Mostovi — vez med kraji in Ijudmi
Reka je vedno ločevala Ijudi. Zato so si prebivalci na njenih brego-vih skozi vso zgodovino in na razne načine prizadevali premagovati to naravno pregrajo. Mostovi so dandanes nekaj vsakdanjega, brez njih si ne moremo predslavljati življenja, vendar njihovo pravo vrednost spoznamo šele takrat ko, denimo, poškodovani mosl pretrga vezi med bregovoma, s tem pa ludi povezanost med Ijudmi. Proti koncu lan-skega leta so v naši občini zaprli za promet dva pomembna mostova prek Ljubljanice: na Vevčah in na Fužinah. Pred prvega so postavili zaporne prcgraje /aradi pupravila, drugega v tem trenutku, ko piše-mo, ni več, saj so ga prav pred nedavnim porušili, da bi napravili pro-stor za novega, ki bo zrasel na istem mestu.
Zaprtje obeh mostov hkrati, ki sta najblizji povezavi med kraji, ki ležijo od Hrušicfe in Zaloga na levem in desnem bregu Ljublja-nice, je upravičeno sprožilo ne-godovanje krajanov, zlasti iz Bi-zovika in Zadvora, ki morajo če hočejo na primer v zdravstveni dom na Vevče, najprej v Moste, saj je najbližji most, kjer lahko prečkajo reko, na Kajuhovi cesti. To pa seveda pomeni večje stro-ške in večjo porabo časa. Tudi delavski avtobus, ki vozi s Tujega grma, mora ubirati daljšo pot. Mnogi si sicer pomagajo z mo-stom v Kašlju, vendar ta ni pri-meren za težja vozila, pa tudi cesta do njega je izredno slaba.
Po podatkih, ki smo jih zbrali pri pristojnih službah, se razmere glede prehoda z desnega brega Ljubljanice na levega in obratno do konca leta ne bodo spremeni-le. Oba mostova, vevški in fužin-ski (za prvega se še sploh ne ve, kdaj ga bodo gradili, kajti sta-rega ne bodo več odprli), bosta v najboljšem primeru dokončana do konca leta, prav v kratkem pa se obetajo še nove prometne za-gate v zvezi z rekonstrukcijo Litijske in Poljanske ceste in z njima povezano gradnjo novega mostu preko Grubarjevega ka-nala nasproti parka Kodeljevo. Vsekakorbo torej treba letosvo-ziti in potovati po moščanskih ce-
stah s kar največ potrpežljivosti in razumevanja. brez jeze. saj ta ne bo prav nič lčoristila, kajti tako ali drugače bo treba pre-broditi to vmesno obdobje »brez mostov«. Vsekakor pa bo letoš-nje Ieto v zgodovini občine zapi-sano kot rekordno glede števila novih mostov. Zagotovo bosta postavljena dva: fužinski in prek Grubarjevega kanala na Litijski
cesti. kanček upanja pa še ostaja tudi za most na Vevčah.
• Če bo denar, bo tudi novi vevški most
Kot je znano, Papirnica Vevče že od leta 1984 ni več lastnik mostu prek Ljubljanice, ki je bil zgrajen leta   1911. Naš izvršni
(Nadaljevanje na 3. slrani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
svet je ta most v skladu z zako-nom dal v upravljanje Komunal-nemu podjetju Ljubljana, tozdu Komunalne gradnje, ki pa mostu, najbrž zato, kerse zaveda njegove dotrajanosti, noče spre-jeti. Ker je most za Papirnico Vevče izrednega pomena, sodo-slej stroške vzdrževanja plače-vali sami. Zdaj pa to ne gre več, saj so ugotovili, da so njegove
poškodbe tolikšne, da ga ni vredno popravl jati; tovorn jaki in avtobusi namreč v nobenem primeru ne bi smeli več voziti če-zenj. Dokončna in edina pa-metna rešitev bi bila postavitev novega mostu.
»Za novi most smo priprav-ljeni prispevati 100 milijonov di-narjev. Ce bi zbrali še drugi manjkajoči denar, bi ga lahko postavili že v drugi polovici le-tošnjega leta. Po našem naročilu Gradisov projektivni birože pri-pravlja projektno dokumentaci-jo,« je povedal direktor Papir-nice Vevče Stane Ermenc.
Jože Piškur, samostojni sveto-valec za stanovanjsko in komu-nalno gospodarstvo ter varstvo okolja pri izvršnem svetu naše sfcupščine je pojasniJ, da je loka-rijsko dovoljenje za most žg iz-dano. tudi za gradbenega neTso težav, če bo le denar. V letošnji program so mosl uvrstili le pri skladu stavbnih zemljišč, vseka-kor pa se svojemu deležu ne bosta mogla izogniti tako Komu-nalno podjetje Ljubljana kot ludi komunalna skupnost Ijub-Ijanskih občin, ki sicer plana za letošnje leto še ni sprejela.
• Fužinski novi most bo ohranil značilnosti starega
Starega mostu prek Ljublja- , nice na Fužinah, ki ni bil več pri-meren tudi zaradi širše Fužinske ceste, že približno dvajset dni ni več, za promet pa je bil zaprt že 11. novembra lani. Most se je vdal pritisku 430 kilogramov razstreliva. ki so ga delavci Geo-loškega zavoda položili v 530 lu-kenj, izvrtanih v most in stebre. Prostorza novega. ki bi stal prav tam, kjer stoji stari, je tako pri-pravljen. Mostu niso mogli poru-šiti prej, dokler ni bil postavljen premostitveni objekt za komu-nalneVode, saj je fužinski most pomemben za kraje ležeče na de-snem bregu Ljubljanice tudi zalo, ker prek vode prinaša elek-triko, plin. telefon in druge so-dobne pripomočke vsakdanjega življenja.
Ker most stoji v neposredni bližini fužinske graščine, ki sodi k naši kulturni dediščini. sta mestni
in občinski komite za komunalno gospodarstvo, urbanizem in var-stvo okolja zahtevala, da naj bi novi most ohranil značilnosti sta-rega. »Ne gre za zaščito samo po sebi, ampak za del širšega giba-nja, ki ne zanika potreb sodob-nega človeka, da bi te zgodovin-ske objekte vključili v svoje oko-lje,« pravi arhitekt Peter Gabri-jelčič, ki je oblikovalec novega fužinskega mostu kot tudi mostu
prek Grubarjevega kanala in njegove okolice.
Naj za boljšo predstavo o tem, kakšen bo videti most, najprej nanizamo nekaj tehničnih po-datkov, značilnosti starega in no-vega mostu, ki se nanašajo na njegov videz, pa povzemamo po prispevku arhitekta Petra Gabri-jelčiča Mostovi, objavljenega v Arhitektovem biltenu številka 79/80 decembra 1985.
Novi most bo dolg 94,60 metra, širok 15,20 metra, imel bo eno vmesno podporo, na vsaki strani kolesarsko stezo, ši-roko 1,60 metra in hodnik za pešcevširini l,50metra. Vozišče bo merilo 7 metrov. Kolesarski stezi in poti za pešce bodo z var-
nostnim pasom ločene od voziš-ča. Most, za katerega je pro-jektno konstrukcijo zasnoval V. Ačanski iz Gradisa, bo predvi-doma stal milijardo in 334 mili-jonov dinarjev, zgrajen pa naj bi bil oktobra letos.
Stari fužinski most je bil po-stavljen na prelomu stoletja, to je takrat, ko so se tovrstna inže-nirska dela še oplajala z arhitek-turnimi elementi. Zgradbe niso bile oblikovane le na osnovi teh-ničnih pravil, temveč so ti objekti
nosili še neko širše sporočilo. Iz takšnega mostu je bilo na primer razbrati, kdo ga je gradil, kdo ga je uporabljal, kje in kdaj je bil postavljen.
Stari fužinski most sta sestav-ljala dva loka, ki sta se vsak s svoje strani opirala na lapornat otok sredi reke. Deli ob bregovih so trdno sloneli na svojih pod-stavkih, pripadali so vsak svo-jemu bregu, vendar so bili hkrati tudi del mostu. Sredina mostu je bila kraj stika z vodo, ograja jcv tem delu s svojo obliko poudar-jala celotno kompozicijsko za-snovo. Sredi mostu je stala kape-lica, ki je s svojo lego označevala navzočnost otoka.
Novi most bo ohranil simbole in elemente starega, ki bodo usirezno vključeni v novo zasno-vo. Kapclica, element kulturne identitete, bo ostala na pr\'Otni lokaciji. Ker se je zaradi širšega cestišča porušilo ravnotežje med širino mostu in višino ograje, bo med cestno površino in površino, namenjeno pešcem in koiesar-jem, postavljeno pročelje cestnih svetilk. Niz cestnih svetilk bo psihološko vplival na pešca tako, da se bo počutil varnejšega, voz-nik pa naj bi zaradi drobnejšega merila svetilk kot so one na cesti, nagonsko upočasnil vožnjo. Štirje razgledni pomoli bodo omogočali pogled na most s stra-ni, v njih pa bodonameščene tudi klopi. Komunalni vodi, ki so ka-zili prejšnji mcst, so zdaj skriti v konstrukciji.
• Pomembno je oboje: služiti namenu in nuditi prijetnejše počutje človeku
Nova ureditev zahodnega pre-dela naše občine, ki je povezana zrekonstrukcijama I300metrov Poljanske in Litijske ceste od Po-točnikove ulice, mimo Tovarne mesnih   izdelkov   in  športnega
parka Kodeljevo. do križišai s Kajuhovo cesto, jc poskus kom-pleksnejšega pristopa pri ureja-nju infraslrukturnih objektov v naši občini in mestu. Doslej se je to reševalo zgolj v tehnični do-meni, zadnje čase pa se tako irr.enovani inženirski pristop tudi pri nas umika bolj humanemu. takemu, ki ne prezre človeka. Ni več pomembno samo to, da ob-jekt služi namenu, marveč se mora stapljati v okolje kot nje-gov   del.  je   poudaril   arhitekt
Peter Gabrijelčič. Te težnje, ki se pojavljajo v zadnjih nekaj letih, kažejo na prebujen odnos do ar-hitekture. Zato ni naključje. da je most prek Grubarfevega ka-nala. ki je bil sprva zasDovan kla-sično (z njim pa tudi njegova okolica). po novi različici popol-noma drugačen, brez podpornih stebrov, tako da odkriva pogled na reko.
Rekonstrukcija obeh cest. Po-ljanske in Litijske, je zahtevala tudi drugačno ureditev prehoda prek Grubarjevega prekopa, tako, ki bi omogočala nemoten promet tega dela Ljubljane s centrom mesta. Iz več razlogov je bilo premostitev Grubarjevega prekopa iskali le v ožji okolici Kodeljevega parka. V obdclavi je bilo več različic in čeprav je bila izbrana tista, ki najmanj pri-zadene našo kulturno dediščino. se vendar ni dalo izogniti temu. da cesta ne bi posegla v park. Ven-darpa jetreba poudariti.dasose vsi, ki so sodelovali pri tem pro-jektu. izjemno trudili obdržati vsako drevo, ki ga je bilo mogoče glede na ureditev. Zato je tudi del kolesarske steze in poti za pešce speljan med drevesi. Ohranjen bo tudi transformator pred Tovarno mesnih izdelkov, ki je spomenik naše tehnične kulture.
Razen parka Kodeljevo to območje ni imelo izrazitih zna-čilnosti. Zato pri oblikovanju kriterijev za novo ureditev niso poskušali ohraniti obstoječega videza, ampak ustvariti novo, drugačno kvaliteto bivanja. To so dosegli tudi z domiselno izpe-ljanimi potmi in kolesarskimi stezami.
Kot je povedal Abdon Peklaj, vodja operative pri skupnosti za gradnjo cest Ljubljana, ki je in-vestitor tega projekta, naj bi vse skupaj stalookoli šest tnilijard in 125 milijonov dinarjev. most sam pa milijardo in 400 milijo-
' nov dinarjev. V teh dneh delavci Gradisa že postavljajo pilote za novi most, ki bo dolg 80 metrov, SCT pa, ki bo gradila nadvoz in cesti, pa že pripravlja vse po-trebno za prestavitev proge Ko-čevje — Ljubljana. Cesti in most naj bi bili za promet odprti ob koncu letošnjega leta, dokončno pa naj bi bila vsa okolica urejena prihodnje leto. Stari most bo ostal in bo služil za lokalni dovoz.
DARJA JUVAN