209. številka. Ljubljana, v sredo 12. septembra XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vsak dan ive(*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L f u b 1 j a n o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr . za jeden mesec 1 gld. 10 kr Za pošiljanje na dom računa be po 10 kr. za meneč, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se od četiristopne pt-tit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravni&tvoje v Gospodskih ulicah st. 12. C p r a v n i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari. Deželni zbor štajerski. Vajeni smo že, da, kakor nekdaj o Betlehemu, tako pri vsaki vesti, dohajajoči iz Gradca, vskliku-jemo: „More li kaj dobrega iz Gradca priti?" Stolico Štajerske, vsakovrstnih umirovljencev zavetišče ob zeleni Muri, nazval je Slovenec Že davno „Nem-ški Gradec", mesto samo pa je ta pridevek še stopnjevalo, kajti kaj rado imenuje se „najbolj nemško mesto". Ta pridevek je sicer ošaben in malo logičen, a z našega stališča osnovan, kajti Gradec nam je sovražen, kakor bi ne bilo nobeno drugo nemško mesto, Gradec je nam nasproti res „najbolj nemško mesto", in to tudi takrat, kadar morajo zastopniki naši radi ali neradi v zbornico Graško, da vrše mandat svoj ter nekoliko dnij uživajo vse nemške večine brezozirnosti brez najmanjše nade, da bi kaj dosegli Kako misli nemška gospoda, kako jo je prevzel nemški šovinizem, kako bi štajerske Slovence rada v žlici vode utopila, to vse čita se jako razločno v izvestji o sedanjega zasedanja deveti seji dne 10. t. m. Nh dnevnem redu bilo je mej drugim deželnega odbora poročilo o deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru, glede katere je deželnega glavarja namestnik dr. Radey predlagal: 1. Deželnega odbora poročilo o tej šoli vzame se na znanje. 2. Učnega črteža premembi v zmislu poljedelskega ministerstva naredbe z dne 2. marca 1888 št. 10.972 se pritrdi. 3. Deželni odbor se pooblašča, da brezplačno oddaje ameriških trt revnim vinogradnikom in da sploh zniža ceno tem trtam. Nihče bi ne bil mislil, da bode v teh eminentno gospodarskih predlogih kdo kako dlako našel. A našla se je ter celo cepila z veliko slastjo. Poslanec dr. Wunder dal je duška vznemirjenosti svoji, ker so na Mariborski strokovni šoli uspehi pri poučevanji nemščine manjši, nego so bili prejšnja leta. Zatorej napravil je dosta vek: Deželni odbor naj z vsemi sredstvi dela na to, da poučevanje nemščine ne bode zaostajalo za prejšnjih let uspehi. Utemeljujoč predlog svoj, tožil je dr. "VVunder, da gibčna in svojega smotra zavedna nasprotna (slovenska) stranka nemškega jezika dosedanje območje v mešanih okrajih, v uradih in šoli in v javnem življenji vedno bolj krči in nazaj potiska. Ker pri sedanjih razmerah v zbornici poslancev ni zaščite nemškemu jeziku, nemškim interesom, nastala je za Nemce v deželnih zborih jezikovno mešovitih dežel dolžnost, da čuvajo nemštvo in nemške interese, bodi posamični slučaj še tako neznaten. Deželnega odbora poročilu o delovanji njegovem posnamemo, da so se učenci na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru manj nemški učili, nego prejšnja leta. Utegnilo bi se ugovarjati, da je za nemški narod vse jedno, je li učni uspeh 40—50 učencev na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru sedaj ali pa v bodočnosti večji ali pa manjši, a pomniti treba, da se isto delo — „krčenje in zože-nje nemškega jezikovnega ozemlja" — na sto in sto krajih vrši z žilavo vztrajnostjo in z mravljinčjo marljivostjo, da avstrijski Nemci izgublJHJo prostorček za prostorčekom. Tako tožil je dr. Wunder in izražal svojo skrb za ponemčevanje Mariborske šole, katero je vsem Nemcem jako pri srci. Zategadel smo se zelo začudili, ko je za Wundrom povzel besedo poslanec Morre, rekoč, da je on gotovo dober Nemec, a da je prepričan, da nemajo Nemci niti narodnih uiti gospodarskih ko r i s t i j, ako se Slovencem sili nemščina. S tem se samo množi število konkureutov. Slovenci, nemščine zmožui, bodo jedini sposobni za izpraznjena mesta v mešovitih okrajih, ker se m> druzega deželnega jezika nečemo učiti. S tem smo se sami izdali Obžalovanja vredno je, da ni slovenskega vseučilišča in da so torej Slovenci prisiljeni, pohajati nemška vseučilišča. Mi moramo Slovence kolikor možno ovirati, da se nemški ne nauče, braniti seveda jim tega ne moremo. Poslanec Morre je potem še jedenkrat poudarjal nemško mišljenje svoje in izjavil, da nema osobno ničesar proti slovenskim deželnim poslaucem, da pa misli, da se mora z vsemi parlamentarnimi sredstvi delati na to, da Slovencev tako dolgo ne bode v deželnem zboru štajerskem, dokler ne bodo Nemci iz Češke zastopani v deželnem zboru v Pragi. Nasproti tem odkritosrčnim, a baš zaradi tega razžalj ivim besedam oglasil se je poslanec Jerman, poudarjajoč, da Slovenci v deželnem zboru neso sprožili narodnega vprašanja in da morejo Slovenei Wundiov predlog prištevati onim razžalitvam, ki se od zasedanja do zasedanja ponavljajo. Predlog (Wundrov) stavil se je z ozirom na predstoječe de-želnozborske volitve, da bode možno pred volilci ponašati se s to zaslugo. Ko bi Slovenci ostavili deželni zbor štajerski, bil bi „e.vodus" nemških poslancev iz Češke bistveno prikrajšan. Sadjarska in vinarska Šola v Mariboru ni zavod za ponemčevanje in zaradi miru bilo bi umestno, da se Wundrov predlog odkloni. Poslancu Jermanu pridružil se je tudi doktor Schutz. Rekel je, da mu je mučno, dohajati k deželnega zbora sejam in da bi veliko rajši doma opravljal stanovske dolžnosti svoje. Ne bo se posrečilo, da bi Slovence potisnili nazaj; kolonije, ki so to poskušale, poniknile so vse v visoki plimi. Nemcem ne jemlje se ničesar, naj se tudi Slovencem ničesar ne jemlje. Odkritosrčno mora izjavljati, da se je Slovencem bolje godilo, ko je bilo še nemško ministerstvo na krmilu, ker se je nekako balo, žaliti slovansko prebivalstvo. Ko bi se odklonil Wundrov predlog, bilo bi to znamenje spravljivosti. Navzlic tem osnovauim ugovorom bil je \Vun-drov predlog z veliko večino vsprejet in germanizacija na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru bode zopet nadaljevala se z večjim pritiskom. Glas poslancev slovenskih bode še na dalje glas upijočega v nemški puščavi in v Gradci bodo nas jednako pritekali na steno, kakor to praktikujejo „italianis-simi" v Poreci: V štajerski in istrski zbornici velja za Slovence še vedno „Lasciate ogni speranca!" Iz deželnih zborov. Deželni szloor isterslci. Poreč, 11. sept. 1888. Včeraj imel je naš deželni zbor prvo sejo, ka tere se je udeležil tudi novi poslanec Kopersko-Buzetskih kmetskih občin Buzetski župan g. Fran Flego, voljen na mesto umrlega Križanca. Zašel pak ni pokojnikovega mesta, nego pridružil se je manjšini, katera je torej za jljdnega zastopnika oja-čena in šteje zdaj 6 poslancev. Seja bila je prav kratka — navadne začetne formalnosti. Danes od 10. do 11. ure bila je druga seja. Poleg raznih naznanil predsednikovih bile so na dnevnem redu volitve tajnikov, revizorjev in odborov. Pred volitvami storil je poslanec Flego obljubo, se ve, hrvatski. Posl. dr. Campitelli predlagal je, da se premeni § 5 zakona iz dne 9. jul. 1863 glede doprineskov k cerkveuira potrebščinam. Predlog utemeljeval bode v prih. seji. Prej navedenih volitev se ni udeležila manjšina, kajti večina nema ni najmanjega ozira na njo ter voli v razne odbore samo poslance italijanske barve. Poslancem razdelile so se razne zakonske osnove in sicer: o odvezi nekaterih še obstoječih servitutov, o ustanovitvi penzijskega zaklada za narodne učitelje, o zboljšanji učiteljskih plač (lani ne sankcijonovani zakon), o razdelitvi občin: Pazin, Buzet, Dolina in Labin. Odkar se namreč osloboja slovanska raja iz karnjelskih rok in se rešuje občina za občino njihovega nesrečnega gospodarstva, predlaga in sklepa veČina deželnega zbora leto za letom delitve raznih občin, da bi tako dobili Italijani zopet upliv vsaj v nekaterih manjših občinah. A do zdaj taki zakoni večinoma niso dobili sankcije. — Z letošnjimi osnovami namerava se razdeliti: Pazin v šest, Buzet v tri. Dolina v dve in Labin v tri nove, male občine. Včeraj zboroval je tu tudi deželni kulturni svet. Pravico, udeležiti se zborovanja in glasovati imajo člani permanentnega odbora in predsedniki okrajnih gospodarskih zadrug. — Udeležencev bilo je 12. Tajnik prečital je obširno letno poroči'o, ki obsega delovanje dež. kult. sveta v raznih zadevah kmetijstva in predložil se je tudi proručun. Vse se je obravnavalo jedino v ital. jeziku, dasi na kmetih z Istri ni Italijanov. Ker se je v poročilu omenjalo, da se je za razne razpisane podpore oglasilo jako malo prosilcev, je predsednik okr. zadruge Krčke dr. Vitezič pojasnjeval, da je to posledica, ker se razglasi po-iljajo jedino v italijanskem jeziku, in okrajne zadruge pa neso za to na svetu, da bi prevajale razglase predsedništva in prevode izdajale v mnozih prepisih. Predsednik je s plitvo sofistiko poskusil ovreči trditev dra. Vitezica in naposled pretrgal razpravo v tej zadevi ter prešel na sledečo točko. Pozneje stavil je predsednik Kastavske zadruge dr. Laginja predlog, naj bi se v proračun stavil znesek 600 gld. za nagrado jednega prela-galca. To je bil nekak posredovalen predlog. Sedaj predsedništvo na hrvatske i slovenske spise niti ne odgovarja, nego zahteva prevode, ako ne italijanske, pa nemške ali francoske! Tega zadruge ne morejo izvajati zarad pomanjkanja zmožnega osobja in gmotnih sredstev. Sicer pa je predsedništvo principijelno pripoznalo pravo Slovanov. Ako torej ni predsednik ni tajnik ne ume, kakor slove dosedanji izgovor, naj 86 v Poreči (in ne pri4 zadrugah) prevajajo došli dopisi in oni, kateri se odpošljejo. A predsednik tudi o tem predlogu ni dopustil razgovora in — sklenil sejo. Tako je v Istri, katera, kakor je jedenkrat trdil vladni zastopnik v dež. zboru, še vedno pripada k Avstriji! Sokolova petindvajsetletnica. (Dalje. Pred mestno hišo. Prišedši pred mestno hišo, ustavi se sprevod, gosp. Ivan Hribar in gg. starosti Pražkega in Karlovskega Sokola pa izstopijo, da pozdravijo gosp. župana P. Gr a s se 11 ij a, ki je ondu na čelu mestnih odbornikov pričakoval sprevoda. Gospoda župana nagovoril je gosp. Iv. Hribar nekako tako: „Preblagorodni gospod župan! Kose je osnovalo nase društvo vladal je v tej stari hiši tuj, nam sovražen duh. Proti temu duhu moralo si je boriti naše društvo, čegar odbornik ste bili in čegar član ste še sedaj Vi, preblagorodni gospod ! Društvo na$e ponosno je na to, da stoji član njegov na čelu našej stolici, ponosno je na to, da tudi slavni mestni zastop ve zasluge njegove za narod slovenski in mesto Ljubljansko ceniti. Baš Vi, preblagorodni gosp. župan, bili ste, ki ste v seji mestnega zastopa izprožili misel, da zastopstvo mesta Ljubljanskega v imenu stolice naše odlikuje društvo s tem, da mu daruje za najboljšega telovadca dragocen dar, Vi, gospod župan — in slavni zastop pripomogli ste tudi v drugem oziru, da se slavnost petindvajsetletnega obstoja društva more vršiti tako sijajno. Radi tega zahvaljujem se v imenu društva Vam in slavnemu zastopu ter Vam kličem Slava! Živeli!" Burni „Živio"- m „slavart-klici sledili so govoru gosp. staroste, ki je po končanem govoru predstavil gospodu županu oba predstojnika bratskih Sokolskih društev. Gospod župan Grasselli odgovarjal je na to v krepkem govoru, poudarjajoč važnost telovadnih sosebno Sokolskih društev, ki so prava narodua garda. Spominjal se je osobito zaslug „Sokola" Ljubljanskega, za koje zasluge mu mora biti vse slovenstvo, najbolj pa stolno mesto Ljubljana hvaležno. Izrazil je svoje veselje na tem, da ima Ljubljana čast gledati v svojem ozidji drage goste s Češkega in Hrvatskega in zaklical gostom, vsemu Sokolstvu osobito pa Sokolu Ljubljanskemu „Živio!" kateremu vskliku so se pridružili mestni odborniki in nebrojno občinstvo. Zatem povzel besedo starosta Pražkega Sokola dr. Podlipn^ in v krasnem, naudušeuem govoru izražal hubezeu naroda češkega do Slovencev in veselje, s kojim so češki Sokoli popotovali ne boječ se trudapolne poti v belo Ljubljano dobro vedoČ, da jih bode mesto, ki ima tako odlične može na čelu, kakor je gosp. župan in kakor so gg. odbornik: mestni, srčno vsprejelo. Ko je še starosta Sokola Karlovške«a gosp. profesor Vambergar izrazil svojo zahvalnost v imenu Hrvatu in zaklical „slavo" gosp. županu in mestnemu zastopstvu jel se je sprevod pred mestno hišo deliluje pomikati preko Valvazorjevega trga, Vodnikovih ulic, Sv. Petra ceste nazaj v čitalnico, kjer se je razšel. Sokol: in gostje imeli so potem skupeu obed na okrašenem vrtu „pri Zvezdi", kjer je bilo čuti mnogo naudušeuih govorov, kakor gosp. prof V a m b e r g e r j a, podstaroste Sokola Tržaškega gosp. Kariša itd. Mej obedom svirala je izvrstno godba Kamniška. Dirka kolesarjev in javna telovadba pri Koslerji. Ob l*/i popoludne pričela se je dirka, kojo je priredil „klub slovenskih biciklistov v Ljubljani" iz posebne prijaznosti do Ljubljanskega Sokola na čast došlim gostom. Izid dirke poročili smo že v predvčerajšni notici. Omeniti nam je prestaja torej le, da je bila vBa cest!« od „ S lepega Janeza" do Ljubljane po obeh straneh polna gledalcev in da se je prihod slednjega tekmovalca naznanil s strelom z vrba nad vrtom Koslerjevim. Po tekmovalni dirki svirala je izborna godba Novomeško na Koslerjevemu vrtu, gospici Hofbauer-jevi in Jamškova pa so izročile zmagovalcem darila in je okrasili s trobojnim! pentljami. Ob 3. uri vršila se je javna telovadba. Občinstva došlo je toliko, da je bil razsežni vrt Ko-slerjev dopolna poln. Gospodične slovenske v narodni uoši prodajale so kitice, smodke itd Nad 50 Sokolov telovadilo je proste vaje, zatem pa smo imeli priložnost občudovati nenavadno gibčnost in izredno moč telovadcev na drogu, konji itd. Žal, da je dež preprečil javno telovadbo ! Ker je bilo videti, da dež ne bode ponehal tako kmalu in ker salon ni tolik, da hi bilo prostora za neštevilno občinstvo, morali smo ostaviti Koslerjev vrt. Ples i u k o n.ato jo je g. starosta zaključil in naznanil, da bode omenjene točke postavil na dnevni red izvanrednega občnega zbora, ki se ima skoro sklicati. Ob 31 , odšla so društva na staro strelišče, kjer ae je vršil banket. (Dalje prih.) Politični razgled. V Ljubljani 12. septembra. Predvčeraj začeli so zborovati deželni zbori. V prvi seji so se povsod, kakor po navadi, vršile le formalnosti, volili odseki in jim izročile predloge deželnih odborov. V Češkem deželnem zboru izrekel je deželni vrhovni maršal knez Lobkovic obžalovanje, da zastopnikov nemških okrajev letos zopet ni v zboru, da vzbujajo s svojo abstinenco nade pri volilcih, ki se ne dajo zvršiti ter s tem dajo skrajnim strankam povod, da zahtevajo stvari, katerim ne more pritrditi niti češki deželni zbor niti vlada. Mir se bode le dosegel, če bodo stranke posebno zmerne. „Narodni Listy" so izvedeli, da je Seftbi vodja Rieger sklical shod načelnikov avtonomnih korporacij na željo vlade. Ta shod bode le demonstracija za TaaiVejevo sistemu, kajti doka/ati se hoče ž njim merodajnini krogom, da so cehi zadovoljni s sedanjo vlado. Vsi vladni listi poslali bodo k temu shodu svoje poročevalce. Grofu Taalleju je veliko ležeče na tem, da se pokaže, da staročeška stranka močnejša od mladočeške. Viianjc države. Vsa moč srlistic policije ni mogla zabraniti, da ne bi bili razobesili zastav na imendan kraljice Natalije. V Belemgradu je že policija strahovala narod, ker je imela dovolj vojaščine na razpolaganje, po druzih mestih je pa morala pustiti zastave in mirno gledati razsvetljave. Polici|a je vedela, da bi prišlo do velicih izgredov, ko bi poskušala s silo odstraniti zastave. V Sofiji bila je obravnava proti uredniku opozicijskega lista „Botijev" Risovu. Ta list je hudo žalil bolgarskega kneza, zahtev »joč naravnost, da naj ostavi deželo. Urednika zagovarjali so štirje n.-ijboljši opozicijski odvetniki. Risov sam je v svojem zagovoru naglašal, da knez Ferdinand mora iz Bolgarske, na kar je ploskalo navzočno občinstvo in policija je morala izprazniti dvorano. Razsodba še ni znana. — Vlada je dovolila, da se skliče sveta sinoda, ki že ni zborovala dve leti. — Sofijskemu županu Daskovu izrekel je mestni zbor nezaupnico. Izvolil je takoj na njegovo mesto podžupana Deme-trija Potkova, urednika „Svobode", z 11 proti 1 glasom. Kakor javlja „Novoje Vrernja", je dognala preiskava, da je angleški diplomat Drummond Wolff bil najel svobodnega kazaka Ašinova, da bi napravil ustanek na ruskem Kavkazu. Dal mu je za to 16 000 funtov. Ašinovu se pa stvar ni posrečila, ker je ruska vlada prehitro to stvar zvedela. — Šolski nadzornik Pekrovski je odredil, da se bode v vseh privatnih zavodih v Rigi in pokrajini Liv-landski odpravil nemški učni jezik. Nemščina se sme učiti le kot neobvezen predmet. Frniiconki zbornici snideta se začetkom prihodnjega meseca. Vlada jima bode baje takoj predložila načrt o reviziji ustave. Pa tem načrtu bi se slednje leto volila tretjina zborničnih članov, delokrog senata bi se pa nekoliko omejil. „Nord. Al Ig. Ztg " zavrača ruske liste, ki so očitali, ii *» m šk. i m oblaatvom brezozirno postopanje proti kraljici Nataliji. Bismarckov organ pravi, da močna politika mora biti nezavisna od sentimentalnosti. Kraljica, dokler je bila v Belemgradu, se je vedno kazala sovražnico Nemčije Tako odkrito je govorila proti Nemčiji, da se nikakor ne strinjalo z mejnarodmmi oziri. Še leta 1886 je kraljica proti nekemu Francozu se izrazila, da jej prav ugaja zloglasni pamflet „Societe de Berlin", v katerem se nesramno žalijo nekatere visoke in najvišje osobe. O tem sovražnem obnašauji kraljice proti Nemčiji se je že v Belemgradu uradno razgovarjalo, toda brez UBpeha. Kralj je pa nasprotno, kolikor daleč sega upliv njegov, vedno vedel ceniti dobre odno-šaje z Nemčijo in se pritoževal, da ne more brzdati sovražnega obnašanja kraljice proti prijateljskoj državi. Naravno je, da Nemčija ni mogla podpirati kraljice, kajti v politiki velja načelo: „Bodi prijatelj prijatelju, sovražnik sovražniku". Dolžnost je pa, da se ne dela razlike mej spolom in dostojanstvom Tudi cesarica Evgenija bila je o slojem Času jako lepa in ljubezniva, a bila bi vender veleizdaja, ko bi njenim prednostim bili pustili uplivati na politiko Prusije in nemške države. — Po tem takem hoteli so se maščevati Nemci nad kraljico, ker ni oboževala nemške krutosti. — Nemški list dalje pravi, da ima Nemčija tudi mnogo uzrokov. da zve, ali je Rusija njena prijateljica ali sovražnica, da bode vedela, ali hoče podpirati njene načrte ali je pa ovirati. Dopisi. Il 8re«li£ča 6. septembra. (Smrtna kosa.) Dne 27. p. m. je tukaj umrl za sušico g. Fran Seinkovič, pravnik tretjega leta na vseučilišči v Gradci. To je v tem okraji že tretji vse-učilišnik, ki je tega desetletja umrl za sušico. Dne 21. julija 1881 je umrl na Krčevinah Fran Trstenjak, mladenič bistre glave in blagega srca; dne 22. julija 1883 v Središči Vinko Dečko, bogoslovec I. tečaje v Zagrebu, a letos nam je smrt vzela Frana Seinkoviča. Pokojnik bil je zelo priden in marljiv dijak; v Četrtem gimnazijskem razredu je dobil celo darilo iz Štajerske zgodovine. Po končani osmi šoli je izvolil pravoslovstvo za svoj bodoči poklic. Meseca avgusta lanskega leta je začel kri bljuvati. Brž ko ne se je na lovu prehladil, ker bil je strasten lovec. Pokojnik je bil čednega vedenja, miren in tih, samo ako je trebalo peti, za-oril je njegov krepki glas, da ga je bilo milina poslušati. Ljubili so gapovsod, kamor je prišel, zlasti so ga čislali „Triglavani", katerim je bil podpredsednik. Sprevod je bil jako lep. Doma so mu zapeli : „Blagor mu, ki se sj)0Čije", a na pokopališči pa: „Narl zvezdami". Sedem gospodov duhovnikov in štirje bogoslovci so spremljali milega pokojnika. Sprevod je vodil njegov stric, velečastiti g. Fran Seinkovič, duhovnik v pokoji. Na pokopališči je krasno govoril njegov prijatelj g. Ivan Glaser, pravnik, ki mu je prišel od sv. Marije Device iz Puščave na sprevod. Na njegovem grobu žalujejo pošteni roditelji, brat in dve sestrici in premnogi njegovi prijatelji iu znanci. Blag mu spomin! Iz I. julMi«-m v SaviiiNKi N I, j jtiiii' po naj! tv vsakeršnega kraja v i i m. kartu s polno garancijo od jbližnjem potu in naravnost do luierlki po najnižji ceni iu pošteni postrežbi. Kdor želi po ceni, dobro, hitro in srečno potovati, naj se zanesljivo obrne name. Za Kranjce, spodnje Štajerce in Hrvate je pot čez Ljubljano iu Gorenjsko najboljša, naj hitrejša in najcenejša, ker tu imajo le moji potniki mnogo znižano vožnjo ceno iu moji uradniki v sprejemajo v varstvo moje potnike na vsaki večji postaji in jim pomagajo zopet naprej. Z natančnejiui poukom se radovoljno služi. MoJi potniki »© Se \si nvoj nuiuen Nreinn dosegli. Potovanje od Ljubljane do Amerike traja okolu 13 dnij. (605 — 1) Št. 14.381 (goo-1) V smislu §. 6 zakona z dne 23. maja 1873 (št. 121 dr. zak.) se naznanja, da bo prvotni imenik porotnikov za 1889. leto od tO. do It. m. v magistratuem ekspeditu izpoložen, da ga vsakdo lahko pregleda in svoje ugovore naznani. Porotniškega posla so oproščeni po §. 4 omenjene postave: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsegdar ; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora i 11 delegacij, za čas zborovanja ; 3. osobe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osobe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpeti za sledeče leto ; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v jed-iiem porotnem razdobji kot prednji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratikL Mestni magistrat Ljubljanski, v 6. dan septembra 1888. < 4 4 4 F. P. VIDIC & COMP. priporočata p. n. občinstvu za Halone, kavarne, KOMtilne, privntnu Rtouovtinju i. t. d. ► 4% »*^f^t ^ ^lončene pečit J po jitko nizki ceni t«r i/, uujlvol|aeflJSI I>Ih^h : 4\ izdelane. (440—23) ► 4% Zaloga: v Slonovi h ulicah št. 9. ► Debelost, medlost se po novel metodi trotovo odpravita. Vse kožne bolezni, k<»t griiite, /»It-na. o»rei, pege, rudi'*«' nosove in roke, bulfzni las .se radikalno ozdravijo. Pike od osepuir in kučine obrazu se za zmiraj odstranijo. V vsakem kosili etičnem vprašanji dajo ae avet. Navodi, kako se /.draviti, dajfi ae pismeno, če se vse obširno po 1 oči in se pritoži marka za odpis v pismu z naslovom: (346 — 18) „Hjrgriea-O^fioiri." Breslau XI. (174-17) FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teb praktičnih lastnostij in jednostavnega rabljonja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se V dveh urah zopet labko rabijo. — Dobiva se v različnih barvata (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe ae v vseh zalogah. Dobiva se v IJublJani pri PRAN CHRISTOPH, tu a -kttt t TTrtmiir a xtxt tt izumitelj iu jediui i/.dčlovatelj pristnega IVANU LUCKMANN - U. Bvetiega laka za tu, praha & berolin. vremontoir obliki Same "i g-ld.. Čudež sedanjosti ! Najboljša in naj- *"***\ cenejša angJoika 1 §L ura z nibalom! Samo -5= gld.. Mesto gld. 15*—. $zB$IXbW Mesto gld. 15*—. lOletnu juuistvo zu svetilno v\J^r^^tT t> letno Jumstvo, da uru moč knzaluicc. ^AJaS^ flobro «re. Ta z devetimi zlatimi, srebrnimi in bronastimi svetinjami preinijovana ura ima polirano okrožje iz bakraste zlatokovine, narejeno prav po zgornjem narisi s patentovano strokovnostekleno kazavnico, ki ima čudovito lastnost, da v zavsem temni noči ^jtf sveti svetlo kukoi* mesec, Poleg tega ima zvončno budilo, ki se lahko nastavi na kateri čas kdo hoče, ima dva bronasta uteža. Ker jej je cena, uštevši leseni zabojček, v katerem se odpošlje, le 4 reci: štiri goldinarje, more vsakdo omisliti si tako izvrstno, trajno uro, ki je kras vsakemu stanovanju. — Razpošilja proti gotovemu denarju ali c. kr. poštnemu povzetju g pcporthaus I., „Zur Kaiserin Maria Theresia", Wien, Vtfeissgarber, 1 Kriegerga88e 11, Parterre, Thiir 5, Wien. t54i—10) ■ 1 t M M M M M a M M M M + ♦ 4 Najboljši in najpripravnejši aačin liranjevanja j«' gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikorih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so uatn dragi m za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki m izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (11. pr, v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej Vse te načine zavarovanja upeljane ima vx)tjc>iiiiio sava« rovalnu baulia „SL^LVIT^." v lVagl, katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 2Q°j0, 26%, celo 48%. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835 193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (233—49) 1 glavni zastop banke „SIAYIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".