovačič, Vojko Peric, Andrej Race, Jordan Rebula.
domači šport
Danes
NEDELJA, 2. FEBRUARJA
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
18.00	v Vareseju: Cagiva - Jadran
MLADINCI
10.30 v Trstu, šola Adobbati: Saba -Polet; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Barcolana B
KADETI
8.15 v Trstu, športna palača: Inter 1904 - Polet
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Nabrežini: Sokol . Tecnoluce
1. MOŠKA DIVIZIJA Trstu, šola Adobbati: Pre-
15.00
venire
Sokol
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Križu: Vesna - Begliano; 15.00 v Bazovici: Zarja - Libertas
3.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Trstu, igrišče Campanelle: Campanelle . Kras; 15.00 v Nabrežini:
Aurisina - Breg; Gaja - Primorec ; Ul. Carsia: CUS -
15.00 na Padričah: 15.00 na Opčinah, Primorje; 15.00 v
Zdravščini: Poggio - Sovodnje; 15.00 v Doberdobu:	Mladost . Piedimonte;
15.00 v štandrežu: Juventina - Azzurra
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Trstu, pri Sv. Alojziju: S. Luigi - Kras; 10.00 v Dolini: Breg -Servola
NAJMLAJŠI
8.00	v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia -Breg; 12.30 v Trstu, Ul. Flavia: Gia-rizzole - Primorje
ODBOJKA
MOŠKA D LIGA
11.00	v Trstu, Ul. Zandonai: Kata-lan - Val
UNDER 18 MOŠKI
9.30	v Trstu, šola Morpurgo: NPT -Sloga
UNDER 16 ŽENSKE
11.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - CUS
NAMIZNI TENIS
moška c Liga
10.00	v Zgoniku:	Kras Globtrade -
Duomofolgore Treviso
ROKOMET
mladinci
10.30	v Zgoniku: Kras Trimac - Pordenone
Z občnega zbora Športnega združenja Olympia
Okrepiti organizacijski kader
Skrb za telesno - kulturno dejavnost, ki se kaže predvsem v odbojki in smučanju, kot prispevek k razvoju naše narodnostne skupnosti, mora postati vodilo vedno večjega števila ljudi. Iz tega zornega kota si je treba prizadevati, da bi se v bodočem ojačil organizacijski kader, brez katerega je danes težko uspevati. To pa velja še posebej v tem trenutku, ko je že stekla, druga, sklepna faza v gradnji nove telovadnice.
To so osnovne misli, ki so bile izrečene v petek zvečer v goriškem katoliškem domu na občnem zboru športnega združenja Olimpija. O tem je spregovoril dr. Jože Vrtovec, predsednik osrednjega športnega društva, ki združuje veliko mladine iz mesta in okolice. Trenutno se dejavnost športnega združenja Olimpija istoveti predvsem v moški in ženski odbojki, kjer je bilo goriško društvo deležno precejšnjih uspehov. S tem v zvezi
Goriško smučarsko prvenstvo
RAZPIS
KRAJ IN DATUM. Nedelja, 16. marca 1986, ob 10. uri v Žlebeh (Ne-vejsko sedlo) na Rdeči progi.
PROGE. Veleslalom bo potekal po eni progi, ki bo krajša za prve štiri tekmovalne razrede navedena v naslednji točki. Tekmovanje predvideva samo en spust.
TEKMOVALNI RAZREDI. »Baby sprint« (M-Ž) (1977 in mlajši-e); mi-ški-miške (1975-1976) ; medvedki-me-dvedke (1973-1974) — vsi, ki so prvič to zimo nataknih smučke; cicib^ni-cicibanke (1971-1972) ; mladinci-mla-dinke (1968-1970); članice (1956-1967); dame (1955 in starejše) ; člani (1952-1967) ; amaterji (1951-1945) ; veterani (1944 in starejši).
VPISOVANJE. Vpisovanje bo od 24. februarja do 11. marca na sedežu ZSŠDI v Gorici vsak dan razen sobote, od 16. do 18. ure. Vpisnina znaša 2.000 lir. Smučarji in smučarke s trža-
obvestila
ŠD SOKOL IN SKD I. GRUDEN sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR, ki bo V Petek, 7. februarja, ob 20.00 v dru-Sveniti prostori. Dnevni red: poročila, volitve novih organov, razno.
ŠPORTNA ŠOLA TRST ^Poroča, da se bo plavalni tečaj na Al-tpri začel v sredo, 5. februarja, ob
15.30.
ške in videmske pokrajine lahko tekmujejo izven konkurence.
ŽREBANJE. Žrebanje startnih številk bo 12. marca zvečer na sedežu SPDG, v Ul. Malta 2, v Gorici.
NAGRAJEVANJE. Kolajno dobijo vsi prvouvrščeni-e, drugouvrščeni-e in tretjeuvrščeni-e, tekmovalci-tekmoval-ke v posameznih tekmovalnih razredih. Pokal prejmejo najboljša tekmovalca in najboljši trtkmovalci na dveh progah. Plaketo prejmejo najstarejši in najstarejša ter najmlajši in najmlajša tekmovalec, oziroma tekmovalka. Za člane SPDG velja tekmovanje tudi za društveno prvenstvo in prvi trije uvrščeni-e v posameznih tcikmo-valnih razredih bodo ustrezno nagra-jeni-e. Nagrajevanje bo potekalo pri-bližno ob 15.30 pri sedežu smučarske šole, oziroma na pokritem sprehajališču pred hotelom Kanin v primeru slabšega vremena.
DNEVNE VOZOVNICE. Vsi udele ženci lahko nabavijo vozovnice po znižani ceni pri predstavniku prireditelja, ki bo za to zadolžen.
PRIZIVI. Morebitne prizive bo sprejemala komisija prireditelja do 15 minut po objavi neuradnih rezultatov. Prizivu je treba dodati 10.000 lir, ki bodo vrnjeni, če bo priziv sprejet. Odločitev komisije je nepreklicna.
VARNOST. Za morebitne nezgode in 'poškodbe, ki bi nastale v zvezi s tekmovanjem, si prireditelj ne prevzema odgovornosti, poskrbel pa bo za ustrezno vame pogoje izvedbe.
PRAVILNIK. Pravilnik FISI velja za vse, kar ni predvideno v tem pravilniku, ki ga prireditelj po sili razmer sme tudi sprememti.
Prireditveni odbor SPDG
Predsednik Olympie dr. Vrtovec
pa je predsednik Vrtovec podčrtal težave, ki so nastale v društvu po odločitvi odbojkarske zveze, da se usmeri v omejevanje starostne dob« odbojkarjev v nekaterih kategorijah. V zvezi s to dejavnostjo se je zahvalil prispevku raznih sponzorjev, ki so omogočili društvu, da si je lahko naložilo težko breme take organizacije. Del svojega poročila je predsednik Olimpije namenil vprašanju kadrovske okrepitve in to prav v zvezi z novimi nalogami, ki čakajo goriško društvo ob dograditvi nove telovadnice (o tem je na občnem zboru na kratko poročal Ivan Terpdn).
O odbojkarski dejavnosti so spregovorili še referenti Štefan Cotič, Matjaž Terčič in Tatjana Košič.
Martin Kramer je orisal delovanje smučarskega odseka, ki je bilo tudi v zadnji sezoni zelo bogato in polno dobrih dosežkov, med katerimi velja omeniti dosežek smučarke - tekačice Veronike Tominec, ki je v kategoriji »gran fondo« bila najboljša v Italiji.
V * prvem delu občnega zbora, ki se ga je udeležilo lepo število članov in prijateljev so spregovorili Andrej Bratuž (SSk in goriška občina), Marjan Terpin (SSO), Marjan Tomšič (ŠD Sovodnje) in Ivan Plesničar (OK Val Štandrež). Pismeni pozdrav pa je poslal pokrajinski odbornik za šport dr. Mirko Špacapan.
Po razpravi, ki je zadevala nekatere predloge za okrepitev organizacijskega kadra, in v kateri so bile izrečene pohvalne besede nekaterim odbornikom in članom, ki so s svojim nesebičnim delom veliko prispevali k razvoju goriškega združenja, so sledile volitve novega odbora. V njem so dr. Jože Vrtovec, Ivan Terpin, Darjo Maraž, Igor Černič, Barbara Rustja, Marjan Vižintin, Marjan Markežič, Martin Kramer in Tatjana Košič. V nadzornem odboru so bili imenovani Ciril Terpin, dr. Karel Brešan in Benedikt Košič; razsodišče pa sestavljajo Marjan Černič, Milan Jarc in Klara Bertolini.
RUDI PAVŠIČ
EDI MOBIU
KAKOVOST IN PRESTIŽ
TRST
Ul. Baiamonti 3 Ul. D) Vittorio 12
tel. 820766 tel. 813301
ekskluzivni zastopnik kuhinj

mOfTZllJZZD
Olajšave pri plačilu
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir (prednaročnina do 31.1.1986 je 90.000 lir); v SFRJ številka 40.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poitnf tekoči račun za ltoli|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst '3512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (sir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalnj oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah ^ SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PF 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja m tiska
ZTT
Trst
ClanHgarwka mb« Saaoptonit zaiožnfcov REG
2. februarja 1986
PREDSEDNIŠKE VOLITVE NA FILIPINIH
60 proti 40 za Corazon Aquino
MANILA — Opozicijski predsedniški kandidat Corazon Aquino je prepričana v zmago, medtem ko opazovalci ne izključujejo sleparij, ki bi spodnesle tla nasprotnikom diktatorja Marcosa. »Nihče mi ne more več vzeti zmage; tako bo prepričljiva, da bo izničila celo možne sleparije,« je izjavila Corazon, žena leta 1983 ubitega opozicijskega voditelja.
Volilna kampanja na Filipinih se bo sklenila v torek. Predsednik 68-letni Marcos je vidno utrujen; kljub temu ne popusti in je prepričan v zmago. Opazovalci dopuščajo možnost, da se v zadnjem trenutku umakne v korist svoje žene Imelde.
Če bodo -volitve izvedene v redu, tedaj ima Corazon 60 odstotkov možnosti za zmago, Marcos pa 40; takšen je izid raziskave javnega mnenja.
PRI PLAČEVANJU ZAVAROVALNINE
Nagrada za dobre šoferje?
RIM — Morda bodo pri plačevanju avtomobilske zavarovalnine nagradili dobre šoferje. Priložnost se ponuja z marcem, ko bodo pričele veljati nove zavarovalne pristojbine. Veliko avtomobilistov, ki več let ni bilo udeleženih v prometnih nesrečah, po starem ne more biti deležnih nobenih dodatnih olajšav, razen tistih, ki jih predvideva zakon. Toda v komisiji, ki ji predseduje Filippi, nameravajo priznati olajšave tistim, ki so že več let v prvi kategoriji. Novosti pa se s tem še ne bi izčrpale.
Možna je nadalje drugačna razporeditev območij in pristojbinskih razredov, da bi odpravili škarje, ki se vedno bolj odpirajo med severom in jugom. O vsem, kar smo navedli, bodo predstavniki kategorij, ki se jih to tiče, v petek poročali Filippijevi komisiji.
Zares čudežni otrok: kaj vsega nima pri 16 letih?
MIAMI — Kaj bi še rad od življenja tale čudežni otrok? Pri 16 letih je diplomiral iz prava, njegov inteligenčni količnik je 190, kot prvi igralec je nastopil v številnih filmih in na odrih, iznašel je programe za računalnike in udomačil kačo vrste boa. Stephen Baccus, tako se imenuje, sodi, da je uresničil vsa svoja upanja. Januarja je postal doktor prava, najmlajši doktor prava v ZDA, počakati pa bo moral še dve leti, preden bo opravil državni izpit ih postal odvetnik.
Njegov‘manežer Murray Baum je
izjavil, da bosta odšla po svetu in se seznariila s svetovnim tržiščem. Baccus, ki še nosi v ustih aparat za na-ravnanje zob, bo obiskal nekaj finančnih družb, da bi še bolj izbistril svoj razum, reklamiziral bo razne proizvode, računalnike in fotografske aparate. Nastopal bo tudi v gledališčih, in ljudje bodo radi plačali visoko ceno vstopnic, samo da ga bodo videli.
Ko je hodil v osnovno šolo, je njegova mama, v nasprotju z zakonom, dosegla, da je preskočil več razredov. Z 12. letom se je vpisal na uni-
verzo in v dveh semestrih opravil izpitov za dve leti.
»Želim biti v središču pozornosti, nerad pa slišim, kadar mi kdo reče, da sem genij,« pravi Baccus, »sem normalen fant, ki se hitreje naučim kot drugi.«.
Kaj bo počel kasneje? želi potovati in dobiti novo diplomo v informatiki, nastopiti v filmu in postati odvetnik, kot je bil njegov oče. Morda se bo šel celo politika.
»Težko mi bo uspelo, da se bom odločil za eno samo stvar,« pravi plavolasi talent.
Erazem Predjamski
Vladimir Herceg 10.
*
enenkel enenkel enenkel enenkel
k
TEČAJI ZA PROGRAMERJE BASIC
in tečaji:
•	strojepisja
•	stenografije
•	registriranja podatkov IBM
•	splošnega knjigovodstva, IVA, plače
enenkel enenkel enenkel enenkel
enenkel
TRST - ULICA BATTISTI 22 - TEL. 040/761989

»Linea« obvešča cenjene stranke, da je v teku
RAZPRODAJA
zimskih moških, zenskih in športnih oblačil
s popusti od 20% do 80% ULICA CARDUCCI 4 - Telef. 631188 - TRST
Obv. občini 5/12/85


gOS

d ' trtne e Pordenone