Posamezna številka stane X Z>iix. Leto IV.» štev. 135« V Celju, sobota due 25. novetnbra 1922* Pottnins Blacapa y gotcuim. i^^^^^^k. ^M^M^k ^^M^. ^ jdflHBk jbIHIbl ii^HHHH^k. fl^^^^^^^^^H^. .^dflHlHM^^ ^^^^^^^^^^^^H^^k AjbMpje3BI!m). Studijska knjižnica ............ iML^K -^K ^B ^H ^H ^1 ^H ^Bl^F HF ^» Hi ^I^B Y¦!¦ L'}übl}an' ^^^V ^BH^^B- ^^H^F ^^^J^p ^^^^^H BH| Stane letno 48 Din, rneseCno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. - Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tekstora, oamrtnice in zahvale 50 p. Posamezna štcvilka stane 1 Din Izttaja vsaK toreifc. četrteK in soboio. Uredrtistwo Strossmajerjeva u). St. 1, I. nadstr. Telefon št. 53. Upi-awnifttvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritliCje. Telefon St. 65. t=a Račun kr. poštncga čekovnega urada Stev. 10.066. «=3 Hrvatski blok in Radic. Zadnje dni opažanio, da sc vršv v hrva-tskcm bloku preokret, vrši se bor- ba, naj bi li šcl hrvatski blok v narodno skupščmo ivli ne. Nekateri. pripisujejo tej slučajnosti v-cčio, dru«i inanišo važnos?. Blok sa-ni prodsta-vlja v svoji eelini vc- čino Hrvatov plemensk» vzcto, pr-:d- stavlja sk-upmo, ki je od prve-Ka časa ;ia- sctfa državnega ujedinjenja hotela dati iia-seiiTU dTŽavncinu ujodmjenju pleinen- stoo separatistično vsebino. Oni, ki pted- stavljajo veeino v tem bloku. niso hoteli imeti ožjih zvez z novo državo, ampak hotcli so skrpucati iz bivših hrvatskih pokrajin hrvatsko republiko, T.emu sc nc inorcruo čuditi, če pomislimo, da sestoji ta večina iz Radiča in drugih Frankov- ccv. ki so bili vcdno slutfe Avstrijc in Habsburžanov. Radič in njegovi tovariši zato niso nikdar prišli v skupščino. Ma- njši del v bloku je priha.ial ua Lcje do dme glasovanja za ustavo,

o- či težnjarn volilcev. l.judstvo ie nvidelo. ia ki če bo mieio svoie zastopnike v škupsčHii. bo laliko dose:;l<>, eesar po- trebuje. Tako razpo!o/cn.io vlada sedai v hniaškem. naTodu. Med: tema dveinai strankaina v blo- icu stoji Radič v sredi. Vedno se je prila- wdil inasj, iz katcre je črpal .svoio ir.oe. Sedai sam ne ve, kai naj stori. NagnU se bo t]a. kjer bo večina naroda. Ker ima- jo frankovski nksrremni element: sedaj večiiio v narodu, bi rad o-stal pri njih; a opaža na lastne oCi, da dobiva narod drnKo preprieanje in zahteva realno po- litiko in zjcodi se lahko, da bo sedan ja večiiia ostaht v manišini. Vcr.ietno je, da se bon- deljek 27. tin. ob S. uri zvecer. Lokal jge razviden iz osebnili vabil. Pd»lif ičane vesti« Politična nietoda. Poslanec Brandner piše v »Jugoslaviji« med dTiigim, da tfre Ljubljana v boj proti vladi skupno z le- vičarji Demokratske stranke, ki jim na- čeljnje g. Ljuba Davidovič, ki da je iz- razil svoje zadošeenje nad tern, kar re godi danes v Ljubljani, kjer se je zveza- la NSS z nekaterimi disidenti demo- kratske stranke hi stvorila volilni blok. ki naj ubije moč demokracije \ Ljublja- ALPHONSE DAUDET: V Miliani. (Iz francoščine.) (Konec.) V Alžiriji živi skoro toliko pravd- ntkov, kakor kobilic. Vsi dooro služijo. S svojim poslom lahko prične tak pravd- i;Lk, ki je, pravzaprav !c neke vrstc tol- ?nae in iavni pisar, ne potrsbuje nobenih izpitov, nikake kavcijc, nobenega preiz- kusTiega časa. Kakor je v Pari'zu nwogo nisatcljev, tako je v Alžiriji veliko pravef- nikov. Za izvrševanjc svoje službe mti ziidostuie nekoliko znanjxi irancoskega, spaiiskcffa in arabskega jczika, imeti pri sebi kako pravno knjigo, prod vscnv pa inu je treba trgovskega značaja. Delokrog takega pravdnika jo zelo razlitcn, ciilcrat jc odvetnik, drugič za- upnik, .mesctar, izvedenee. iolmae, iz- j posojevalec knji^, javen pisar, sploh je { zu vse v svoji koloniJK V Miliani se jih je preživljalo 11a tak način na ducate. Ti rospodje so sprejemali svoje kücnte v W-avarni na glavuem trffu ter tarn dajali svoje nasvete, Proti kavarni na glav- j ncra trgu se je napotil tudr stari Is'kariot | y, dveina pričama. Ne slcdimo jim. Ko sem preel iz židovskcga ok raja, sem šel mimo hiše, v kateri se je naha- jala arabska pisarna. Od zuiiai sem ^a videJ, tolmaca, sedečega oblastno, člo- vek bi mislil. da vidi1 župana samcga. Pojdinio pokadit ž njim nw eigareto. Koliko sem jih že pokadil danes na to liusrečno, brezsolnčno nedeljo. Na dvorišču pied pisarno se je jjne- tlo Arabeev, zaviti'h v urnazane cunje. Več kot petdeset jih sedi ob zidu oble- čenih v burnuse. Ta bedtiinska predso- ba, pod; milhn nebom, je bib napohijcna z duhom človeške kože. Pojdimo hitro niiTno... V pisarni najdeni tolmaca, Ki se prereka z dvomia kričačema, nagima, ogrnjenrma le z uanazanima. ode jama. 7, jcznima obrazoma sta prhxjvedovala. nek slucaj, mencla 0 iikradcnem rožnem vencu. Vsedem se na preproKo v kot Tn opazujem ... Lepo obleko ima tolnvaC, F'rav cedno in .kot tolmaiču v Miliani sc mu poda. Obleka ima modro barvo ka- kor nebo, obrobljena s crnirni trakovi1, na njej so prišiti zlati svetli giimbi. Tol- mač je blondin, rudečeličen in skrbno počesan, poln hum-orja in fantazije. sa- :no malo preveč klepetav. Toliko jczi- kov govori! Poznal je Renaiia na orieu- tahski soli. Je velik ijubiteH sdotW. torr- sten plesalec. Z eno besedo Parižan od nog do glave, ni čuda, da &o se dame zanj pulile. Le enega rivala jjna, seržan- ta arabske pisarne. Vedno se kaže po ulicah, oblečen v' čedno timiko, v roka- vicah, z vclikimi registri pod pazduho. Vse ga občuduje. Ima pač veljavo. Zgodba 0 roznem vencu se mi zdi predolga. Lahko noč! Odidern in nočeni čakati konca. Odhajajoč zapazim v predsobi ne- mir. Množica silt v domačrna visoke rasti, bledega in ponosnega obraza, ob- lečencKa v cm burnus. Ta človek se je boril Dred osmimi dnev[ v Zaccarju s panter.icrn. Pan ter je mrtev, a mož ima polovico roke odlgriz- nene>. Zjutraj in zvečer prihaja sem, vsa- kökrat ga ustavijo in ga Doslušajo, ko pripoveduje svoj doživliai. Govori po- casi >z lepim guturalnim elasom. Od časa do časa razgali roko in kaže občin- stvu krvave rane. Komaj sem na nlici, nastane silna uevihta. Dež, grom, blisk, siroko... Hi- tro, požurirno sc! Zadcnem slučajno na vrata in naenkrat se znajdem v čudni dTužbi na nek em mavrskeni dvorišču. rsn je bilo zbirališče mohamedanskih 11- shcev.. Irnennjejo ga dvoriscp reviežev. Suhih obrazov, pokritih s kozatnl, se vrtijo okrog mene ter me hudobn» pogled-ujejo. Nasloiijen na steber hodni- ka skušam kazati kolikor inogoče zado- voljno lice, z nikomur ne govoriin, gle- dam samo dež, ki pada. Reveži sedijo na tleh, poleg mene poje nrlada ženska, skoro lepa, napol razgal.iena. z vclikimi železnimi zapestnicami na rokah. Pojoc doji malo dete, nago, brona-sto rudeCe barve. Z drugo prosto roko tare oves v itaimeniti posodi. Dež z vetrom ji moci noge in njenega dojeneka. Reva se ne meni za to, poje, tare oves in dojr. Nevihta ponehuie. Porabini priliko, z.i'pustim dvorišče čudežev in hitim k veeerii Sid Omarja. Cas je že... PrRedši na glavni trg, sreeam zopct starega žida, ki se opka na svojega tol- maca. Njegove price korakaio veselo za niim. Kopa- malih na'gailvih židov jih ob- koljuje... Obrazi vseh se svetijo ve- selja. Pravdnik se briga za stvar. zahtc- val bo pred sodiščern dva tisoe fran- kov odškodnine. Pri Sid Omarju je izvistua \ecerja. Iz obednice pelje razgled na eleffantn» mavT5>ko dvorišče; kjer so dva ah trije vodometl lmenitna turška večerja, pri- porocJjWa baronu Brissu. Meü 4*r»fff» btran 2. »NOVA DOBAi öiev. 135. ni ob predstoječih o.bčhu»kili volitvali. — GJasoni poroeila v «jutrn« ;.;. Oavidovlč odločno dementira izjavc g. Braudnerj;*, ki da mu jc na potovanju v Prago izrec- no naglašal, da sc bo NSS za obč. vo- litve v Ljubljani pridružila demokra- toin, na kar jc g. Davidovič, predsedtnk dem. kluba odgovori] »E pa dobro«. Ta- ko se pri nas spostuje resnica, lako sc pri nas dela za sporazumljenje, zaigrati moramo Slovenci poslednjo trohieo spo- šfovania! Politični položaj. V prezidiju demo kratskega kluba so sc vršili 23. tm. raz- govori. pri katerih je izjavil David o vie, da se v smtshi resolucije glavnega od- bcra stramke predseduik kluba ne jnore in se tudi n't spuščal v nobcna j)ügajanja, ne da bi bil od kiuba za to pooblaščen. Vesti, da sc jc pogajal s hrvatskini bio- kotu ali s kaJkšno drugo skupino, so iz- mišljcne. Pač pa se jc informativno raz- govarja'l z opozieijonalmmi politiki in je tudi v isie svrhe pripravljen sl- .odzvau vabiln na sestanek v Zemuii all v Brod. Prihod hrvatskegu bloka v pariament je smatrati kot politieen dobieek v, držav- nega stališča. Taktičuemu prcobraru bloka bi moral slediti tudi naceino poli- ticni, brcz tega ostane korak blokašev prevcč prozoren nianßvcr in taki Spc- 'kiilaciji ne bo niliee nasedcl. Radikatct so odločeni, da odklonijo vsnk oflcielcn razgovor z blokasi. Prihud blokašev ne bo povzročil sestavo nove vlade, ker je izkljueeno, da bi krona poverila sestavo vladt! grupam, ki se povsem striktno roti Turčiji Ideia balkanske zve/c je zrastta pri jiigoslovafiskem zunaiijcm ministru dr. Nincicti. Pomtsliti je Ircba, da imamo na cni strani močno skupiiio Tirrčijo in Rusijo, na drugi slrani pa za- padrie državc. Zato «e bila srcčna iriisei d!r. Niučiča vrintti na latisannski koiiTe- Tfenci med obc sili blok, ki bi v zvezi Y. Ma'lo antanto ravnal odnošaje ined za- padom in vzhodom. Stanariue po noveni ietu. Na seji gdspodarsko - finančnega komiteja mi- nistrov dnc 22. fni. sc jc preirosalo nr>- veio k staHovanjskenui zakonu. Po refe- ratti ministra dr. Zerjava se jc razgo- \arjalo. kako sc naj po 1. iannnrju 1923 dolocuje stanovanjska najeninina. Mini- ster za not ran jc stvari je poroeal, da vlajda veliko razbnrjenje, ker po neka- terih krajih hišni posestniki zahtevajo že iia>prcj visoke najenminc. naieiniiiki ])a iziavljajo, da ne morejo toliko plačati, izjavil' je nadalje, da je pricnkovati o- grmnno stanovanjskih sporov. Vsled te- ga se je financno gospiKlarski komitc odlocH, da sc nstvari koinpromisniiTi potimi nadaljna Jiova doba. V |)reean- skili krajih se je j>ooblastil iiirnistrski svct, da po krajevnih in socialnib rar- merah dovoli povisaaijc jiajemnine v go- tovcm razmerju predvojne nakinriinc. izvzeti so iz te ugodnosti sanio bogatej- ši liajemuLki in trgovski lokali. Pa tudi v teni sliicaju jiajemnina ne sine prekora- Citi dvanajstkratnc predvojne najenml- iie. Doloce\ranje najemnine v stari Srbiji se odgodi za eno leto., Situaciia na mirovni konferettei krr- tična. Turki sc čutijo vslcd priklopitve Bolgarije balkanskcmu blokn osainljenc. zato skušajo odiočitev zavleči. dokler ne prklcjo boiiscviski delegati s Cičcrinom na coin. Od Rusov je navzoč v Lausanni edinj Voro^rskij, ki je na poziv moskov- ske vlade zapnstil Him. kjer je vod!l rusko trgovsko misijo. Nasropa zelo sa- mozavestno, zaliteval Je. da sc Rnsija in vse ostale povrabljcne države pripiist,." 7. istimi pravicami jia konferenco, kakor takozvane državc zmagovalkc. Dopol- danskti seja 23. hn. jc bila zel-n burna in kritična, j)rišlo jc do ostvih spopadov med Vcnizelosom in Izmed pa so, ki jc zelo ozlo'voljen in govori o izda.istvn in zaroti. Izrazil je, da hoče odiiotowit?. Najbrže pa bo počakal Ciccrina, li ka- teremu se bo zatckel, ee njegovi prectio- gi ne bodo sprcjeti. Zavezniški pogoji Turkom. »United Telegraph« poroča iz Lausanna: Mirov- ni pogoji zaveznikov predvidevajo ]:o anglesko-francosketn načrtii Turkom lc neblstvene koncosije. Pogoji so slcdcci; 1. brezpogojna prostost in or skill oži-u: Dardu'iicle niorajo biti Uwbl v vojni pro- ste za vojnc Jadje. Vse obrcžne iitrdbc .ie treba podreti. 2. kapitulacije se for- indno -odpravijo; vse predpravice, ki so riii d'obili Evropejci, pa ostancjo v vc- Ijavi. 3. mandati nad Mezopotannijo, Si- j'ijo in iPalestLno ostancjo v velKivi. 4. vse koncesije. ki so jili daii Turki tujhn državam, razen onih, ki so jih dobili Nemei, ostancjo. 5. Hodekanez pride dotlcj potd italijansko kotitrolo, dok'er zavezniki ne odločiio končnc usodc tcgr. OitKija. 6. stevilo turskc posadkc v Ana- toiiji se zmanjša; v Kvropi ostane jo lc prostovoljni oddeiki; 7. varstvo krSean- skili ma,njš!n se izroči niedzavezniškr kontrolni konirsiji. 8. Turki povrnejo vso škodo, ki so jo napravili tujim dr/avlja- nom. 9. Turki se odpovejo vsaki vojni odSkodnini s stranl Orške. 10. preinir.ie v Mudaniji velja do ratifrkacije niirovnc po&odbe in 11. Carigrad in ncvtrai.'iri ai- na ostaneta zasedciia po zavczTiikih, do- kler zavczniški parlamcntr nc ratificira- opazim pečeno kokoŠ, želve, močnate iedt, bönboncke, vitk> - šatrlpanjcc. Kljuib inohamedanski.prepovcdi pije Sid Omar riekoliko, kadar služabtiiki. obrne- jö hrbet... Po obedu grenio v sobo iia- sega gosta, kjcr naiii pohudij<) raznd pe- civo, pipe in kavo ... PoWStvo v tcj so- bl ie popolnoma priprosto, divaii, nekaj preprog. v kotti velika visdka posteÜä. Na steni visi stara slika. ki nredstavilia raziskavanja admirala Hatnadiia. Zdi se, da turski slikarji rabijo Sx'iTno ^no barvo, ta slika ie zelena. Morie. neho, ladjc, adrtirrdl Hamad!, vse je zelcno in kako zeäeno. Arabskä iiavada zahtevä. da se zgo- daj pošlovi. Popijem kavo. izkadhn pi- po, voŠčhn mu laliko rioč in ga pustiin 7. njego^Timi ženami. Kie naj Se prebijem večer? Iti poci- vat, je 5c prezgfKlaj, obiina večerjij. bi me ovirala^ pri spanju... 'Pred glodaJi- ščem sem, stopimo malo notri. Miliaitsko gledališče je starö skla- disče. spremenjefio za silo v giedahsko dv^rano. Velike posode, napolnjene % o?»cm, nadomeščajo lestence Parter ie spodaj, orkester na klopeh, ga'erije so slamnati stoli. Okro^ galerijc je dolg tc- trven liodtiik, mislJi sem da sein na idici. Igrn se je že pričela. ko vstopim. Na ino- je veliko zaeudenje igralci niso bili slabi- Skoro vsi so diietanti, voiaki tretjega polka, polk je bil ponosen na to in jc prise.1 vsak večer k predstavi. Ampak ženskc igralkc! Vse pretira- no h napačno. Dve sta mc zaniniali. dve dami, tnla'di židinji iz Miliane. Stariši so bHi \- dvorani, bili so očaTarrf od njune- ga feranja. Legenda o Rafael?, izraeljtinji je zelo razširjena med orientskimi židu Dami sta se tiščali boječe v kotu na o- dru. SramovaU sta se. Sem in tjra sta spregovorüi kak stavek, katerega uista raztimeli. Ko sta govorili. so njxme oci plaho zrle po dvorani Grem iz gledišča ... Srcdi nočne feme zasHSim krik iu\ trgn. NTajbrzc pčke s seboi. Vse obsevajo luninr zarki. Iahen noctri vetrK$ ofejema mirno mesteee ... jo anirovnc pogodbe. — Angleski listi z žadovoljstvom ijgotavljajo, da je skoro na vscj erti zmagalo anglesko slališče, za kar gre zasluga y nemali nieri intran- sigenrnosti kemalistoy samrli. ki so si s svojimi pretiranimi zahtevami zapravili i ra neoske sfmpatijc. CesJio - jusoslaviii'.ska zvezna po- godbla. KS. iiüveitibra ;c blla objavljena zvezna pagodba incd Ceškoslovaško in Jngoslavijo. ki ie bila sklehiena dnc 31, iivgusta 1922 v Marijanskih Laznih. Po- godba sc gkrsi: ^'len i. Dojrovori, sklc- njeni v ßeograclu dro 11. avjriista 1920 med českoslovaško republiko in krajjc- vino Srbov, iirwitov in Sloveneev se podaljšajo za isto dobo kot ta dogovor. Clen 2. Obe pogodbeni stranki vzameta na. znanjc med Ccskosiovask.) republiko, RiuniMiijo, Avstrijo in Poljsko z cue stra- ni in z druge Sirani meü kralievir.o Sr- bov, lirvatov in Slovencev, Riimunijo in Iralijo sklüTijeue pof'ticne in vojaske po- godbe in dogovorc. Clen 3. Visoki po- godbcni stranki si bosta prizadevali üati svojim gospodarskim. finančnim in proinctnini odnosajcm trdno nodlago tcr pri tein gledaü :ia Cim !v)l; tesno Ivoope- j-aeijo med obenm dižavnma. V to svrlio se bodo v tej zadcvi sklenile ciotove do- ločbe, prcdvseni ugodiu trgovinske po- godbe. Clen 4. Obe stranki si zave/cta nuditi drnga drugi visoko Dolitično in di- plomatično ponioc v svoiili inteniadjo- nalnih odnošajih. -— Ako bi smatrali, da so njuiii skupni Interesi ogroženi, sc ob- vcžetc'!, da se bosfa sporazumcli o do- loebaii za varsivo fei; interesov. Clen 5. Mcrodajni uradi Ceškosiovnške republi- k'j- in kraljcviüc Sr'rov, lirvatov in Slo- vencc\ se bodo medseboino obveščali o odredbj.li za izvrsitcv tcua dogovoia. Clen 6. Ta dogovor ostanc v veljavi pet let od dneva ixmenjave rariiikacijskib listi.ii. Po pretei.i: pciÜ! let mora \si\ki\ obeli pogodbenih strank oduovedati in siecr s tein, d;t obves^ drugo stranko šcst nieseeev prei. Clen. 7. Tn dogovor sc bo ratificiral l'i sc bodo ratifikaeijske Jistinc čimprej izmcniale v Beogradu. »uirodov. Podpisa: dr. Belies, Nikola •Clen 8. Ta dogovor se sporoči dnr/bi PaSie. Ötvbritcv novega anfeleškega paria- menta. Zgodaj ziutrai 20. im. jc vladala v pai.'ici |)arlanien(a v:dika živahnost. 2e ob iK'tih zjutraj so začeli prihajati posa- mezni nov; clani parlameiila. Najintere- santnejši moment jc bilo prevzcmanjc vodstva opoziciie no vodji dclavskc stranke Cl^-ncsu. Ko je novi ministnski predsednik Bonnr Law sei v povorki \' zgornjo /bornico. da prc.ünc čcstitkc Kral ja, je pozval vodja liberalcev As- Qiritli Clynesa, d.i i^ojde kot vodja opo- zieije s ]">rcniicrom. S t.in jc Asquitli iirizna! Clynesu vodstvo upozicijc. - Llo>'d (ieorge ni prisel na zasedanje. K\ prvi seji spodnje zbornice je castital vo- dja delavske stranke Ciynes Whitleyii na njegovi izvoiitvi za speakerja. Bojj za turško raeje v Evropi. Na seji komisije za teritorijalna in politična vprašanja orientske koiifcrence v Lau- sannj 22. tm. je prcdJožil Izmet-paSa za- htevo po meji iz leta 1913. Izjavil je!, da to ni nika'ka maksimahia zahteva, ampak da je conditio sine qua non. Venizclos jc odgovoril, da morejo Orki pri/nati le mejo :iz leta 1915 in da sc vprašanje za- pailiie Tracije na konferenci ne sme na- čcti. Jugoslovanski in runinnski delcgat dr. Ninčič in Duca sta pozivliala k sprav- l.rivosti. Dr. Niiičie jc izrazii željo, naj sc niejo doloci v smislti zavezniške note 23. sept, in naj se gotova oona na obeh stra- ncli meje od Crnega do Kgejskega morja demilitarizira. O plebiscitu v zapadnt Traciji dr. Nhičič ni hotel ničesar slišati. Odklonil je tudi \\sako •izpreniembo ncu- illske mirovne pogodbe. Boigarska deie- gacija je prcdloxila zaiitevr) oo gospo- darskem izliodu na Egejsko inorje, s tem bi bilo zasilno rešcno to vprašanje. ako bi Bolgarija lie nasla potrebne podpore za svoiei zaihteve po tcritorialnem izho- du k moT}ii. Lord Curzon je pozvaJ Tnr- kc, naj precizirajo svoic stališčo k . tej zahtevi Bolgarije, a so odgovorili, naj bi zavzele preje druge države v icm vpra- sanju svojc stališčc. Avstrijski kancelar obišče Keograd. Avstrfjskr kancelar dr. Seipel namerava z zunanjim ministroni dr. Griinberger- jem se konccm tega leta posetiti Bco- grad. Namen tega poseta Je kakor z drugimi sosednjimi državami tako tuül v. Jugoslav!jo zagarantirati tesne go- spodarske odnošaje. Celjske novice. MESTNO GLEDAUŠCE V CELJÜ. V ircdelKJ 26. tm. ob pol S. tiri zvc- čer gostoyanjc v Zalcn v dvorani g. Robleka »Namišlveni bolnlk«. V srecto 29. tm. gostovanjc mariborskega narcxin. gledališčii v Celju — aboiiement prea- stava »Rcvizor«, začetck ob pol osrm liri zvečcr. V čctrtek 30. iiovembra. on 8. uri zvečer gostovanjc ljabljanske^a iiarodncga gledališča — izven abtmc- nient — »Svatba Kerčinskega«. V če- trtek 7. dec. Nušičcv »Obieen človek«, aboiiement predstava ob 8. uri zvecer. Umrla je dnc 2.^. novcinbni v Ceiju po dolgi, lniičiii boiczni v nailepsili Jctih gdč. Oirila Zupančičeva, hčerka trgovca g. Zupančiča v Celju. Pogreb sc vr§j dne 25. novembra ob dveh pop. na oko'isko pokopalisec. Naj počiva sladko. 'ležko prizadeti rodbiui našc iskreno sožalje! Koncert iKola jugoslov. sestcr se pre- loži od sobote 25. novembra na soboto 9. deccmbra. Uudsko vseučilišče v Celju. Preda- vanjc našega priznanega zgodoviriarja g. viad. svetnika Krn. Lileka jc bilo ve- Iczaniinivo tcr navzlic znanstveni vse- bini prav poljudiio. V lepi srbo-hrvaščitii je na podlagi zgodovinskega zcmljevida razmotrival najvažnejše dogodke o po- eetku katolišku cerkve tcr raz^irjenie naše vere od vzhoda proti zanadu. Zla- sti zanimiva jc bila razprava o prvifl »rimskih skofih« — pozneje papežih —. nadaJje o postanku grške in rinrske ver- ske kulturc, o ])atrijarhatih, o kobciljih ter sinodah ltd. Predavanje ni brio do- končano, marvee se bode nadaljeval-o prih. pondeljck 27. novembra ob običai- liI uri. (josp. predavatelj jc Žel za svoia izvajanja Lskrcno priznanje številnih slusateljcv. kateri so bili po vcliki vcei- ni iz krogov ceijske intcligcnce. Otvoritev uraditih dni trgovske i» obrtniskc zbornice v Celju se jc vršila dnc 21. tm.. kateri sta prisostvovala tu- di delegaLa ljubljauskc zbornice gg. dr. Murnik in Mohorič. Kar prvi dan jc pri- slo iniTogo strank. Kdor bi bll na kak. u- radni dan slučajno zadržan, a inüi hiij- no zadevo, sc opozarja. da .io njtzrutm s potrcbuim! podatki urachi z.\ oosp^ševn- nje obni v Celju, ki bo r;ikgj predloži' lo zadevo zbornici pri prveni prihod- njem uradüicm dnevn in stranki takoj iz- roeilo potrjbno pojasnilo. Obcni zlx>r Dijaške kuhiuic v Cei?« sc vrši v petck, dnc J. deeembra ob 8. uri zveocr v gostilniških prostorih Nar. do ma. z dnevnim redoni: I. Poročilo od- bora, 2. volitve, 3. izprcmemba pravif, A. slučajnosti. Odboj- ima \r istih pros-torili ob ])o] S. uri svojo scjo. Pt'osi se za »a- ninianje in obihio udelc/.bo. Mariinov večer ženske podružMicd CMD due 11. novembra jc vkljub zic*o nepovnljnenm obisku potekel v splosno zadovoljnosi prav animirano in jc inici tudi za družbo vsckakor prav lep usr»eh. Cisti dobieck znaša vštevši uaknadiiü uvedeno zbirko okroglo 10.000 kron. Za- livala za tako ugoden nioralen in Kino- ten uspeh gre pnžrtvovalnini daniani * neutrudJjivo delavno gospo dr. Dcčkovo na čclu, izboniemu godbenemu kvarter.i ra vnatelja g. Serajnika, ki je pri vsakem nastopu izzval živahno pohvalo, gospei Marici dr. Sürncccvi za njene krasno ]>red:iiašaiie solospevc in raznim vcčjiin in manišim dobrotnlkom družbe, ki so " svojimi prispevki pripomogli do tako častnega gmotnega uspeha. Oospa dr. Scniečcva jc podružnici poklonila 2 go- si, kateri ste vrgli družbi jako lep do- bicck. g. Capuder pa je kar na tihem v vcsclih druzbali nabral znatno svoto b51 K, meet tcTii ko je naknadna zbirka nesia okrog 3000 K. Bodi tern potom izrečciia pri-sTČTUL xaJivala vscin, ki so s svoiim delom in z darovi pokazali, da sc za- vedajo, -da naša CMD, za katero smo svoječasno tako radi žrtvovali, ni danes nic manj važna. kot je bila pred Jugosia- vijo in bo ostala važna. dokler nc bo Stev. 135. »NOVA DOB A* fiirtn 3- se koga zasa&lo, da ni uriiavii. k> ob- eutno kaznovan. Glasoui sklepa otlbwovc >cic /ve- :.m jiremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani, je kot naiodni in državni pva- znik proglašen 1. december, ter naj bo- iio isti dan vse trgovine brez raziočka v polit. okraju celjskem zaprte. - Gre- mij trgovccv za polit. nkraj Celje. Pilih. tč. nafielnik. Trgovski names cenci mi oj>uvaii Splošnernu ženskemn društvu \ Celju po g. Ivanu Saksida 713 Din za revno cieco. Darovani znesek jc preostaneic /.birke za nagrobni venec pokojnemu g. Alfonzu Smolnikerju. Darovalccm pn- vrčna hvala! Zahvala. Franc Sodin h Hukov- žlaka je daroval za Miklavža revnim in pridnim nčenceni državne deške me- seanske sole 400 K; prav nosnernaiija vredno. .Ravnateljstvo. Opozarjamo čitatelje na razglase meslnega magistrata v danasnji stevilki- Kracanje po hišah. Večina hišnih po- scsinikov se je potnulfla in lepo prebelila .svoje hise, tako da ie veselie hoditi po eednih inestnih ulicah. Priliaiajo pa nam pritožbe, da šolski paglavci nimajo inč ozira na lepo prebarvanc hišc, arnpak delajo neusmiljeno črte po zidovih z ogljeni, modrimi in rudečirni svinčniki. Občinstvo se naproša, da take paglavcc naznani pristojni šolski oblasti, ki jih ho naučjla na snago. Papirnati drobiž dobivamo zadnjc ..ase v Celju v takem st.an.iu. da je sko- rai neporabljiv. Kdo ;ie temu kriv. da ys aenar ves umazan, raztrgan in zmečkan. Kriv a je premajhna paz'.uvosi občinstv-a. Poglejmo malo, koliko jih je, ki zineeka- io denar in ga spravijo v žep ali deaar- ..ilco. malokdo se pa briga, ee bo mogd - einsko gospodarsko delo. Može, ki 3?m ie resno do tega, pozivamo v javnem in narodnem interesu, da ne pripuste §koa- 1 iivih razmer, da se ra^pasejo. Ljubljanski konservatorij podržav- Ijen. V finan^nem ministrstvu so se 21. .in 22. tm. vršilc konference radi podr- žavljenja ljubljanske Olasbene Matice. Minister prosvete Pribičevič ie zahteval, da se podržavljenje izvrši dim preje. Finaneni minister je pristal na to, da se državni konservatorij za Liubljano u- vrsti v novi proračun. Vlada prevzame tudi* obveznost, da se na tej postavki v ¦parlamentu nič ne spremeni. Uinrl ie v Liubljaiu splošno znaui polkovnik v pokoju, Mlhael Lukanc po dolgi bolezni v staTosti 79. let. Tudi kot vojak je bil pokojui vedno zaveden na- rodnjak. Krstna slava patrijatlia DimHrija. Piitrijarh Drmitrij je slavü 2t. titL svojo krstno slavo. Ob 12. uri se .ie vršilo sto- vesno rezanje kolaea, kateremu sta pri- sostvovalu tudi krali in princ .Inrij. V imenu vlade so sc'aidelezili proslave tudi minister prosvete,,pravosodia in ver. Zadržanih 20% se bo izplačalo. Kakor sc je izjavil finaneni minister n.ovinar- jem, se prične v kratkem z izplaeevu- njwm 20%, pridržanih pri žigosanju av- trijskih novčanic, a preie inovaio, poslatt delegacije potrebne podatke. Dr. Ivan Tavčar častni č!an J. A. D. »Trißlav«. Jugoslovansko akademsko društvo je izvolilo za svojega eästnega elana dr. Ivana Tavčarja. Delegatj »Tri- fc'lava« mu izročijo eastno diplomo. Udruženjie koroških Siovencev pri- red! od sobote d'ne 25. novembra na- prej v gostilni Mrak v Liubljani vsako soboto zvečcr ob S. uri sestanke s po- učnimi1 predavanii. Dne 25. novembra bo predaval g. prof. dr. Lončar »Slike iz slovenske zgodov.'ne«, 2. dec. g prot. dr. Arnejc »Koroski plebiscite 9. dee. g. vseuc. prof. dr. üavazzi »Gospodai- ske razmere Slovenije«. Dostop prost za Korošce in vsevn prijaieliem koroških Siovencev. Težka nesreča v Mariboru. Hlapcc Vinko Idvajc iz Tezna pri Mariboru sc ic vračal v pondeijek zvečer preccj na- uelan dornov. Naenkrat sta pridrvela na- sproti dva avtomobila. (>d katerih je c- den povozil Idvajca. Težko poškodova- nega so prepeljali v bolnišnico. Za legetski spomenik. Na legetskem polju v bližini Srern. Mitrovice leži več tisoč vojakov Timoške divizije, ki so leta 1914 padli v bojih za osvoboditev in ujedinjenje našega naroda. Mitroviški Sokol je prevzel nalogo, da se postavi tern iunakom primeren spomenik in da se uredijo in popravijo njihovi grobovi, ter se obrača na ves narod. da s prosto- voljninii prispevki pomaga ori tern pa- triotskcm delu, s katerim noj se deioma oddol/.irno onini. Id so dali svoie življc- nje za naso svobodo. Denarni prispevki naj se blagovolijo poslati z označbo na- rnena Srpski Zadružni banki d. d.. po- družnica Sresm. Mitrovica. Novi raviiateij ljubljanske bolnigni- ce. Za ravnatelja liubljanske bolnisnlce je imenovan dr. Kosta Jeremic, ki je služboval do sedaj kot referent pn /dvavstveiieni odscku v Sarajevn, Požar Montrealskc unjverze. 1 lavas javlja iz Montreal« v Kanadi, da je nw tamkajSnji miiverzi juistal pozar, kl ,e povzročil 4 milijone frankov škode. Nova papeževa tiara. Milanski ka- toliki so poklonili svojemu biv^emu nad- škofu sedanjemu papeAu Piiu XL zelo dragoceno tiaro. Izdeiana je iz zlata in nosi na vrhu smaragd velik kot jajce. Okrog tiarei je vdelanih 27 smaragdov srednje velikosti, 215 manišili smaray- dov, 327 rubinov, 79 veCjih in 1000 man)- sih diainantov ter 150 večjih biserov. Sultana vabUo v Meko. Iz Londona javljajo, da je dospel bivši turški sultan Moliamed VI. na Malto. Z njim je piišlo tudi 150 visokih oseb iz dvora. ki so po- begle pred Kernalisti iz Carigrada. Kalr- ski list »Al Mokatam* prinaSa poziv liedžaskega kralja Huseina. s katerim vabi sultana v Meko. Na zagrebški univerzi bo predaval o rnineralogiji in pctrografiji kustos ge- ološko - paleontologičnega oddelka v narodnem muzeju zagrebškem dr. Pran Suklje. Oborozevanje sovjetske Rusije. Dan- ski »Politiken« javlja, da ie neka istotna država (Rusija) naroeila na Danskem * milijona ročnih bomb, katero stevilo se hi) poveealo na 20 milijonov komadov. Strell na delavskem kongresu. Na kongresu delavske unije v Madrid« yc del udeležencev pivprečil go vor holana- skega delegate. Prišlo je do spopadov, pri čcmur se je streljalo. Ena oseba yc bila mrtva, več ranjenih. Vse žrtve so Španci. Policija je napravPa boju ko- nec. Samomor s samokresom. 24-letni trgovski'pomočnik Ivan Cosoio v Trsru, ki je bil poročen šele tri mesece, si }e pbgnal vr svoiem stanovaniu kroglo w samokresa v desno sence. I3il je takoj mrtev. Vzrok samomora ni znan. V ogniu našla smrt. V neki samotni vasici pri Kaianaru v lstri ie živela pn svoji babici 9-letna pastarica Marija 'Ciabran. Sirota ni imela ne očeta ne ma- ture. Pred par dnevi je gnala živino na pašo, ker jo je pa zeblo, je zanetila ogenj in se grela ob njem. Naenkrat je pa za- pihal močan veter in plamen je objel njeno krilo. KHcala je na pornoe in tekia domov, med potjo se je zgrudila. Bila je moeno ožgana na vsem telesu. Prenesli so jo domov, kjcr je eez r>ar rnimir unirla. Velik dar v znanstvene naniene. Ur- Xa Tuškan, veleposestnik v Sisku in ve- lik Todoljub je daroval Jugoslovanski akademiji v Zagrebn 1,200.000 K v pc>d- noro njenega znanstvene^a delovanja. Častna sabüa Kemahi. Oeneralna .skupščina budimpeštanskega obeinskega sveta je sklenila na predlog nekega ob- člnskega odbornika, da se Kemal pasi povodom njegovilr zniag pošljc častna sablja, za katero nabirajo prostovoljne prispevke. Sola za pübiiiuiie Iralioina. 1 rahoin jc nevarna očesna bolezen, ktere prvotna domovina je E^ipt -n se ii tudi pravi c- giptovska bolezen. Wed vo.ino ie bila zc- lo razširjena med vojasWom. Kcr je tu- di v naši drzavi r.az.širjena uu nekaterili južnejsih krajih, .se z novim letorn usta- jiovi v Cakovcu posebna 5ola za pobija- nje trahoma. V to 5olo se soreirnejo o- sebe, ki še niso prekoračile 24. leta In imajo vsaj žtiii razrede« sredni-3 sole. Iz Slovenije se sprejmetji dve .osebi. So- la traja lcto dm. Oskrba ie brezplačna. Prošnjo je vložiti tip konca t. m. na zdravstveni odsck v Ljubliani. Ženo ubH s kladivom. V Radovanih pri Varaždinu je živel čevljar Stepan Habunek s svojo ženo v ne preveč slož- Tiem zakonu. Ko sta se zadnjič zopet nc- kaj sporekla, je Habtmek v iezi zgrabil svoje čevliarsko kladivo in ie žcno tako dolgo kresa! po glavi, da je omedlela ter kmalu nato umrla. Habunek se je sam prijavil varaždinskemu sodišču. Žepni tatici. Na kolodvoru v Šidu sta dve seljakinji izmaknili kmetu Allm- piču listnico s 40.000 kronami. Tatvino sta izvršili, ko je kmet vstopal v vagon; prva kmetica se je nagniia nanj, druga pa je mcdtem hitro segia v njegov žep in mu izmuziiila listnico. Kniet je šele na svojeni domu opazil tatvino in je stvar takoj prijavil orozniikom. Listnico so našli' zakopano v nekem vrtu, a denar- ja ni bilo več v njei. üozdar ustrelil dečka. V Podsusedu sta sc dva Šolarčka napotila v gozd Oo- ijak. ki je last grofice Jelačie. Ko je go- zdar KnCie zapazil dočka, je v mnenjn, da hočeta krasti dwa, začel streljati. Prvega dečka je strel zadel v hrbet ter je takoj izdihnU. drugi je utekel ter oče- ta obvestil o nesreči. üozdar.ia so še isti večer aretiTali in ga odpravili k zagreb- ?keinu sodišču. Nesreča na Donavi. Pri Palanki v Slavoniji sta dva mlinarja hotela s čol- norn prepeljati 22 stotov pšenice v svoj nilin na drugem bregu Donave. V coin je prisedel tudi palanški Dolicist Vojin ter njegova žena in svakinja. Ko ie Cola pri- plul do sredine Donave, so deroči valovi pljusknili v coin, ki se je vsled preobTo- ženosti začel potapljati. Obema mlinar- jema se je posrečilo priplavati na breg, cstale tri osebe pa so izginile v valovih. Nemški častniki v Kemalov} armadL ^-Deutsches Volksblatt« poroča po zatr- dilu nekega Nemca, ki je potoval te dhi iz Turčije preko Jugoslavije v Nemčijo, da se nahaja v turški armadi nad 10.000 nemških častnikov, ki opravliajo shižbo organizatorjev in instruktorjev. Demonstraclie v Londonu. V Lon- donn je priredilo 17. tm. 25.000 brezpo- selnih delavcev iž Londona, Škotske in Walesa velike manifestaeije v Haid Paf- ku, ker ni hotel Bonar Law sprejeti nji- hove deputaeije. Manifestanti so skleniU, da ne zapuste prej Londona. dokler jih ne bo sprejel ministrski predsednik. Jugoslavija in Bolgarija. Pod tern naslovom priobčuje znatii nomški publicist Hermann Wendel v pra- ški »Prager Presse« vclezanimivo raz- pravo, ki jo v naslednjem priobČujemo. Smatramo to baš v tern času za primer- no, ko izgleda, da so se medsebojni od- nošaji med našo državo in Bolgarijo ie nekoliko iy,boljšali, k čemur je mnogo pripomogel oficijelni obisk bolgarskega državnika Stambolijskega v Beogradu: Pri zadnjih pouličnih manifestaciiah bolgarske kmetijske stranke v Sofiji so nosili v povorki velik äcit» na katerem je stalo z Vieiikimi črkami zapisano: *Od Drave in Save do Crnega in Kgejskega moria živi ©n naTod: jugoslovanski!« Kdor razmotriva razmerje med srb- sko-hTvatsko-slovcnsko državo in Bol- ga-rijo drugače, kakor je stopilo z obi- skom StaTnbolijskega v Beogradu v nov stadij hi ne išče jeziko\rne in krvne skup- nosti med Bolgari in ostalimi Jugoslova- rd, je v zmoti. Sicer so zaslepljeni bol- garski Sovmisti med svetovno \o}no glasno po vseh nlicah zatajili svoje Slo- vanstvo, ponosno pripovedovali, da so »turanskega plemena«, izdaiair se celo za potomcc Hunov ter tako srbske skep- tike dovedli do tega, da so jeH pomišljati o zopet oživljeni jugoslovanski zavesti Bolgarov. Tod a custvovania ne moreio v,'k spremeniti na dejstvu: Bolgari, Srbi, HrViiti in Slovenci so in ostanejo pieme- na enega in istega naroda. Kakor se ne da potegniti meja med Slovenci in Hrvati ir. ne med Mrvati in Srbi, tako je tudi mcja med Srbi m Bolgari nepotrebna. Ko se je v devetnajstem stoletju ju- ^oslovanska misel pokazala sprva v ro- mantični obliki, ni pritegnil samo v pra- vo spoznanje tega dejstva Oajev Iliri- zem, awipak tudi Strossmayierjev jugo- rlavizem Bolgare v svoj krog. Tudi po- liticno se jc izražalo krvno so^odstvo in se je poglobiio, ko so morali Srbi in Bol- gari kot tfbog-a raja stoletja prenašati te- žki jarem turškega gospodstva. Ko so se začeli Srbi otresati tega jaima. so se začeli gibati tudi Bolgari. V šestdesetih letih že ni bilo skoro nobenega razlo<5ka med Srbi in Bolgari. Iz bolgarskih bori- teljev za svobodo je oborožil Rakovski v Beogradu bolgarsko legijo, da bi se bo- rila s Srbi proti Turkom. Karaveiov ie govoril svojim rojakom, da more ura o- svoboditve balkanskih Slovanov biti Ie v Beogradu in leta 1867 je bolgarski re- volucijski komite izdelal v Bukarešti na- ert združenja osvobojenih Srbov hi Bol- garov z ustanovitvijo srbsko - bolgarske drziwe pod žezlom Obrenovičev. Ko je leta 1878 zadel gospodstvo Turkov močan ndarec, ie odgovarjala u- stanovitev vclike jugoslovanske države, ki bi obsegala Bolgarijo, Srbijo, Crno goro, Bosno in Hercegovino, popolnoma zgodovmski logiki. Ce ie mesto te dr- žave nastalo slabo skrpncalo berlinske- ga kongresa. ki je raztrgal, kar je spa- dalo skupaj in ki je pohabil življenja zmožno, ker nekatere velesile niso mo- gle trpeti, da bi z ustanovitviio velike, močne, južnocvropske slovanske drža- ve, Balkan ušel njihovim intercsom in intrigam. Male, omejene, podpore po- trebne države z raznimi dinastijami so bile najprikladnejše za zahrbtne igre ev- ropske diplomacije. Rusija jc videla v Bolgariji tekmeca za Carigrad. Avstro- Ogrski je Srbija ovirala pot v Solun, kar pa je bilo med Beogradom iai Sofijo zadnja desetletja sovraštva in neprijaz- liosti, je bila posledica dunajskih in pe- trograjskih hujskarij. Politika imperi- alizma je pognala 1. 1885 Srbe v vojno i Bolgari, 1905 je unicila srbsko-bolgarsko »NOVA DOBA« Stev. 135- carmsko unijo, 1915 Pa je razgnala bal- kansko zvezo. Ta politika velesil pa ie irnela ua J.ugoslovane vseh piemen dvojen na- sprotujoči učinek: pri nekaterih se je po- iavila misel na združenje vseh bratov proti skupnemu sovražniku, evropskcmu itnperiializrau, pri drugih Je strašila ide- ia, dabi prišli do moči s pomočjo velesil .xud drugimi sorodnimi olemeni. Na eni stcani jugoslovanski nacijonalizem, na drugi velikobolgarski, velikosrbski, vc- tikohrvatski šovinizem. Zadnii pojav So- vinizma je prineslo leto 1915, ko je Bol- gÄrija Koburžana Ferdinanda. da bi utr- dila svoje gospodstvo nad Balkanom, porinila Srbom, ki so .se borili za golo zfrvlie-nje, nož v srce. To nizkotno izdaj- stvo nad Jugoslovanstvom. ie omadeže- valo Bolgare lie samo pred Srbi, ampak tudl pred Hrvati in Slovenci. Stara Bolgarija .ie bila v septembru 1918 na macedonski fronti ookopana. Si- ce r letaio še nekateri megalomani, ki pi- hajo vo osveti med liudstvom in ki no- 6ejo mč vedeti, da bi se njihova domo- vina naslonila na Jugoslavijo in na Ma-' lo antanto, vendar je njihova rnoč ob tla in vo.dja kmetijske stranke, ki odločuje ¦usodo Bolgarije, Stambolijski. ni rckel samo enkrat že med bralomorno vojno: »Jaz nisem ne Bolgar, ne Srb, ampak Jugoslovan!« Na tei podlagi je vodil tu- di svojo politiko. Kakor se k bolgarski pravopis prilagodil srbskemu. sicer mai- imo znamenje približanja, tako se ni mi- nistrski predsednik nikdar pomišljal, če izgine Bolgarija v jugoslovanski federa- tivnt dTžavi. Pri Srbih se rane, ki jih iim. ju za- dala bolgarska roka, še niso čisto zace- Lile, da bi vabilo Stamboliiskega našlo pravi odmev. Še stari Pašič je zahtcval na kongresu radikalne stranke 1921 pre- skuSno dobo petuajstiii in dvajsetih let za Bolgare in pri skl'cpaniu mirovne po- jcodbe je v skupščiini padla beseda: «Med narni m BolgaTi mora stati kitajski zid.« Tudi komitaški vpadi v Macedonijo so razmerje med Beogradom in Sofijo zelo ohkdili. Na drugi strain pa ie ugleden in zmeren srbski list »TrRovinski glasnik«, seveda če izpolni ßolgariia vse obvczno- sti mifovne pogodbe, neutrudliivo zasto- pal stališče »srbsko - botearskc skup- nosti«. Med Hrvati in Slovenci, ki nepo- sredno in telesno pod Boltfari. v svetovni vojni niso trpeli, pa je bi!o nojmovanje Se pogosteje, da je brez Boluarov iugo- slovansko iijedinjenje samo na pol izvr- Seno in da bi osamijena BoUrarua še ved- no nudila priložnost za iniDcrijalizeni, kj bi nevarno ogrožal razvoj Balkana. Spremenjeni zunanienoUtiČni polo- fcaj: Kemal v Odrinu in Mussolini v Pi- rn u, je brezdvomno iipiivai na beograjske državnike, da so sprejeli obisk Stambolij- skega. Stamboljski ie bil v Beogradu, srideli so se, spoznali in razgovorili. Stambolijski je odšel z obliubo jngoslo- vanske vlade v žepu v Lausanno, da se bo Jugoslavija zavezala, da dobi Boiga- •rija v neuiliski pogodbi zaiamčen dohod do Egejskega morja. Obc stranki sta o- branili dobre utise, ka.iti celo beograj- ski iisti, ki so pisali dcsedai o Bolgarijl z nezaupanjem, najdejo priznane besede za miroljubne izjave bolgarskega mini- strskega predsednika. Led je prcbit in to je veliko vredno. Pot združitve Bolgarije s ktaljestvom Srbov, Hrvatov mi Slovencev ie sicer Se dolga toda prvi koraiv ie storien. K^ko hitro se pa včasih tak razvoi izvi'Si, nam kaže Nemčija. katere nlemena so se še 1. 1866 medseboi krvavo bojeva- la in štiri leta poziiQje združila. Narodno gospodarstvo. HMELJ. XXIV. brzojavno tržno poročilo: Nürn- berg, 22. 11. 1922. Malo urometa, 5000 — 10-000 M ceneje. Razne vestii. NajstareJSi student. Na visokih So- lah so nekdaj uziva'r poseben ugled sta- rejši zapiti študenti, ki so nosili častcn iiaslov »stara hiša«; nekateri so študl- rali tudl do sivih las. Vse te »stare hiše« pa menda prekaša neki William Kemp, ki že preko 40 let študira na univerzl v New Yorku. Študira pa zato, ker se mu tako najboljc godi. V mladih leiili je bil prav slab dijaček in so mu uciU'lJi Ie r> težavo tesali trdo glavo. Ko pa je umlra« njegov stric, ki je bil silen bogataš, ]e Willia-nru v oporoki zapisal visoko vsa- koletno rento, dokler bo študtral na new- yorskem vseučilišču. William se je res vpisal na univerzo in študiral... Pri tem se je tako strogo držal stričeve oporoke, da študira še danes. DovrSil je že štiri doktorate, pa se vpisuie Še kar naprej in vleče visoko rento. Na vseučHišču «- živa velik ugled, posebno še pri prore- sorjih, saj so bili nekoč nje.^ovi šolskl tovariši. Abstiiienti v lndlji. Angleški Iisti po- ročajo, da je protialkoholno gibanje pro- drlo tudi v Indijo in se že zelo razširilo. Agitacija proti alkoholn pa se vrši na ta- ko živahen način, da mora večkrat po- STedovati policija. Mladi protialkoholni zagrizenci se vsedejo pred jrostihiiška vrata in pričakujejo goste. Ako hoče kdo vstopiti v gostilno, ali pa se odpravija iz nje, rnu agitatorji hitro začnejo pridl- govati, da je tepee, ker razsiplje denar za vino in pivo, namesto da si kupi kaj pamctnejšega. Taka agitacija seveda go- stünicarjem ne more biti po volji, zato običajno priletijo iz gostilne in se začncr- jo pTetepati $ svojimi ljutirni abstinent- skimi nasprotniki. Angleška vlada je bila prisiljena, da tako protialkoholno agita- cijo prepove za tako dolso. dokler se lndijci ne naučijo nu evropski način zti- stopati svoje idejc in prepričania. Čudna republlka. Ob francosko- španski meji med Pirenejskimi vrhovi sc nahaja mala republika Andora. Nima sicer svojega predsednika, zato pa pri- znava za svoja vladarja španskega kra- lju in obencm predsednika francoske rc- puiblike. Tema svojima. vladariema pla- čuje letno po 960 frankov. Imeuitnl pa so njeni državljani, ki se v veliki vec'nr preživljajo le s tatvino. 1-dina industrija, ki v icj republiki uspeva, se imenuje ti- hotapljenje, kajti vsak Angorec je tarn obencm tihotapec in sodnik in učitelj in orožnik. Francozi in Spanci Andorce zn- radi teh njihovih iastnosti običajno imc- nujejo le lopove, toda Andorci iim tegn nc zamerijo, Se celo ponosni so bale na ta «častni« naslov. Cisto neverieten doRodek čitamo to dni v časopisilr. An«;lež lord Valter Ra- lcigh je vložH prošnjo za ločitev zakona, ker njeffova žena vudno, kadar sc on po- javi pred njo, začne molčati, ker se ji je enkrat malo zameril. In to traia že osem- najst let! »Ta čudna žena«. navaia lord Raleigh, »je ali blazna ali pa svetnica<^. Vprašal je zdravnike za svet, pa mu nlso vedeli pomagati, temveč so se mu le pri- tajeno smeškali. Toda končno je ta nc- verjetna ženska trdoglavost razbnrila tudi njegovo hladnokrvno angleško potr- pežljivost, v kateri ie vstrajal osemnajst let, in je vložil pro^njp za locifey zskona. Mnogo se ugiba, knko bo sodisče njego- vo prošnjo rešilo. Nekateri pravijo, da ye to dovolj tehten razlog za ločitev, drugi pa menijo, da bi taka sopro^a zaslužila cok) nagrado za vzgled drugim ženicam, ki ne morejo z jezičkoin mirovati niti v spaniu. Krlzanteme. Mesec noveinber in snloh jesen je doba hrizantem Povsod jih vidimo v izložbah, salonih in na gro- beh. Domovina hrizanteme je Kltajska, katero je že 500 let pred Kristusom ope- val Konfiicij. Pod imenom »Kiki-Kurdl« je bila prenešena na Japonsko, kjer jo častiio kot narodno cvirtlico. Pozncje so jo začele gojiti vse evropskc države. Na Angleškem jo cuvaio- pod imenom »Utisek iz Indije«. Na Francoskem iinajo vcC1 vrst. Najbolj znane so: Mesecev vzduh, snežno srcc, moršal, zmaga itd. Hrizantema je postala svetovna cvetlica in ima že preko -1000 razmh vrst. Deino ukinjenje uvozne prepovedi za luksuzno blago. Državni podtajnik za finance dtr. Svetislav Popovič je izjavil, da je minister (inane na pod'kigi finanč- ncga zakona ukinil prepoved uvoza T»k- siiznega blaga od 3. julija tl. pod St. 4776, ki je bila objavljena v 156 Steviiki «Slu- žbenih Novin«. Ukjiiieuje brzovlakov Diniai-Trst. Zagrebška direkcija državnih železn-ic obvešča, da so avstrijske železnice s 6. novernbrom ukinile brzovlake Dunaj --¦ Jesenice — Podbrdo — Trst in obratno in sicer I) 109/D, 9/4204/603 in 604/4203/ D, 10./D, 110. §kriatica v Marlboru. V Mariborti sc je jela širiti škrlatica. Mestna zdrav- stvena oblast jc vsled tega naročila ob- činstvu, da mora vsak nov slnčaj prija- viti. Šoiskemu vodstvu se mora odsot- nost otroka javiti tekom trcih dni in z zdravniškim izpri^evalom naznaniti ka- kovost obolenja.. STARI TROBENTAR. V Saksoniji, ki jo že bralci po- znajo izza zadnje »Brakade« imamo starega spo5tljivega moža, ki živi s svojo zvesto ženko še vedno v najglad- kejših rodbinskih odnoSajih. SliSi na ime Trobentar. Mož je najstarejši pre~ bivalec saksonske tržke občine, a še vzlic svojth 93 let Se vedno krepkega zdravja in svežega duhä. Če greš ljubi bralec po cesti, ki razreže Jerekove hiše, prideš mimo mizarja Bernarda do vogala lepotlakovane ulice, kjer stoji nizka, s slamo krita ponižna hi- šica, ki je dom starega Trobentarja, njegove ženke in pohlevne kravice za- jedno. Tu kraijuje srečna zakonska dvojica. Mož še vedno opravlja svojo obrt, izdeluje in popravlja suho robo— grablje, in druga iesena poljska orodja, In ko je delo končano, pa nese stari Trobentar, malo upognjen in s palico oborožen i/.gotovljene svoje izdelkc na rami svojim trškim odjetnalcem. Pa sem nekoč vprašal fanta, kaj se bo učil ko mu bo konec Solskega modro- vanja, pa mi pravi v Sail, da se poide učit k Trobentarju grablje delat! Je to majhen, skromen, pa vendar pošten in trajen zaslušek v seziji, Trobentar pride skoraj vsak dan na trg; na zimo ga vidimo redkeje: o- gleduje se po hiSah in toži, da ni niko- gar, ki bi mu še bil vrstnik v visokih letih njegovih, a vendar je možakar dobre volje, Se vedno zdravejeca, rdečega lica, znak dobrovolja vedno se na smeh držeČega, ki ne pozna nervoznosti, ter vedno živel tako, da si ne more ničesar očitati. Zmerna in trezna mu je bila dolga življenjska pot in rad ga je pil za mladih dnij, a le po pameti; kakor ga je učil Slomšek, katerega je dobro poznal. Pa videl je tudi Radeckija, ter mu zvesto ziužil dokaj let za 4 krajcarje na dan. Vsacega znanca bo ogovoril na cesti ter mu povedal par spominov izza davno minule preteklosti, ki nam je vsem le španska vas Povedal ti bo, če imsš kaj potip- ljenja in če spoštuješ starost, da jih ima čei devetdeset in da ]e rojen tedaj, kot dunajski Francl. Vc'asih grem tudi v Trobentarjevo ulico, da imam priliko ga videti v nje- govem deln in slišati, kako je biio »ne- koC v Btarih časih, kako je lu^tno bio«. Rad je hodil tudi na lov, a mack on streljal ni nikoli, koja navada se je razpasla Se le v najmlajši lovski dobi. Stari Trobentar nič ne govori o živečih, le samo tisfih rainkih, ki jih imamo samo 5e v spominu. Čvrsto koraka poleti s suho robo svojo, pa gleda z žalostjo v sreu na obglavljeni drevored vedno zagotavlja- joč z veseljem čež: »<)az sem jih sadil« poleg pa naSteje vse liste, ki so bili priča krstu prerojenih dreves. Nekoč ga dobimo na večer v veži gostilne starega slovesa, kjer ga zapazi tudi risar ter mu obljubi, da ga bo slikal, ko mu bo dana prilika. A Joža je ostal samo pri obljubi, ker nam je uSel, ta gospod med Rimljane ob vznožju Urhovih razvalin. A če mu na- r.ese prilika, naj šs pride med nas, naj nam naslika Trobentarja, ta naS original, to interesant.no figuro starca. ki ga spoštujem, zbog česa sem mu napisal te-le vrstice v spomin. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarua v Celju, Od^ovorni urednik: Lie. Edvard Simnic. Stev. S mob./22. Razglas. Prljava privainih avtomebilov, triclkliev, tnotocikliev in bicikljev. Na podlagi dopisa koniande voinega 'okrozja Celje, br. 2323 z due 20. XL t. 1., sc pozivljajo vsi lastniki privatnih av- tomobilov, motocikljev, tricikljev in bi- cikljev, ki bivajo v obmocju rnesta Celje, da osdbno prijavijo svoja vozila na me- stnem magistratu celjskem soba štev. 9 najdalje do 1 dec. tl. med uradnimi ura- mi to je od 9.—12. ure dopoldne. i Seboj prinesti je točen popis vozilJ Za avto-mobile se rabijo sledeči Dodatki: 1. Znamka avtomobila, 2. koliko ko- njskih sil (PM), 3. prijavna številka (SL), 4. koliko cilindrov ima motor. 5. je li voz odprt ali zaprl, 6. tip voza (osebni, av- tobus, sanitetni, tovorni čez 500 kg, pol- tovorni do 500 kg), 7. koliko oseb s šo- ierjein ima prostor v avtomobilu oz. ko- liko ton se lahko vozi s tovornim avto- mobilom, 8. kakšna ie razsvetijava, 9. sistem prenosa in krmila (s kardomwn alt z verigo), 10. dimenzija gurnija (velikost ter če so zračni ali polni), 11. koliko o- prerae ima (orodja, pnevmatike, druglli predmetov, rezervnih koles it! delov), 12. v kakem staniu io avtomobil ter koli- ko je vreden. Za motocikle. irieikle in hicikle si- rabijo sledeči podatki: 1. Znamka, prijavna stevilka (SL) in število konjskih sil (PH), 2. koliko ci- lindTov ima motor, 3. kakšna je razsvet- l.iava, 4. sistein prenosa (s kardoiiom ali z verigo), 5. dimenzija guniija (velikost ter če so zračni ali polni), 6. koliko opre- me ima (orodja, pnevmatiko, drugih predmetov, rezervnih delov itd.), 7. v kakem stanju k, mo to- tri- oz. bicikelj ter koliko je vreden. Ker ju prijava zgoraj navedenih vo zil za vsacega lastnika v lastnem inte resit važna. naj se vsak točno do dolo čenega dne temu pozivu odzove. Proti vsakernu pa, ki ne bi prijavi üo doloeenega dne omenjeuih vozil, s>.- bo kar najstrožje postopaio. Izgovor ne- znanja o tem razglasu ne upravicuje ni- kogar. MESTN1 MAGISTRAT CELJSK1, dnc 24. novembra 1922. Župan: dr. Hfašovec s. r. Stev. 2992/22. itaz^las. Mestna občina namerava svoje e- lcktrične naprave tako razširiti, da bo- de mogla rastočim zahtevam prebival- stva po elelctričncm toku \- nolni meri uj?oditi. Za podJajio nuvedc.iugn projekia pa so potrebni podatki o toku. ki se bode potrcboval. Vsi mteresenti v Celju in bližnji o- ¦kolici so pozivljajo, da svoje želje, ki si- tičejo novih eiektričnih in razširjenja ž obstoječih inštalacij, pismcno prijaviti do diie 10. decembra J*>22 v mestni elekt- rarni. 'Prijaviti je: motorie z tiavedbo moči v kunj- ';ih in sico>- mo+orii do ?on knui- siuh sil; 2. Žaniicc /- ii.i\ jviuu Mcviia i.ii skiip- ne moči juči istih; 3. pcCi, glčtdilniku (likaliiike), apara- te za kuhanje itd. / mivedho 'vifr^iine-Ka toka v vatih. Pripominja se, u;l sc Düdq moglo iu- tcresentom, kateri ne bi sedaj svojih to- zadevnih želj prijavili. po razširjenjn mestiiega omrežja le z ozirom na.even tuelno še preostalo električno moč ugc diti. MESTNI MAGISTRA1 CELJSKI, due 21. novenlbra 1922. Župan: dr. Hrašovec s. r. Štev. 3714/22. Razglas. Zglasltev mladeničcv rojstnega . letnika 1903. Na podlagi dopisa komande voj- nega okrožja Celje, Pov. br. 1946 z dne 19. oktobra t. 1, se pozivaio vsi mla- deniči rojstnega letnika 1903, ki bivajo v območju mesta Celje, ne glede na pristojnost, da se osebno zglasijo v svrho vpisa v rekrutni seznam na mest- nem magistratu celjskem, sob St. 9, od 22. novemtora do 2. decembra tl. med uradnimi urami to je od 0. do 12. ure dopoldne. K prijavi mora vsak mladenič s seboj prinesti: 1. Domovnico. 2. Krstni list. 3. Družinsko polo. 4. Vojaske dokumente (vojaSko is- pravo, bivSI Militärpass itd.) očeta in vseh bratov, ki so služili vojake bo- disi v bivfei avstro-ogrski ali pa v naši vojski. Kdor se do določenega dne a!i sploh ne bi prijavil, podvržen bo členu 10. in 11. zakona o ustroju voiske, vrhu tega se bode smatral vojaSkini ubežnikom. Starve, brate, sestre in sorodnike pa, ki ne bi prijavil: odsotne miadeniče, se bode kar najstrožje po prednisih kaznovalo. Izgovor nemanja o tem mz^ia^u ne opravičuje nikopar. MESTNI MAGISTRAT CELJSKI, dne 17, uovembra 1922. Župan: dr. Hrašovec s, r. Stev. 135. »NOVA DOB A« Sfran 5- fttonovliena 1861. Hranilnica mestne občine Celje Y ljast.xxi L>L&lL&.oi }pr»i kolodvopu. UsloHOüljena 1864. 53 O I © "EL a Cx. 52-44 Stanfe hratailsaih vlog K 35yQ$Q.OOQ» Vpednost reze^vnega zaklada K 8,000.000« n 2. o* U5 :iRANILWE vloge, ki se sprejemajo o<\ usako- gar, uziwajo najpopolnejSo uarnost in ugodnc obrestouanfe. Poštne položnice strankarn "hrez- ptafno nt. Jurju ob )uŽ. žel. za jetične. Citaite n;e.e:ove 3 knii^e o jetiki. Primarij dr. I. $flJŠP CKUOK, K^ekov trg St. 8 naznanja da je dobil UEIESlEtu vlSIHSKv Siliiilv (Quarzlampe) in da se vrše dnevno obsevanja popoldne. Lgp staiiOBsrtjslia hiša v Celju, v kateri je stanovanje takoj na razpolago, se kup!. Ponudbe na upravo. RBpflK 102 P Hi^PSpBFflBF, Celje,GreSorčičevau.3 Kup im po wise&fiee cens vsako množino plKČljivo proti duplikatom. Prosirn ob- vezne ponudbe franko vaft-on vseh po- staj na naslov Korošec Drsgotin, lesna trgoviua. Braslovče. Aktne razglednice P"oti r-a.-iljatvi 10 Din riobite poJtnine prosto diskretno zaprto eno serijo teh iirru-tnih slik. Preprodajalci se ižČejo, ZaJožnigtvo OTTO STARY, 1348 WienXX/37. 3—2 Vsem trgovcem, modistkam in cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo s islobufei In slamntki v Celju, Gosposka ulica Št. 4. 45—37 Vranc Cerar, tovarna klobakov in slamnikov v Dom2al- 3S? CeGje« Obi. konc. posredoualnica ^K za promet z realitetami: ^ 9nton F. üpzenseh CEL3E Kralja PBfra c Z2 EEL3E Posreduje pri prodaji ozir. nakupu 1 zemljiSč, his, vil, gradov, velikih in 1 malih posestev, industrijskih podjetij 5 itd.j itd. vestno in točno. 45—25 ] Suhe gobe orchc, kumno tcr vse drugs deželne ptidelke kupi vsako množino Franc Kolenc, Celje 1352 Narodni dom. 2—2 Marij a Baumgartner Celje, Gosposka ulica St. 25 Zaloga lesenega in tapetniškega pohištva vseh slogov. 12 Ant Lečnik O near in juvelir O Ceije, Slauni try St. 4 (wB*ej Pacchiaffo). 34 Potrtega srea iavljamo vsem sorodnikom, prijateljern in znan- cem pretresujočo vest, da je naša iskreno Ijubljena hčerka, oz. sestrična, gospodična CIRILA ZUPANČIČ po dolgci. mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoüe. v mladi dobi 20 let, dne 23. nov. tl. ob A!2S. uri popoldne mirno v Gospodu zaspala! Pogreb drage pokojnice se vrši dne 25. nov. ob 2. uri pop. iz hiše žalosti Zrinjsko Frankopanska 3, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode brala v pondeliek, dne 27. nov ob V2 8. uri zjutra} v farni cerkvi v Celju. Priporočamo drago pokojnico v blag spomin! CELJE, dne 23. novembra 1922. Ivan in Marija ZupančlČ, star5i. Nuška Čepon, sestrična. Potrtim sreem naznanjamo v?em sorodnikom, prijateljem in znancem prernžno vest o smrti našega iskreno Sjubljenepi sina oziroma brata, svaka in strica, gospoda Alfonz-a Smolniker uradnjka pri Zvezl slov. trgovcev v Celju ki je danes dne 22. nov. ob\3/44 uri zjutraj v 28. letu svoje starosti za vedno ^atisnil oči. Pogreb nepozabnega pokojnika se vr5i v soboto dne 25. nov. ob 4. uri popoldne iz celjske javne bolnice na!mestno pokopališče, kjer se položi k večnemu počitku. Sveta maša zadušnica se bode služila v pondeljek ob 7. uri zj. v župni cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin! CELJE, dne 22. novembra 2922. Mici. Arthur Smolniker, Wally Smolniker, Mlla Smolniker roj. Uray Maty HelSmann, mati , Peter Hellmann. Wally Dettenweltz, Ivan Dettenweltz, brat in setre svaki L Stian 6. »NOVA DOBA« Štev. 135, WARODNI DOM OVA OGLU V PRITXIC 11* I Stanje hran. vlog čez K 52,000.000 — | Vrednost rczcrv čez K 14,000,000 — 1 Sprejema hranilne vSoge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po I 4%°|0brezodpovedi95-5VloZodpoired|ciyveLjestalnenaIoLbe po dtogoiropu • Ofoavlja vse denarne» krodittie in posojilne trarosakcije najkulantneje. ffot^iatraw. fereditwa in »ittvbana iadrugazom.iaf. •***¦¦¦¦ "LASTNI DOM" po 5% to je 5 Din od »to, proti odpovedä po 5'/:% Din od sto. PrI veLJih naloibah -------- po dogovoru. j- k 2P-1I Kava, čaj, Čokolada, moka iz banatsklh mllnov In vse Spe- cerljsko In kolon. blago po zelo znižanili cenah pri tvrdki ^ Ludovik Petek - Celje ^ Nakup dežeinih prldelkov Kl «* r»«-ft r\ ženskim in ma&kfm p&HBom ter igr*ačami < 144 50-41 poprej P?*i©a & Kramar Wa i?rotiwo 1 CEL JB Na detoelol 99 J04-59 Oglejse si manitf akiurno trgowino a. K:xji>rs GaberjB st. 3 (gostUna Plevcak) nasproti Mesfnep mlina. Priporoča se vsem odjemalcem: na dfpobroc» in debelo« Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. DEVIZE NAKAZILA VALUTE AKRßülTlVI 4aVA^ \Sr Stanjevlog K 1/JOOOOaOOO- ^ ^-4 f VV ^^\X^V Kapital In metre K 200,000-000^ \SJy^J* A^^^ VLOGE S1!^0^ DNEVNO ^^L> \J VEČJE DAJLfB VKZANB VLOOE PO POOOVORU______________________ ^^