209. številka.
Ljubljana, v sredo 12. septembra
XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja vsak dan ive(*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L f u b 1 j a n o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr .  za jeden mesec 1 gld. 10 kr    Za pošiljanje na dom računa be
po 10 kr. za meneč, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se od četiristopne pt-tit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravni&tvoje v Gospodskih ulicah st. 12. C p r a v n i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari.
Deželni zbor štajerski.
Vajeni smo že, da, kakor nekdaj o Betlehemu, tako pri vsaki vesti, dohajajoči iz Gradca, vskliku-jemo: „More li kaj dobrega iz Gradca priti?" Stolico Štajerske, vsakovrstnih umirovljencev zavetišče ob zeleni Muri, nazval je Slovenec Že davno „Nem-ški Gradec", mesto samo pa je ta pridevek še stopnjevalo, kajti kaj rado imenuje se „najbolj nemško mesto". Ta pridevek je sicer ošaben in malo logičen, a z našega stališča osnovan, kajti Gradec nam je sovražen, kakor bi ne bilo nobeno drugo nemško mesto, Gradec je nam nasproti res „najbolj nemško mesto", in to tudi takrat, kadar morajo zastopniki naši radi ali neradi v zbornico Graško, da vrše mandat svoj ter nekoliko dnij uživajo vse nemške večine brezozirnosti brez najmanjše nade, da bi kaj dosegli
Kako misli nemška gospoda, kako jo je prevzel nemški šovinizem, kako bi štajerske Slovence rada v žlici vode utopila, to vse čita se jako razločno v izvestji o sedanjega zasedanja deveti seji dne 10. t. m.
Nh dnevnem redu bilo je mej drugim deželnega odbora poročilo o deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru, glede katere je deželnega glavarja namestnik dr. Radey predlagal: 1. Deželnega odbora poročilo o tej šoli vzame se na znanje. 2. Učnega črteža premembi v zmislu poljedelskega ministerstva naredbe z dne 2. marca 1888 št. 10.972 se pritrdi. 3. Deželni odbor se pooblašča, da brezplačno oddaje ameriških trt revnim vinogradnikom in da sploh zniža ceno tem trtam.
Nihče bi ne bil mislil, da bode v teh eminentno gospodarskih predlogih kdo kako dlako našel. A našla se je ter celo cepila z veliko slastjo. Poslanec dr. Wunder dal je duška vznemirjenosti svoji, ker so na Mariborski strokovni šoli uspehi pri poučevanji nemščine manjši, nego so bili prejšnja leta. Zatorej napravil je dosta vek: Deželni odbor naj z vsemi sredstvi dela na to, da poučevanje nemščine ne bode zaostajalo za prejšnjih let uspehi. Utemeljujoč predlog svoj, tožil je dr. "VVunder, da gibčna in svojega smotra zavedna nasprotna (slovenska) stranka nemškega jezika dosedanje območje v mešanih okrajih, v uradih in šoli in v javnem življenji vedno bolj krči in nazaj potiska. Ker pri sedanjih razmerah v zbornici poslancev ni zaščite nemškemu jeziku, nemškim interesom, nastala je za Nemce v deželnih zborih jezikovno mešovitih dežel dolžnost, da čuvajo nemštvo in nemške interese, bodi posamični slučaj še tako neznaten.
Deželnega odbora poročilu o delovanji njegovem posnamemo, da so se učenci na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru manj nemški učili, nego prejšnja leta. Utegnilo bi se ugovarjati, da je za nemški narod vse jedno, je li učni uspeh 40—50 učencev na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru sedaj ali pa v bodočnosti večji ali pa manjši, a pomniti treba, da se isto delo — „krčenje in zože-nje nemškega jezikovnega ozemlja" — na sto in sto krajih vrši z žilavo vztrajnostjo in z mravljinčjo marljivostjo, da avstrijski Nemci izgublJHJo prostorček za prostorčekom.
Tako tožil je dr. Wunder in izražal svojo skrb za ponemčevanje Mariborske šole, katero je vsem Nemcem jako pri srci. Zategadel smo se zelo začudili, ko je za Wundrom povzel besedo poslanec Morre, rekoč, da je on gotovo dober Nemec, a da je prepričan, da nemajo Nemci niti
narodnih uiti gospodarskih ko r i s t i j, ako se Slovencem sili nemščina. S tem se samo množi število konkureutov. Slovenci, nemščine zmožui, bodo jedini sposobni za izpraznjena mesta v mešovitih okrajih, ker se m> druzega deželnega jezika nečemo učiti. S tem smo se sami izdali Obžalovanja vredno je, da ni slovenskega vseučilišča in da so torej Slovenci prisiljeni, pohajati nemška vseučilišča. Mi moramo Slovence kolikor možno ovirati, da se nemški ne nauče, braniti seveda jim tega ne moremo. Poslanec Morre je potem še jedenkrat poudarjal nemško mišljenje svoje in izjavil, da nema osobno ničesar proti slovenskim deželnim poslaucem, da pa misli, da se mora z vsemi parlamentarnimi sredstvi delati na to, da Slovencev tako dolgo ne bode v deželnem zboru štajerskem, dokler ne bodo Nemci iz Češke zastopani v deželnem zboru v Pragi.
Nasproti tem odkritosrčnim, a baš zaradi tega razžalj ivim besedam oglasil se je poslanec Jerman, poudarjajoč, da Slovenci v deželnem zboru neso sprožili narodnega vprašanja in da morejo Slovenei Wundiov predlog prištevati onim razžalitvam, ki se od zasedanja do zasedanja ponavljajo. Predlog (Wundrov) stavil se je z ozirom na predstoječe de-želnozborske volitve, da bode možno pred volilci ponašati se s to zaslugo. Ko bi Slovenci ostavili deželni zbor štajerski, bil bi „e.vodus" nemških poslancev iz Češke bistveno prikrajšan. Sadjarska in vinarska Šola v Mariboru ni zavod za ponemčevanje in zaradi miru bilo bi umestno, da se Wundrov predlog odkloni.
Poslancu Jermanu pridružil se je tudi doktor Schutz. Rekel je, da mu je mučno, dohajati k deželnega zbora sejam in da bi veliko rajši doma opravljal stanovske dolžnosti svoje. Ne bo se posrečilo, da bi Slovence potisnili nazaj; kolonije, ki so to poskušale, poniknile so vse v visoki plimi. Nemcem ne jemlje se ničesar, naj se tudi Slovencem ničesar ne jemlje. Odkritosrčno mora izjavljati, da se je Slovencem bolje godilo, ko je bilo še nemško ministerstvo na krmilu, ker se je nekako balo, žaliti slovansko prebivalstvo. Ko bi se odklonil Wundrov predlog, bilo bi to znamenje spravljivosti.
Navzlic tem osnovauim ugovorom bil je \Vun-drov predlog z veliko večino vsprejet in germanizacija na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru bode zopet nadaljevala se z večjim pritiskom. Glas poslancev slovenskih bode še na dalje glas upijočega v nemški puščavi in v Gradci bodo nas jednako pritekali na steno, kakor to praktikujejo „italianis-simi" v Poreci: V štajerski in istrski zbornici velja za Slovence še vedno „Lasciate ogni speranca!"
Iz deželnih zborov.
Deželni szloor isterslci.
Poreč, 11. sept. 1888.
Včeraj imel je naš deželni zbor prvo sejo, ka tere se je udeležil tudi novi poslanec Kopersko-Buzetskih kmetskih občin Buzetski župan g. Fran Flego, voljen na mesto umrlega Križanca. Zašel pak ni pokojnikovega mesta, nego pridružil se je manjšini, katera je torej za jljdnega zastopnika oja-čena in šteje zdaj 6 poslancev. Seja bila je prav kratka — navadne začetne formalnosti.
Danes od 10. do 11. ure bila je druga seja. Poleg raznih naznanil  predsednikovih  bile so na
dnevnem redu volitve tajnikov, revizorjev in odborov. Pred volitvami storil je poslanec Flego obljubo, se ve, hrvatski. Posl. dr. Campitelli predlagal je, da se premeni § 5 zakona iz dne 9. jul. 1863 glede doprineskov k cerkveuira potrebščinam. Predlog utemeljeval bode v prih. seji. Prej navedenih volitev se ni udeležila manjšina, kajti večina nema ni najmanjega ozira na njo ter voli v razne odbore samo poslance italijanske barve.
Poslancem razdelile so se razne zakonske osnove in sicer: o odvezi nekaterih še obstoječih servitutov, o ustanovitvi penzijskega zaklada za narodne učitelje, o zboljšanji učiteljskih plač (lani ne sankcijonovani zakon), o razdelitvi občin: Pazin, Buzet, Dolina in Labin. Odkar se namreč osloboja slovanska raja iz karnjelskih rok in se rešuje občina za občino njihovega nesrečnega gospodarstva, predlaga in sklepa veČina deželnega zbora leto za letom delitve raznih občin, da bi tako dobili Italijani zopet upliv vsaj v nekaterih manjših občinah. A do zdaj taki zakoni večinoma niso dobili sankcije. — Z letošnjimi osnovami namerava se razdeliti: Pazin v šest, Buzet v tri. Dolina v dve in Labin v tri nove, male občine.
Včeraj zboroval je tu tudi deželni kulturni svet. Pravico, udeležiti se zborovanja in glasovati imajo člani permanentnega odbora in predsedniki okrajnih gospodarskih zadrug. — Udeležencev bilo je 12. Tajnik prečital je obširno letno poroči'o, ki obsega delovanje dež. kult. sveta v raznih zadevah kmetijstva in predložil se je tudi proručun. Vse se je obravnavalo jedino v ital. jeziku, dasi na kmetih z Istri ni Italijanov.
Ker se je v poročilu omenjalo, da se je za razne razpisane podpore oglasilo jako malo prosilcev, je predsednik okr. zadruge Krčke dr. Vitezič pojasnjeval, da je to posledica, ker se razglasi po-iljajo jedino v italijanskem jeziku, in okrajne zadruge pa neso za to na svetu, da bi prevajale razglase predsedništva in prevode izdajale v mnozih prepisih. Predsednik je s plitvo sofistiko poskusil ovreči trditev dra. Vitezica in naposled pretrgal razpravo v tej  zadevi ter prešel  na sledečo točko.
Pozneje stavil je predsednik Kastavske zadruge dr. Laginja predlog, naj bi se v proračun stavil znesek 600 gld. za nagrado jednega prela-galca. To je bil nekak posredovalen predlog. Sedaj predsedništvo na hrvatske i slovenske spise niti ne odgovarja, nego zahteva prevode, ako ne italijanske, pa nemške ali francoske! Tega zadruge ne morejo izvajati zarad pomanjkanja zmožnega osobja in gmotnih sredstev. Sicer pa je predsedništvo principijelno pripoznalo pravo Slovanov. Ako torej ni predsednik ni tajnik ne ume, kakor slove dosedanji izgovor, naj 86 v Poreči (in ne pri4 zadrugah) prevajajo došli dopisi in oni, kateri se odpošljejo.
A predsednik tudi o tem predlogu ni dopustil razgovora in — sklenil sejo.
Tako je v Istri, katera, kakor je jedenkrat trdil vladni zastopnik v dež. zboru, še vedno pripada k Avstriji!
Sokolova petindvajsetletnica.
(Dalje.
Pred mestno hišo.
Prišedši pred mestno hišo, ustavi se sprevod, gosp. Ivan Hribar in gg. starosti Pražkega in Karlovskega Sokola pa izstopijo, da pozdravijo gosp. župana P. Gr a s se 11 ij a, ki je ondu na čelu mestnih odbornikov pričakoval sprevoda. Gospoda
župana nagovoril je gosp. Iv. Hribar nekako tako:
„Preblagorodni gospod župan! Kose je osnovalo nase društvo vladal je v tej stari hiši tuj, nam sovražen duh. Proti temu duhu moralo si je boriti naše društvo, čegar odbornik ste bili in čegar član ste še sedaj Vi, preblagorodni gospod ! Društvo na$e ponosno je na to, da stoji član njegov na čelu našej stolici, ponosno je na to, da tudi slavni mestni zastop ve zasluge njegove za narod slovenski in mesto Ljubljansko ceniti. Baš Vi, preblagorodni gosp. župan, bili ste, ki ste v seji mestnega zastopa izprožili misel, da zastopstvo mesta Ljubljanskega v imenu stolice naše odlikuje društvo s tem, da mu daruje za najboljšega telovadca dragocen dar, Vi, gospod župan — in slavni zastop pripomogli ste tudi v drugem oziru, da se slavnost petindvajsetletnega obstoja društva more vršiti tako sijajno. Radi tega zahvaljujem se v imenu društva Vam in slavnemu zastopu ter Vam kličem Slava! Živeli!"
Burni „Živio"- m „slavart-klici sledili so govoru gosp. staroste, ki je po končanem govoru predstavil gospodu županu oba predstojnika bratskih Sokolskih društev.
Gospod župan Grasselli odgovarjal je na to v krepkem govoru, poudarjajoč važnost telovadnih sosebno Sokolskih društev, ki so prava narodua garda. Spominjal se je osobito zaslug „Sokola" Ljubljanskega, za koje zasluge mu mora biti vse slovenstvo, najbolj pa stolno mesto Ljubljana hvaležno. Izrazil je svoje veselje na tem, da ima Ljubljana čast gledati v svojem ozidji drage goste s Češkega in Hrvatskega in zaklical gostom, vsemu Sokolstvu osobito pa Sokolu Ljubljanskemu „Živio!" kateremu vskliku so se pridružili mestni odborniki in nebrojno občinstvo.
Zatem povzel besedo starosta Pražkega Sokola dr. Podlipn^ in v krasnem, naudušeuem govoru izražal hubezeu naroda češkega do Slovencev in veselje, s kojim so češki Sokoli popotovali ne boječ se trudapolne poti v belo Ljubljano dobro vedoČ, da jih bode mesto, ki ima tako odlične može na čelu, kakor je gosp. župan in kakor so gg. odbornik: mestni, srčno vsprejelo.
Ko je še starosta Sokola Karlovške«a gosp. profesor Vambergar izrazil svojo zahvalnost v imenu Hrvatu in zaklical „slavo" gosp. županu in mestnemu zastopstvu jel se je sprevod pred mestno hišo deliluje pomikati preko Valvazorjevega trga, Vodnikovih ulic, Sv. Petra ceste nazaj v čitalnico, kjer se je razšel. Sokol: in gostje imeli so potem skupeu obed na okrašenem vrtu „pri Zvezdi", kjer je bilo čuti mnogo naudušeuih govorov, kakor gosp. prof V a m b e r g e r j a, podstaroste Sokola Tržaškega gosp. Kariša itd. Mej obedom svirala je izvrstno godba Kamniška.
Dirka kolesarjev in javna  telovadba pri Koslerji.
Ob l*/i popoludne pričela se je dirka, kojo je priredil „klub slovenskih biciklistov v Ljubljani" iz posebne prijaznosti do Ljubljanskega Sokola na čast došlim gostom. Izid dirke poročili smo že v predvčerajšni notici. Omeniti nam je prestaja torej le, da je bila vBa cest!« od „ S lepega Janeza" do Ljubljane po obeh straneh polna gledalcev in da se je prihod slednjega tekmovalca naznanil s strelom z vrba nad vrtom Koslerjevim.
Po tekmovalni dirki svirala je izborna godba Novomeško na Koslerjevemu vrtu, gospici Hofbauer-jevi in Jamškova pa so izročile zmagovalcem darila in je okrasili s trobojnim! pentljami.
Ob 3. uri vršila se je javna telovadba. Občinstva došlo je toliko, da je bil razsežni vrt Ko-slerjev dopolna poln. Gospodične slovenske v narodni uoši prodajale so kitice, smodke itd Nad 50 Sokolov telovadilo je proste vaje, zatem pa smo imeli priložnost občudovati nenavadno gibčnost in izredno moč telovadcev na drogu, konji itd. Žal, da je dež preprečil javno telovadbo ! Ker je bilo videti, da dež ne bode ponehal tako kmalu in ker salon ni tolik, da hi bilo prostora za neštevilno občinstvo, morali smo ostaviti Koslerjev vrt.
Ples i u k o n<e i i v Čitalnici.
Zvečer ob polu osmih vršil se je sijajen ples v prostorih starega strelišča, čegar fronta je bila lepo okrašena z zastavami, lampijoui in transparentom. Ples ta bil je mnogobrojno obiskan; prvo kadi iljo plesalo je 88 parov. Dasi je bila radi velike gnječe vročina skoro neznosna, plesalo se je vender ustrajno do 5. ure v jutro
Za one goste, kateri se niso udeležili plesu priredilo je delavsko pevsko društvo „Sla vee" v spodnjih prostorih čitalničuih ob jednem s Kamniško godbo koncert. Pele so se različne slovenske in hrvatske pesni, čuli smo zopet g. Medena krasni tenor in Kamniških godcev dobro sviranje. Skoda da je dež, ki je bil malo pred koncertom prenehal zopet začel liti in tako prisilil mnogo občinstva, ki se je uproatorilo na vrtu, da je odšlo domov. Ostali gostje pa, ki so našli v salonu iu sobah gostilnič-nih zavetja, ostali so ondu še pozno v noč ter se zabavali s petjem in naudušenimi govori.
Tekmovalna telovadita.
Dne 9. t. m. zjutraj služil je vč. g. Gregor Einspieler sv. mašo na Rožniku, kjer bi moral biti tudi po sporedu skupen zajutrek vseh gostov. Veuder neugodno vreme bilo je krivo, da je le nekoliko Sokolov udeležilo se te točke, dočim so ostali zbrali se v čitalnični restavraciji, da pričakajo lepšega vremena in odrinejo na Koslerjev vrt, kjer je imela biti tekmovalna telovadba. A čakanje je bilo zaman, zato je ukrenil je slavnostni odbor, da se vrši ta točka v telovadnici realčni Ob 11. uri odšli so torej tekmovalci in ostali Sokoli, kakor tudi občinstvo v realko. Ker je bilo ondu le za 250 osob prostora, moral je rauogokateri ostati pred realko, iu v istini nabralo se je pred poslopjem toliko naroda, da so redarji mestni le s težavo udržali red.
Tekmovalne telovadbe, ki je trajala od 11. do 3. ure popoludne, udeležilo se je 23 telovadcev. Telovadilo se je v dveh oddelkih. RazBojevalci bili so telovadni učitelji onih društev, iz kojih so bili pojedini telovadci. Izid telovadbe poročali smo že. Omeniti moramo le Še, da je zmagovalce odičila gdčna Marijanica Jamšekova z lipovimi venci, na kar so se vsa društva z zmagovalci na čelu podali v Čitalnično dvorano, kjer je bila
Slavnostna seja.
Gosp. starosta Ljubljanskega Sokola omenjal je v daljšem govoru zaslug sedanjega podstaroste ter mu v znak hvaležnosti poklonil v imenu društva dragoceno darilo: z zlatom in srebrom okovan kozarec Nad;;I " spominjal se je drugih mož, ki so se storili zaslužne za društvo posebe in za slovenstvo v obče ter predlagal, da se imenujejo čaBtui članovi Ljubljanskega Sokola. Predlog njegov bil je z glasnimi „slava"- in „živio"-klici vsprejet. Imena dotičnih gospodov objavili smo že v jedni iz poslednjih uotic našega lista.
Konečno razdelil je po daljšem govoru darila mej tekmovalce. Ker je Čas ž« mej tekmovalno telovadbo tako brzo potekel, ni bilo misliti, da bi se nadaljne točke razpravljale še v slavnostui seji, >.ato jo je g. starosta zaključil in naznanil, da bode omenjene točke postavil na dnevni red izvanrednega občnega zbora, ki se ima skoro sklicati.
Ob 31 , odšla so društva na staro strelišče, kjer ae je vršil banket. (Dalje prih.)
Politični razgled.
V Ljubljani 12. septembra.
Predvčeraj začeli so zborovati deželni zbori. V prvi seji so se povsod, kakor po navadi, vršile le formalnosti, volili odseki in jim izročile predloge deželnih odborov. V Češkem deželnem zboru izrekel je deželni vrhovni maršal knez Lobkovic obžalovanje, da zastopnikov nemških okrajev letos zopet ni v zboru, da vzbujajo s svojo abstinenco nade pri volilcih, ki se ne dajo zvršiti ter s tem dajo skrajnim strankam povod, da zahtevajo stvari, katerim ne more pritrditi niti češki deželni zbor niti vlada. Mir se bode le dosegel, če bodo stranke posebno zmerne.
„Narodni Listy" so izvedeli, da je Seftbi vodja Rieger sklical shod načelnikov avtonomnih korporacij na željo vlade. Ta shod bode le demonstracija za TaaiVejevo sistemu, kajti doka/ati se hoče ž njim merodajnini krogom, da so cehi zadovoljni s sedanjo vlado. Vsi vladni listi poslali bodo k temu shodu svoje poročevalce. Grofu Taalleju je veliko ležeče na tem, da se pokaže, da staročeška stranka močnejša od mladočeške.
Viianjc države.
Vsa moč srlistic policije ni mogla zabraniti, da ne bi bili razobesili zastav na imendan kraljice Natalije. V Belemgradu je že policija strahovala narod, ker je imela dovolj vojaščine na razpolaganje, po druzih mestih je pa morala pustiti zastave in mirno gledati razsvetljave. Polici|a je vedela, da bi prišlo do velicih izgredov, ko bi poskušala s silo odstraniti zastave.
V Sofiji bila je obravnava proti uredniku opozicijskega lista „Botijev" Risovu.  Ta list je hudo
žalil bolgarskega kneza, zahtev »joč naravnost, da naj ostavi deželo. Urednika zagovarjali so štirje n.-ijboljši opozicijski odvetniki. Risov sam je v svojem zagovoru naglašal, da knez Ferdinand mora iz Bolgarske, na kar je ploskalo navzočno občinstvo in policija je morala izprazniti dvorano. Razsodba še ni znana. — Vlada je dovolila, da se skliče sveta sinoda, ki že ni zborovala dve leti. — Sofijskemu županu Daskovu izrekel je mestni zbor nezaupnico. Izvolil je takoj na njegovo mesto podžupana Deme-trija Potkova, urednika „Svobode", z 11 proti 1 glasom.
Kakor javlja „Novoje Vrernja", je dognala preiskava, da je angleški diplomat Drummond Wolff bil najel svobodnega kazaka Ašinova, da bi napravil ustanek na ruskem Kavkazu. Dal mu je za to 16 000 funtov. Ašinovu se pa stvar ni posrečila, ker je ruska vlada prehitro to stvar zvedela. — Šolski nadzornik Pekrovski je odredil, da se bode v vseh privatnih zavodih v Rigi in pokrajini Liv-landski odpravil nemški učni jezik. Nemščina se sme učiti le kot neobvezen predmet.
Frniiconki zbornici snideta se začetkom prihodnjega meseca. Vlada jima bode baje takoj predložila načrt o reviziji ustave. Pa tem načrtu bi se slednje leto volila tretjina zborničnih članov, delokrog senata bi se pa nekoliko omejil.
„Nord. Al Ig. Ztg " zavrača ruske liste, ki so očitali, ii *» m šk. i m oblaatvom brezozirno postopanje proti kraljici Nataliji. Bismarckov organ pravi, da močna politika mora biti nezavisna od sentimentalnosti. Kraljica, dokler je bila v Belemgradu, se je vedno kazala sovražnico Nemčije Tako odkrito je govorila proti Nemčiji, da se nikakor ne strinjalo z mejnarodmmi oziri. Še leta 1886 je kraljica proti nekemu Francozu se izrazila, da jej prav ugaja zloglasni pamflet „Societe de Berlin", v katerem se nesramno žalijo nekatere visoke in najvišje osobe. O tem sovražnem obnašauji kraljice proti Nemčiji se je že v Belemgradu uradno razgovarjalo, toda brez UBpeha. Kralj je pa nasprotno, kolikor daleč sega upliv njegov, vedno vedel ceniti dobre odno-šaje z Nemčijo in se pritoževal, da ne more brzdati sovražnega obnašanja kraljice proti prijateljskoj državi. Naravno je, da Nemčija ni mogla podpirati kraljice, kajti v politiki velja načelo: „Bodi prijatelj prijatelju, sovražnik sovražniku". Dolžnost je pa, da se ne dela razlike mej spolom in dostojanstvom Tudi cesarica Evgenija bila je o slojem Času jako lepa in ljubezniva, a bila bi vender veleizdaja, ko bi njenim prednostim bili pustili uplivati na politiko Prusije in nemške države. — Po tem takem hoteli so se maščevati Nemci nad kraljico, ker ni oboževala nemške krutosti. — Nemški list dalje pravi, da ima Nemčija tudi mnogo uzrokov. da zve, ali je Rusija njena prijateljica ali sovražnica, da bode vedela, ali hoče podpirati njene načrte ali je pa ovirati.
Dopisi.
Il 8re«li£ča 6. septembra. (Smrtna kosa.) Dne 27. p. m. je tukaj umrl za sušico g. Fran Seinkovič, pravnik tretjega leta na vseučilišči v Gradci. To je v tem okraji že tretji vse-učilišnik, ki je tega desetletja umrl za sušico. Dne
21. julija 1881 je umrl na Krčevinah Fran Trstenjak, mladenič bistre glave in blagega srca; dne
22. julija 1883 v Središči Vinko Dečko, bogoslovec I. tečaje v Zagrebu, a letos nam je smrt vzela Frana Seinkoviča. Pokojnik bil je zelo priden in marljiv dijak; v Četrtem gimnazijskem razredu je dobil celo darilo iz Štajerske zgodovine. Po končani osmi šoli je izvolil pravoslovstvo za svoj bodoči poklic. Meseca avgusta lanskega leta je začel kri bljuvati. Brž ko ne se je na lovu prehladil, ker bil je strasten lovec. Pokojnik je bil čednega vedenja, miren in tih, samo ako je trebalo peti, za-oril je njegov krepki glas, da ga je bilo milina poslušati. Ljubili so gapovsod, kamor je prišel, zlasti so ga čislali „Triglavani", katerim je bil podpredsednik. Sprevod je bil jako lep. Doma so mu zapeli : „Blagor mu, ki se sj)0Čije", a na pokopališči pa: „Narl zvezdami". Sedem gospodov duhovnikov in štirje bogoslovci so spremljali milega pokojnika. Sprevod je vodil njegov stric, velečastiti g. Fran Seinkovič, duhovnik v pokoji. Na pokopališči je krasno govoril njegov prijatelj g. Ivan Glaser, pravnik, ki mu je prišel od sv. Marije Device iz Puščave na sprevod. Na njegovem grobu žalujejo pošteni roditelji, brat in dve sestrici in premnogi njegovi prijatelji iu znanci. Blag mu spomin!
Iz I. julMi«-m v SaviiiNKi <l«»lini 6. septembra. [Izv. dopis.] Ljubezen do svojega naroda more iu mora biti jeden najdragocenejših biserov v čednostnem venci vsacega moža, — rekel je ne-pozabljivi Slomšek. Da blagor narodu, ki ima može, v kojih čednostnem venci se bliže biseri gorke ljubezni do Bvojega naroda, domoviue svoje, kateri se neustrašeno borijo za drage svetinje njegove. Slovenci v  ožjem   pomenu,   moremo   se   ponašati z
lepim številom Blavnih mož iz naše Brede. A kot vejica velike slovanske lipe pa tudi smelo in s ponosom kažemo na one može, kojih srce bije za ves slovanski rod brez izjeme, kojih dela veljajo za vso širno domovino slovansko.
Prvim tem neustrašenim boriteljem za vero pravo in domovino drago opravičeno prištevamo prevzvišenega vladiko Josipa Juraja Strossmavera, katerega dela so velikanska. Hvaležni slovanski narod ne pozabi pa tudi poklanjati mu dokazov velike zahvale svoje. R*zna mesta, številna društva in ol Čine imenovale bo ga svojim častnim udom. In tem pridružil 8e je ter imenoval občinski odbor Ljubenski diko slovanstva Josipa Juraja Strossmavera v svoji častnim občanom ter poslal v to svrho prevzviše-nemu biskupu dne 23. avgusta t. I. krasno diplomo.
Nastopni, dne 1. t. m. županstvu došli odgovor mora srce vsacega Slovenca razuneti, zatorej ga podam v celem obsegu:
„Slavnomu odboru slovenske občine Ljubno, koji me je u svojoj sjednici od 11. junija t. g. izvolio imenovati častnim svojim občanom i priposlati mi u tu svrhu krasni diplom, častim se oviem izjaviti najtopliju moju zahvalnost.
Bog dragi blagoslovio slavno županstvo, krasno stanovničtvo slovenskoga Ljubna, i svu dragu Sloveniju. Ja se ponosim, što sam občanom tolikih slovenskih občina, jer su braća Slovenci čestit,'radin, razborit, moralen i uabožau narod; Btoga več od mnogo godina polazim na liečenje u krasnu Sloveniju.
Bog dragi izpunio sve plemenite Želje drage braće Slovenaca! Pomagao ih u njihovem svetom i pravednom nastojanju!
Pozdravljajuć sav puk moga Ljuhna jesam sa štovanjem
Strossmaver,
biskup."
Ker o proslavji 40letnice našega cesarja dne 19. avgusta, kojo je občina Ljubno priredila, do sedaj nesrao čitali še nikjer nikakega poročila, uso-jam si jaz to slavnoBt nekoliko opisati.
Že v soboto vršeče se priprave, mnogobrojne slovenske iu cesarske zastave, lepi mlaji in mično okinčane hiše pričale so jasno o vsesplošnem naudu-šenji ljudstva, da se kolikor mogoče dostojno praznuje redka in velika svečanost.
Zvečer pa, oh Va9. uri, naznani gosti strel topičev začetek slavnosti, trijančanje zvonov se začuje, hiše po trgu se krasno ravsvetlijo, in no tr^u pred farno cerkvijo zbrani domači pevski zbor napoje v navzočnosti prost, požarne hrambe ter muogo-brojnega ljudstva cesarsko himno, katerej so sledili naudušeni „živijo!* Potem zasvira Lučka godba, in začne se mirozov po trgu.
Drugo jutro, v nedeljo, zbralo se je na „forštu" obilno število v občini bivajočih reservistev in domobrancev, od koder so ob '/a 10. uri združeni s prost, požarno brambo, krajnim šolskim Bvetom in šolsko mladino, korakali v farno cerkev, kjer je bilo blagoslovljen je krasne šolske zastave, šolski mladini v spomin štiridesetletnice podarjene.
Od tod bil je sprevod na Rosulje in tam slovesno sv. opravilo z zahvalno pesnijo. Po službi božji podali smo se na „foršt", kjer je bilo za v selico vse prirejeno. Na krasno ozalšani oder stopi preč. g. župnik ter mnogobrojnomu od daleč in blizu došlemu ljudstvu v krepkih iu jedrnatih besedah pomen slavnosti razložil, in k sklepu zaklical trikrat „živio", katerega je ljudstvo naudušeno ponavljalo, pevski zbor pa cesarsko himno zapel. Zatem sledilo je defilovanje vojakov in prost, požarne brambe pred cesarsko podobo, pogoščevanje šolarjev, tombola, petje, godba, ples  in prosta zabava.
Prečast. g. župniku, ki je 100 komadov knjižice „Naš cesar Franc Jožef I." za razdelitev iz svojega nakupil, dalje vrlemu g. županu, kakor tudi slav. občinskemu odboru, krajnemu šolskemu svetu ter drugim sodelovateljem pri slavnosti, in sploh narodnim Ljubenčanom kličem — Slava!
Km Ljutomera 12 Beptembra. [Izv. dop.] Mesec september je vsako leto za tukajšnji okraj posebnega pomena, kajti običajno se vrši 7. sept. premiranje dobro/.nanih čilih in lepih konj iz Ljutomerskega, Gorenjeradgonskega okraja, 8. septembra pa znana dirka na bližnjem Cvenu. V tem oziru Vam še hočem poročati o drugi priliki; za zdaj Vam pošljem nekaj vrstic glede 7. in 8. septembra, katera dneva imata letos za naš okr*j drug jako važen pomen. Znano še bode menda vsem, da ima okrajni   odbor v Ljutomeru v rokah  koncesijo za
trasiranje železnice iz Radgone do Ljutomera? Iz prepričanja, da bi ostala ta sicer že trasirana železnica samo na napirji, če bi Be nihče več ne brigal zanjo v drugem oziru, posebno kar se tiče potrebnega denarja, se je storil po neumornem delovanji tukajšnega okrajnega načelnika gosp. Kuk ovca drug jako važen korak. V svesti in prepričanji, da more samo tisti kraj in okraj, ki je zvezan s kako železnico z drugimi okraji in vsled tega, kar se tiče časa, približan istim, spravljati svoje pridelke hitreje in radi tega ceneje v druge kraje, na drugi strani pa ravnotako dobivati iz drugih krajev reči, ki jih nima sam in jih potrebuje od drugod, se je sklenilo za napravo železnice in Radgone do Ljutomera v seji 7. septembra od odbora trga Ljutomerskega votirati znesek 20.000 gld. in v seji dne 8 septembra od okrajnega zastopa Ljutomerskega znesek 50.000 goldinarjev. Prepričani smo, da bode to tako rekoč temeljni kamen novi železnici podaljšani iz Radgone do Ljutomera ; prepričani pa .gotovo tudi smemo biti, Ja ibodeta ta sklepa še pripravila druge interesente, posebno okraj Gornje-radgonski, posestnike znane kisle vode v Radencih in pri Radencih, posestnike velikih vinogradov v Ljutomerskih goricah (g. grofe "VVurmbrand, D. Avernns Lamberg, gospode v Admontu in Reinu itd.) in deželni zbor štajerski, ki je ravno zdaj sklican v posvetovanje na to, da bodo votirali manjše ali večje zneske za grajenje navedene železnice.
5E Kake 4. septembra, (štiridesetlet-nica presvetlega vladarja.) Tudi mi Račani prosljavljali smo Štiridesetletnico ter tako svoja pa-trijotična čutila očitno pokazali. V ta namen napravili smo dne 2. sept. veselico 8 šolsko mladežijo. Razume se samo ob sebi, da se je šolska mladina sv. maše udeležila. Popoludne po litanijah zbrali so se šolarji pred Šolo. Začetek slavnosti bil je pa-trijotičen govor. Gosp. nadučitelj Fran L u n d e r razložil je z jedrnatimi in naudušeni mi besedami pomen te izvanredne slavnosti šolski mladini. Na to so otroci dekla nun ali in peli patrijotične pesni. Temu je sledilo pogoščenje otrok s kruhom, vinom in pečenko. Konečno se je pa še 250 knjižic „Fran Jožef I." in ogromno število učil šolarjem razdelilo. Omeniti moramo, da sta gospod pl. Lenk in njegova gospa učencem in učenkam .^lastnoročno delila knjižice in druga darila.
Te slavnosti udeležili so se naši farani v mno-gobrojnem Številu ter se veselili s šolsko mladino. Nepopisno veselje se je vsacemu otroku bralo raz obraz. A komu se je zahvaliti, da se je ta slav-nost tako sijajno izvršila? Visokorodnemu gospodu pl. Lenku, dobrotniku in največjemu šolskemu prijatelju naše šolske občine, kateri je poklonil večino darov za šolsko mladino. Poleg tega pa tud. ni zabil Raških pravih revežev, da bi tudi ti štiridesetletnico presvetlega cesarja pomnili. Deseterim dal je vsakemu po goldinarji in po liter vina. Nadalje moramo se zahvaliti g. župniku J. Dolinarju in gospodu kapi. Tom. Varlu. G. župnik daroval je vse vino, gospod kaplan pa žito. Zahvaliti se nam pa je tudi tukajšnjemu trgovcu g. H. A. Maurerju, vsem šolskim prijateljem, ki bo z denarnimi doneski k tej slavnosti kaj pripomogli, in pa tistim gospem, ki so za šolsko mladino kruh pekle.
Domače stvari.
— (Osobna vesti.) Naš rojak, uadštabni zdravnik g. dr. Valentin Janežič v garuizijski bolnici št. 11 v Pragi, imenovan je vodjo garnizijske bolnice št. 13 v Terezinu. — Dr. Vladimir Mil-kovič, ki je dlje časa bival v Ljubljani, odpotoval je včeraj v Celovec, kjer bode nadaljeval svoja raziskovanja.
— (Brez komentara.) Ni dolgo temu, kar je tukajšnji uradni list naznanil imenovanje dr. Binterja v Kamniku sanitetnim svetnikom, to je onega dr Binterja, kateri je bil pred kratkim imenovan okraj, zdravnikom I. vrste, čegar delovanje tdede n emštva na Slovenskem — vide otroški vrt v Kamniku — je naš list o svojem času verodostojno ocenil. Mi zabeležimo to vest, brez vBacega komentara.
— (Iz Št. Petra na Notranjskem) došel nam je včeraj nastopni telegram: Krasen šopek, namenjen našim bratom Čehom, oddan danes po gospici S p i la r j e v i vrlemu „Sokolu" Tržaškemu, odborniku g. Turku.
— (Popis „Petin dvajsetletnice Sokola") izide v ponatisu iz rSlov. Naroda" prihodnji
teden v mali brošurici. Gotovo bode ustreženo b tem vsem čast. p. n. udeležencem. Oglase sprejema založnik Dragotin Hribar v „Narodni Tiskarni".
— (Na ljudskih šolah Ljubljanskih) bode upisavanje učencev in učenk dne 13., 14. in 15. t. m., šolsko leto pa prično dne 17. t. m.
— (Nova ljudska šola|) na nekdanjem živinskem trgu je že dodelana do strehe in so te dni že „sraereko postavili". Podjetnikoma gg. Knezu in F. Zupančiču gre priznanje, da sta bila pri zgradbi jako točna.
— (Manevri pri Slovenski Bistrici.) Včeraj bil je odločilni manever okolu Slovenske Bistrice, pri katerem se je moral severni oddelek umakniti, ker je južni oddelek prodrl mu desno krilo ter je deloma obkolil. Z včerajšnjo vajo so manevri končani in vojaki začeli so se po železnici vračati v svoje garnizije.
— (Iz Ribnice na koroški železnici) se nam piše, da je blagoslovljenje obnovljene cerkve pri sv. Ignaciji bilo prav lepo in da Be bode prihodnjo nedeljo pri sv. Volbenku pod Veliko Kopo blagoslovil kip L. Matere Božje.
— (V Trstu) zaprli so v ponedeljek Ig. Alf. Hauserja, načelnika tvrdke C. Gohde & C, ki je imela živahno lesno trgovino po Notranjskem, zaradi hudodelstva goljufije. Kakor čitamo v Tržaških listih ogoljufal je Hauser erar in družbo Lloy-dovo pri zalaganji z lesom.
— (Hmelj) se je letos dobro obnesel. Iz Žalca piše se nam: Javil sem Vam, da je cena hmelju poskočila iu da se kvintal že po 130 gold. plačuje. Odkar sem vam pisal, je pa cena zopet po.-kočila in danes se plačuje meterski stot hmelja po 140—160 gold. Tako živo se še nobeno leto ni kupovalo, kakor letos, zato so pa tudi po Savinjski dolini že tri četrtine pridelanega hmelja pokupljene. Včeraj (dne 10. t. m.) odšlo je 20 vagonov hmelja. Savinjske doline prebivalcem sine se čestitati, kajti jako veliko denarja skupili bodo letos za hmelj.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 11. septembra. Povodom imen-dne carjevega bil je danes dvorni obed. Cesar napil je na zdravje carjevo. Cesar, cesar jevič in nadvojvoda Karol Ludovik bili so v ruskih uniformah s trakovi ruskih redov. — Cesar in princ "VValeski odpeljala sta se zvečer k manevrom v Belovar.
Dunaj 11. septembra. Kralj Mi an odpotuje dne 13. t. m. v Gleichenberg, kjer ostane več tednov.
Atene 11. septembra. Potres v Aigionu napravil je za milijon škode. Dvanajst osob ranjenih.
Belovar 12. septembra. Cesar, cesarje-vič in princ Waleski dospeli semkaj in bili v praznično okrašenem mestu naudušeno vsprejeti.
Berolin 12. septembra. „Norddeutsche" najtopleje pozdravlja piihod nadvojvode Al-breehta, ki po vsej pravici vzbuja občudovanje, ki se je za svojega šestdesetletnega službovanja v vojni kot zmagonosen junak, v mirovni dobi kot učitelj in organizovalec vojske jednako izredno odlikoval. Veleslavnemu vojskovodji, prijatelju našega presvetlega cesarja pokazal bode narod pruski svojo udanost in velespoštovanje svoje.
a I
iJUBLJAHSII ZTOH"
»tojl (331—209)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
T nj e i :
9. septembra:
Pri si. m u : Kom pur le Iz Trsta. — Hebnriiii z Dunaja. — Schamberger iz Puljii. — Šarnagel iz St. Vida. — Mlakar iz (iradea. — Mami rovu- iz Zagreba — Petrić iz Iz Logatcu. — Miletić iz Zagreba.
Meteorologicno poročilo.
Dan	Čas opazovanju	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
ll.sept.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	741-0 mm. 7111 mm. 742 5 mm.	17«° C 25*0° C 19-4° C	brezv. al. s/h. si. szb.	megla d. jas. obl.	0' LG mm. dežja.
I III Srednja temperatura 20-7°, za 61° nad nonualum.
3D"CLia.aoslra, "borza,
me 12. septembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Srebrna renta .....
Zlata renta ......
6° „ marčna renta .... Akcije narodne banke.   . .
Kreditne akcije.....
London........
grebro ........
Napol.........
C. kr. cekini......
Nemške marke.....
4% državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0 . Qgerska papirna renta 5° „ . 5u/0 Štajerske zemljišč, odvez. Dunava reg. srečke 5%   .   .     100 gld Zemlj. obe. avstr. 4*/i*/« zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Rudolfove srečke..... 10 .,
Akcije anglo-avstr. banke 120 ,,
Trammway-društ. velj. 170 gld. a v.
včeraj	—		danes
i. 81*56	—	gld.	81-70
82-20	—		82*45
110*70	—		11070
97-70	—		97H0
881 —	—		
31540	—		815-60
121*80	—	■	121 70
9-63	_	»	963
5-75	—		5-75
59-40	—		5940
•250 gld.	L 33	gld	75 kr.
100 ,	169		HO „
	100		70 „
	91		05 „
ig.	105		50 „
120
12;"-)
100 181
116
228
■20 75 50 50
Zahvala.
Za dokaze sočutja, za lepe darovane vence, petje na grobu iu spremstvo pri pogrebu, v starosti 85 let umrle gospo
ANE vdove SORREl,
v Dolenjem Logatci, izrekajo vsem uileležnikom najiskreuejšo zahvalo
(601)
žaluj rči
otroci in unuki.
I3 O lili v
francoščini in angleščini
in
v predmetih ljudske šole.
Za otroke, ki še neso godni za Kiamatikalni pouk, osnujejo se kurzi, v katerib se bode fruncodeinu iu anglešcinu učilu r. ustnimi vujuiui.
(593—2)
^t. Peterwka ('CHtii tšt.
Najboljši
kovaški premog
ponuja po najnižji ceni (602-i)        Josip Uali<  v Celli.
Št. 360 m. š. sv 60S)
Pričetek Šol.
V mestnih ljudskih šolah Ljubljanskih namreč: V I. in II. mestni deški ljudski šoli, v mestni nemški deški ljudski šoli, v mestni dekliški ljudski šoli, v nunski dekliški ljudski šoli, v mestni nemški dekliški ljudski šoli. potem v ljudski šoli na Karoliuski zemlji prične se šolsko leto v 17. dan septembra 1888
Vpisovanje se hode vršilo v 13, 14. in 15, dan septembra t. 1. in sicer za I. mestno deško ljudsko šolo v Hcejalnem poslopji, za II. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji na Cojzovi cesti, za mestno nemško ljudsko šolo v Mahrovi hiši na cesarja Jožeta trgu pri tleh na levo, za mestno dekliško ljudsko šolo v re-dutneni poslopji, za nunsko dekliško ljudsko šolo v nunskem samostanu, za mestno nemško dekliško ljudsko šolo, katera se začetkom šolskega leta preseli v Špitalsse ulice št. 10 v dozdanjih šolskih prostorih frančiškanske ulice št. 8, in za ljudsko šolo na Karolinški zemlji v tamošnjem šolskem poslopji.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 10. septembra 1888.
Prvosednik : G ras sel I i m. p.
I I
I
JOS. PAULIN,
v Ljubljani, Marijin trg št. 2,
koucesijoiiirani irlavni agent za potnike v
AMERIKO.
1 I
I
I t*
./5 Prodaja vožnjo
>N I, j jtiiii' po naj! tv   vsakeršnega kraja v
i
i
m.
kartu s polno garancijo od jbližnjem potu in naravnost do luierlki  po najnižji ceni iu pošteni postrežbi.   Kdor želi po ceni, dobro, hitro in srečno potovati, naj se zanesljivo obrne name.
Za Kranjce, spodnje Štajerce in Hrvate je pot čez Ljubljano iu Gorenjsko najboljša, naj hitrejša in najcenejša, ker tu imajo le moji potniki mnogo znižano vožnjo ceno iu moji uradniki v sprejemajo v varstvo moje potnike na vsaki večji postaji in jim pomagajo zopet naprej.
Z natančnejiui poukom se radovoljno služi. MoJi  potniki  »©  Se \si   nvoj nuiuen Nreinn  dosegli.   Potovanje  od Ljubljane do Amerike traja okolu 13 dnij. (605 — 1)
Št. 14.381
(goo-1)
V smislu §. 6 zakona z dne 23. maja 1873 (št. 121 dr. zak.) se naznanja, da bo prvotni imenik porotnikov za 1889. leto
od tO. do It. m.
v magistratuem ekspeditu izpoložen, da ga vsakdo lahko pregleda in svoje ugovore naznani.
Porotniškega posla so oproščeni po §. 4 omenjene postave:
1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsegdar ;
2. udje deželnih zborov, državnega zbora i 11 delegacij, za čas zborovanja ;
3. osobe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi;
4. osobe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpeti za sledeče leto ;
5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v jed-iiem porotnem razdobji kot prednji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratikL
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 6. dan septembra 1888.
<
4 4 4
F. P. VIDIC & COMP.
priporočata p. n. občinstvu za Halone, kavarne, KOMtilne, privntnu Rtouovtinju i. t. d.
►
4% »*^f^t ^
^lončene pečit
J po jitko nizki ceni t«r i/, uujlvol|aeflJSI I>Ih^h : 4\ izdelane. (440—23) ►
4%        Zaloga: v Slonovi h ulicah št. 9. ►
Debelost, medlost se po novel metodi trotovo odpravita. Vse kožne bolezni, k<»t griiite, /»It-na. o»rei, pege, rudi'*«' nosove in roke, bulfzni las .se radikalno ozdravijo. Pike od osepuir in kučine obrazu se za zmiraj odstranijo. V vsakem kosili etičnem vprašanji dajo ae avet. Navodi, kako se /.draviti, dajfi ae pismeno, če se vse obširno po 1 oči in se pritoži marka za odpis v pismu z naslovom: (346 — 18)
„Hjrgriea-O^fioiri." Breslau XI.
(174-17)
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teb praktičnih lastnostij in jednostavnega rabljonja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se V dveh urah zopet labko rabijo. — Dobiva se v različnih barvata (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe ae v vseh zalogah.
Dobiva se v IJublJani pri PRAN CHRISTOPH,
tu a -kttt    t TTrtmiir a xtxt   tt      izumitelj iu jediui i/.dčlovatelj pristnega
IVANU  LUCKMANN - U.   Bvetiega laka za tu, praha & berolin.
vremontoir obliki
Same "i g-ld..
Čudež sedanjosti !
Najboljša in naj- *"***\ cenejša angJoika
1 §L ura z nibalom!
Samo -5= gld..
Mesto gld. 15*—. $zB$IXbW Mesto gld. 15*—.
lOletnu juuistvo zu svetilno    v\J^r^^tT     t> letno Jumstvo, da uru moč knzaluicc. ^AJaS^ flobro «re.
Ta z devetimi zlatimi, srebrnimi in bronastimi svetinjami preinijovana ura ima polirano okrožje iz bakraste zlatokovine, narejeno prav po zgornjem narisi s patentovano strokovnostekleno kazavnico, ki ima čudovito lastnost, da v zavsem temni noči
^jtf  sveti svetlo kukoi* mesec,
Poleg tega ima zvončno budilo, ki se lahko nastavi na kateri čas kdo hoče, ima dva bronasta uteža. Ker jej je cena, uštevši leseni zabojček, v katerem se odpošlje, le 4 reci: štiri goldinarje, more vsakdo omisliti si tako izvrstno,
trajno uro, ki je kras vsakemu stanovanju. — Razpošilja proti gotovemu denarju ali c. kr. poštnemu povzetju
g pcporthaus I., „Zur Kaiserin Maria Theresia", Wien, Vtfeissgarber, 1 Kriegerga88e 11, Parterre, Thiir 5, Wien.        t54i—10)
■
1
t
M M M M M
a
M M M M +
♦
4
Najboljši in najpripravnejši aačin liranjevanja
j«' gotovo
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikorih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so uatn dragi m za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki m izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (11. pr, v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej
Vse te načine zavarovanja upeljane ima vx)tjc>iiiiio sava« rovalnu baulia „SL^LVIT^." v lVagl, katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 2Q°j0, 26%, celo 48%.
Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835 193 goldinarjev.
Vsa pojasnila daje brezplačno (233—49)
1
glavni zastop banke „SIAYIJE" v Ljubljani,
v lastnej hiši (Gospodske ulice 12).
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".