TRST, sobota 2. marca 1957 Leto XIII . Št. 53 (3588) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL,. MONTECCH1 it. 6, II. nad. — TELEFON SUH IN 94-838 — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak nun viiine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak trsno širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10 mesečno 210 din. Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - 2 - 375 • izdala založništvo tržaškega tiska o. zuz-Trai Izrael svojih se je odločil za popoln umik čet s področja Gaze in Akabe General Burns se bo sestal s poveljnikom izraelskih sil, da se dogovori o prevzemu oblasti - ZDA in Francija podpirata Izrael glede zahtev o plovbi po Akabskem zalivu in napovedujejo, da «nameravajo izvajati pravico do svobodne plovbe v teh mednarodnih vodah» NEW YORK, 1. — Izrael je danes v skupščini OZN obrazložil svoj načrt za «popoln in takojšnji umik čet s področja Gaze in šarm El šeika«. Izraelska zuna-nja ministrica Golda Meir je na seji skupščine izjava, da njena vlada predlaga takojšnji sestanek med načelnikom glavnega štaba izraelske vojske in poveljnikom varnostnih sil OZN, na te sile zasedejo omenjena področja. V svpjem govoru je Golda Meir izjavila: »Izrael- ska vlada javlja, da je sedaj pripravljena popolnoma umakniti svoje čete s Področja Gaze v skladu z resolucijo glavne skupščine od ■ februarja 1957. To sporoča na podlagi sledečih predpostavk: A. da se bodo ob izraelskem umiku čete Združe- nih narodov razmestile v Ga-?! in da bo izraelsko vojaško m civilno nadzorstvo na področju Gaze prešlo izključno J roke varnostnih sil OZN. "■ Izrael pričakuje poleg te-ga> da bo OZN tisti organi-***> ki mu bodo poverjene naloge, ki jih je svoj čas obrazložil^ glavni tajnik, in si-®r; zaščita življenja in last-j lnevna področju z dejansko n učinkovito policijsko zašči-°> Jamstvo za dobro civilno Pravo; največja podpora pro-|..amu. OZN za begunce; za-* 'ta in povečanje gospodar-ega razvoja ozemlja in prebivalstva.« Golda Meir je dalje izja-b kda *zrae* pričakuje, da za N še dalje odgovarjala _ "Pravo na področju Ga-’ dokler ne bo dosežena d rna ureditev, ki se mora kolikor mogoče hitro. ali Pa dokler ne bo dosežen n končen sporazum o prihod-n ,P„s,za zaJamčenje splošnega Gostovanja te pravice. un?ra!:! ,se čuti upravičenega knnf,8 ti svojo pravico zaim:- °brambe v skladu z sVnlf°, GZN, če bo oviran pri dii ° z* Plovbi njegovih la-ož;„-V.... abskem zalivu in v |ni Tiran. nJrael je pripravljen umak-s^o.ie čete s področja bo ?? ? ®e'k v zaupanju, da ši a dnjj plovba, vštev-livn 36 • v Akabskem za- hodna:? V Titanski ožini sv°-vi?aalpm je Golda Meir izja-sknš-i . je izraelska vlada se v? dobiti zagotovila, da Podri?« izraelskih čet a Seilr- ^a Gaze in Sarm El preDa jztrršil na način, da se de i»n; morebitna vojna ležnni? ln- ie dodala: «S hva-nannri1 ° jemliemo na znanje mnogih držav in de- "iiiiiui legaeij, ki so skušale ustvariti položaj, ki naj napravi konec stanju negotovosti, ki je obstajalo v zadnjih letih za Izrael in njegove sosede.« Končno je Golda Meir predlagala takojšnji sestanek med poveljnikom varnostnih sil OZN generalom Burnsom in načelnikom glavnega štaba izraelske vojske, da se prenese oblast na področju Gaze in Sarm BI Seiika na varnostne sile OZN. Za Goldo Meir je govoril ameriški delegat Cabot Lod-ge, ki je izjavil, da ZDA tolmačijo izjavo gospe Meir v smislu, da bo izraelski umik takojšen in brez pogojev. «Vloga OZN in organov, ki so od nje odvisni, je nadaljeval Cabot Lodge, se lahko koristno nadaljuje, dokler se ne doteže popolna ureditev ali splošen sporazum med spornimi strankami. Za ZDA so vode Akabskega zaliva mednarodne in nobena država nima pravice ovirati mirnega prehoda po zalivu« Zatem je Cabot Lodge omenil zagotovila, ki jih je leta 1950 dal Egipt glede zasedbe otokov Tiran in Sanafir. Na podlagi ieh zagotovil bi «plov-ba ladij ostala svobodna kakor v preteklosti«. Ameriški delegat je s tem v zvezi izjavil, da spričo neobstoja sleherne nasprotne odločitve mednarodnega sodišča so ZDA pripravljene izvajati svojo pravico svobodne in mirne plovbe in se pridružiti drugim, da zagotovijo spoštovanje te pravice. Obe strani morata spoštovati dogovore o premirju in nobena od njih ne bo mogla izvajati svoje pravice vojskujoče se stranke po izvršenem izraelskem umiku. Ce bi se po izraelskem umiku obnovile sovražnosti, bi se ZDA posvetovale z drugimi člani OZN, da se proučijo ukrepi, ki naj jih sprejmejo med seboj ali Združeni narodi za obnovitev miru. Pozval je nato Egipt, naj «še dalje nudi dokaz potrpežljivosti, ki jo je dokazal v težkih tednih, ki jih je preživljal«. Govoril je zatem francoski delegat Picot, ki je izjavil, da ima njegova vlada namen dejansko izvajati svojo pravico do svobodne plovbe v Akabskem zalivu. Izjavil je, da je naklonjen takojšnjemu prenosu oblasti na varnostne sile OZN na področju Gaze in A-kabe po umiku izraelskih čet. Dodal je, da se bo francoska vlada ((takoj posvetovala z drugimi državami, ki so zainteresirane na ohranitvi miru na Srednjem vzhodu, da išče v okrilju OZN ali izven nje sredstva za vzpostavitev mirnega položaja, da se doseže rešitev v skladu z načeli pravice in mednarodnega prava«. Egiptovski zunanji minister Favzi je izjavil, da nič. kar je bilo rečenega v skupščini, ne more okrniti veljavnosti pravic Egipta in arabskega prebivalstva v Gazi. Dodal je, da je Egipt mnenja, da glavna skupščina pričakuje popol- no in pošteno izvedbo svojih I nih volitvah in s tem se je resolucij, ki zahtevajo takojiš- število njihovih poslancev v nji in brezpogojni umik Iz- spodnji zbornici povečalo za raela. «Tako stališče, je dodal. ostane nespremenjeno in nedeljivo.« Takoj nato je glavni tajnik Hammarskjoeld sporočil, da je dal navodila poveljniku varnostnih sil OZN generalu Burnsu, naj se dogovori za sestanek z vrhovnim poveljnikom izraelskih sil jutri ali čimprej mogoče. Po Hammar-skjoeldovi izjavi je bila seja .skupščine odložena na ponedeljek. ’ V Kairu je general Burns izjavil, da so varnostne sile OZN pripravljene na odhod v Gazo in Šarm El Šeik, ta-, koj ko se bodo izraelske čete umaknile. Burns je danes prišel v Kairo. Neki predsednik OZN pa je nocoj izjavil, da ustvarja «po-šiljatev sil OZN na področje Gaze številne zapletene probleme«. Medtem ko je izraelska zunanja ministrica Golda Meir sporočila, da namerava njena vlada umakniti izraelske čete iz Egipta, je ameriški državni departma objavil izjavo v zvezi z današnjim sestankom Dullesa z voditelji diplomatskih predstavništev devetih arabskih držav. ((Državni tajnik Dulles, pravi izjava, je izjavil, da izraelski umik ne pomeni nobene ameriške obljube in nobene koncesije Izraelu, pač pa bo v celoti temeljil na prejšnjih sklepih glavne skupščine OZN, na poročilih glavnega tajnika OZN in na političnih izjavah ZDA. zlasti na izvajah predsednika Eisenhowerja od 20. februarja.« 9. marca v Parizu sestanek Mac Millan-Mollet LONDON, 1- — Nocoj so uradno javili, da bo predred-nik angleške vlade Mac Mil-Ian odpotoval 9. marca z letalom v Pariz, kjer se bo sestal z Molletom. Vrnil se bo v London naslednjega dne. Pri razgovorih bosta navzoča oba zunanja ministra. Moiiet bo Mac Millanu poročal o svojih razgovorih z Eisenho-tverjem. «»------- Uspeh laburistov pri dodatnih volitvah LONDON, 1. — Laburisti so iztrgali liberalcem eno poslansko mesto v spodnji zbornici pri včerajšnjih dodatnih volitvah v okrožju Čarman then. Laburistična kandidat, ka je dobila nad 23.000 glasov, medtem ko jih je dobil liberalni kandidat 3.000 manj. Konservativci niso postavili svojega kandidata, vendar pa so upali, da bo zmagal liberalni kandidat. U-deležba pri volitvah je bila zelo visoka. Pri zadnjih sploš. nih volitvah leta 1955 so liberalci imeli okoli 3300 glasov več kakor laburisti. Laburisti so že drugič v tem letu zmagali pri dodat- '""■'■'■"Iiiinmniimiiiinninmn ....................................... Priprave na razgovore o razorožitvi Stassen na londonskih delegacije razgovorih dva. Položaj je sedaj sledeči: konservativci in zavezniki 340 poslancev, laburisti 279. liberalci 5, neodvisni 1. Nezasedenih je pet mest, za katere so razpisane dodatne volitve. V volilnem okrožju Vednes-bury, kjer je laburistični poslanec odstopil, je njegovo mesto pri včerajšnjih dodatnih volitvah ponovno zasedel laburistični kandidat. V zvezi z izidom včerajšnjih volitev je glavni tajnik laburistične stranke Morgan Phillips izjavil, da gledajo laburisti z vedno večjim zaupanjem na prihodnje splošne volitve. Prepričani so, da če bi vlada razpisala volitve se- nepriljubljenimi ukrepi, bi se volivci izrekli proti konservativcem. «»-------- med FLRJ in Anglijo BEOGRAD, 1. — ((Nesoglasja v pogledih na nekatere mednarodne dogodke niso vplivala na britansko-jugoslovan-ske odnose,« je izjavil Jugo-pressu predsednik zvezne skupščine Moša Pijade, ki bo vodil jugoslovansko, delegacijo, ki bo marca odpotovala v Veliko Britanijo. Dodal je, da so odnosi med Jugoslavijo in Veliko Britanijo prijateljski in dobri in da upa. da bo ta ob- daj v ugodnem ozračju, ki , isk jugoslovanskih parlamen-je nastalo z zakonom deblo- tarcev prispeval k nadaljnji kade najemnin in z drugimi | krepitvi stikov Sporočeno Eisenhowerju arabsko stališče do «doktrine» KAIRO, 1. — V izjavi, ki jo je podal agenciji za Srednji vzhod, je jordanski ministrski predsednik Sulejman Nabulsi, ki se je udeležil konference štirih arabskih voditeljev .v Kairu, izjavil, da so Egipt, Saudova Araibija, Sirija in Jordanija določile skupno stališče do Eisenho-vverjeve doktrine. Dodal je, da bo stališče štirih držav sporočeno ameriškemu predsedniku. ((Jordanija, je nadaljeval Nabulsi, je pripravljena sprejeti vsakršno tujo gospodarsko pomoč, ki ni podrejena pogojem. Jordanija ne bo sovražna ne Vzhodu ne Zahodu razen v primeru, da bi eden od blokov bil sovražen Arabcem.« V Kairu pa je egiptovski minister za načrtovanje Ab-del Latif El Boghdadi dopisniku lista «A1 Abram« izjavil, da Egipt pripravlja desetletni načrt za program gospodarskega razvoja, ki bo dvignil narodni dohodek Egipta od 900 milijonov na 1540 milijonov egiptovskih šterlingov. Minister je pripomnil, da bodo za izvajanje tega programa potrebne investicije 1800 milijonov šterlingov. Dodal je, da bodo »privatni prihranki in pologi bank ter zavarovalnih družb, ki so bile poegip-čanjene v korist gospodarskega razvoja Egipta«, imeli tvoj delež za preskrbo potrebnih kaipitalov za 10-letmi načrt. Odmevi Popovičevega govora v vsem svetovnem časopisju Sovjetski in vzhodnoevropski tisk pa objavlja le kratka poročila Tassa, ne da bi omenil obsojanje pritiska na Jugoslavijo - Protestna nota FLRJ albanski vladi Komentar «Borbe» o izmenjavi pisem med Adenauerjem in Bulganinom (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Poročilo državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča v zvezni skupščini je ponovno potrdilo doslednost jugoslovanske zunanje politike. Razumljivo je, da je Popovič največji del svojega govora posvetil odnosom med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter vzhodnoevropskimi državami. V zmernem, lahko bi se reklo dostojanstvenem tonu, je Popovič ponovno potrdil doslednost Jugoslavije v spoštovanju načel, na katerih naj slonijo ti odnosi, in je jasno poudaril, da vzroki spora, ki m nastal po krivdi Jugoslavije, niso razlike v pogledih ideološkega značaja, temveč izjalovljen poizkus pritiska na Jugoslavijo. da bi opustila svojo neodvisnost in izvenblo-kovsko politiko in da se priključi ((socialističnemu taboru«, kar bi, kakor je poudaril Popovič, bilo v nasprotju s ((temeljnim kamnom«, njene politike miroljubne koeksistence med narodi in državami. Doslednost Jugoslavije in njeni napori, da se izogne vsemu, kar bi lahko dalo povod za poslabšanje odnosov, Po zaupnici s tremi glasovi večine Zagari: glavni odbor socialdemokratov ne bi bil odobril vladnega kompromisa Po mnenju vodstva PSI edino kongres PSDI lahko spremeni sedanje nemogoče stanje Tri socialdemokratske poslance je vodstvo stranke pograjalo - Odgovor PSI na Togliat-tijeve kritike beneškega kongresa - Pogajanja med PSI in NSZ za spojitev v končni fazi (Od našega dopisnika) RIM, 1. — Po včerajšnji Pirovi zmagi se je Segniju le zdelo potrebno, da se zahvali vsem, ki so pripomogli, da se je še obdržal na oblasti. Ta zahvala je seveda šla demokristjanom, liberalcem in seveda tudi socialdemokratom, ki so se še enkrat proslavili s tem, da se oddvajajo od pravih socialističnih sil. ki so bile nujno pri glasovanju v opo- Odslej ho Stassen podrejen državnemu tajniku - Nehru upa n& hližnji sestanek ameriških in sovjetskih voditeljev hoNvenp., GTON, L — Eisen-1 riški predsednik že povedal, Za ra»»_..?iose*)ni svetovalec i da bi sovjetske predloge, zlasti kar se tiče delnega nadzorstva nad oborožitvijo na Je r°ld zadeve Ha ?a PreH^Sn Je kil imenovan pgacijP'nhower-lIhenovani??U . ie sporočil to vil, . ■ je Stassen izja-renca v T° Pfihodnja konfe-»a« Londonu »zelo važ- kil tud?° z Dnllesom, ki je "" j. 'lavzoč pri razgovo-- amer,i.?SSen Poudaril, da Podtika glede k,°droči» „ >lreSla sedaj na sko zve« P°t>aJanj s Sovjet-° in z drugimi drža- žitvi, Ik kot)ference o razoro- Sa V ton i bo začela 1« rnar-Stass ^ondonu, sta Dulles in rner>java a ,razumpti. da iz-Kacijami P°gled°v med dele-uPati a- rfzn,h držav daje Gatno , Ji0 , mogoče doseči Nekem P dovunje- ^PHišal ai; nov‘narju, ki je Proučili’ n , kodo v Londonu feor ga (^'^"loov načrt, ka-m Pismi, obrazložil v svo- ^eds«dmku °F "ovembra tassen -j bisenhowerju, je ° odgovoril, da je ame- področju približno 1300 kilometrov na enj in drugi strani demarkacijske črte, lahko v primernem trenutku proučili. Iz tega se sklepa, da bi ameriška delegacija bila pripravljena začeti razgovore o' tem. Dulles in Stassen sta nato izjavila, da bo Stassen odslej moral predložiti svoja poročila državnemu tajniku, kj ima nalogo «dajati mu navodila in potrebno pomoč«. Končno je Stassen zanikal trditve nekaterih ameriških listov, da misli v kratkem odstopiti in se posvetiti političnemu delovanju v Pensilvaniji. Stassen je izjavil, da bo odpotoval v London 13. marca. Medtem pričakujejo v Wa-shingtonu prihod zahodnonem-škega zunanjega ministra von Brentana, ki se bo sestal z Dullesom in se udeležil razgovorov »delovne skupine«, katero sestavljajo predstavniki treh zahodnih držav in Zahodne Nemčije. Skupina bo začela delo prihodnji torek jali okoli ID dni, tako da bo skupina lahko izrekla svoje mnenje še pred bermudskimi razgovori, ki se bodo začeli 18. marca. Von Brentano bo nato o-biskal še Avstralijo, kjer se bo razgovarjal s predsednikom Menziesom. Ob povratku pa se bo sestal v Novem Delhiju z Nehrujem. «Upam, da se bodo ameriški in sovjetski voditelji lahko sestali v bližnji prihodnosti in skupno govorili o nekaterih vprašanjih skupnega interesa«, je danes izjavil Nehru na nekem zborovanju v Novem Delhiju. »Ce bi se Indija, je dodal Nehru, pridružila enemu od obeh blokov, tedaj bi bil svet razdeljen na dva dela in ne bi bilo več nikogar, ki bt lahko delal za zbližanje med njimi. Tedaj bi vojna postala neizbežna«. «Sovjetski predlogi o Srednjem vzhodu in Eisenhower-jev načrt imajo nekatere pozitivne strani in treba jih je proučiti. Upam zato, da bo lahko kmalu prišlo do sestanka med Moskvo in Washing- Razgovori bodo verjetno tra- tonom, da se najde rešitev«. ziciji. Segni je imel danes razgovor s Fanfanijem; raz-govarjala sta se o političnem položaju, obenem pa je predsednik vlade izrekel tajniku KD svoje zadovoljstvo, da ga je stranka kompaktno podprla. Enake zahvale sta bila deležna Sa-ragat in De Caro. O popolni kompaktnosti pa ni mogoče govoriti za socialne demokrate. Danes dopoldne se je sestal vodilni odbor PSDI ter izdal poročilo, v katerem obtožuje poslance Banfantmija. Castellarina m Martonija, da so neopravičeno izostali od glasovanja o zakonu o agrarnih pogodbah; proti vsem trem bo tudi vložil prijavo na vodstvo stranke zaradi ponovnega zanemarjanja svojih dolžnosti. Znano je da je bil Martom tisti, ki je v poslanski zbornici vložil nekatere spreminjevalne predloge k zakonu in je seveda logično, da ni mogel glasovati za zakon. Z odsotnostjo se je temu izognil, toda še bolj v skladu bi bilo, če bi bil navzoč in bi glasoval proti. S pridobljeno večino pa Segni res ne more biti posebno zadovoljen. Preprosti računi so namreč pokazali, da je ta večina boli slučaj kot pa trdno dejstvo. Za zaupnico sta glasovala tudi dva bivša mi-sina Pozzc in De Fehce. Zagovorniki centrizma sicer odbijajo očitek, da bi bila ta dva’ glasova kaj pomagala k zmagi; tudi brez njih bi vlada še vedno imela večino — za en sam glas! Toda ta edini glas bi bil kaj lahko pre; gažen, če bi bili v zbornici navzoči vsi poslanci. Manjkalo jih je 26, toda od teh jih le 9 pripada tristranskemu centru, ostalih 17 pa opoziciji. Ob popolni udeležbi bi tore) opozicija imela 296, vlada pa 292 glasov. Ob takem stanju seveda Seginiju ne bo kazalo delati mnogo poskusov z glasovanji o zaupnici. Včerajšnje glasovanje pa res ni bilo drugega kot nekak poskus. Predlog, ob katerem je bila izglasovana zaupnica, je bil namreč tako elastičen, da se je o agrarnih pogodbah takoj zopet vnela polemika med Pa-storejem in Malagodijem. Prvi je danes dopoldne izjavil: «S političnega stališča je glasovanje to noč dalo vladi zahtevano večino. Nas predvsem zanima cej-stvo, da je temeljno vprašanje še ostalo odprto; mi od CISL ni pridržujemo pravico, da vztrajamo v svoji akciji za izboljšanje zakona o a-grarnih pogodtbah v korist resničnih interesov delavskega razreda.# Malagodi pa je ob zaključenem glasovanju poudaril voljo PLI, da se po-služi menice, ki mu jo je izdal predsednik vlade. Ta dva nasprotnika ve nista torej prav nič približala drug drugemu. nasprotno se zdi. da komaj čakata, da na primernem mestu ponovno pričneta debato, Simonini je v svoji izjavi dejal, da se v demokraciji doseže večina tudi z enim samim glasom. Važno pa je. da je bila potrjena politika centra. Vendar se zdi, da t« je v ESDI začela nekaka kri- za vesti. Zagari, predstavnik levice je dejal, da glavni odbor ali celo kongres stranke ne bi nikoli odobril vladnega kompromisa o agrarnih pogodbah. Se enkrat se je zavzel za sklicanje kongresa, k-i naj bi zopet apravil na pravi tir proces: socialistične združitve. Tudi vodstvo PSI v resoluciji, ki je bila odobrena na koncu zasedanja, obtožuje popustljivost socialdemokracije ob temeljnih vprašanjih socialistov. Resolucija poudarja, da so propadli poskusi, da bi se potvarjal pomen kongresa v Benetkah. Potem navaja, da so pogajanja z NSZ za spojitev s PSI že v končni fazi. (Zdi se, da bosta Magna-ni in Libertini dobila mesti v vodstvu, medtem ko bi NSZ dobila še pet mest v centralnem komiteju.) Široki krogi radikalov, republikancev, katolikov in tudi socialdemokratov pa so ugotovili v sklepih beneškega kongresa važen faktor obnovitve in napredka v smislu socialistične združitve. Vlada se je obdržala z večino samo treh glasov, ki jih je pobrala na skrajni desnici- Sedaj je bolj kot kdajkoli v rokah ekonomske desnice in brez avtonomne moči za vodstvo in izvrševanje. PSI obžaluje, da je P SDI vztrajala na svojih cen-trističnih pozicijah in se raje odločila za zavezništvo s konservativci liberalne stranke kot pa za politiko socialistične združitve, kakor jo je predlagal kongres v Benetkah. Resolucija PSI pravi potem, da lahko sedanje stanje spremeni edinole kongres PS Dl. Socialisti pa bodo še naprej branili zakonite zahteve delavcev ter še povečali napore v borbi za upravičeni razlog in njegovo raztegnitev tudi na industrijsko področje. Vodstvo PSI je tudi izpopolnilo imenovanje na nekatera delovna mfsta; tako bo poslanec Mancini odgovoren za Jug, senator Negri za tisk in propagando, Pierracini za lokalne ustanove. Cirese za kulturo; Egoli in Locoratolo bosta še nadalje vodila mladinsko in agrarno komisijo; dr. Panzien pa je dobil nalogo, da pripravi ustanovitev inštituta socialističnega študija. Carlo Colombo in Carlo Bo-nettj pa bosta odgovorna u-rednika milanske in rimske izdaje glasila. «Avanti!»; Ra-niero Panzieri je postal so-ravnatelj revije »Mondo ope-raio«, ki jo bo vodil se nadalje tajnik stranke. Jutrišnji «Avanti.» bo objavil komentar Toghattijevega govora v CK KPI. List pravi, da je Togliatti zopet začel kritizirati beneški kongres. Po Togliattiju si je' PSI osvojila dve teme'jni točki centrizma: ekskluzivno politiko proti komunistom in.. opozicijo proti gibanju množic in njihovi e-notnošti. »Avanti!« pa pravi, da gleda PSI sedaj s kritičnim duhom komunistične izkušnje tako vzhodne, zahodne kot domače, vendar ne 7. ekskluzivnim duhom centrizma. Kritizira in obsoja Radarja. odobrava Gomulko. Ne vo-di in ne sodeluje v ideoloških križarskih vojnah proti komunizmu. . Ve, kakšna vprašanja u- stvarja za delavski razred aktivna prisotnost v borbah take komunistične stranke kot je italijanska. Dejstvo, da PSI presoja dogodke na Madžarskem diametralno nasprotno kot KPI in da ima drugačen koncept demokratičnega življenja množic, mu ni oviralo, da ne bi bil s komunisti v borbi za stalni upravičeni razlog, proti veakemu izrojenemu konceptu avtonomije in ekiskluziviizma ali preloma v delavskem razredu bo PSI vedno našel krepko obrambo v načelu razredne solidarnosti delavcev ter enotnosti delavcev v njihovih konkretnih zahtevah. Centralni komite KPI je danes končal svoje delo in odobril resolucijo, ki bo objavljena v prihodnjih dneh. Resolucija govori predvsem o delavskih borbah; o tej temi je imel Lor.go na zasedanju poročilo. Odobrena pa je bila tudi resolucija, s katero se izraža toplo priznanje parlamentarcem levice za bitko v poslanski zbornici v obrambi stalnega upravičenega razloga. Borba se bo nadaljevala, poudarja resolucija, kljub izglasovani zaupnici, ki jo je vlada uspela dobiti samo s podporo fašistov in monarhistov. Parlamentarcem se nalaga, naj poročajo o debati v poslanski zbornici najširšim množicam delavcev podeželja in mest. V enotni bor-bj kmečkih delavcev, spolovinarjev in vseh delavcev je pot k zlomu reakcionarnega odpora in k zmagi načela stalnega upravičenega razloga. Končno poziva resolucUa partijske organizacije in vse komuniste, naj kar naju..: prispevajo v tej pravični borbi. Senator Spano pa je poročal o razgovorih, kj so jih v zadnjih mesecih imeli voditelji KPI z voditelji drugih bratskih partij. A. P. o socialistični združitvi LONDON. 1. -— Na današnjem sestanku urada socialistične internacionale je predsednik Morgan Philips preči-tal dolgo poročilo o svoji zadnji misiji v Italij1 ob kongresu PSI v Benetkah. Ker pa ni bilo na seji italijanskega predstavnika — to bi bil Mat-teo Matteotti, pa je zadnji hip udeležbo odpovedal zpra-di bolezni — so razpravo o tem poročilu odložili O perspektivah socialistične združitve v Italiji pišejo tudi nekateri angleški listi. «The Economist« piše, da je bilo upanje za združitev ob kongresu PSI na višku, pi je potem upadlo deloma zaradi volitev CK PSI kakor zaradi Saragatovega napada na Nen-nija. Saragat je ustvaril vtis. da mu ni neljubo, če se je združitev zopet zakasnila. Revija pravi nadalje, da se vladi ni treba bati padca zaradi tega, ker bi se socialdemokrati hoteli združiti z opozicijo. «New Slatesman and Na-tion« piše, da je glavna ovira za združitev v Saragatovi stranki, zlasti v parlamentarni skupini, katere člani so v vladi, katere ne marajo zapustiti. lahko služi za zgled mnogim državam. Jugoslavija je na pragu novega perspektivnega načrta za razvoj svojega gospodarstva, v katerem je glavna pozornost posvečena razvoju kmetijstva in skladnemu razvoju ostalih gospodarskih vej. Perspektivni načrt, ki med drugim določa rekonstrukcijo in modernizacijo dosedanjih podjetij ter izgradnjo nekaterih drugih objektov, med drugimi tudi tovarne du šičnih umetnih gnojil v Pančevu in aluminijskega kombinata v Crni gori, ki bj se zgradili z dolgoročnimi krediti Sovjetske zveze v smislu gospodarskih sporazumov, ki so bili sklenjeni lani. Sedaj pa so s strani sovjetske vlade nenadoma nastale težave v obliki poizkusa zavlačevanja izgradnje aluminijskega kombinata. Mnogi vidijo v tem poizkus pritiska Sovjetske zveze na Jugoslavijo, da bi spremenila svoje stališče do blokovske politike. Tisti, ki mislijo, da bodo z gospodarskim pritiskom vplivali na spremembo jugoslovanskega stališča, se zelo motijo kakor so se motili, če so mislili, da bodo s priznanjem Stalinovih napak in z obljubo gospodarske pomoči pridobili Jugoslavijo, da opusti svojo neodvisno politiko. Ves svetovni tisk je posvetil govoru Koče Popoviča veliko pozornost razen sovjetskega in tiska v nekaterih vzhodnoevropskih državah, ki je objavil samo kratka agencijska poročila Tassa. V svetovnem tisku je naletel govor Koče Popoviča na velik odmev. Velike svetovne agen-cije so v svojih poročilih poudarile zlasti tiste dele govora, kjer Popovič govori o odnosih Jugoslavije z raznimi državami in o težavah, ki so nastale s Sovjetsko zvezo-Poljski listi objavljajo obširno poročilo o tem govoru. Poljski tisk posebno poudarja stremljenje Jugoslavije po sodelovanju z drugimi državami ne glede na notranjo u-reditev, a posebno še tisti del govora, ki omenja odnose Jugoslavije s Poljsko in jugoslovanske poglede na položaj na Poljskem. Tisk posveča vso pozornost tistemu delu govora, kjer se govori o poslabšanju odnosov Jugoslavije z nekaterimi vzhodnoevropskimi državami, in poudarja, da Jugoslavija ni kriva za to poslabšanje. Moskovska «Pravda» je objavila samo agencijsko veot Tassa, kjer je rečeno, da je Koča Popovič na seji ljudske skupščine govoril o načelih jugoslovanske zunanje politike in poudaril, Ja je mir ne samo mogoč, lemveč neob-hoden. »Velik del --vojega poročila, pravi Tass, je Popovič posvetil odnosom med Jugoslavijo na eni strani in socialističnim taborom in Sovjetsko zvezo na črugi strani.« Značilnost za ves svetovni tisk je odsotnost vsakih komentarjev, kar dokazuje, da je doslednost jugoslovanske politike zbegala tako ene in druge, to je tiste na Zahodu, ki so napovedovali pri bliževanje Jugoslavije vzhodnemu taboru, in tiste r.a iHMiiiiiiiiiiimiiiimiuiiinilimiiiliiiiiiiiiiiiiiimiiiillMfiiimmiiiiiiiiuiiiiMiiiniiiliiiilHnnimmiiiiiiiiiHiiiiuimiimiiiiiiiiiniiimmmiitmii Predlog položen za razdelitev v francoski Cstnnnvilev (avtonomne republike Costantine>, bi bi xajemala gorate in najbolj revne dele s polovico muslimanskega prebivalstva - Pretesni in najrodovitnejši del naj bi ostal Francozom PARIZ, 1. — Voditelji parlamentarnih skupin francoske narodne skupščine so daines sklenili, ua bo v skupščini 14. in 15. marca razprava o splošni politiki vlade. Ce bo vlada postavila vprašanje zaupnice bodo o tem glasovali 19. marca. Medtem pa Je dvignil mnogo hrupa predlog, ki so ga položili v skupščini štirje poslan-ei skupine Mendes Francea o razdelitvi Alžira na tri dele: prvo podiočje, ki naj bi postalo avtonomna- republika Co-stantina, bi vsebovalo sedanje departmaje Costantina, Bona. Batna in Setif ter dele drugih področij. Skupno bi imela okoli 4,400.000 prebivalcev, ki bi bili vsi muslima.ni razen 150.000 prebivalcev. S tem b okoli poiovice muslimanskega alžirskega prebivalstva dobilo neodvisnost. Drugo področje naj bi bilo »avtonomno ozemlje Tlemcen« ob meji z Marokom. Tretje področje ki bi zajemalo največ ozemija, pa bi vsebovalo sedanje d.-parlmaje Orano in Alžir. Vključeni bi bili mesti Orano in Alžir s približno 1.350.000 od skupnih 1,500.800 francoskih prebivalcev. To o-zemlje naj bi dejansko bilo del Francije. Preden so predlagatelji po- ložili svoj predlog v skupščini, je bil obrazložen v listu «Le Monde« in tudi na tiskovni konferenci. «Republika Costantina« bi imela poseben statut, medtem -ko bi na področju pokrajine Orana težila Francija po sintezi med Vzho-‘dom in Zahodom. Vsi bi imeli pravico opcije, Predlagatelji so mnenja, da bi na ta način nastalo ((mirno tekmovanje med Francozi in alžirskimi nacionalusti«. Toda že sami predlagatelj: menijo, da je ta načrt nesprejemljiv. Eden od podpisnikov je izjavil, da je njih glavni namen spodbosti vlado, da posveti večjo pozornost alžirskemu vprašanju. Neresnost načrta kaže že dejstvo, da bi «republik.i Constantina«, ki naj bi postala avtonomna, zajemala večino goratih in revnih predelov, ki bi bili odrezani od rodovitnih področij, Francija pa bi obdržala zase največji, najrodovitnejši in najbolj razvit del ozemlja 7. Alžirom in Oranom. Ne glede na to pa je treba poudariti, da je alžirsko ozemlje nedeljiva celota, kajti z omenjeno delitvijo bi polovica Alžircev ostala še vedno v kolonialni sužnosti. Priprave na kongres Inlersoc Vzhodu, ki so upali, da bodo z obljubami in pritiskom pripravili Jugoslavijo, da spremeni svojo zunanjo politiko. Popovič je v svojem govoru med črugim omenil, da so zadnje čase nekatere odgovorne albanske osebnosti (pri tem je mislil Bnvera Hodžo) napadle Jugoslavijo. Državno tajništvo za zunanje zadeve FLRJ je izročilo včeraj albanskemu poslaništvu v Beogradu protestno noto v zvezd z nekaterimi trditvami Envera Hodže na zasedanju CK albanske partije, kjer je prikazal položaj albanske manjšine na način, ki — kakor poudarja nota — pomeni napad »na suverenos.it in ozemeljsko celovitost Jugoslavije ter nepravilno obravnava jugoslo-vansko-alba-nske odnose in odnose Jugoslavije z črugimi državami«. V zvezi z izmenjavo pisem med Adenauerjem in Bulganinom ugotavlja «Borba», da vsebina in ton pisem kažeta znak razvedritve na poltič* nem obzorju med Moskvo in Bonnom. ((Vsebina kaže, da sta se Adenauer in Bulganin sporazumela za konkretne u-krepe za zboljšanje odnosov med obema državama. Izmenjava pisem . je pokazala, da obstajajo še velika nesoglasja, toda ni dvoma, ča te s konkretnimi ukrepi za normalizacijo odnosov uresničujejo važni pogoji za rešitev važnih vprašanj med obema državama. Hrabrilni duh in vsebina pisem spadata med tiste dobre znake, zaključuje «Barba», ki potrjujejo obstoj realnih možnosti, da svet premaga fazo napetosti in ponovno krene na pot mednarodne pomiritve.« B. B. Ostra kritika dela Višinskega MOSKVA. 1. — Profesor za pravne vede Piontovska objavlja danes v «Izvestijah« članek, v katerem obsoja napake pokojnega sovjetskega zunanjega ministra Andreja Višinskega, ko je ta b’l vrhovni državni piovdnik SZ. «Ena glavnih dolžnosti sovjetskih pravnikov, piše med drugim Piontov-ki, ;e d?nes v tem, da revidirrjo teorije akademika Višinskega. Dclgo časa so postavljali za podlago svojemu delu govor, ki ga je Višinski imel 16. julija 1938 na prvem kongresu sovjetskih pravnikov o pravu sovjetske države. Po trditvah Višinskega so tedaj izdajalci in izzivači sabotirali vsako znanstveno delo na pravnem področju in so širili zločinska stališča glede teorije o državnem pravu. Sovjetski pravniki niro mogli drugače, nego da se zanesejo na tako obtožbo, kr jo je izrekel državni pravdnik SZ. Toda sedaj se ugotavlja, da slika, ki jo je prikazal tečaj Višinski, ni odgovarjala resnici. Ko je bila namreč razkrinkana Berijeva tolpa, so bili popolnoma rehabilitiram znanstveniki kakor *.ri-lenko, Pačokanir, Seljapov in drugi, ki jih je Višinski označil za izdajalce in so bili obsojeni v letih od 1936 do 1938.» V članku je dalje rečeno, da je bil rezultat teorij Višinskega «brutalna kršitev socialistične zakonitosti in pra-. vic državljanov«. »Sovjetsko! ljudstvo je lahko gotovo, dal bo sovjetski zakon strogo ka-1 znoval vsakogar, ki bi si u-pal kršiti te pravice« nadaljuje članek in dodaja, da komunistična stranka in vlada delala za to. da razvijeta demokracijo in okrepita sovjetski zakon. Teorije Višinskega, ki jih članek kritizira, so; 1. izpoved obtoženca je zadosten dokaz za njegovo ob-rodbo. 2. Značaj in pogledi obtoženca so lahko elementi, ki naj se upoštevajo za dokaz njegove krivde. 3. Sodišče ne more nikoli določiti absolutne ali objektivne resnice, ' pač pa samo «najbolj verjetno resnico«. 4 Obtoženec je obvezan dokazati svojo nedolžnost v enaki meri, kakor je obtožba obvezana dokazati krivdo. Po mnenju opazovalcev bi kritika Višinskega utegnila pomeniti, da se namerava izvršiti revizija procecov po letih 1930, ko je bil Višinski Kongres novinarjev v LONDON, 1. — Vodrivo socialistične internacionale se je c anes sestalo v Londonu | dVžavni^^pravdnlk pod predsedstvom Morgana Phillipsa, da pripravi spored dela za kongTes te treanizB-eije. ki bo od 1. do 5. Julija ne Dunaju. Spored določa razpravo o vprašanjih kolektivne varno-til, razorožitvi, pomoči državam, ki začenjajo gospodarski razvoj, sodelovanja z’ azijsko socialistično internacionalo in političnem položaju v Evropi. Govorili bodo tuc'! o združitvi Nemčije, o razvoju socializma v Latinski Ameriki, Afriki, na Srednjem vzhodu in v Zahodni Aziji in končno o socialistični združitvi v Italiji. Vodstvo je sklenilo, da bo o pisanem poročilu glede socialistične združitve v Italiji razpravljalo julija (o tem , je vodstvo imelo jazpravljati danes), ker italijanski delegat ni mogel biti navzoč na današnji seji. ut! ZAGREB, 1. — V Zagrebu se je danes začel četrti kongres Zveze novinarjev Jugoslavije. na katerem sodeluje okrog 200 delegatov. Navzoči so tudi predsednik ljudske skupščine Hrvaške dr. Vladimir Baknnč, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Dju--ro Salaj in zastopnik CK ZKJ Ve!jko Vlahovič. V pozdravnem govoru je predsednik sindiicata Djuro Salaj poudaril vlogo jugoslovanskega tiska v razvoju socialističnih družbenih odnosov in pri reševanju aktualnih vprašanj družbene prakse. Nato je o razvoju jugoslovanskega tiska podal poročilo predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Veljko Stojilkovič, Vreme včeraj; Najvišja temperatura 8,1, najnižja 2,3, zračni tlak 1(128,2, vlaga 24 ocjst., temperatura morja 8,2. Vrem* danes; Pretežno jasno In sončno vreme. Temperatura brez bistvenih sprememb. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 2. marca Pavel, Janja Sonce vzide ob 8.43 in zatone ob 17.52. Dolžina dneva 11.09. Luna vzide ob 8.37 in zatone ob 18.59. Jutri, NEDELJA 3. marca Kunigunda, Milena S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta Za pravično zastopstvo opozicije v vseh obe. in drugih ustanovah Izpiti pomorščakov morajo biti v Trstu - Kritike na račun centra za ekonomski razvoj - Vprašanje občinske konsumne ustanove Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta ie svetovalec dr. Pincherle (UP) načel vprašanje predstavnikov opozicije v občinskih in v vseh ostalih javnih ustanovah, kjer občinski svet imenuje svoje zastopnike. Dr. Pincherle je dejal, da se v mestu govori, kar so pisali tudi nekateri listi, da občinski odbor ne mara spoštovati obljube, ki jo je dal župan ob svoji izvolitvi 3. avgusta lani in ki jo je naknadno večkrat ponovil, in sicer, da bodo opozicijske skupine v občinskem svetu zastopane v upravnih svetih občinskih podjetij in drugih javnih ustanov. Nato je poudaril, da se govori predvsem 0 izključitvi dveh največjih opozicijskih skupin. Obenem pa naj bi sprejeli v upravne svete teh ustanov in podjetij monarhiste in predstavnike nekaterih manjših skupin demokratične levice. »Ne vem. kaj mislijo o tem monarhistični svetovalci, je nadaljeval dr. Pincherle. Moram pa vam povedati, gospod župan, da vsaj nekateri svetovalci demokratične levice zavračajo to novo tolmačenje vaših dosedanjih zagotovil. V tem ti svetovalci videli ne samo obnovitev diskriminacijskega sistema, prot} kateremu so se vedno borili, ampak zaupajoč vašim besedam so upali, da so bile te diskriminacije odpravljene. Zato vidijo v tem odkrit poizkus neke skupine, ki je vam zelo blizu in ki bi hotela s povzročitvijo krize sedanjega odbora doseči enobarvni de-mokristjanski odbor s podpo'--ro desnice. V mestu in v tisku se je večkrat omenilo ime prof. Romana, kot osebe, ki naj bi pripravljala to akcijo. Zato menim, da se tudi vi ne morete zadovoljiti s temi sumničenji in upam, da so to samo škodoželjne govorice.« Zato je dr. Pincherle zaprosil župana, naj mu odgovor; na to važno vprašanje. 2upan Bartoli je zagotovil, da odbor ni spremenil svojega stališča, ampak da gre za sedaj samo za nekatera nasprotstva, ki upa, da bodo poravnana. Kljub temu pa se v daljšem govoru ni hotel jasno izjaviti glede zastopstva dveh najmočnejših skupin v občinskem svetu in sicer komunistov in misinov, ampak se je omejil na zagotovilo, da bo odbor napravil vse. kar je v njegovi moči za redno delovanje občinske uprave in da je treba pri tem upoštevati politična stališča odbo-rovih strank. Sicer pa je poudaril, da pri zastopstvu opozicije v občinskih in drugih ustanovah ne gre le za dve najmočnejši stranki v opoziciji. To je res. Toda krivično bi bilo če bi demokristjani skušali rešiti vprašanje zastopstva opozicijskih skupin v raznih ustanovah in podjetjih s tem. da bi imenovali samo predstavnike dveh ali treh opozicijskih skupinic. V resnici pa župan Bartoli v svoji izjavi od 3. avgusta lani ni postavljal pogojev glede opozicijskih skupin. Omenil je, da bo opozicija sorazmerno zastopana v vseh občinskih in drugih podjetjih, kjer ima občina svoje zastopnike. Zato menimo, da je vprašanje opozicijskih zastopnikov predvsem vprašanje sporazuma in sodelovanja med opozicijskimi skupinami, ki se morajo med seboj sporazumeti. Drugo važno vprašanje na sinočnji seji je načel socialdemokratski svetovalec prof. Lonza. Opozoril je občinski odbor, da je pristaniško poveljstvo objavilo okrožnico, po kateri morajo vsi tržaški po.morščaki delati izpite o plavanju in veslanju v Genovi. To predstavlja za Tržačane velik napor, ker morajo potovati v Genovo, kar je povezano z velikimi stroški. Zato je zaprosil odbor, naj se zavzame, da bodo ti izpiti v Trstu. Nato je prof. Lonza načel vprašanje Centra za ekonomski razvoj v Trstu. Dejal je, da je bil ta center ustanovljen za to, da pospešuje razvoj tržaškega gospodarstva. Na žalost pa ni v vseh teh letih svojega obstoja služil svojemu namenu. Po njegovem mnenju bi se moral ta center zanimati predvsem za Industrijski razvoj. Zato je zaprosil odbor, naj se zanima tudi za to vprašanje, da bo posta) ta center resnična ustanova za razvoj tržaškega gospodarstva. Svetovalka Russo (KP) pa je zahtevala čimprejšnjo ustanovitev občinske konzumne ustanove. Odbornik Benussi je odgovoril, da se že delj časa ukvarja z vprašanjem te ustanov« in da se je v ta namen posvetoval z mnogimi mestnimi gospodarskimi ustanovami in predvsem z Delavskimi zadrugami. Zagotovil je, da bo v desetih ali najkasneje v petnajstih dneh celotno vprašanje predložil občinskemu svetu, Nato je odbornik za javna dela Visintin sporočil občinskemu svetu, da je odbor vključil v letošnji proračun tud) postavko treh milijonov lir za gradnjo kostnic vseh tistih, ki so umrli zaradi vojnih posledic in ki so pokopani na glavnem pokopališču. V ta namen bodo zgradili eno kostnico na III. polju glavnega pokopališča za vsa trupla, ki so jih potegnili iz jam, eno kostnico na VII. polju za žrtve letalskih napadov in eno kostnico na XX. polju za padle med vojnimi operacijami. Med temi bodo tudi padli partizani. Po končanih vprašanjih ie župan Bartoli predložil v odobritev resolucijo glede imenovanja novega upravnega ravnatelja Tržaškega Lloyda, k.i je bila soglasno sprejeta Resolucijo smo v celoti objavili včeraj. Pred zaključkom seje ie odbornik za Ace-gat prof. Gridelli prečital odgovor upravne komisije Ace-gata na priporočila za zmanjšanje primanjkljaja letošnjega proračuna. V odgovoru upravna komisija zavrača vse predloge. češ da jih ne more sprejeti, —--------- V ponedeljek seja pokrajinskega sveta Včeraj ob 17.3CT se je sestal pokrajinski upravni odbor. Odbor se bo ponovno sestal danes in razpravljal o upravnih vprašanjih med katerimi bo po vsej verjetnosti tudi pomembno vprašanje ACEGAT V ponedeljek pa se bo sestal na izrednem zasedanju pokrajinski svet. ki bo razpravljal o vprašanju deželne avtonomije. Gre za sprejem resolucije, s katero naj po- krajinski svet zavzame svoje stališče do tega vprašanja in tako omogoči pogajanja s sorodnimi ustanovami iz Gorice in Vidma. O istem vprašanju bodo v ponedeljek razpravljali v Pordenonu predstavniki KD iz Trsta, Gorice in Pordenona, ki bodo proučili predlog zakonskega osnutka za ustanovitev deželne uprave. ----«»--- Zavrnjena zahteva komisije Acegata Pred nekaj dnevi smo pisali, da je upravna komisija Acegata predložila pokrajinski komisiji za cene zahtevo po zvišanju cene gorilnega plina za 2 liri za kub. meter na osnovi sklepa medministrske komisije za cene. Iz dobro obve-ščenih kiogov pa se je zvedelo, da je pokrajinska komisi ja za cene ta predlog zavrnila. V nedeljo skupščina uslužbencev Acegata Jutri bo v Trstu skupščina uslužbencev Acegata. Sindikata bosta danes določila točen čas in kraj skupščine. Na njej bodo sindikalisti poročali delavcem o razpletu spora in o stikih z upravno komisijo in predstavniki raznih oblasti ter Jim pojasnili, zakaj so zopet napovedali protestno gibanje. Med delavci so se medtem začele širiti vesti, da nameravata sine ikata napovedati splošno stavko že jutri ali najkasneje v ponedeljek. Teh vesti pa ni nihče potrdil. Vsekakor pa je prebivalstvo zaskrbljeno. ker bo v primeru stavke zelo prizadeto. Zato tudi ljudje obsojajo ravnanje upravne komisije Acegata, ki noče priznati uslužbencem, kar jim pritiče. Zaman so tudi vsi izgovori, da upravna Komisija ne more sprejeti novih bremen, češ da nima možnosti odločanja. Uslužbenci ugotavljajo pri tem, da se je dovolj pokazala moč upravne komisije s tem. da je lahko zavrnila rklep občinskega sveta o znižanju primanjkljaja. Ce je bila pristojna za to. je pač pristojna tudi za priznanje normativnih izboljšanj ne glede na stanje proračusa. — #»----- Za avte in motorje nove evidenčne tablice Prefektura sporoča, da je s 1. januarjem njen avtomobilski urad začel razdeljevati za nove avtomobile evidenčne tablice, ki so v veljavi na o-stalem državnem ozemlju. Na podlagi odloka komisarja bodo morali aplicirati do konca leta takšno evidenčno tablico tudi pri drugih vozilih. Da ne bi prišlo do navala, poziva omenjeni urad vve lastnike vozil s tržaško evidenčno tablico, naj vložijo že sedaj prošnjo na nekolkovanem papirju za nadomestitev evidenčne tablice. V prošnji je treba navesti številko dosedanje tablice, znamko in vrsto vozila, kakor tudi številko o-grodja in motorja. Obrazci za prošnje se dobe brezplačno na prefekturi in v avtomobilskem klubu. Prošnji je treba priložiti odrezek poštne nakaznice tekočega računa št-1-8961, naslovljene na «Casa Madre dei Mutilati«, Piazza Adriana 3. Rim, kii dobavlja nove evidenčne tablice. Za avtomobile je treba poelati 860 lir, za motocikle 305, za prikolice pa 511 lir. Na odrezek, ki potrjuje plačilo omenjene vsote, je treba prilepiti tudi znamkice IGE (3 odst.) sorazmerno z višino vsote. Po 31. decembru 1957 ne bodo mogla krožiti tista vozila, ki ne bodo Imela nove evidenčne tablice. Včeraj je odbor tržaške sekcije FIOM poslal beneškim delavcem, ki se skupno z vsem beneškim prebivalstvom borijo za ohranitev Arzenala, brzojavko, v kateri jim izraža solidarnost ter jim vošči obilo uspeha v pravični borbi. S seje dolinskega občinskega sveta V kratkem turistični urad pri obmejnem bloku Pesek Občina je v ta namen odstopila zemljišče Potrjeni številni sklepi upravnega odbora Predsinočnjim je bila v Dolini redna seja občiiukega svet«, na kateri so občinski svetovalci odobrili nekaj sklepov občinskega upravnega odbora, nato pa so po krajši diskusiji odobrili tudii obč n-tkd proračun za leto 1957. O občinskem proračunu bomo poročali prihodnjič; tokrat bomo poročali samo o sklepih občinskega odbora, ki jih je sinoči odobril občinski svet. Po prečitanju in odobritvi zapisnika zadnje seje občinskega sveta je župan sporočil, da je Ustanova za turizem zaprosila, naj bi ji srenja Drage dodelila 144 kv. m na Pesku blizu meje za gradnjo turističnega urada. Zemljišče bi še vedno ostalo last srenje in občina ne bi imela nobenih stroškov za gradnjo tega poslopja. Zaradi tega je občinski svet soglasno odobril. naj se omenjeni ustanovi da na razpolago potrebno zemljišče. Prav tako je občinski svet odobril sklep občinskega odbora za napeljavo telefona za šolsko ravnateljstvo in o-snovno šolo v Dolini. Stroški bodo znašali 420.000 lir. V gornjem delu Boljunca bodo ob potoku Glinščice zgradili odprto pralnico. Tako je že sklenil občinski odbor, občinski svet pa je ta sklep odobril. Z večino glasov je občinski svet nato odobril sklep iiiiiHiimiiiHiiiiumiiiiimiiiiiiiiHtiiiiiimiiiifiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiitMmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiitimiiiiiiiiii Proti nepopustljivosti vlade Popoln uspeh stavke poštnih uslužbencev Stavke so se poštarji udeležili skoro stoodstotno - Poslovala sta samo Italcable in državni telefon Stavka poštarjev je imela I in iz lignita iz držav članic včeraj popoln uspeh. Vsi ti-1 evropske skupnosti za premog v lokalnih podjetjih Včeraj popoldne so se se stali predstavniki KD in PS Dl, ki so razpravljali o udeležbi opozicije v upravnih odborih lokalnih podjetij. Na sestanku niso dosegli sporazuma, ker so predstavniki PS Dl zagovarjali stališče, da morajo v lokalnih ustanovah sodelovati tudi predstavniki o-pozicijskih strank ne glede na njih politično usmeritev. Zaradi tega se bodo ponovno sestali in dokončno razpravljali o tem vprašanju. Kasneje so se sestali občinski svetovalci KD. ki so razpravljali o istem vprašanju ter predložili svoje sklepe v odobritev pokrajinskemu odboru stranke. «»------- Novinarji zahtevajo zvišanje prejemkov Včeraj je bil izredni sestanek vodilnega sveta Zveze i-talijanskih novinarjev. Na sestanku so razpravljali o položaju, ki je nastal, potem ko je Italijanska zveza časopisnih založništev zavrnila zahtevo novinarjev po zvišanju plač. Novinarji so utemeljevali to svojo zahtevo spričo zvišanja cene listov in večanja življenjskih stroškov. Vodilni svet Zveze italijanskih novinarjev je sklenil, da bo takoj pristopil k protestni sindikalni akciji. Sestanka so se na koncu udeležili tudi predstavniki vseh treh sindikalnih konfederacij ter treh zvez tiskarjev, ki so -zrazili novinarjem svojo solidarnost. «»----------------- O Včeraj se je predstavil vladnemu generalnemu komi-earju novi grški konzul v Trstu George Mavroies, ki se je zadržal z dr. Palamaro delj časa v prisrčnem razgovoru. iimiimiiHMiiiiiiiiiiiiiitiitiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiii S sinočnje seje devinsko-nabrežinskega obč. sveta Najnižji obdavčljivi dohodek so dvignili na Zaradi tega ukrepa bo v devinsko-nabrežinski občini oproščenih družinskega davka 300 davkoplačevalcev Sinoči je bila v Nabrežini redna seja občinskega sveta, na kateri so razpravljali o upravnih zadevah ter o prodaji občinskega zemljišča. Predvsem je občinski svet soglasno sklenil, da se v devin-sko-nabreiinski občini dvigne najnižji letni obdavčljivi dohodek glede plačevanja družinskega davka od 120.000 na 220.000 lir. Na podlagi tega ukrepa bo torej oproščenih plačevanja družinskega davka približno 300 davkoplačevalcev v devinsko - nabrežinski občini. Občina pa bo zaradi tega izgubila približno 400.000 lir letnih dohodkov. Odbornik Legiša je izrazil upanje, da bodo ta manjši dohodek nadomestili z drugim. Nato je bilo še govora o cesti, ki pelje iz Sesljana k morju in jo je devinski grof podaril devinsko - nabrežinski občini, da bi jo uredila »n razširila. Ko so pogodbo odposlali v Trst, je prefektura opozorila občinsko upravo na neki nedostatek v pogodbi glede oprostitve davka na gradbeno zemljišče ob cesti, bčinski svet je odobril črtanje tega odstavka v pogodbi. Glede gradnje 9-stanovanj-ske hiše. ki jo namerava zgraditi v devinsko - nabrežinski občini ustanova IACP, za kar je bilo določenih 20 milijonov ii-, Je občinski svet že sklepal na eni izmed prejšnjih sej in določil naj ni ro stavbo, za katero mora občina dodeliti potrebno zemljišče. zgradili v Sesljanu. Toda zaradi rego'pcR UŠTVO SzO/iNSK/H ŠO/.C. fiz *rZ 72 $ POSTCOI PLES ČoZcA S.TUCXZC<1 Ja 2/*i/duaz.a.7li rtcx CTt-VC 2)03* O os A vAČjcn. //e ? ozAcs^e. c AzČz*. z -n ccz c. c.i/2čeznje miz u Tfižflšrt/ /-ZCLTICčfAel 20 ODLIČEN ORKESTER — DOBRO ZALOŽEN BAR TER VEDRE MASKE VAS ČAKAJO ZA ŠKEDENJSKI Pleše se danes 2. marca, jutri 3. marca, v ponedeljek 4. marca in torek 5. marca vedno z začetkom ob 21. uri. OTROŠKI PUSTNI PLES bo Jutri od 16. do 18. ure. Veselo zabavo! PROSVETNO DRUŠTVO «S. SKAMPERLE> vabi člane in prijatelje na PUSTNO RAJANJE ki bo danes 2. marca ob 21. uri v stadionu «Prvi maja DOBRO ZALOŽEN BIFE dvorani na Vrdelski ( Rezerviranje miz v društvenih prostorih na Vrdelski cesti 7 od 10. do 12. in od 18. do 21. ure. | ( OtEDAUSČA ) VERDI V četrtek, s prvo predstavo igralske skupine Ernesta Calindrija, Line Volonghi, En-rica Cortija, Alberta Lionei-la, Guida Lazzarinija in Giu-lia Lazzarinija otvoritev dramske pomladanske sezone v gledališču Verdi z novostjo J. Chodorova in J. Fieldsa »Valček obletnice«. Igralska skupina bo med svojim bivanjem v našem mestu predstavila še naslednja nova dela: »Spomni se lju- bezen moja« A. Birabeaua, «Magični krog« L. Chiarel-li ja, «Major Barbara« G. B. Shawa in «Hotel Paradiž« S. Graniera in F. Bonnie-resa. Režija Ernesta Calindrija in Silveria Blasia. Pri gledališki blagajni so naprodaj vstopnice za premiero. ( IZLETI ) i-,«,..us,.; izlet v Pianico. Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi planinski izlet v Planico ob priliki mednarodnih smučarskih poletov na veliki, 120-metrski skakalnici v Planici, dne 10. marca t. 1., z avtobusom skozi Trbiž In čez blok v Beli peči (Fusine - Laghi) - Rateče. Vpisovanje in pojasnila v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29-11. vsak dan od 19. do 20. ure. Vpisovanje se zaključi danes 2. marca. J9AKOV1 IM PKIHPKVK«) V počastitev spomina pok. Emilije Skerlavaj darujeta družini Stcerlavaj in Hrovatin 10.000 lir za Dijaško Matico. V isti namen daruje Frančiška Peršič 2.500 lir. V počastitev spomina nepozabnega prijatelja Josa Puhalja daruje družina prof. Kosovela 500 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Josa Puhalja daruje Zora Cok 3.000 lir za Šolsko blagajno državne realne gimnazije Ih 3.000 Ur za sklad Sergija Tončiča. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKU. Dne l. marca t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Je 8 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 84-letni Giovanni Brunello, 65-letna Marija- Hrvatič vd. Cie, 66-letna Marija Co-vacich vd. Canciani, 48-letnl Ca-logero Gambtno, 46-ietna Plerl-n.a Klobas por. Uavazzon, 65-letna Maria Parenzan, 85-letni Just Gruden, 89-letna Maria Longo vd. Russo. NOČNA SLUŽBA LEKARN (v marcu) AlTAlabarda, istrska cesta 7! de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Uruta 4; Pren. dim, Ul. Tiziane Vecellio 24. RADIO SOBOTA, 2. marca TRST POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Tuje navade In okusi; . 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Borodm - Rimski Korsakov: Polove.sk i plesi iz opere »Knez Igor«; 13.30 Lepe operne arije- 14.00 Herbert: Irska rapsodija; 14.45 Veliki orkester Telefunken; 15.0» VVagnerjev! operni odlomki; 15.40 Tartini: Koncert za violo in orkester; 16.00 Utrinki iz znanosti in teh- PUSTNA ZABAVA V KROŽKU »PlSONIa Drevi ob 21. url se prične v krožku Pisuni v Vicolo Ca etagneto 108 pustna zabava z nagraditvijo najlepših mask; Vstop prost. nike; 16.15 Slovenski motivi: 16.40 Kavarniški koncert; 17.00 hilgar: Morske slike op. 37; 17.24 Orkester Ricardo Santos; 17.58 Uhausson: Simfonija v B-duru, op. 20; 18.30 Glasba za naše malčke; 18.51 Stari Dunaj — Orkester Marek VVeber; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 19,30 Pestra glasba: 20.00 Šport; 20.05 Gilbert Roussel in njegov orkester »Musette«; 20.30 Strauss: Na lepi Donavi — balet; 21.00 Teden v Italiji; 21.15 Donizetti: Izvleček iz opere »Ljubavni napoj«; 22.10 Večer v Parizu — Orkester Frank Chacksfield; 22.40 Večerni Ples; 23.30 Nočne melodije. TRST l. 11.30 Simfonična matineja: 12.10 Popevke; 18.00 G. Puccini: »Suor Angelica«, opera v 1 dej.; 19.15 Kontrasti v jazzu; 19.40 Raevl: «Spanska rapsodija«; 21.00 Variete. KOPE R Poročila v slovenJčinl: 6.00, 7.00. 7.15. 13 30. 14.15, 15.00 19 00 22 00 PoročRa v Italijanščini: 6.30, 12 30 19 45 23.00 5.00-6.15 Spored Iz Ljubljane; 6.15 Jutranja giasba: 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 Jutranji koledar; 11.15-12.00 Spored tz Ljubljane; 13.45 Za konec tedna: ritem; 14.15 Poje zbor iz Mosta na Soči; 14.30 življenje ob našem morju: Ob ankaranski obali; 14.40 Glasba za vsakogar; 15.10 Zabavna glasba: 15.25 Domači odmevi; 1540-16.00 Spored lz Ljubltanc; 16.00 Ritmi In popevke: 16.45 Igra orkester Franco z «G 5»: 17.00 Novo mesto; 17.15 Narodni plesi iz Hr-vatskega Zagorja; 17.30 Priljubljene melodije; 18.00-19 30 Spored iz Ljubljane: 19.30 Poie Lu-clano Taioll; 20.00-23.00 Spored lz Ljubljane' S L O V E N 1.1 A 327.1 m. 292,1 m. 212.4 m Poročila Ob 500. 600 7 00. 11 no 19 00 17.(W 19.00. 22 00 5 00 Pester glasbeni spored’ 8.05 lsaac Albeniz: Španski plesi: 8.40 Pesmi raznih narodov poie Ljubljanski komorni zbor: 9.00 Bitenc: Polte z nami; 9.30 Popularne skladbe za violino In klavir: 10.10 Od melodije do melodije; 11.15 Dober dan, otroci! (Dve italijanski pravljici j; 11.30 Slovenske narodne v priredbi Danila Bučarta m Cirila Preglja; 12.00 Opoldanski koncertni spored; 12.40 Južni ritmi; 13.15 Vlado Dommis: Skozi borbo (venček partizanskih pesnili; 1330 Od arije do arije; 1435 Nasi poslušalci čestita ki In pozdrav! 1 a to: 15.40 Novi filmi; 16 00 Glasbene uganke: 17.30 Zabavna In plesna glasba na tekočem traku; 18 15 Umetne In narodne pesmi poie zbor «France Prešeren« iz Kranja: 18.30 Jezikovni pogovori; 18.45 zabavni spored Izvajajo Veseli godci; 20.00 Veseli večer; 2100 Za razvedrilo In ples. n-ELEVIZUA 17 30 Spored za otroke; 20.30 Vrsti; 21.00 Hotel Folles; 22.00 Film: »Poskusno snemanje« ( KINO ) Excelsior. 15 30: «Bab.y Doli«, Karl Mandel, Carrol Baker, Eli Valloch. Film je povzročil ostre polemike v Amerik! in navdušil gledalce. Fenlce, 15.30: »Lisbon«, R. Mil-land, M. 0'Hara, Romantična pustolovščina. Techmcolor. Nazlonale. 15.30: »Mož v senci«, E. VVIIliams In G. Nader. Tech-nlcolor. Ftlodrammattco. 16.00: »Opoldanski... strah«, J. Lewis, D. Martin in L. Nelson. Grattacielo, 16.00: itMadamolselle Pigalle«, Brigltte Bardot, F. Arnoul, M. Aurel. Supercinema. 16.00: «Opoldan.skl.. strah«, J. Levvts, D. Martin tn L. Nelson. Arcobaleno. 15.30: «Anastazlja», Fox, Gtnemascope. Ingrid Bergman, Yul Brynner In Helen Hayes. Astra Rojan. 1600: «Tudl heroji jočejo«, W. Holden, D. Kerr. Capltol. 16.00: »Trapez«, G. Lol-lobrigida, H. Lancaster, Crtstallo. 16.00: »Jeeenako Ustje«. Joan Cravvford in Cliff R0" bertson. Alabarda. 16.00: «Največja bikd" borba«. Cinemascope v b*rv>n z Michelom Rayem. RKO Ariston. 16.00: »Zasebna majorja Bensona«. Vesel tecn-nicolor Uh. Heston, J. Adam5 in mali F. Howey. Armonta. 15.00: «Kitajska v P!,‘ menih«. E. O Brien, D. Durbi"’ Nov variete. , Aurora. 16.00: »Trapez«, G. MV lobngida, B. Lancaster. Garibaldi. 16.00: »lvanhoe«, “JJ” bert Taylor in E. Taylor. Tecn” nicolor. Ideale. 16.00: «Zbirališče tlll2' tapcev«, Stewart Granger, j* Sanders, Joan Greenwood, ’ veča Lindfors. Impero. 16.00: «Dvornl norec («11 giullare del re»). Komie" film. D. Kaye. . Italia. 16.00: »Brez prestank* rock and roli«. Film, ki L navdušil mladino Evrope Amerike. S. Marco. 16.00: «Stekleni CII veljček«. Najlepša ljubezen«*, zgodba. Metroscope, techm" lor. L. Uaron in M. Wildin<’ Moderno. 16.00: «Cetvorka Uut> £ ni« z. Bing Urosbyjem. Zaba ' ni film v technlcolorju. Vis*' Vision. . Savona. 16.00: «Jokaia bom Jr tri«, Susan Hayward. Prva " grada za interpretacijo na stivalu v Cannesu. Vlale. 16.00: «Glas. kitara In "L kaj lune«, Teddy Reno P°J lepe pesmi. Vitt. Veneto. 16.00: James Mas" in Barbara Rush v Fox ln^ nemascope filmu »Za o?le<" lom«. -iige Belvedere. 15.30: «Gusar)l ven^ reke«. Pustolovski film * Curtisem in C. Millerjem-Marconi, 16.00: «Porto Air* Pier Angeli, Phil Carrel* Dennis Priče. -j, Masstmo. 16.00: »Cigan &aro M Lad, P. Horbiger, .,K-Novo cine. 16.00: «Zig valca«. Pravica moža nad 1 ,of v deželi Oregona. Technicv z Yvonne De Carlo in R-hounom. J. Odeon. 16.00: «Moultn Rol,5.e’(,er. Ferrer in Zsa Zsa Teechnicolor. . Radio. 16.00: «Mož iz Larami.^, J. Stevvart In A, Kennedy. nemasrope, technlcoior. ( MALI OOLASj J MOTOGUZZI. Klasični jL BREZ ŠOFERSKEGA DOVOb ,|. NJA! Cardelllno 73 Zl«<>10 N,o- Galletto 193 Ercollno 1*2. |i, torni tricikel na bencin, " ft nost 350 s kabino in presta* ^ vožnjo nazaj. LODOLA 17*; vost 19571 RAZSTAVA: cr' jcoli. Ul. F. Severo II. PALAČE HOTEL PORT0R01 vas vabi na velik Ples v maskah ki bo danes ob 41. url Igrajo odlični orke«trl’ NAJ LEPSA MASRA BO NAGRAJENA. Specialiteta ribe, PfC®I'1, ke, telečji, goveji svinjski zrezki. SOLIDNE CENE. Rezerviranje mi/ 1 ^ ptsntco. Telefon sožalje ■artt’ Folklorna skupina 1* v#ji' izreka globoko sožalje J jš globoko sožalj« . i« mu članu Mirku Hrvati* družini ob bridki izRu*Vt. ge mame. Namesto cvet)* pj. groli pa (oklanja 3000 1»* jaški Matici. I NOVI AMERIŠKI PRORAČUN v znamenju priprave za vojno Predlog novega državnega Proračuna, ki ga je predsed-n,k Eisenhower predlož'1 kongresu sredi preteklega januarja, je naletel na razlije*1' sprejem v političnih krogih ZEVA. Se več: celo v krogih državne uprave so mnenja deljena v toliki me-tl' da je to prišlo do izraza v javnih izjavah finanč-"eSa ministra Humphrev.ia, Ta znani konservativni ekonomist in poslovni človek ie i*javil tisku, da je treba prenehati s «strahotnimi» državnimi izdatki in zmanjšati davke, ker če ne bi prišlo do znižanja davkov, Humn-hrey napoveduje »depresijo, spričo katere se vam bodo lasje ježili«. Kakor se zdi je Humphreyjevo nezadovoljstvo s predlaganim proračunom Je zlasti podkrepljeno spričo dejstva, da je — kakor javljajo — Humphrey sam na internih posvetovanjih imel Eisenhovverjev pr>-stanek na smer, ki jo on zagovarja v proračunski in davčni politiki. Dialektika Položaja, ki se v njem nahaja državna uprava glede tega vprašanja je razvidna tudi iz neke druge Humphrev-j*ve izjave, namreč, da je Pri vsem tem novi predlog državnega proračuna vendar-'e «najbo]je, kar je v tem trenutku moč napraviti«. V teku je torej zelo živahna diskusija med dvema strujama glede vprašanja Proračunske politike. Po eni izmed teh, v bistvu konservativni struji, mora država, kot vsaka družina, živeti v mejah svojih dohodkov. Zaradi tega se ne sme iti dalje v povečanju dolga, ampak obratno, v smeri znižanja stroškov. Ta struja smatra, da vloga države v gospodarstvu dejansko ne sme biti Pomembna, in poudarja, da so veliki deficiti v preteklosti povzročevali skok cen m zmanjšanje vrednosti dolarja Druga struja pa navaja sledeče argumente: Ni moč primerjati države z navadno družino, ker če bi temu bilo tako, tedaj bi se država zadolževala mnogo hitreje, medtem ko je očitno, da je. razen v vojni dobi, njeno zadolževanje mnogo počas-nei*e, kot je zadolževanje Privatnih oseb. Isto se v mnogem nanaša tudi na prepišen del poslovnega sveta. ^ nasprotju s konserva- t ivno strujo, pa ta liberal-ne)ša struja smatra, (la je vloga države v gospodarskem iyljenju znatno večja, kot misli konservativnejša struja, in da je zaradi tega prora-un zelo močno sredstvo v rokah države, hkrati pa se vprašanje deficita ali sufici-* ne more ločiti od splošen gospodarskih pogojev de-e- Zato ni upravičen strah rod morebitnim deficitom be ti dve gledišči sta ob-Ojali tudi do sedaj, toda ji ova borba se praktično toliko opazila, ker sta * struji, izhajajoč seveda svojih osnovnih postavk, v soglašhli, da se , T n? breme obdrži na do- \tan)i višini- D ovi Predlog državnega *icita na 06 Predvideva de- toda spričo povečanja Ul-rt- x ofilVU (JUV n.p ih stroškov in še ob.t Ih drugih okoliščin, aJa dvom, da bo kongres odobril predloženo višino dohodkov, s čimer bi bili avtomatsko postavljeni' pogoji za deficit. Poleg tega se predvideva, da bo državna uprava v tem letu dejansko potrošila tudi več, kot se zahteva z novim predlogom, in to na temelju okvirnih načelnih odobritev stroškov iz prejšnjih let, ki se še niso realizirali. Od tod tudi zaskrbljenost, ki jo je javno izrazil finančni minister Humphrey. Novi predlog državnega proračuna se nanaša na razdobje od 1. julija 1957, do 30. junija 1958 iri predvideva okrog 72 milijard dolarjev izdatkov, (sedanji proračun — okrog 69 milijard). Struktura izdatkov je takšna: za državno varnost, to je v vojaške namene, vštevši tudi pomoč inozemstvu, okrog 44 milijard (o-krog 2 milijardi in pol več kot do sedaj); za mednarodne obveznosti, 2 milijardi in pol (brez spremembe); za bivše borce, 5 milijard (povečanje je neznatno); za socialno skrbstvo, 3 milijarde in pol (pol milijarde poviška); za podporo cen poljedelskih proizvodov, 5 milijard (povišano za 300 milijonov dolarjev); za upravo nacionalnih gospodarskih bogastev, milijardo in pol (povečano za 200 milijonov); za trgovino in zgradnjo stanovanjskih hiš, 1 milijardo 700 milijonov (600 milijonov manj); za splošne izdatke državnega aparata, 1 milijardo in pol (400 milijonov manj); za odplačevanje javnega dolga, skoro .7 milijard in pol (povečanje je neznatno) in za ostale izdatke, 400 milijonov dolarjev (stoodstotno povečanje). Kakor vidimo, gre najpomembnejše povečanje v vojne namene. Letošnji vojaški izdatki so največji v zgodovini Združenih držav Amerike v mirnem času. To izhaja predvsem iz dokončno sprejete koncepcije, da mo-, rajo oborožene sile dežele že v mirnem času imeti na razpolago vsa sredstva, ki bodo z njimi vodile vojno, medtem ko se puščajo za pozneje koncepcije in načrti za polno mobilizacijo držav nih virov v vojnih naporih. Zaradi tega' morajo biti vsi rodovi vojske opremljeni ?<> sedaj v tolikšni meri, da se morejo vojskovati- že v začetku učinkovito in za dali-še razdobje, in ne da bi čakali, da bi polna mobilizacija in vojna proizvodnja šele kasneje ustvarila ustrezna sredstva. Spričo povečanja stroškov za moderno n-rožje, je pretežni del vojaških izdatkov namenjen letalstvu, ki dobi 17 milijard jn pol, nato mornarici (10 milijard in 300 milijonov), in suhozemni vojski (9 nr-lijard in 100 milijonov). Prav -tako so značilni podatki « določenih delih strukture izdatkov: za razvoj radijsko vodenih izstrelkov je predviden znesek dveh milijard dolarjev, medtem ko dobi komisija za atomsko energijo 400 milijonov več, kot v tekočem letu, s posebno nalogo, da dela za razvoj taktičnega atomskega orožja. Ta znesek v vojaške namene je treba gledati tudi v luči dejstva, da bo na drugih pod- ročjih oboroženih sil prišlo do določenega znižanja stroškov. Spričo tega tudi ta novi državni proračun odraža pospešeno akcijo za spreminjanje ameriških oboroženih sil, v silo, ki je opremljena in zasičena z najmodernejšimi sredstvi za ubijanje. Tudi poleg precejšnjih pridržkov in strahu, o katerih smo že govorili v zvezi z novim proračunskim predlogom, obstaja dvom, da bi kongres pristal na znižanje vojaških izdatkov v pomembnejši meri. Kar zadeva druga področja na katerih bi se teoretsko dalo prihraniti, — in tu gre za socialno skrbstvo, podporo cenam poljedelskih proizvodov, izdatke za bivše borce in podobno — so le-ti praktično izključeni zaradi političnega momenta. Zaradi tega govore vsi znaki za to, da bodo Eisenhowerju odobrili takšen proračun, kakršnega je zahteval. OB 10-LETNICI POMORSKE AKADEMIJE V PIRANU Prvi rod slov. pomorščakov že vodi ladje po oceanih Pomorska akademija v Piranu proslavlja letos 1. marca desetletnico svoje ustanovitve in torej tudi deset let izredno uspešnega delovanja. Ob tej priliki smo se obrnili na ustanovitelja te akademije, dr. Franca Škerlja, in ga zaprosili, da obudi nekaj spominov na čase, ko je ustanavljal to šolo In opiše njen pomen m razvoj. Kot smo ze poročali, Je uprizoritev igre Fritzove »Srebrne lilije« v ležiji Jožka Lukesa, ki jo je SNG v okviru svojega letošnjega repertoarja predvčerajšnjim prikazalo v dvorani na vadionu uPrvi maj«, žela vsestransko priznanje. Na sliki prizor iz četrtkove predstave Vpr.: Kako in zakaj je pri- šlo do ustanovitve te šole? Odg.: Ze trinajst stoletij živimo Slovenci ob Jadranski obali, mnogi naši ljudje so se tudi v preteklosti podali na morje in dosegli zavidljive uspehe. Vendar pa se je ta razvoj žal v razdobju med obema vojnama prekinil in se je lahko šele v povojnem razdobju uresničil sen, da so Slovenci prišli vsaj delno do svoje obale, da lahko ustanavljajo svoja pomorska podjetja. Za tako delovanje pa so seveda nujno potrebni strokovnjaki-pomor- ščaki. Zaradi tega je kmalu po vojni takratni Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor v Trstu odredil ustanovitev ((Slovenske pomorsko-trgov-ske akademije«, ki naj bi vzgajala slovenske pomorščake; kapitane, strojnike in ladjedelniške tehnike. Tako mi je PNOO 25. februarja 1947 izdal dekret o imenovanju za prvega ravnatelja te nove akademije. Znašli smo se pred velik1-mi težavami, ker nismo ime- V SREDO BO ZLATA OBALA KOT GANA POSTALA SVOBODNA Tako imenovani maturanti iz zapora» so postajiv°die nove Izredno bogate kolonije Velika Britanija nikakor ni hotela pustiti iz rok, kljub temu pa so vse njene spletke propadle V današnji dobi, ko kolonializem še vedno terja krvavo desetino od onih, ki se borijo za svobodo svojih ljudstev, prihaja vest o skorajšnji proglasitvi neodvisnosti neke afriške dežele kot dogodek, ki ga je treba z vsem zadovoljstvom pozdraviti. V sredo 6. marca bodo v afriškem mestu Akri svečane proslave ob proglasitvi neodvisnosti Zlate obale. Nova država bo dobila ime Gana' po imenu nekdanjega a-friškega kraljestva, ki naj bi bilo cvetelo v severnem delu današnje Zlate obale in to v obdobju med petim in trinajstim stoletjem. S tem dnem se bo zaključila skoraj stoletna britanska oblast nad to deželo. Široki val nacionalnega gibanja, ki se je v povojnem razdobju začel širiti iz enega konca na drugi konec afriške celine, je zajel tudi malo toda zelo bogato britansko kolonijo — Zlato obalo. Ste Vilni upori, stavke in podobne akcije so nakazovale, da bo moralo v statutu te dežele priti do nujnih sprememb. Da se je gibanje za nacionalno osvoboditev Zlate obale tako naglo razširilo in dobilo bolj organizirane oblike kot v drugih kolonijah, je treba pripisati predvsem družbenim in gospodarskim spremembam, do katerih je tu prišlo v zad njih desetletjih. Britanski kapital je v to najbolj bogata 11,1,1 "•»iiininiiillillltlll|111|Mlltl||1(111IllllMMI1IIllllllm„l(„„„i„niniliiiiiiiiiinii1iiiu,„ii1„iIllii„iiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniml,iiiiiniii jjuarini o italijanski kinematografiji V Jugoslaviji se je dogovoril za koprodukcijo filma «Namu», kjer bo nastopila Isa Miranda ^■Al/rj(j0 Ouavini se je vrnil poguma, da jih je uresničil« »Pri dveh od zgoraj omenje- kier se ie do■ dufc ■ do0ovori! za kopro-Teni'^i «Namu», v kate Vlnni j' nast°pila v glavni ■ W1 lsa Miranda. j, ; — Ta igralka Uk V Be°0r“du zelo ve- n,a uh pri Predvajanju /it U0 “Nriuci«, v haterem na cha* ,ku,Pno s Carlom Nin-m. ^ittoriom De Sico in Btchik0 Chourcaujem. p bn”1 bodo snemali v 2 zunanjimi prizori donjUj ”lacDb Hotni in Make-zgodi' bo pripovedoval kj neke zrelejše ženske, nih filmov, in sicer pri «Ob- njo proizvodnjo, ki je po drugi plati tudi ogrodje ameriške kinematografije in drugih sam uresničil, in pri eTatovih kolesu, sem bil tudi osebno zainteresiran. Za prvi film, k> je pridobil Italiji Oscarjevo nagrado, nisem naletel na no beno razumevanje velikih kinematografskih družb in sem moral nositi sam celotno telo proizvodnje. Vri uTatovih koles)) — ki ostaja eden izmed umotvorov naše kinematogra fije, sem se moral boriti z *Pozna prvič materinstvo j vsemi močmi da sem dosegel , Poznih let,h Okolje je min- ! ftnunč'i0 sodelovanje družb« 'n drkus, ki potuje od vasi\ENlC- ,i k,nemal0Urafiie, je ta. . . oe.Ii , * ki i« hkrati tudi prepričan, da je kriza v pre- njo n k K°"Htcja za sred j ^ln^matoyrujsko industri 30 io,- ni'nenpml\ d<‘ 3e po njegoven> n«mato, rU° ital'i,,nskf k,-| Oseni er*b italijanskih k me ma- tični meri posledica nerazumevanja med velikimi orga n umi za proizvodnjo m izposojanje filmov, in neodvisnimi Pop °l,ral‘ie na tem, da se producenti. Velike družbe za kate*'!! ra*0'sti»- »Stečaji ne- proizvodnjo in izposojtnje tn„. , '“"'JUTISKIII dillkih druib• ki 80 81 8le •*» V *ertl P°8lednjerti Času film.v imajo za Cilj proizvodnjo ali pospeševanje proizvod , nje nekega določenega števila »em* deinl ~ so dokazali, kat i filmov, ne da bi se preveč reč vedno zatrjeval, nam- brigale za kakovost in proiz-t0 * “ ie italijanska kinemu | vodne stroške !e-teh». Kljub n a “i" Pretlv*em industrija temu pa Guarim ne izključu “iški podlagi. Filmi | je, da more Italija ustvariti k°lest, *C**to». to odprto mesto«, »Tatovi1 velike komercialne filme v 1n »Obzidje Malapag««, koprodukciji z ZDA, Franci prinesli je vsi filmi, ki so OrafU’ naši fcinemati pr„rf 10 bdi delo srednjeg’ Ptoducentu. n jo, Anglijo, ul i z drugimi de tetami. Toda italijanska kine matogra/ija — tako on zatrju ertta, ki je imel toliko je — se mora branili s sred- deželo Zapadne Afrike vlagal velika sredstva, da bi iz nje izvlekel čim večje koristi. Vzporedno z gospodarskim razvojem dežele pa so se u-stvarile tudi nove plasti ljudstva in sicer dnevničarji in delavci, trgovci, uradniki, razumniki in razni poslovni ljudje, ki so ustvarili nov družben krog, ki se je ločil in po zmagi njegove stranke izpuščen na svobodo in je tako rekoč iz zapora stopil na mesto predsednika vlade. Toda popuščanje, ki so ga pokazali Britanci z novo u-stavo, radoljubov Zlate obale še ni zadovoljilo. Temu so bili predvsem vzrok visoki davki in neizpolnjene obljube glede večje samouprave, ki od tradicionalne dotedanje I so jo Britanci skušali vedno hierarhične družbe. V dobi med obema vojnama je gibanje za nacionalno o-svoboditev dežele vodilo. Društvo rodoljubov Zlate obale, ki Je pozneje spremenilo svoje ime v Združeno konvencijo. V prvih povojnih letih je bil izvoljen za tajnika konvencije dr. Nkrumah Kvarna, ki se je bil pravkar vrnil s šolanja iz ZDA. Ko je dr. Kvarna opazil, da šibka organizacija konvencije ne more dati duška osvobodilnim težnjam, ie skupno z nekaterimi svojimi sodelavci -.z stranke Izstopil in osnoval Ljudsko stranko sporazuma, ki se je naglo razvila in kmalu postala vodilna politična sila v deželi. Pod geslom «samouprava takoj« je Ljudska stranka sporazuma kmalu dosegla velikanske uspehe. Njeni voditelji, ki so nosili značilne kape »zaporniških maturantov«, ki so se smatrale za častni znak vseh onih, ki so preživeli daljšo dobo v britanskih zaporih, in zahtevali dejansko in učinkovito akcijo, so podvzeli široko agitacijo med ljudstvom. Uspeh ni izostal. Pod pritiskom širokih ljudskih demonstracij in najrazličnejših drugih akcij so bili Britanci prisiljeni spremeniti strukturo svoje uprav* v tej koloniji. Z novo ustavo od leta 1950 je Zlata obala dobila koncesije, kakršnih dotlej ni imela nobena druga kolonija. Na volitvah, ki so jih leta 1951 izvedli na temelju te u-stave, je stranka dr. Kvarne slavila svojo veliko zmago. Sam voditelj stranke, ki je bil v času volitev v zaporu, je bil po končanih volitvah Kot vsako leto priredi SNU pustno zabavo za najmiajse. Ta bo Jutri popoldne v dvorani na stadionu »Prvi inaj«. /.h otroki pa se bodo, zvečer pozabavali tudi njihovi starši bolj krčiti. V takem vzdušju so se vršile tudi volitve pred tremi leti in sicer leta 1954. Od 104 poslanskih mest pa je Ljudska stranka sporazuma vendarle dobila 70 mest. Po volitvah je bila vlada sestavljena izključno iz domačinov — rodoljubov —, vendar o neki neodvisnosti še ni bilo govora, ker je na čelu kolonije še nadalje ostal britanski guverner. Sredi preteklega leta pa je prišlo do dveh važnih dogodkov, ki sta bila odločilna za bodočnost te dežele. Na temelju nekega prejšnjega sklepa generalne skupščine ZN so v britanskem Togu izvedli plebiscit o tem, ali želi prebivalstvo ostati pod skrbništvom, ali pa se hoče priključiti k Zlati obali. Rezultati plebiscita so pokazali, da se hoče ljudstvo priključiti k Zlati obali. Drugi tak dogodek pa so bile volitve v sami Zlati obali, kjer je ljudstvo ponovno izrazilo svojo voljo po popolni neodvisnosti. S priporočilom skrbniškega sveta od decembra lani glede spojitve teh dveh ozemelj v novo državo Gano so bila končno odprta vrata za dokončno osvoboditev tega afriškega ozemlja izpod britanske oblasti. Sodeč po dogodkih, ki so se v Zlati obali razvijali neposredno pred tem zgodovinskim dogodkom, bi se moglo reči, da na poti do neodvisnosti te dežele ni bilo kdo ve kakih velikih ovir. Toda kdor je vso zadevo nekoliko podrobneje proučil, je prav gotovo mogel opaziti tudi nekatere podrobnosti iz političnega življenja dežele in predvsem stališče Velike Britanije do posameznih političnih skupin, kar vsekakor dokazuje, da ni šlo pri vsem tem za tako enostaven in gladek pro-ce». Bogata ležišča zlata (letna proizvodnja 22.000 kg), po ka terih je dežela tudi dobila svoje ime, nadalje največja proizvodnja kakaa na svetu veliki rudniki industrijskih diamantov, rudniki premoga, boksita, in drugih dragih rud vse to so značilnosti za velikansko bogastvo Zlate obale To pa hkrati pomeni, da s* Velika Britanija temu bogastvu nikakor ni hotela odreči. V politično igro v zvezi » bodočim statutom Zlate obale se je pred nekaj leti vmešal stari plemenski antagonizem Pri vsem tem pa se ni jemalo v poštev to, da je nai novejši razvoj dežele izključil vsako možnost tovrstne špekulacije. V septembru 1954 je bila namreč osnovana opo-zicionalna stranka; Nacionalno gibanje za osvoboditev. Ta stranka je dobila takoj oporo pri plemenu Ašanti Kvamovim nasprotnikom je bilo namreč sugerirano, nai zahtevajo federacijo, ki bi razdrobila centralno oblast na štiri področja. In tako je poglavar plemena Ašanti Erempeh II., ki ima sicer naslov britanskega sira, poslal v London prošnjo, naj bi od tod poslali ko misijo, ki naj bi proučila njihov načrt za vzpostavitev federacije. Da so tudi ostali borci za federacijo zahtevali ali prosili zaščito zamega Londona, tudi ni bilo naključ je. V tem času se je namreč za federacijo opredelil tudi nekdanji Kvamov sodelovec Apiah, ki se je bil oženil s hčeijo bivšega britanskega ministra Crippsa. Nekaj pozneje je opozicija poslala v London -tudi svojega predstavnika prof. Busija. Opozicija je c notno zahtevala federacijo, v katero naj bi se vključile Zlata obala, pokrajina Ašanti severno ozemlje in Togo. Vodilna Ljudska stranki sporazuma je opozarjala ljudstvo, da bi ustanovitev federacije otežkočala proces osamosvojitve dežele. V takem vzdušju je britanska vlada poslala v deželo bivšega guvernerja Bengale sira Bour-na. Svoje štirimesečno bivanje v tej deželi je Bourn za ključil s poročilom, ki sicer ni odkrito podpiralo zahtev opozicije, ki pa je dejansko vendarle zahtevalo, da se de- žela razdeli in se s tem zruši njena enotnost. Kvamov obisk v Londonu in čedalje pogostejše zahtev ljudstva po samostojnosti p» so imele za posledico, da se je britanska uprava vendarle začela prilagati težnjam večine. Manever opozicije torej ni uspel, volitve pa so dokazale, da so bili upi opozicije neutemeljeni. Neodvisna država Gana stopo v svetovno skupnost dežel kot član britanske skupnosti narodov. Po nekaterih znakih sodeč, hi morala nova vlada ublažiti gospodarsko in fi nančno odvisnost dežele od Velike Britanije in razviti svoje stike tudi z drugimi deželami. V vsakem primeru stoje pred prvo vlado neodvisne dežele Gane velike naloge- Gospodarsko bogastvo dežele da upati, da se bodo načrti, o katerih se govori, v bodoče zares uresničili. Kar se pa tiče njene zunanje politike, se izjave predsednika dr. Kvarne lahko le pozdravijo. Dr. Kvarna je namreč rekel, da bo neodvisna Zlata obala vodila do Vzhoda kot do Zapada tako politiko kakršno vodi Nehrujeva Indija. V H na tem področju skoro nobene tradicije. Težko je bilo sestaviti učni načrt, manjkalo je učno osebje. Tudi dijakov spočetka nj bilo mnogo. Iz težav nam je mnogo pomagala pomorska akademija v Bakru, gimnazije po Primorskem pa so zagotovile potrebno število dijakov, ki so imeli veliko voljo, da postanejo dobri pomorščaki. Kmalu je bilo tudi rešeno vprašanje učnega osebja in so v prvem letu poučevali' ing. Ferlat, prof. Cuk, kap. Muc, Podbršeek, Vogrič, dr. Karšič in prof. Zgonik. Vpr.: Dovolite, da preskočimo deset let in da Var vprašamo, kakšni so dosedanji uspehi te akademije, kjr so njeni absolventi, kako se je akademija razvila? Odg.: V teh desetih letih so številni učenci že končali šolo in plovejo po vseh oceanih sveta in od povsod prihajajo pohvalne izjave na njih račun, saj jim akademija ni nudila samo potrebno strokovno znanje, temveč je utrdila tudi njih značaj, zavest in moralne vrline -Nekateri pa se niso zadovoljili samo z akademijo, k' spada v okvir srednješolske izobrazbe — temveč so odšli na univerze, kjer so z odličnim uspehom postab ladjedelniški inženirji. Končno, katera posadka ne pozna «Bobija» Ivana Tomšiča, ki se je lotil tega težkega študija, ko je imel že 24 let in komaj osnovno šolsko izobrazbo. Z izredno voljo je prebrodil vse težave, saj je" še kot otrok sanjal o morju, ko je pod Snežnikom Dasel krave. Sedaj je strojni oficir na «Martinu Krpanu« pri ((Splošni plovbi«. Slovenski pregovor sicer pravi, da «Cič ni za barko« in Bobi res niti plavati ni znal, ter smo ga morali privezati na vajah na vrv, da nam ni utonil. In o tem fantu pravijo danes komandanti vseh ladij: «Kjer je Bobi, se stroj ne ustavi!« Vpr .-.Prav gotovo se Vam je pripetil, kakšen dogodek, ki Vam je ostal globoko v spominu zaradi svoje posebnosti. Odg.: Da. 24. marca 1947. leta, nekaj tednov po ustanovitvi akademije smo šli * Rovinj, kjer smo dobili čoln «Jadran», ki naj bi služil za potrebe pouka. Proti večeru ko smo bili že blizu Savudrije se je nenadoma začela nevihta,, ki nas je odnesla na odprto morje. Nič se ni dalo narediti, celo noč smo se bo rili z valovi, in hudim vetrom. Bilo je ni nič kaj prijetno, vendar se je naša pu stolovščina srečno končala in smo okrog 8. ure zjutraj srečno pristali v Gradežu-Tam smo komaj prepričali ribiče, da smo celo noč ostali s tako majhno ladijco na odprtem morju. Lepo so nas sprejeli in pogostili kot prave brodolomce. Vpr.: Eno izmed za novince malo prijetnih, vendar pa po svoje značilnih posebnosti te akademije predstavlja nedvomno svojevrstni krst novincev, saj morajo spiti dobršno porcijo slane vode in jih končno še oblečene potunkajo v morje. Kdaj se je pričel ta običaj? Odg.: Ta običaj je nastal spontano kasneje, ko se le preselila akademija iz Kopra v Piran in ko jo je vodil ravnatelj Kavšek, ki jo še sedaj uspešno upravlja. Tudi ta običaj priča — čeprav je sam posebi nepomemben — neznaten — da je šola prerasla začetne težave, in *i ustvarila svojo tradicijo, ki je velikega pomena. Sedaj se je šola dokončno utrdila in njeno delo nam je porok zato, da bomo imeli Slovenci zadostno število sposobnih pomorščakov, ki bodo vodili vedno večje število domačih ladij proti pristaniščem vsega sveta. Z velikim zadovoljstvom lahko zaradi tega re čemo, da vsa slovenska javnost upravičeno gleda s ponosom na to šolo in na njena učence. Gojenci prvega letnika piranske pomorske akademije v letu 1947 na nekem izletu iiiiiiiiiiiii iii iiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili V BENETKAH SE PROCES MONTESI NADALJUJE... Caglio je prestala «križni ogenj» Piccioni in Montagna zanikata vse Priča pater dall’Oglio se je bal, da bi z razkritjem zadeve ne prišli v zagato politični in cerkveni dostojanstveniki Anna Maria Moineta Caglio vprašanja je odgovarjala kar je bila tudi včeraj glavna o-tebno-st v sodni dvorani v Benetkah, kjer se nadaljuje znani proces M-ontesi. Ker je v svojih štirih urah in pol pričanja na razpravi prejšnjega dne malone komaj Končala svoje pričanje ip se je izpraševanje od strani obrambe in državnega tožilca šele začelo, je morala včeraj ponovno na razpravo, da bi ji zainteresirane stranke mogle postaviti vprašanja v zvezi z njenimi izpovedmi in da bi — kot je bilo v načrtu — napravili med njo in Montagno ter Pic-cionijem soočenje. Vprav to soočenje med A. M. Caglio, kii je med najvažnejšimi obtežil, nimi pričami,'in meč njenim bivšim ljubimcem, ki sedi danes poleg najvažnejšega obtoženca Piceionija na zatožni klopi, je privabilo tudi danes številno občinstvo, ki ga pa vendarle ni bilo toliko kot prejšnji dan, pa čeprav sq beneški radovedneži priredili prejšnji dan ((junakinji dneva« ob izhodu s sodišča prave pravcate ovacije. Opisati na kratko včerajšnji potek razprave prav gotovo ni lahko, ker se je obramba lotila priče tako, da je bilo jamo, c’a jo hoče spraviti v protislovje. Seveda je to i dopustno i razumljivo, vendar pa je Caglio tudi to preizkušnjo prestala in reči smemo, da je »križni ogenj« — razen enkrat — ni spravil nikoli v zadrego, ker se je dekle verjetno dobro pripravilo ali pa ima zafes izredno dober spomin, kajti na vsa tekoče in brez obotavljanja i-n sfcoroda ni poznala izraza «re ne spominjam«, »ne vem« in podobno, torej izrazov, ki jih na tej razpravi tako pogosto -srečujemo. Iz današnjega zasliševanja priče bi lahko razibrali le nekaj važnejših podrobnosti, ker vseh zares ne moremo, saj so se odvetniki lotevali na videz neznatnih podrobnosti. Vsekakor je bila zanimiva vnema odvetnika Augehti-ja, ki se je hotel prepričati, ali je Caglio svojo znano «o-poroko«, ki je prišla v roke policiji in bi skoraj povzročila padec vlade, napisala 30. oktobra, kot to sama zatrjuje, ali pa morda šele v času procesa proti novinarju Mu-tu, torej v času. ko ie bilo ozračje nenavadno razburkano. Odvetnik ji je celo podtaknil domnevo, da bi »oporoke« ne napisala rama, ampak da bi jo bil napisal nekdo drug, morda celo sam Muto, ki bi ji jo narekoval. Ker sta znani dejansko dve oporoki. Ji odvetn.K postavi celo vprašanje, ali je obe oporoki napisala z istim peres jm, Vpiašanje torej, ki se na V,-dez zdi nevažno ali celo umeš-no, kar pa gotovo ni, kajti v malenkostih se priča lahko zareče. A. M. Caglio na vse to odločno odgovori, da je nemogoče, da bi ji bil ((oporoko« napisal ali narekoval kdo drug, ker jo je bila napisala, ko je bila popolnoma sama doma. Druga prav tako zanimiva na videz neznatna začeva je zadeva o zasliševanju pri dr. Siguraniju. Dr. Augenti hoče od priče vedeti, zakaj naj bi pri tem zasliševanju »ne bila mogla« govoriti o mamilih. Priči se tu nekoliko spodrsne, kar pa takoj sama o-pazi in’ se v naslednjih odgovorih kmalu zmaže. Na točno vprašanje odv. Augentija je Caglio rekla; «Skušalo se je, da bi ne govorila . . pač o vsem, kar bi bilo v zvezi z mamili. Skušalo se je, da bi mi ne dovolili' govoriti...« Jasno je, da te je odvetnik na ta prvi in edini nevaren odgovor, ki ga je dala Caglio, pognal, vehdar je dekle, kot smo že rekli, nevarnost opazilo in je v naslednjih odgovorih izrecno rekla, da je pri tem pač niso nikakor prisiljevali, «ker se osebe, ki hoče nekaj povedati, ne more preprečiti, da bi ne govorila, kar hoče«. Pač pa da je s svojo prejšnjo izjavo hotela reči, da vo pri zasliševanju hoteli zadevo Montesi-Piccio-ni ločiti oc' zadeve z mamili. Kako prefinjeno se je o-bramba lotila priče, dokazuje tudi to, da jo je odv. Au-genti vprašal celo, iz katerega časopisa je zvedela o najdbi trupla Wilme Montesi. Caglio je na to odgovorila, da po navadi bere dnevnik «Mo-mento« in večernik «Momen-to sera«. Kot smo že rekli, se vse podrobnosti ne morejo nave-uti, ker jih je bilo mnogo in so se tikale najrazličnejših problemov, kj so v zvezi z njeno prejšnjo izpovedjo. Zato bomo prešli na drugi del razprave, in sicer na kratki zaslišanji Piceionija in Mon-tagne ter patra čelTOglia. Čeprav je bilo predvideno soočenje med pričo in glavnima obtožencema, do tega ni prišlo, pač pa je predsednik sodišča po odslovitvi A. M. Caglio vprašal piceionija, kaj meni o njeni izpovedi. Piccioni je rekel, da je vse, kar je Caglio rekla, gola laž. razen tega da je bil z njo na avdiciji pri RAI, kjer ji ni uspelo prestati izpita, o čemer pa na razpravi ni bilo govora. Za Piccionijem je prišel na vrsto Montagna, ki se je že enkrat prej oglasil k besedi, ko je bilo pri zasliševanju A. M. Caglio govora o frizerju in posredovalcu Pe-scatoriju, za katerega pa Montagna trči, da ga ni nikoli videl niti slišal za njegovo i-nte, kar je malo prej rekel tudi piccioni. Montagna je prav tako kot Piccioni na kratko opravil. Pri njem je treba zabeležiti le to, da je ponovno ostro zanikal, da bi bil 29. aprila telefoniral Pic-cioniju in da je bil tega dne na lovu v Capocotti v družbi s prefektom Martrobuonom. Kaj pa je delal tistega dne zvečer, se ne spominja. Za Montagno je prišel na vrsto pater Alessandro dal-1’Oglio, ki je povedal, da se je s Cagliovo spoznal jeeeni 1953, ko se je po telefonu z njo zmenil za sestanek naslednjega c"ne ob 11. uri do- (Nadaljevanje na 4. »trani 1 Gori§bo-bene§hi dnevnik Ob skorajšnjem prazniku žena Slovenske žene z Goriškega pripravljajo lep spored Kakor smo di napredne na Goriškem pripravljajo na proslavo mednarodnega praznika žena 8. marca. Imele bodo posebno prireditev, ki bo najbrž 10. marca ob 14.30 v Ljudski čitalnici v Gorici. Na sporedu bodo priložnostni govor, deklamacije in nastop pevskega zbora Dol - Poljane, ki se za ta praznik pod vodstvom pevovodkinje tov. Pavline Komel vneto pripravlja Ker je bil doslej vsako leto praznik žena tudi pri nas kot drugod ugodna prilika, da se žene in dekleta sestane jo in se prijetno med seboj pomenijo o svojih vprašanjih, lahko upamo, da bo tudi letošnja udeležba na proslavi velika in da bo vsem program kar najbolj ugajal. u»-------- Prihodnjo nedeljo gostuje SNG z «Vročo krvjo» Izvedeli smo, da nas bo tržaško gledališče v kratkem zopet obiskalo. Prihodnjo nedeljo 10. marca bo v Gorici prikazalo komedijo Johna Patricka ((Vroča kri». S premiero in nadaljnjimi predstavami te Patrickove komedije, ki obravnava kratko obdobje iz vojaškega življenja v zadnji vojni, je SNG iz Trsta želo ogromno uspeha. Komedija prikazuje različne ljudi, katere je vojna združila, je po svojem bistvu ne samo zabavna ampak tudi globoko humana in nas bo prav zaradi tega nedvomno navdušila. «»-------- Branjevke na trgu zamenjale stojnice Včeraj je bilo na goriškem zelenjadnem trgu precej živahno; branjevke so namreč kot je običaj vsako leto, zamenjale stojnice. Pri tem jt> bilo precej godrnjanja, ker morajo goriške gospodinje preiskati ves trg, da najde jo branjevko, pri kateri kupujejo, in ker so nove stojnice nekaterih branjevk na takšnih mestih, ki niso rav- lllnimillllllinilMIIIIIIIIIIIMIItHMMIHIHHHH' Caglio je prestala 4rižni ogenj* Picciooi in Monlagna zanihata vse (Nadaljevanje s 3• strani) izvedeli, se tu- no najbližja vhodu ali pa slovenske žene središču zelenjadnega trga. Letos je na trgu zaradi blage zime dovolj zelenjave, prav tako tudi sadja, posebno jabolk in pomaranč. Slednje, že dobre kvalitete, lahko kupiš po 90 lir, medtem ko so v trgovinah tudi po 50 ali več lir draže. poldne. Pater dalfOglio nadalje pove, da mu je dekle na sestanku povedala, da ima razmerje z nekim človekom, za katerega pa sumi, da je pokvarjen, kot je pokvarjeno vse okolje, v katerem živi. Dekle mu je tudi grozila, da bo vse te svinjarije spravila po tisku v javnost. Pater nato pove, da ji je svetoval, naj bi bila mirna, ker bi s tem itak ne mogla storiti ničesar. Vzrok tega svojega strahu je pater dell’Oglio razložil s skrbjo, da bi z razkritjem zac eve ne prišli v zagato politični in cerkveni dostojanstveniki. Ko ga je pred- sednik sodišča vprašal za i-mena teh ljudi, je pater nekoliko okleval, na koncu pa vendarle imenoval tajnika Katoliške akcije prof. Geddo, grofa Faino ter ministra Pic-cionija in Spattara, Fanfani-ja in druge. Kot vidimo, se na tem procesu še vedno, ali bolje, vedno bolj širi seznam imen iz tako imenovanih «višjih krogov«. Kaj čudnega torej, da so procesu Montesi nadeli i-me: največji in najbolj škan-dalističen proces stoletja. Izlet v Planico avtobusom in vlakom Kot smo že poročali, bo SPD iz Gorice organiziralo ob priliki mednarodnih smučarskih skokov na 120-metrski skakalnici v Planici izlet. Udeleženci izleta imajo dve možnosti. Vsi tisti namreč, ki imajo na propustnici označen obmejni prehod Fusine Laghi-Rateče bodo lahko odšli z avtobusom, ki bo odpeljal 10. marca ob 4. uri zjutraj iz Gorice. Ti naj se takoj prijavijo v trgovini Čermelj na Komu. Ostali pa se lahko poslužijo vlaka, ki odpelje opolnoči iz Nove Gorice. Ob tej priliki bo cena vožnji znižana. «»------- Motociklist iz Podgore se je ponesrečil Včeraj ob 9. uri se je pripetila v Stražicah prometna nesreča, v kateri se je precej poškodoval 32-letni Jordan Kogoj iz Ul. Monte Calvario 22 v Podgori. Kogoj se je peljal na motociklu po Stražicah. Pred njim se je peljal neznanec na motociklu, ki mu je nenadoma prečkal pot in na ovinku zavil v drugo smer. Kogoj je v zadnjem tre. nutku zapeljal na pločnik, da se je izognil trčenju z neprevidnim motociklistom, ki ni z nobenim znamenjem opozoril, da namerava spremeniti smer vožnje. Ker je bila ob cesti bodeča žica, se je motociklist na njej precej opraskal po glavi. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki ugotovili poškodbe zaradi katerih se bo moral zdraviti osem dni. s*------- Sestanek odbora posojilnice v Sovodnjah Prejšnjo nedeljo se je sestal odbor posojilnice v Sovodnjah in sklenil, da bo redni občni zbor članov v nedeljo 17. marca ob 11. uri z dnevnim redom, ki ga določa pravilnik. Odborniki predvidevajo, da se bodo člani občnega zbora udeležili v velikem številu, da se bodo pomenili o delovanju važne ustanove, ki je že marsikaj koristnega storila za vaščane, ki so bili potrebni materialne pomoči. «»------------------ DEŽURNA LEKAHNA Danes posluje ves dan in ponoči 'ekarna Cristofoletti na Travniku - tel. 29-72. Ni se obrnila na pravo sodišče Kljub zaposlitvi ni zavrnila pomoči Goriška pretura je obsodila Di Taranto-vo, ker je izigrala pravila zavoda INPS Včeraj je goriška sodnija hotela reševati priziv, ki ga je nanjo vložila upravnica goriške restavracije «A1 Cor-so« na Korzu Italia v Gorici gospa Clementina Di Ta ranto, toda po pretresu akta so bili sodniki mnenja, da mora priziv reševati višje sodišče in so Di Tarantovo obsodili le na plačilo sodnih stroškov. Di Taranto je bila do leta 1954 nastavljena v Gorici kot suplentka na neki srednji šoli. Ko je aprila meseca izgubila službo, se le vpisala v spisek brezposelnih in je vse do septembra prejemala doklado za brezposelne. Skupno je ženska prejela od INPS 19.024 lir. Toda Urad za delo v Vidmu je bil obveščen od svoje goriške podružnice, da je Di Tarantova sprejela mesto upraviteljice znane goriške restavracije «A1 Corso« že junija meseca in jo potemtakem bila po nepravilnem deležna brezposelnostne pomoči. INPS je Di Tarantovo poklical na zagovor, in ženska je priznala ter obljubila, da bo v mesečnih obrokih vrnila zavodu ves denar, ki ga je po nepotrebnem prejemala. Toda zavod po prvih prejetih obrokih, ki so skupno znašali štiri tisoč lir, ni prejei ničesar več. Čakal je leto dni in ko denarja le ni bilo od nikoder, je ravnateljstvo zavoda Di Tarantovo prijavilo sodnim oblastem. Na procesu, ki je bil 1955. leta na goriški preturi, je bila upravnica restavracije «A1 Corso« obsojena na 31.000 lir kazni. Proti tej obsodbi se je D. Tarantova uprla in vložila priziv, toda vse kaže, da tudi v bodoče ne bo imela več sreče kot Vslej ter bo morala povrniti 15.024 lir in plačati odmerjeno globo. en------- Obzidje ob vojašnici skoraj dograjeno Novo obzidje goriške vojašnice »Sabotin« bo kmalu dograjeno; zidarji so z delom že skoraj pri kraju, potrebno bo še nekaj dela pleskarjev in Korzo Verdi bo na gornjem delu imel lepše obličje. Z novim obzidjem bo v tem predelu ulica razširjena, obenem bo promet na pločniku mnogo bolj razbremenjen. Zaželeno bi bilo, da bi končno odstranili tudi staro vojašnico, ki prav gotovo ne krasi središča mesta. Postrvi v u1 sc bodo pomnožile Pokrajinska uprava je prejšnjo soboto v Gorici in v Gradiški spustila v Sočo okoli 90.000 majhnih postrvi, da bi pomnožili ribji zarod v naši pokrajini, ki se je precej razredčil. Dogodku je poleg športnih ribičev prisostvovalo tudi nekaj agentov inšpekto- DANES ZVEČER V PROSVETNI DVORANI V GORICI, KORZO VERDI 1 tradicionalni in priljubljeni PLANINSKI Vsi, ki bi bili radi v veseli družbi, pri dobri pijači in vsi. ki se želijo posloviti od pusta s poskočnimi skoki, pridite! Toplo vas vabi SPD iz Gorice 1 Vstop samo z vabili, ki jih lahko dobite v kavarni Bratuš ali v trgovini Čermelj na Kornu. rata za gozdove. Ribice so prinesli iz valilnice pri Rivi-gnanu. *»----- Koncert pianista Gabrijela Devetaka Včeraj popoldne je bil v »Circolo di lettura« koncert pianista Gabrijela Devetaka in tenorista Prima Rosimira ob spremljavi prof. Melanove. Številno občinstvo je z užitkom poslubalo dela Chopine, Puccinija, Curtisa in Griega. «»------ Sovodenjski naborniki včeraj v Gradiški Včeraj je večje število mladeničev letnika 1937 odšlo v spremstvu župana in občinskega tajnika v Gradiško na nabor. Mladeniči so bili po stari navadi ob tej priliki dobre volje, saj so stopili na prag zrelosti. * Q Novi urnik obmejnih blokov S 1. marcem se je spremenil urnik, ki ureja delovanje nekaterih obmejnih blokov. Ob nedeljah bodo odprti do 22. ure obmejni bloki Solkan, St. Peter in Miren, med tednom pa bodo odprti samo do 21 ure. Z istim dnem so odprli tudi blok v Palkišču, ki je pozimi zaprt. «»----- Požar v dimniku brez škode Zaradi preobilice saj je včeraj ob 16.50 nastal požar v dimniku poslopja Ivana Simšiča v Ul- Toreani. Nesreča se je pripetila stanovalcu Roldu Paperiniju. Gasilci so takoj posredovali in preprečili škodo. _—*» Zaradi pretepa v bolnišnico V čedadsko bolnišnico so pripeljali 34-letnega Andreja Petriciga iz Sovodenj v Benečiji, ker so mu ugotovili poškodbe okoli levega očesa, zaradi katerih se bo kot se zdi moral zdraviti kakšnih pet dni. Petricig je bil pred dnevi v gostilni z nekim svojim sovaščanom. Ker sta oba pregloboko pogledala v kozarec, sta se med nekim razgovorom tako razgrela, da sta se dejansko spoprijela. ««------ Z Juventino v Spilimberg Nogometna enajstorica Ju-ventina iz Standreia igra v nedeljo proti ekipi iz Spilim-berga. Ob tej priliki organizira društvo izlet z avtobusom. Odhod ob 12.40 izpred Ribijeve postaje v Ul. 9. avgusta ter ob 13. uri s trga v Standrežu. Pofnina 350 lir, vpisovanje v gostilni pri Tu-riju. ,—.«»---- — KINO — CORSO. ib.30: «Bulli e pup-pe», M. Brando, J. Simmons, F. Sinatra, v cinemascopu in technicolorju. VERDI. 17.00: »Upornik v mestu«, John Payne. VITTOR1A. 17.15: «Veliki lju bimec« Fernandel, Carmen Sevilla, v technicolorju. CENTRALE. 17.00: «Maruzzel-la», M. Alassio, V technicolorju. MODERNO. 17.00: »La forna- Športni dnevnik KOLESARSTVO Ercole Baldini prejel pokal «Edmond Gentib PARIZ, 1. — S 38 glasovi od 36 je bil danes Italijanu Er-colu Baldmiju, svetovnemu prvaku v 1-urni vožnji, svetovnemu prvaku v zasledovalni vožnji in olimpijskemu prvaku v cestni dirki, podeljen XI. mednarodni pokal »Edmond Gentil«, namenjen najuspešnejšemu kolesarju sezone. Podelitev pokala je bila izvedena po drugem glasovanju. V orvem je dobil Baldini 23 glasov. \ drugem in dokončnem glasovanju so ostali kandidati prejeli naslednje število glasov: Francoz Rousseau, svetovni in olimpijski prvak v hitrostni vožnji 7, Gaul 2 (čeprav je predsednik luksemburške kolesarske zveze pred glasovanjem najavil njegov odstop od kandidature), De Bruyne. Van Steenbergen in Walkowiak 1. Takoj po izglasovanju je predsednik razsodišča Chanta-la opisal Baldinijeve zasluge nato pa je spregovoril o Francozu Anquetilu, ki je prvi zrušil Coppijev rekord v enourni vožnji a je bil nato izločen iz vrst kandidatov, ker je Baldini medtem že izboljšal njegov rekord. V znak priznanja so Anquetilu podelili posebno kolajno. • 22. kolo italijanskega nogometnega prvenstva Kolo dveh derbyjev v Rimu in v Trstu Triestina izolirana v Grljanu ■ Največja Pasinatijeva skrb ■ napad • Udinese v odlični formi in z visoko moralo V jutiisnjem 22. kolu italijanskega nogometnega prvenstva se bodo v A-ligi srečale naslednje enajstorice: Atalan-ta - Spal, Bologna - Napoli. Fiorentina - Sampdoria, Ge-noa - Palermo, Juventus - In-ter, Lanerossi - Torino, Milan Padova, Roma - Lazio, Triesti- Naša prognoza Atalanta-Spal 1 2 X Bologna-Napoli 1 X Fiorenlina-Sampdoria 1 Genoa-Palermo 1 Juvenius-Inter 1 X L. R. Vicenza-Tonno X Milan Padova 1 Roma-Lazio 1X2 Triestina-Udinese I X Pro Pairia-Alessandria 2 Simmenthal-Verona Livorno-Salernitana Pavia-Prato Caglian-Marzotto Sanremese-Reggina 2 X X 2 1 X 1 llllllllllllllllllllllimillMIIIIIIIIIIIIIIllllllllll lllllllllllllllllllllllll llllll lili lili IIHII1 IIIIIIIIIMtll lili Po včerajšnji zmagi v Nuoro Rick VanLooy na dirki prvakov v Sassari Nevaren padec Coppija v petem krogu SASSARI, 1. — Belgijec Rick Van Looy, ki je včeraj zmagal na krožni dirki prvakov v Nuoro pred De Bruy-nom, Coppijem in drugimi, je zmagal danes tudi v krožni dirki prvakov na dirkališču v Sassari pred svojim klubskim kolegom Švicarjem Hugom Kobletom, Italijanom Baffijem in drugimi. 55 km dolgo pot (100 krogov dirkališča) je prevozil v času 1.18’52” s povprečno hitrostjo 41.083 km na uro. 2e takoj v začetku dirke je bilo jasno, da se namerava Looy boriti za prvo mesto ker se je stalno držal v ospredju in se pustil vleči od drugih. Tempo je bil zaradi lahke proge s samo tremi širokimi ovin ki, takoj zelo močan. Po 5. krogu je nesrečno padel Coppi in prenesti sc ga morali v bolnišnico kjer še proučujejo značaj njegovih poškodb. Van Loov se je poslej še vedno zadrževal v ospredju, na posameznih vmesnih ciljih pa so zmagali po vrstnem redu: Monti, Van Looy, FabDri, Van Looy. Albani, Baffi, Carlesi. Baffi in končno Van Looy, ki si je tako zagotovil prvo mesto in z njim veliko nagrado «Nino Costa«. Uradni vrstni red te dirke je naslednji: 1. Van Looy (Faema-Guer-ra) 1.18’52” s povprečno hitrostjo +1 083; 38 točk; 2. Ko-blet Ugo 15 točk: 3. Baffi Pie rimo 12; 4. De Bruyne 11; 5. Fabbri 10; 6. z istim časom Carlesi m Monti 7; 8. Albani 6; 9. z istim časom Nencini in DalFAgata 5; 11. Baldini 4. Pred dirko prvakov je bila hitrostna dirka profesionalcev, v kateri je prav tako zmagal Van I-ooy pred Maulejem, Al-banijem, Bonijem, Fabbrijem itd. Coppi - zlom leve stegnenice SASSARI, 1. — Zdravniški rentgenoloski pregled je poka- zal, da si je Coppi pri padcu v 5. krogu dirke v Sassari zlomil levo stegnenico. Coppi bo moral zaradi poškodbe počivati najmanj 2 meseca, sam pa je med prevozom v bolniš nico izjavil 'da bo verjetno prenehal tekmovati, ker je imel v z:,dnjem času preveč incidentov in ker je končno tudi že prestar. «»------- Danes dirka Genova - Nica GENOVvVJ. — Popoldne se je začela registracija kolesarjev, ki so se prijavili za dirko Genova - Nica (196 km) za pokal »Andre Costes«, ki jo organizirata kolesarski društvi «Ca vigal-Nice sports« in #Boero» iz Genove. Za dirko se je prijavilo rekordno število dirkačev — 232 in med njimi tudi zmagovalec zadnje dirke po Franciji Walkowiak, francoski prvaki Gauthier, Lauredi, Bauvin, ItaPjani Fi-lippi, Moser, Carrea, Gaggero, Petrucci in drugi. Start bo jutri ob 11.30. UMETNO DRSANJE Američanka Carol Heiss svetovna prvakinja v umetnem drsanju COLORADO SPRINGGS, 1 — Pred 3200 navdušenimi gledalci je 17-letna Američanka Carol Heiss osvojila že drugič svetovno prvenstvo v u-metnem drsanju. Potem ko je nabrala največ točk v obveznih likih, je prevladovala tudi v prostih likih. Z izredno milino in popolnostjo v najtežjih vajah je dokazala, da daleč prekaša vse svoje nasprotnice vključno z evropsko prvakinjo Avstrijko Hanno Ei-gel, ki se je uvrstila na drugo mesto in njeno rojakinjo Ingrid Wendl, ki je bila tretja. na - Udinese. Za osrednjo tekmo tega kola velja seveda rimski derby med Romo in Laziom na olimpijskem stadionu. Obe rimski e-najstorici sta prav sedaj v odlični formi, kar velja se posebno za Lazio, ki je kar najresneje postavil svojo kandidaturo na drugo mesto, če seveda na tihem ne goji tudi višjih amh.cij. Glede na to. da bo Inter igral jutri na tujem igrišču in da je Fiorentina v dokaj slabi formi, ima Lazio najlepše izglede, da se končno le prebije na drugo mesto. Milan je s svojimi sestimi točkami raskoka vsaj za sedaj še nedosegljiv in po vsej verjetnosti mu tudi Parova ne bo mogla tokrat do živega. Tudi v vseh ostalih -ekmah so domača moštva favoriti, lahko pa presenetijo vsaj z ne-odločeninr rezultati Napoli, Spal, Inter in Torino. Prav posebno poglavje pa predstavlja srečanje med pokrajinskima rivaloma Triesti-no in Udinese. V prvi tekmi v Vidmu je nepričakovano zmagala Triestina. toc^a to je bilo že med meseci in medtem se je marsikaj spremenilo. Udinese, ki se je dolgo motovilila prav pri dnu klasifikacijske lestvice, je končm prehitela Triestino. ki je medtem ubrala prav nasprotno pot. Po rezultatih zadnjih tekem, je Udinese vsekakor favorit tudi v jutrišnjem srečanju. Toča golov, ki jih,je dosegla pro ti Genovi dokazuje, da so njeni ■ napadalci končno le našli pot do mreže in da so prav sedaj zelo dobro vigram in v odlični fc.imi. kar dokazuje tudi njihov zadnji trening, na katerem ‘o enajstonci rezerv nasuli kar 11 golov v mrežo. Zdi se, da je trenutno njihov najnevarnejši mož v napadu Sved Lindskog. ki je na treningu dosegel sam 5 golov, poleg njega pa še Secchi in Fri-gnnni. Na vsak način se bodo igralci Udinese zelo potrudili, da sperejo madež iz prvega kola in rešijo prest.ž furlanske dežele, kar jim olajšuje tudi kritični položaj, v katerem se je nepričakovano znašla Triestina. Tržaška enajstorica preživlja krizo, ki ni toliko moralna kot predvsem materialna. Dejstvo je namreč, da ima Triestina nettaj svojih najboljših igralcev poškodovanih oz. drugače onemogočenih za igro. O-livieri, ki je nedvomno najkvalitetnejši napadalec, se še ni pozdravil, Renosto je prav tako neuporaben zaradi poškodbe in tudi Belloni čuti posledice udarca v stegno, čeprav bo po sili razmer kljub temu nastopil. Vse kaže. da tudi Pe-tagna ta teden še ne bo nastopil, ker ni o njem se nobenih vesti iz Taratita, kamor je odšel na pogreb očeta. Toda to še ni vse. Večina igralcev, k; so proti Milanu sestavljali napadalno vrstč, je zaigrala s’abo. To velja predvsem za Brighentija in Natte-rija, pa tudi Szoke, Petris in Costelli niso bili dosti boljši. Razumljivo je, da dela zaradi tega Pasinatiju napad največ preglavic, ker praktično nima boljših igralcev. Pomaga si sicer lahko s Cazzanigo in Maz-zerom, toda tudi ta dva sta le mašilo za silo. Proti koncu tekme z Milanom je vskočil v napadalno vrsto Ferrario, kar je poživilo njeno aktivnost. Morda je Pasinati razmišljal tudi o tem, čeprav je jasno, da to ne more biti neka dokončna rešitev temveč le začasni izhod iz zadrege, tembolj, ker je lažje najti zanj namestnika na mestu srednjega krilca kot pa dobro moč v napadu. Tržaško moštvo je od včeraj popoldne izolirano v Grljanu in bo tam ostalo do samega začetka nedeljske tekme, O dokončni sestavi enajstorice se bo Pasinati odločil v zadnjem trenutku, vendar se ze sedaj lahko pričakuje, da bo v glavnem potrdil obrambno in krilsko vrsto, medtem ko bo v napadu prišlo do sprememb z možno vključitvijo Cazzani-ge in Mazzera namesto Brighentija in Natterija, medtem ko bi Szoke in Petris ostala na svojih mestih. S AH Dvoboj favoritov: Glijjorič - Janoševie SOM BOR, 1. — Rezultati prekinjen.h partij iz VIL kola jugoslovanskega prvenstva* Ivkov - Milič 1:0, Marič Trifunovič 0:1. dr. Nedeljko-vič - Rabar 1:0, Cuderman • Puc 1:0. VIII. kolo: Puc - Nedeljko, vič prek., Trifunovič - Cuderman 1:0, Vukčevič - Marič 1:5, Bogdanovič - Karaklejič prek., Bradvarevič - Kozomara 1:0, Pirc - Matulovič prek., Milič - Smailbegovič prek., Rakič -Ivkov remi, Gligorič - Janoše-vič prek., Udovčič - Vukovič remi, Rabar je bil prost. BOKS Sergio Milan v Argentini BUENOS AIRES, 1 — V argentinskih športnih krogih vlada veliko zanimanje za bližnje nastope italijanskega boksarja Sergia Milana, ki je v svoji dosedanji karieri v peresni kategoriji dosegel 28 zmag s snock-outom, 17 po točkah, trikrat boksal neodločeno, dvakrat pa izgubil po točkah Sergio Milan se bo 16. in 23. marca pomeril z argentinskim prvakom Richardom Gonzalesom, nato pa se bo srečal še z Alfredom Bunetto, Adrianom Cervinom, Pedrom Mirando in Manuelom Alvarezom. DETROIT, 1. — Svetovni pr vak srednjetežke kategorije A.rchie Moore se bo junija bo-rjl za ohranitev naslova z zmagovalcem dvoboja med Speiserjern in Anthonyjem. Pr vi je njegov prvi, drugi pa tretji izzivalec. GOETEBORG. 1. — Evropski prvak težke' kategorije Sved Johansson je dobil prVii ponudbo za nastop v ZDA. Neki ameriški organizator mu je pod zelo ugodnimi pogoji predlagal dvoboj z Patom Murtry-jem. SMUČANJE Milianti in Poloni v smuku MADONNA DI CAMPIGLIO, 1. — Italijanski prvak Paride Milianti je zmagal v smuku v tekmovanju za državno kvalifikacijo na 3200 m dolgi progi s 720 m višinske razlike ia 11 vratci za pokal ((Ferruccio Gilera«. Med ženskami je prav-tako za državno kvalifikacijo in za pokal «Madonna di Caan-piglio« na 2200 m dolgi progi s 500 m višinske razlike in 7-vratci zmagala Poloni Jole. Med juniorji pa je na isti progi na kateri so tekmovali moški, zmagal Ghedina Giuseppe- Moški: 1. Milianti Paride 2’19”8; 2. Alberti Bruno 2’21”9| 3. Burrini Gino 2’22”9; 4. Bur-rini Bruno 2’24”5; 5. Scheno-ne Carlo 2’24”7. Zenske: Poloni Jole 2’04”9; 2. Zecchini Lisa 2’24”; 3. De-mets Giustina 2’25”1. Juniorji: I. Ghedina Giuseppe 2'30”4: 2. Talmon GiulianO 2’33”2; 3. Gartner Helmuth 2’35”7. Odzovorm urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT ■ Trst KINOPROSEK-KONfOVEL predvaja danes 2. t. m. ob 19.30 uri barvni film • Metro: 12 metrov ljubezni Igra LUCILLA BALL asmmmsm.» predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 18. uri film LUX: Rimska (»LA BELLA HOMA«) Igra SILVANA Zabaven film, KI PAMPANINI vas bo razvedril OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOnOOOOOOOOOnOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOPOOOOOOOOOOOOOOOOCHJOOOOOOOOOOOOOOJOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOOOOOOOOOOOOOCiOOOO DOBRIČA ČOSIČ bulic u silite Partizani so se pomešali z Nemci. Streljale so samo puške. Neki nemški mitraljez je še vedno mlatil po hišnih vratih. Nemci, ki jih je odločni naskok partizanov osupnil — upali so, da jih bodo polovili v spanju — so zaceli bežati. Večina partizanov se Je prebila v reber. Hoteli so se umikati skozi gozd, a jih je Uča zadržal. Po glavi so mu divjale misli: »Ce bi ob štirih odrinili, ne bi prišlo do tega. Izgubil sem svojo četo... Ranjenci so ostali v hiši, ujeli jih bodo. Ne! Nikakor! Uca, Uča, najnesrečnejši človek si na svetu!... Vse je proti tebi... Udari! Nič drugega ne ostane! Udari!« «Tovariši, nanje! V naskok! Rešimo ranjence! Pojdimo, fantje!« Ne da bi za hip omahovala, je skupinica kakšnih desetih partizanov planila za Učom na Nemce, ki so se bili uredili, znova obkolili hišo in iz več mitraljezov tolkli v reber, s katere so prihajali partizani. Jutranji svit se je mukoma, neopazno prebijal skozi težke oblake in megle. Druga četa je poslednjič naskakovala. Naskakovala proti besnečemu mitraljezkemu ognju. To je bil njen najblaznejši naskok. Ni mislila na zmago: hotela je rešiti ranjence. «...Dva! ...Tri! ...Pet!...« je klical Uča. »Levo, levo, Mališa!,,, Vuksan, okoli!« Nemci so se začeli umikati navzgor po soteski. Sredina se Je razbila, toda krili sta se pripravljali, da bosta obkolili partizane. »Bombe, tovariši!« je poveljeval Uča in si zaželel, da bi jim rekel kakšno toplo besedo, čutil je usodnost trenutka. Streljal je, bilo mu je tolpo, vroče, nevzdržno vroče v glavi, prsih, v grlu in ustih. Njegova lastna kri se je razlila in sikala skozi presekane vene in arterije, pljuskala po očeh, kapljala na roke, mitraljez in sneg. Rafal iz mitraljeza mu je kakor žaga prerezal noge; zamajal se je in se zvrnil kakor posekan brest. Skušal se je dvigniti na lakti. Iz presekanih in zdrobljenih nog je sekala kri, močila hlače in tekla na sneg, ki je bil v jutru umazano siv. Dvignil je glavo, zagrabil brzostrelko, ki jo je bil izpustil, in pritisnil petelina. Streljal je v sneg. Pritekel je Mališa in zavpil: »Uča je ranjen! Tovariši!« «Molči! Ne delaj preplaha... Naprej!...« je hropel Uča in škripal z zobmi. Mališa se je nekaj korakov prestrašeno prestopil, nato pa je opazil, da Je sam. Ko so partizani slišali, da je Uča ranjen, so začeli bežati navzgor po pobočju proti gozdu. Streljanje nemških mitraljezov je bilo nevzdržno. Uča Je zakopal glavo v sneg, ki se mu je zdel vroč. .Človeška kri je najtoplejsa na svetu...’ Je od nekod zatrepetala čudna misel in ugasnila. Mališa je stopil k Uču ter ga skušal prldvignlti in odvleči. »Pusti Mališa... Pusti. Beži v gozd... Ukazujem ti! Vuksan je komandir«. »Nočem! Obrni se na hrbet, da te bom vlekel«. Mališa je zajokal. »Pojdi, Maša... Pojdi! Ne bom umrl. Vzemi brzostrelko s seboj«. Okrog njiju so udarjale svinčenke. Uča je začutil, kako ga je vsekalo v ranjeno roko. Samo malo skrčila se je in obležala v snegu. »Mališa, ukazujem... Pojdi!« »Ne morem!... Tovariši, kje ste?« »Pojdi... Počakaj... Kaj si že hotel biti?... Sodnik?... Bodi sodnik! Naša kri je polna smodnika... Pojdi... Vse je kri. Daj roko, vojak ne sme jokati. Oh! Kri je vroča... Strašno vroča... Gori!...« Mališa ga je prijel za roko. Uča mu Jo Je s poslednjimi močmi stisnil in jo izpustil. Mališa je zaječal 1n glasno zajokal. Vzel je brzostrelko in počasi odšel proti gozdu; spremljalo ga je noro streljanje. »Kje je Uča?« ga je srečal Vuksan. Mališa je zahlipnil. Vuksan je zakričal skozi zobe; «Tovariši, ne bomo dali Nemcem mrtvega komandanta! Za menoj!« Tistih nekaj, ki so še preostali, je planilo za njim in Malijem. Ko so prispeli do Uča, je bil se topel in težak. Dvigriili so ga. Tisti, ki ga je držal za glavo, se je smrtno zadet zrušil. Do gozda je padel še eden. Vuksan, Mališa in Duško so hropeče vlekli gologlavega komandanta v raztrganem krvavem plašču. Danilo se je. 34. Kakor hitro se je zdanilo, so Nemci za represalije zažgali vas. Nano so z otroki in babico, z ranjenci 1n mrtvimi partizani, ki so jih bili pobrali na dvorišču in na rebri, zažgali skupaj v hiši. Večina prebivalcev je pobegnila v gozd, brž ko se Je začel boj. Ves dan in vso noč so Nemci požigali po vasi. Po pet in deset mož Je s čeladami, potisnjenimi na oči, z naperjenimi brzostrelkami hodilo po vasi, zažigalo, kar še ni bilo zažgano, podžigalo s slamo in bencinom, kar je slabo gorelo. Streljali so z brzostrelkami na kokoši, svinje, pse, na vse, kar je bilo živo. Ko so vas omrtvili, so z rafali trgali črne zastavice na vratih, ki so kot mrtve kavke visele po vasi. Zvečer so Nemci postavili zasedo na robovih vasi in čakali preživele pogorelce, da Jih kaznujejo za svojih deset padlih vojakov. Po prvih rafalih na tiste, k! so se skušali približati vasi in se vsaj ogreti na pogoriščih svojih hiš, so pobegli kmetje še ostali na planini in čakali, da bodo Nemci odšli. Vso noč so v daljših presledkih treskali dolgi rafali na pse, ki so se hoteli vrniti na svoje domove. Psi so bili trdovratni. Ne glede na zasede in mitraljeze so se prebijali v vas in se vso noč potikali okoli pogorišč, srdito lRjall in tulili. Nemci so Jih pobijali Na griču nad vasjo Je prestalo šest partizanov vso noč in gledalo, kako dogoreva vas. Močno so žarela pogorišča, tu pa tam umirali zadnji plameni in v mirno noč se je dvigni' dim, ki je zaudarjal po sežganem mesu in volni. Nad dolinico-kjer je bila vas, je plavala vijoličastoškrlatna zavesa odseva-Partizani so vso to noč premolčali. Ob svitu je nemška kolona odšla iz vasi. Takoj za hi0 so se v vas vračali ljudje in krave. Partizani so po nemem dogovoru molče stopili za Vuksa-nom v vas. Zadnji v kratki koloni je hodil Mališa, gleda' predse ln puškino kopito se mu je vleklo po snegu. Vstopi'1 so v vas in se spet brez besede obrnili k Malisevi 'hiši. Spot0" ma so srečavali skupinice mož, žen in otrok. Niso se pozdrav' ljali, vsi so hodili mimo drugih s povešenimi glavami. so se srečali s prvo takšno skupino, so obstali prvi in dru#1. Kmetje so gledali vanje in slutili, da jih je ostalo samo 8® šest. Oni so gledali kmete in vedeli, da se nimajo kam vt/n11. Stali so in se brez beiied gledali, nato so naglo stopili mim” drug drugega. Dvoje nesreč ni moglo biti skupaj; bežali sta narazen in vsaka je mislila, da je druga večja. S kopic pogorišč so štrlela črna, nedogorela bruna m je dvigal gost moder dim. Na zidanih hišah so se s®sU ® strehe; bolščale so luknje izgorelih oken in vrat. Samo ogr»® z na pol podrtimi vrati so stale tam temne, sive in obdajaj pogorišča. Po snegu so obležale saje. Smrdelo je po ostrem dimu in po požganem. Krava, ki je vlekla za seboj vrv, j hodila okrog pogorele staje; zategnjeno je mukala in ozirala. Ob potoku na njihovi poti so jih iz trnja opazl kokoške in zakokodajsale, kakor bi zagledale lisico. Sli s mimo zbeganega gologlavega starca, ki je v črepinji od raz” tega vrča nosil s potoka vodo in jo zlival na hišno pogoriš®' Molčal je in z naglico zlival po peščico vode na ogenj, 111 ' bil že ugasnil in se pokril s pepelom. Partizani so vstopili na Mališevo dvorišče ter obstali se i°P° nagledali v črno gomilo. Na hišnem pogorišču se J kadil nedogorel tram. Velik siv pes je stal na kamnit®” stopnišču in zamolklo lajal v nebo. Po poteptanem uma*9, nem snegu so se rdečile lise krvi kakor polito vino. Ob ožga” stegnenici je štrlela proti nebu puškina cev. ' (Nadaljevanje sledi).