teto LXVI
ž*o9tnfna pSaSam v golovftit
Lfufiljanl, v torefc, flne 29. tfecemDra ftfc
Stev. Ztl a'
Cena r.SOdld
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* stvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-loletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva ln oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 «— Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznik«
Cek. račun: Ljub* Ijana št 10.690 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U pra va: Kopitarjeva ulica štej. 6*
Dva prestola
Zadnje dni je čisto slučajnostno skoraj ob istem času stopilo v ospredje vprašanje dveh evropskih vladarskih prestolov. Nacionalistična vlada v Španiji je namreč bivšemu španskemu kralju Alfonzu XIII. vrnila špansko državljanstvo z vsemi pripadajočimi pravicami in odredila, da se bivši kraljevski družini vrne vsa njena lastnina. V zvezi s tem se je takoj začela širiti po Evropi vest, da nacionalistična Španija pripravlja obnovo monarhije. Na drugi strani pa se po Evropi tavajoči člani nekdanje ruske carske družine pripravljajo, da proglase mladega velikega kneza Viadimirja Ciriloviča za »carja vseh Rusij«, kar je dalo povod za zelo razširjene govorice, da se bo v kratkem novi poglavar vladarske hiše Romanovih sestal s Hitlerjem in se z njim pogovoril o veliki ukrajinski državi, ki jo Nemčija snuje, ter o morebitni zasedbi ukrajinskega prestola, če bi kazalo ukrajinski državi dati monarhistično obliko. Oba dogodka nimata nikakšne medsebojne zveze, kakor jih tudi nimata obe vladarski družini, ki delita isto begunsko usodo, toda ker se na obe vesti obešajo razni svetovnopolitični računi, je prav, ako hkrati obema posvetimo nekaj pozornosti.
Dejstvo, da je general Franco španskim Bour-bonom vrnil državljanske pravice, je močno odjeknilo po vsej nacionalistični Španiji. Odgovorni možje so si delali očitke, da se mora kralj Alfonz z Nansenovim begunskim potnim listom (»likati po Evropi, ki prav za prav ničesar storil ni, da bi ga mogli kaznovali z izgonom in z odvzemom pravic španskega državljana. Seveda tudi raznih zunanjepolitičnih ozirov niso izgubili izpred oči, ko so Alfonzu XIII. popravljali krivico. Čeprav danes še ni nič odločenega glede bodoče oblike nove Španije, je nacionalistična vlada pravilno računala, da bo poprava krivic bivšemu vladarju imela ugodne zunanjepolitične posledice, saj so Bourboni krvno povezani tako z angleško kakor z italijansko vladarsko hišo in bo njihovo zopetno uveljavljenje nacionalistični Španiji lahko v marsičem pomagalo, da prebrede mnoge težave diplo-matičnega značaja, ki ji še stojijo na poti. Več kot verjetno je, da se Alfonz XIII., ki se bo sicer vrnil nazaj v Španijo, ne bo potegoval za to, da osebno zasede španski prestol, marveč bo vse pravice prenesel na svojega tretjega sina dona Juana, 6tarega sedaj 25 let, ki se je šele nedavno poročil e princezinjo Bourbonsko in prebiva začasno v Rimu. Nacionalistična Španija sama dobro ve, da o kakšni obnovi španskega kraljevskega prestola ne more biti govora pred uspešnim zaključkom državljanske vojne. Toda že danes prihajajo glasovi iz Francije, Italije in Anglije, torej iz velikih držav, ki so na usodi Španije vse tri močno interesirane, da bi bila obnova španske monarhije Španiji samo v korist, ker bi najboljše zajamčila njeno državno neodvisnost kakor tudi njene nedeljenost in nedeljivost. Vrnitev državljanskih pravic kralju Alfonzu XIII. in njegovi družini lahko torej smatramo za prvi korak k obnovi monarhistične oblike Španije, korak, ki je pri vseh prizadetih velesilah — in tudi v Španiji sami — naletel na odobravanje in podporo kot tisto sredstvo, s katerim bi se španska rana še najprej zacelila v dobrobit vse Evrope.
Ni pa tako z velikim knezom Vladimirjem in njegovim ukrajinskim prestolom. Ruska vladarska hiša Romanovih, ki ji je kot družinski poglavar in nositelj vladarskih pravic po smrti carja Nikolaja najprej načeloval Veliki knez Ciril, ki mu je zdaj nasledil njegov 21 letni sin Vladimir, živi v Franciji v pregnanstvu, medtem ko v Rusiji na njegovem prestolu sedi skupina judovskih boljše-vikov, ki jim poveljuje georgijski diktator Stalin. Ruskega prestola torej ni in ga tudi nikdo nikomur ne ponuja, niti je po človeških računih mogoče reči, če bo sploh kdaj na razpolago :n komu bo takrat na razpolago. Obnova ruske vladavine danes ne spada v okvir stvarne politike in izjave mladega »carja vseh Rusije, ki bo te dni šla po svetu, bo odmevala kot klic iz romantičnega sveta davnih dni, ne pa kot resna stvarnost sedanje politične dobe. Vendar pa so se tudi na ime kandidata na carski prestol obesili razni načrti, in sicer v zvezi z Ukrajino. Danes je namreč javna tajnost, da se Nemčija pripravlja na ustanovitev posebne neodvisne ukrajinske države, ki bi mogla nastati le na razvalinah Stalinove sovjetske Rusije. Nova ukrajinska država naj bi obstojala iz vseh ozemelj, koder sedaj žive Ukrajinci, ločeno drug od drugega po državah, katerim pripadajo: iz sovjetske Ukrajine, kjer je 32 milijonov Ukrajincev, iz poljske Ukrajine, kjer jih je 7 milijonov, iz romunske Ukrajine, kjer jih je nad en milijon in iz Karpatske Ukrajine, kjer jih je nad pol milijona. Ta Ukrajina, ki bi imela okroglo 42 milijonov prebivalcev, če in kadar bi se ustanovila, bi prišla prva v poštev za nezaposleno rusko carsko vladarsko hišo, seveda le pod pogojem, da jo Ukrajinci hočejo in da se s takšnim načrtom strinja Nemčija, ki bi kajpada hotela ohraniti nadzorno oblast nad državo, ki jo je pomagala ustanovili in ki jo je dejansko ustanovila le zato, da služi njenim gospodarskim in političnim potrebam.
Za ta morebitni prestol se je — tako govorijo v Parizu — prijavil že »car vseh Rusije veliki knez Vladimir. Nekateri so vedeli povedati, da ee je o tem razgovarjal celo že s kanclerjem Hitlerjem, ki bi po gornjih načrtih imel seveda prvo besedo pri podeljevanju ukrajinskega prestola. Knez Vladimir je to sicer zanikal, češ da stoji na stališču, da mora dobiti vse, to je prestol nad vsemi Rusijamd, ne samo nad Ukrajino, ali pa da no spreimp nič, toda poznavalci zakulisnih spletk vztrajajo pri svojih trditvah, da bi ee ta mož slednjič le dal pregovoriti, da zasede ukra-
,Tajna zveza proti Nemčiji'
Oster očitek nemškega polslužbenega Usta
na naslov Anglije in Zedinjenih držav severne Amerike
Berlin, 19. dec. TG. »B ii r s e n Z e i t u n g«, ki je polslužbeno glasilo zunanjega ministrstva, se v daljšem članku peča z zbliževanjem med Anglijo in Ameriko katerega najmočnejši izraz je bila nedavno sklenjena trgovinska pogodba med obema državama. Službeno glasilo zunanjega ministra von Ribbentropa postavlja s tem v zvezi nekaj zelo važnih vprašanj, ki so jih inozemski krogi v Berlinu z veliko pozornostjo brali ter jih razlagajo tako, kakor da bi bila Nemčija n e v o 1 j n a nad naraščajočim prijateljskim sodelovanjem med Anglijo in Z e d i n j e -n i m i državami severne Amerike, ki naj bi po njegovem mnenju imelo protinemški značnj. List med drugim sprašuje:
1.	Če morda angleško-ameriška trgovinska pogodba ni samo en del medsebojnega dogovora, medtem ko jc drugi, namreč politični del, ostal neobjavljen in tajen za obe državi. Upravičenost tega vprašanja, pravi list, je pokazala vseaincriška konferenca v Limi, kjer se jo zunanji minister Zedinjenih držav Cordel Hull pri obravnavanju gospodarskih in političnih vprašanj tako obnašal, kakor da je treba pospešiti sodelovanje med angleškim imperijem in ameriškimi državami v gotove svrhe.
2.	Če sta se morda Anglija in Zcdinjcne države severne Amerike med seboj dogovorili nc samo, da vzameta pod skupno gospodarsko nadzorstvo vso svetovno trgovino, od katere je itak ena tretjina v njunih rokah, marveč tudi za složno sodekvanje po gotovem načrtu, da si med
seboj porazdelita svet. Nemški službeni list pristavlja, da ima vtis, da je ta slutnja resnična.
3.	Čc propaganda, ki jo (ako v Angliji kakor v Ameriki razvijajo proti Nemčiji, ni samo zunanji plašč, za katerim pripravljala obe državi druge usodepolnc sklepe.
4.	Ali jo angleški ministrski predsednik Ne-ville Chamberlain v tej velikanski politični igri, ki so pripravlja, lo igračka, ki jo drugi postavljajo sem ter tja, ali pa je on med tistimi, ki so za to protinemško zbiranje dali pobudo.
Službeni list zunanjega ministra von Ribbentropa pristavlja, da »vidi v sedanji svetovni politiki začetek mogočne politične igre na šahovnici mednarodne politike, kjer so obe angleško govoreči velesili, Anglija in severna Amerika, pripravljata, da bosta najprej nastopili v obrambi, pozneje pa v napadli. Ameriško ljudstvo je nehalo biti nevtralno. 0 njem moramo danes reči, da je žc zavzelo svoje stališče.«
Berlinski listi objavljajo tudi dolga poročila od vseameriške konference v Limi v jjižni Ameriki, kjer severoameriški zunanji minister Hull baje razvija zelo uspešno delovanje za »organizacijo samoameriške trgovinske politike«. Cordel Hull da se z uspehom trudi, da bi južnoameriške države, med njimi v prvi vrsti Urugvaj, Argentino, Brazilijo in Peru pridobil za to, da čim bolj opuste trgovino z Evropo (t o j o z N e niči j o) in se posvetijo razmahu trgovine z ostalimi ameriškimi državami. Na konferenci v Limi sicer
še ne bodo sprejeli dokončnih sklepov v tem prav-cu pač pa sme biti severna Amerika ponosna na lo, da jo duhovno pripravila vse, da postane gospodarska samostojnost ameriških držav resnično dejstvo in da se bo angleško-ameriška gospodarska skupnost, ki jc nastala s trgovinsko pogodbo, razširila sedaj tudi na vse ameriške države.
Berlin odgovarja na napoved ameriškega ministra
Berlin, 19. dec. AA. Reuter. Zaradi napada ameriškega notranjega ministra Ayxa na totalitarne države, predvsem na Nemčijo, so tukajšnji politični krogi Reuterjevemu dopisniku izjavili
sledeče:
G. Ayx bi moral napraviti red najprej v laslni hiši, preden bi lahko začel dajati izjave o tujih zadevah. Mi osebno ne spoštujemo v neki posebni meri ameriških razmer in se tudi ne zanimamo za njihovo kulturo. Vendar pa nismo do sedaj o tem jasno govorili. Ničesar nismo čitali o linčanju, o kraji otrok in o gangsterjih. Zakaj se Ayx ne potrudi, da bi to preprečil? Če se Amerikancem tako smilijo Judje, zakaj jim tedaj ne dovolijo prihoda v USA. Lahko dobijo naše Jude, kadar hočejo. Amerika je dovolj obširna in bi jih lahko sprejela. Naj bo kakor hoče, mi ne cenimo preveč Ayxovili izjav, ker so nam znane ameriške metode in tako lahko mirno presodimo točnost Ayxovih izjav.
Francija grozi z vojno
če bi bito treba braniti kolonije
Anglija bi z vso oboroženo sito prišla na pomoč Odločne izjave francoskega zunanjega ministra
Pariz, 19. dec, AA. Havas: Na današnji seji parlamenta je povzel besedo zunanji minister Bonnet. V svojem govoru je posebno podčrtal, da ostane slej ko prej sporazum med Francijo in Veliko Britanijo glavni steber francoske politike. Če bi katera izmed obeh držav postala žrtev neizzvanega napada, ji bo druga takoj prihitela na pomoč z vso svojo močjo. V primeru neizzvanega napada pojdejo vse francoske kopne in letalske ter pomorske sile spontano in brez odloga na pomoč Veliki Britaniji. Kako bi tudi moglo biti drugače, če gre za dva naroda, kakršna sta fracoski in britanski, katerih medsebojno razmerje je tako tesno, da sega čez okvir običajnih obveznosti, ko temelji na enakosti naših interesovl
Bonnet je nato izrekel priznanje Chamberlainu, kar je poslanska zbornica sprejela z živahnim odobravanjem, nato je pa govoril o Ribbentro,povem obisku v Parizu. Ni ga Francoza, je dejal Bonnet med drugim, ki ne bi razumel pomena tega dogodka za mir v Evropi, ko se Francija m Nemčija sporazumevata zastran likvidacije vseh svojih nesoglasij. Z isto voljo in odločnostjo se je francoska vlada lotila tudi vprašanja razmerja med Francijo in Italijo. Oba naroda sta si zelo blizu i po zgodovini i po kulturi (glasno odobravanje). Zato so Francijo iznenadile demonstracije v italijanskem parlamentu. Ponoviti mora, kar je že prej rekel v zunanjepolitičnem odboru: Francija ne bo nikoli pristala na to, da odstopi le ped svoje zemlje Italiji. Vsak poskus, da bi se takšna prizadevanja uresničila, bi znal roditi oborožen spopad. To velja i za Tunis i za Korziko i za Savojo in Somalijo in za vsa francoska ozemlja. Te besede ministra Bonneta je zbornica sprejela z viharnim odobravanjem.
Kar se Španije tiče, ostane francoska vlada zvesta svojemu načelu o nevmešavanju in je prepričana, da bi se španska vojna hitro končala, če bi druge države pustile španski narod, da sam uredi svoje zadeve. (Ponovno in dolgotrajno odobravanje.)
Chamberlain od Mussolinija ^ k Hitlerju
London, 19. dec. b. V vseh političnih krogih pripisujejo največje zanimanje izjavi Chamberlaina o zunanji politiki. Iz zanesljivega vira se čuje, da je Chamberlain sklenil, da se po sestanku z Mussolinijem in grofom Cianom spet sestane s kanclerjem Hitlerjem, ker je bila z nemške strani izražena želja v tej smeri. Pred svojim odhodom v Rim bo Chamberlain sprejel Hitlerjevega odposlanca kapitana VViedemanna, ki ho prišel v London z nekaterimi novimi predlogi, za katere
jinski prestol, od koder bi se mogel bolj uspešno boriti tudi za ostale dele Rusije, kakor pa iz kakšnega pariškega predmestja.
Toda medtem, ko ima španski kralj Alfonz lepe izglede, da bo morda že v kratkem zavladal nad svojo nekdanjo domovino — seveda v monarhiji, ki bo le malo podobna tisti, ki jo je ob izbruhu rdeče revolucije zapustil — so upi naslednika ruskih carjev postavljeni še v megleno bodočnost, ako sploh imajo kakšno stvarno osnovo, I kajti po vsem tem, kar je Rusija, pa naj bo to J Ukrajina ali drugi njeni deli, prestala pod nekda-
smatrajo, da bi mogli biti važni za nadaljnji razvoj položaja. V tukajšnjih političnih krogih govore tudi o možnostih skorajšnjega sestanka štirih velesil, ki bi proučile vprašanje razorožitve na temelju Hitlerjevega predloga. Hitlerjev predlog bo prinesel v London kapitan Wiedemann.
London. 19. dec. c. Danes popoldne je predsednik vlade Chamberlain zopet moral odgovarjati na vprašanja delavskih poslancev o svojem bližnjem obisku v Rimu.
Poslanec Chichline je vprašal Chamberlaina, če bo obvestil francosko vlado o vsem tem, kar se bo pogovarjal v Rimu. Chamberlain je odgovoril, da so odnošaji med Francijo in Anglijo tako prisrčni, da je jasno, da bo francoska vlada obveščena o vseni, kar bo obravnavano v Rimu.
Ob koncu današnje popoldanske seje v spodnji zbornici je delavska opozicija predlagala- nezaupnico vladi, in sicer zaradi njene zunanje politike. V imenu delavske stranke je govoril prvi Hugh Dalton.
Predsednik vlade Chamberlain mu je tako) odgovarjal in je najprej poudaril, da meni. da jc sramotno, če poslanci tako trmasto vprašujejo o tem, kaj se bo govorilo na njegovem obisku v
Rimu. Chamberlain mora zaenkrat samo izjaviti, da v Rimu ne bo podpisan noben nov sporazum, čc bi pa bila dana ali pa sprejeta kaka obveza, tedaj bo gotovo predložena angleškemu parlamentu. — O Španiji izjavlja Chamberlain, da Anglija samo želi, da bi tam čimprej zavladal mir. Govore siccr o tom, da Italija še posega v španske zadeve, toda Chamherlain mora dostaviti, da je prepričan, da Italija od jeseni pa doslej ni poslala nad 200 mož v Španijo.
Govoreč o splošni mednarodni politiki, je r dvignjenim glasom vprašal delavsko opozicijo, kakšno zunanjo politiko si želi. Kajti če ne hi bilo prišlo do sestanka v Monakovem. tedaj bi bila Anglija danes v vojni z Nemčijo, Italijo, Japonsko in pa z generalom Francom.
V nadaljevanju svojega govora se je nato Chamberlain ustavil dalj časa pri odnošajih z Nemčijo. Rekel je, da si Anglija gotovo želi dobro sosedstvo z Nemčijo in da želi mir z nemškim narodom. Toda za sklenitev miru sta potrebna dva, kakor sla tudi za vojno polrebna dva. Od nemške strani še ni bil storjen korak, ki naj omogoči delo v tej smeri.
Ko to poročamo, Chamberlain še govori.
Daladier v Tunizijo
Pariz, 19. decembra, b. »Temps« poroča, da ho šef francoskega generalnega štaba Gamelin prihodnji mesec v spremstvu šefa štaba francoske mornarice vice-admirala Darlana obiskal Tunis in Alžir in eventuelno francosko zapadno Afriko. Hoče se prepričati o varnostnih ukrepih, ki so bili storjeni v zadnjem času v teh področjih. Potovanja se bo udeležil tudi ministrski predsednik Daladier.
Volitve na Slovaškem
98% za Hlinkovo ljudsko stranko
Narod, ki bo združen, ne bo nikdar izpostavljen slučajnim kombinacijam in bo lahko hitro nadaljeval s politiko, ki ustreza njegovemu značaju in njegovi zgodovini. To naj bo objektiven opomin vsem našim zaveznikom. Vsi lahko zmeraj zaupajo.
Po dosedaj prejetih podatkih je 98% volivcev glasovalo »za«. V Bratislavi je glasovalo »za« 66.000, »proti« pa je glasovalo 3359.
V nemških okrajih 60 Nemci glasovali »za« razen v pokrajini Spisa. Nemci iz te po.krajine, ki jih vodi Mix, niso bili nikdar član sudetsko-nemške stranke.
Prvi slovaški parlament bo imel okoli 70 poslancev in sc bo sestal najbrž 15. januarja.
Pri volitvah so na primer v Bratislavi oddali vsega skupaj 69.486 glasov, med njimi 66.127, to je 98% »da«. V Nitri je volilo 11.093 oseb, med njimi 11.008 »da«. V Ružomberku, rojstnem kraju pokojnega Hlinke, je vo.lilo »da« 7740, »ne« pa samn 46. V Trnavi je volilo 13.369 volivcevt med njimi 13.117 »da«.
Bratislava, 10. dec. AA. ČTK: Včeraj so bile v vsej Slovaški volitve za slovaški deželni zbor. Po vesteh iz raznih delov pokrajine so Slovaki v ogromni večini glasovali za vladno 6tranko oziroma za Hlinkovo ljudsko stranko, ki so se ji po sestanku v Žilini priključile tudi druge stranke. Udeležba volivcev je bila izredno velika in računajo, da je za Hlinkovo stranko glasovalo približno 90% volivcev.
Včerajšnje volitve imajo pomen plebiscita. Slovaški narod je včeraj jasno odgovoril tistim, ki so po monakovskem sestanku zahtevali plebiscit, ker so mislili, da se bo slovaški narod izrekel za priključitev neki tuji državi. Vsi ti so se sedaj zmotili v svojih računih. Slovaški narod je ostal v okviru češkoslovaške države, potem ko si je zagotovil avtonomijo in ima sedaj vse možnosti, da uresniči program svoje narodne kulture in si zagotovi gospodarski razvoj.
Predsednik vlade Tiso je podal snoči posebnemu dopisniku Havasa naslednjo izjavo:
Volitve za slovaški parlament so dokazale, da je slovaški narod narod velikih moralnih vrednot in da je discipliniran. Izid volitev je dokaz, da je politika zunanjega režima pravilna in da jo narod odobrava. To je najbolje poroštvo za bodočnost.
njimi carji in pod sedanjo judovsko-komunistično strahovlado, je malo verjetno, da bi si katerikoli ruski narod želel nazaj državne oblike, ki so ga do smrti tiranizirale, marveč bo imel le eno hrepenenje, da vendar enkrat zaživi v svobodi. Zamisel pa, da bi Nemčija prevzela člana bivše carske družine kot agenta, da ji postopno podjarmi ozemlje evrojiske Rusije, pa je prenestvarna, da bi se z njo pečali.
Prestol v Španiji obeta postati odrešilno sredstvo za Španijo, senca prestola na evropskem vzhodu pa 66 pojavlja kot grožnja novih zmed.
Sv.
oce fe
bola
n
Vatikan, 19. dec. AA. Havas:: V papeževi okolici so zelo v skrbeh zaradi novega napada naduhe. Prof. Milani je davi obiskal sv. očeta in ugotovil, da se jc njegovo stanje poslabšalo zaradi njegovega včerajšnjega napora, ko jc prisostvoval slavnostni otvoritvi pontifikalne znanstvene akademijo.
Zagrebška vremenska napoved. Oblačno in hladno. — Vremenska nafioved za 2. december: Mr«7 ho šp trajal. ^Msčno vreme s snegom v vsej kraljevini, dež v primorskih krajih in košava v Podonavju,
l
Ciano pri Madžarih
Razgovori o Ukrajini in o skupnih mojah s Poljsko
Budimpešta, 19. dec. AA. Štefani: Italijanski zunanji minister Ciano se je danes dopoldne ob 10 pripeljal v Budimpešto. V njegovem spremstvu so madžarski rimski poslanik in italijanski pe-štanski poslanik, dalje poslanik Butti, pooblaščeni minister Bitetli iu več drugih visokih uradnikov.
Grof Czaky se je prisrčno pozdravil z grofom Cianom, ki je po medsebojni predstavitvi obhodil častno četo, nato ja pa godba zaigrala nacionalni himni obeh držav Ko je grof Ciano zapuščal postajo, ga jo velikanska množica pozdravila z navdušenim vzklikanjem.
Dopoldne je grof Ciano položil venec pred epomenik v svetovni vojni padlih vojakov, nato je pa obiskal zunanjega ministra grofa Czakyja in predsednika vlada lmredyja. Opoldne je gro a Ciana sprejel v avdienci regent, po avdienci s a pa regent Horthy in njegova gospa priredila grofu Cianu na čast kosilo. Popoldne je grof Ciano obiskal tudi ministrskega predsednika Imredyja. V zvezi s tem obiskom italijanskega zunanjega ministra piše italijanski publicist Virginio Gayda v »Oiornale d'Italia«, da bo grof Ciano madžarski vladi koristen z nasveti za izvedbo notranjepolitičnega programa, ker ima grof Ciano veliko izkušnje. Vsi madžarski listi živahno pozdravljajo prihod Ciana in mu posvečajo dolge članke.
Pet točk
Budimpešta, 19. decembra, b. »United Press«
poroča iz dobro poučenih madžarskih političnih krogov, da je italijanski zunanji minister grof-C'iano pri svojem obisku govoril z madžarskimi dižavniki o sledečih petih točkah:
1.	o okrepitvi madžarsko-italijanskega prijateljstva pred odhodom grofa Czakyja v Berlin;
2.	o nasvetu grofa Ciana, da Madžarska nič več ne vodi akcije za odcepitev Podkarpatske Rusije od Češkoslovaške;
3.	Da se zavzame skupno italijanaka-madžar-eko stališče do ukrajinskega nacionalnega pokreta.
4 Grof Ciano bo priporočal prijateljske odnose med Bukarešto in Budimpešto.
5. Tesno italijanskomadžarsko kulturno in gospodarsko sodelovanje. V zvezi s tem bi se morala v višjih razredih madžarskih šol italijanščina uveati kot obvezni predmet.
Govorili bodo poeebno o ukrajinskem vprašanju in o možnostih za plebiscit v Karpatski Ukrajini. Sklepi dunajskega razsodišča bi se torej morali spremeniti.
V borbi proti Sovjetiji pa ae je Madžarska že priključila protikoniunietični zvezi.
Kaj spet snuje brezpomembni dr. Kramer
ss bore za Romunijo
Tekmovanje za vodilni vpliv na gospodarskem polju
Bukarešta, 15. decembra.
Romnnija je te dni zopet v ospredju evropskega zanimanja. A no samo zaradi nasilnega umora voditelja »železne gorde< Codreana in 10 njegovih vodilnih tovarišev, tudi ne zaradi ustanovitve nove edino dovoljene stranke, ki se imenuje > Front a narodnega preporoda«, marveč zaradi gospodarskega tekmovanja, ki so ga velesile uprizorile na njenem ozemlju. Kadarkoli surovine na svetovnem trgu nimajo cene, je Romunija uboga, kadarkoli se cena surovinam dvigne, postane Romunija paradiž mednarodnega kapitala. Komuni ja ima |iredvsem dva važna pridelka, ki iu more v izobilju izvažati, to sta žito in petrolej. llprav v letošnjem letu je položaj za Romunijo izredno dober, ko se je pojavila Nemčija, ki potrebuje ogromne količine žita za svojo prehrano in tudi velike množine petroleja za svojo vojaško oborožitev. Toda, kakor hitro se je na romunskem trgu prikazala Nemčija, so se takoj pojavile tudi druge velesile ki niso hotele prepustiti tega ozemlja v izključno izkoriščanje iz strahu, da bi gospodarskemu vplivu v kratkem sledil tudi politični.
Romunski kralj Karol je položaj izredno dobro spoznal in svoje nazore tudi javno izpovedal ob priložnosti zadnjega njegovega potovanja po Angliji, Franciji in Nemčiji. Dopisniku »Daily Maila« Ward Priceu je namreč takole obrazložil svojo gospodarsko politiko:	_
»Mi moramo svoje pridelke nekomu prodati, da dobimo, denar v deželo. Obračamo se na vse dc-ž( tc. tc katera noče ničesar kupiti, gremo drugam ponujati svojo robo. SJi bi radi imeli čim več inozemskih kupcev. Toda dolgo nikjer ' nc moremo čakati. Nam sc mudi... Nikakor ni naša volja, da bi pravice do nakupovanja katerikoli državi prikrajšali, toda branili se bomo proti vsakemu pretiranemu vmešavanju v naše gospodarsko življenje«.
Nemčija je šele dne 1. oktobra sklenila
7 Romunijo trgovinsko pogodbo. Čeprav kupuje ogromne količine petroleja v Mehiki, je izrazila
Moč angleške mornarice
London, 19. decembra. A A. Štefani: Danes je izšel mornariški letopis s podatki o stanju britansko vojne mornarice glede na enote, ki so v gradnji ali se pa opremljajo z orožjem. Letopis navaja v?e enote vojne mornarice, tako dominionske, kakor velikobritanske. Njih seznam kaže tole sliko: število linijskih ladij, zgrajenih 12, v gradnji 7; križark 3 in 0; križark velike tonaže 15 in 0; lahkih križark 46 in 20; matičnih ladij za letala G in 5; rušilcev 167 in 32; podmornic 54 in 15; pomožnih ladij 85 in 10; manjših ladij 16 in 11. Gradbeni program bo končan v teku proračunskega leta 1941-42.
Veliki knez Viadimir se gre v Nemčijo
— ženiti
Pariz, 19. dec. b. Ruski veliki knez Vladimir je odpotoval danes v Nemčijo. Iz nemških krogov, ki so blizu knezu Vladimirju, prihajajo vesti, da bo obiskal bivšega nemškega prestolonaslednika, kjer bo predstavljen ho.henzolernski princezinji. V zvezi s tem govorijo tudi o proglasitvi zaroke in o skorajšnji ženitvi velikega kneza z omenjeno prince-zinjo.
V okolici bivšega prestolonaslednika in njegovega sina zavračajo glasove, da bi bil obisk velikega kneza Vladimirja v Nemčiji v zvezi s seznanitvijo s princcso Hohenzollcrnsko v svrho ženitve. V teh krogih trde, da o takšnem načrtu nc more biti govora. V krogih, ki so blizu princu Louisu Ferdinandu, možu princcse Kirc, sestre velikega kneza Vladimirja, pa izjavljajo, da se je veliki knez Vladimir že ime! priložnost seznaniti z večino ho-henzollernskih princes, tako da mu zaradi morebitne ženitve ne bi bilo treba seznanjati 6e zdaj i njimi.
Stroga cenzura tiska v Pragi
Praga, 19. dec. b. Od jutri naprej bo postavljenih 50 cenzurnih o.rganov ki bodo cenzurirali vse dnevnike po raznih tiskarnah, Z včerajšnjim dnem je prenehala izhajati »Dcutsche Presse«, bivše glasilo nemških katoličanov na Češkoslovaškem. S 1. januarjem bosta morala prenehati izhajati pol-uradna »Prager Presse« in »Pragcr Tagblatt«, medtem ko se za usodo »Bohemie« in »Prager Montag-blatta« še ne ve.
Občinske volitve na Poljskem
Varšava, 19. dec. AA. Pat: Včeraj so bile v 52 mestih občinske volitve, in sicer med drugimi tudi v Varšavi, Lodzu, Poznanju, Krakovu, Budgoscu, Torunju in Grudjaku. Glasovalo ie 2 milijona volivcev. Vse politične stranke so se udeležile volitev V glavnem mestu je 7 strank postavilo svoje liste Varšava šteje 700.000 volivccv in bo izvoljenih 100 občinskih svetnikov. Volitve potekajo v redu in miru in ni nikjer prišlo do neredov. Kljub silnemu mrazu, kajti včeraj je bilo v Varšavi 16 stopinj pod ničlo,, je bila udeltfba volivcev ze,o velika. Volitve so trajale od 9 zjutraj do 9 zvečer.
svojo pripravljenost, da pokupi tudi romunski petrolej, če ne vsega, pa vsaj eno četrtino petroleja, ki jo namenjen za izvoz. Poleg tega je kupila 40 tisoč vagonov pšenice in 25.000 vagonov koruze. Plačala seveda ne bo v denarju, marveč v blagu a Romunija se je le znebila izvoznih skrbi.
Vdor Nemčije v Romunijo Anglija ni gledala s prijaznimi očmi. V Londonu je imel kralj Karol velike uspehe. Obljubljena mu je velika vsota denarja — govorijo o 25 milijonih funtov (okroglo 6 milijard din) — kot posojilo in kot odkupnina za romunske izdelke. V London je že odšla komisija, ki se bo o izvedbi posojila pogajala, v Romunijo pa pride angleška komisija, ki. bo na mestu študirala nakupne možnosti. Gotovo je, da bo Anglija pripravljena pokupiti veliko žita in petroleja, da s tem vsaj uravnovesi nemški razmah, če bi ga ne mogli ustaviti.
Italija je tudi med tekmovalci. Ona je med vsemi morda najbolj tiha, a najbolj prodorna. Njen uvoz v Romunijo se je v treh letih podvojil-na 2 in pol milijarde lejev (milijardo din), njen izvoz iz Romunije pa prav tako poskočil na 300 milijonov lejev (100 milij. din). Italija trenutno vodi uspešna pogajanja z Romunijo, da bi se čim bolj trdno uveljavila v romunskem gospodarstvu in v romunski — politiki.
Tudi Francija se je zadnje čase pojavila v Romuniji. Obiskala jo je posebna komisija tr-govstva pod vodstvom diplomata Alphanda, a za enkrat ni znano, kako daleč segajo sprejeti sklepi. V Bukarešti imajo vtis, da je bilo Franciji bolj na tem, da doseže politične 'uspehe" ktfliOf trgovske, saj se Francija za trgovino z Romunijo do sedaj ni dosti brigala, toda vzveia s političnimi' nujnostmi je verjetno, da bo storila potrebne žrtve, kajti, kakor pravi romunski kralj: »če nam katera dežela noče odkupiti, gremo drugam, čakati pa nimamo časa ...«
Ako bo notranjepolitični položaj v Romuniji nekoliko ugodnejši in se bo ustalil, potem čakajo to deželo šo dobri časi. Če pa notranjepolitičnega ravnovesja no bo kmalu dosegla, potem ji bo gospodarski procvit — v politično pogubo. D... u.
»Obzor«, ki se zavzema za dr. Mačka in ima z njim dobre zveze, prinaša zanimiv članek o bližnjih namerah opozicije. HSS, tako poroča »Obzor«, bo imela o političnem položaju, kakor je nastal po volitvah, konferenco svojih zastopnikov kot stranka, ki pomeni splošen narodni pokret, dočim so ostale stranke opozicije samo politične skupine, ki so povrh tega pri volitvah dobile razmeroma veliko manj glasov nego HSS, Zato bodo seveda 6klepi dr. Mačkove stranke neprimerno važnejši kakor sklepi ostalih opozicijskih skupin. Pri svojih odločitvah bo imelo vodstvo HSS, kakor piše »Obzort, pred vsem pred očmi hrvaške narodne koristi, sporazum, ki ga je sklenila 8. listo-pada 1937 s tremi skupinami UO (združena srbska opozicija) ter s SDS (samostojna demokratska stranka), pa smatra samo za sredstvo, da se uresniči program, ki ga ima glede države HSS. Po tem sporazumu je priznana individualnost hrvatskega naroda, kar pa se tiče konkretnih točk pozitivnega političnega programa, ki bi sledil iz tega priznanja, nimamo pred seboj še ničesar realnega in za vse obveznega ter točnega in neizpremenljivega. Zato bo šele dejanski razvoj političnih dogodkov v bližnji bodočnosti pokazal, kakšna in kolika je praktična važnost omenjenega sporazuma.
Kar se tiče JNS in z njo združene skupine socialista dr. TopaloviČa, pa je dr. Kramer v imenu te skupine sklenil z dr. Mačkom sporazum, ki je zgolj tehničnega značaja in je veljal samo za volitve, tako da imata danes obe stranki svobodno roko. Dr. Kramer se sedaj, kakor poroča »Obzor«, trudi, da bi se ta tehnični sporazum razširil v stvaren politični sporazum med Hrvatsko seljačko 6tranko in unitarističnimi Jugosloveni. Dr. Kramer-jev ideal, ki se je tozadevno razgovarjal te dni v Zagrebu, potem pa odpotoval v Belgrad, da pregovori svojega šefa Zivkoviča, je, da bi se ustvaril, »trden opozicijski blok« med HSS, SDS, UO in JNS, toda zdi se, oziroma je čisto gotovo, kakor sodi »Obzor«, da se li visoko leteči cilji dr. Kramerja ne bodo uresničili, ampak se razsuli v prah, kakor sploh vse njegove akcije. JNS se namreč še ni odrekla svojega centralističnega unitaristič-nega gledanja in spoznanja in se ga tudi ne bo, dasi bi dr. Kramer želel najti kakšno sibilinsko formulo, da bi se premostila razlika med dvema absolutnima protislovjema. To pa seveda ne bo šlo, ker na to ne bo pristal ne dr. Maček, ne gg. Živkovič, Jevtič, Popovič in Banjanin ter drugi. »Kar se tiče dr. Kramerja« — tako pravi »Obzor« — »je on, kakor znano, zelo gibek, kadar gre za politične sporazume, ki bi mu mogli koristiti v Sloveniji« — toda taka akrobatika je v tem primeru vendarle tudi zanj pretežka naloga. Sicer pa stališče .1NS, kakor pravi »Obzor«, ni važno, saj ta stranka po volitvah 11. decembra sploh nič ne šteje.	, ; .	j ,
Glede dr. Mačkove politike »Obzor« he ve povedati nič pozitivnega, kakor to, da »vsa znamenja kažejo, da se bodo državni politični dogodki razvijali odslej veliko hitreje kakor so se doslej in da se bliža čas, ko se bodo sklenile važne in dalekosežne stvari.« Tako pravi ta list.
Od dr. Mačka je odvisno
»Samouprava« objavlja članek, v katerem se peča z opozicijo. Pravi, da je rezultat volitev 11. de^robra^a.^a.nihč^ od bivših politikov in strank nima pravice govoriti v imenu večine na-:> šega naroda. »Dr. Maček je dejal, da je uresničenje sporazuma odvisno od tega, da se mu omogočijo pogajanja z resničnimi zastopniki Srbov. Ta pogoj je po zaslugi minulih volitev ustvarjen. Šumadija in vse srbske zemlje sploh so odločno pokazale, da vsi Srbi stoje za dr. Stojadinovičem in za politiko, ki jo on predstavlja. S tem je vzet dr. Mačku iz roke zadnji adut. On se v bodoče ne bo mogel več izgovarjati s tem, da pravih zastopnikov Srbov in Srbite ni. Zastopnik, in sicer zakoniti zastopnik je tu. Ta pravi in edini zastop-
Hud mraz pritiska na Evropo
Belgrad, 19. dec. m. Danes je bila najnižja toplota v državi v Ravnem 1'odolju (Gorski kotar), in sicer 18 stopinj. Isto temperaturo sta imela kraja Jaša Tomič in Senta. V Veliki Kikin-di je bilo —15 stopinj, v Zagrebu —11, v Ljubljani — 12, v Belgradu —13, v Sarajevu —10, v Zaječarju —16, v Nišu —13, v Skoplju —9, v Mo-staru —3, na Rabu —6, v Splitu —2 stopinji.
Najvišja toplota v državi je bila pa v Šibeniku, in sicer 9 stopinj.
Varšava, 19. dec. A A. Pat. Silni mraz, ki vlada na vsem Poljskem, je zelo slabo vplival na udeležbo volivcev pri včerajšnjih občinskih volitvah. Tako je v Varšavi volilo komaj 49% vpisanih volivcev.
Praga, 19. dec. b. Iz Rusije in Poljske prihajajo poročila o nadaljnjem padcu temperature. Zaradi močnega vzhodnega vetra je pričakovati, da bo tudi v srednji Evropi temperatura znatno padla. V dolinah so na Češkoslovaškem zabele-, žili danes minimalno temperaturo —15, v gorah pa —20 stopinj Celzija. Največji minimum je bil v Lisaforu —25, Stari Šmokovci —24, v Prznu —23, v Pragi in Brnu pa je bilo davi —16 stopinj Celzija.	'
Milan, 19. dec, AA. DNB. Po najnovejših podatkih se val mraza v severni Italiji čedalje bolj širi. Posebno mraz je v Julijskih Alpah in v oko-
lici Trsta. Tam je temperatura padla na —12. V Postojni imajo —17 stopinj mraza. V večini krajev severne Italije gosto sneži.
Pariz, 19. dec. A A. Havas. Silen val mraza je zajel tudi Pariz. Včeraj je temperatura v Parizu znašala 8 stopinj pod ničlo, popoldne pa se je nekoliko dvignila. Zvečer pa je zopet postalo silno, mrzlo in na Seini so se začele pojavljati prve ledene plošče. Oblasti so odredile vse potrebno. Ugotovili so več primerov hudih ozeblin.
Pariz, 19. dec. b. Tudi v Franciji je zavladal hud mraz. V Parizu so zabeležili danes —14 stopinj Celzija. Iz Pariza in pokrajine poročajo o številnih smrtnih primerih zaradi prehudega mra za.
London, 19, dec. b. Močni vzhodni veter je zajel davi vso Anglijo in prinesel s seboj hud mraz, ki ga v zadnjih desetih letih niso zabeležili. Londonska radijska postaja je morala začasno ustaviti oddajo, ker so popokale cevi zaradi hudega mraza. V mnogih delih države je promet zarddi visokega snega zastal. Med Anglijo in kontinentom je prav tako promet ustavljen. Zaradi razburkanega morja ladje niso mosrle pristati ob angleški obali ter so se vrnile v Francijo.
Amsterdam. 19. dec. c. Val mraza je zajel tudi Nizozemsko, kjer je bilo danes 12 stopinj pod ničlo. Plovbo na rekah in kanalih so morali usta viti.
Bitka med več tisoč Arabci
Jeruzalem, 19. dec. AA. Reuter: Okoli 3000 arabskih kmetov je priredilo v bližini Jata v južnem Hcbronu spontane manifestacije kralju in Veliki Britaniji. V pisanem sprevodu z angleško zastavo in godbo na čelu so, manifestantje korakali od vasi do vasi ter vzklikali Angliji. Na čelu sprevoda so jahali na konjih in kamelah šejki. Pri vasi Jate sc je sprevod ustavil in tu je bilo takoj nato veliko zborovanje, na katerem so izrazili lojalnost arabskih kmetov do Velike Britanije. Na zborovanju so bili med ostalimi tudi general Konor, poveljnik mesta v Jeruzalemu, okrajni komisar Jeruzalema in skupina častnikov. Udeležili so se ga dalje tudi Fahri-bcj Nashashibi, voditelj arabske stranke narodne obrane, ter veliko število uglednih šejkov. Eden teh šejkov se je obrnil na poveljnika mesta ter izjavil, da predstavlja 60.000 Arabcev s hebron-skih gričev. Izrazil je tudi obžalovanje zaradi zločinske akcije v Palestini ter se zahvalil četam, da z uspehom vračajo deželi mir in red. — Fahri-bej Nashashibi jc tudi izrazil lojalnost arabskih nacionalistov.
.Kot odgovor na zborovanje, ki sn ga Imeli zmerni Arabci, je priredil vrhovni svet stranke
arabske večine tudi javno zborovanje v neki vasi v bližini Jeruzalema, kjer so bili zbrani na skup ščini tudi zastopniki Nashashiba. Zborovanja se je udeležilo okoli 10.000 ljudi. Med vstaši. ki so se spustili z bližnjih pobočij Demenajeina ter med angleškimi četami je prišlo do spopada. V boju je sodelovalo tudi letalstvo, ki jc s strojnicami začelo streljati nn vstaše, skrite za zidovi. Borba jc trajala tri ure. Vstaši so se umaknili proti vasi, ter se poskrili po hišah. Kljub vsemu temu pa so bili primorani umakniti se v dolino, ki loči Bo-ltcnajun od Jate. Ubitih je bilo okoli 60 vstašev (Iva angleška vojaka pa sta bila ranjena. Tudi pri raciji, ki je bila izvršena v Samariji so se vsta ši trdovratno upirali. Pri tej priliki je bil ubit en Arabec, dva pa ranjena. Uporniki so poleg tega vdrli v judovsko kolonijo Bcrtuvijo. Uničili so okoli 5000 pomarančnih dreves.
Bukarešta, 19. decembra. A A. Havas: »Rador« poroča: Glasovi, ki se širijo v tujini, da bi bil general Antonescu, ki so ga pred kratkim od stavili kot poveljnika nekpga vojaškega srmadnegs zbora, izvršil samomor, so brez podlage.
nik Srbov iii večine Jugoslovanov je že na začetku volivne borbe naglašal, da je pripravljen rešiti sporna vprašanja in da je pripravljen skleniti sporazum. Z eno besedo, dr. Mačku se je sedaj ponudila možnost, da se ta sporazum uresniči. Ali se bo, ali pa ne, to je zdaj njegova stvar. To zavisi od njegovega političnega razuma in pripravljenosti. Dr. Stojadinovič kot edini zastopnik Srbov in kot nosilec liste, kaleri je sedem banovin izreklo svoje absolutno zaupanje, katero bi mu bile dale, če ne bi bilo terorja, tudi ostali dve banovini, pa bo nadaljeval po poti, ki jo gre le tri in pol leta, tn je po poti, ki pomeni srečo, napredek, blagostanje in slogo v mejah edinstvene Jugoslavije.«
Teror JNS v Bosni
Sarajevska »Pravda« piše na uvodnem mestu izidu volitev v Bosni, kjer je, kakor povsod, lista dr. Stojadinoviča odnesla veliko zmago. Por tem pa se peča z JNS, ki je tudi v Bosni tako sramotno propadla kakor drugod. V 6mislu svoje morale pa je agitirala z najbolj grdimi gesli, s katerimi je skušala razdražiti najnižje nagone. V nekem letaku je proglašala volivno borbo kot »borbo med polumesecem in križem«, s čimer je hotela pridobiti za svojo listo pravoslavce. V drugem letaku je poživljala na obrambo srbstva, kjer so protivladne stranke mogle, tam so tudi izvajale dejansko nasilje, dočim so se državne oblasti povr sod obnašale najrezeiviraneje in najkorektneje ter so celo preveč trpele napade opozicijskih agitator?-jev, ki so z nedovoljenimi sredstvi terorizirali ljudi. Vsak nepristranski človek priznava, da je pri teh vobtvah vladala taka svoboda, kakršne doslej nikoli m bilo.
Poslanci dr. Spaho
Po podatkih, ki slone na rezultatih, kolikor jih je ugotovil doslej glavni volivni odbor v Belgradu, je bilo v drinski, zetski in vrbaski banovini izvoljenih na listi JRZ 25 do 30 muslimanov, pristašev dr. Spahe. Največje število njih je v drinski banovini. Med drugimi so izvoljeni: dr. Spaho, dr. Šefkija Behmen, dr. Hifzia Gavrankapetanovič, dr. Hamid Hadžiefendič, Bečiberg, Dezir Spahič, Asim Šeremet, Nurlja Pozderac, dr. Džafer Kule-novič in Izmetbeg Gavrankapetanovič.
Kdaj seja Narodne skupščine
»Obzor« prinaša iz Belgrada, da bo glavni volivni odbor imel še 15 dni dela, dokler ne bo popolnoma urejen volivni material. Kakor hitro bo glavni odbor svoje delo dokončal, bodo izidi volitev od 11. decembra objavile »Službene no-vine«, ki bodo. objavile tudi imena kandidatov, ki so izvoljeni za narodne poslance. Kakor znano, bo o volitvah razpravaljala še Narodna skupščina, ki mora posamezne mandate overoviti. Skupščina se 6estane na prvo 6ejo 16. januarja.
Kaj želi slavni Nikola Tesla
»Amerikanski Srbobran«, glasilo srbskega narodnega sveta v Zedinjenih državah Severne Amerike, je objavil brzojavko, katero mu je poslal Nikola Tesla iz Newyorka, ki se glasi: »V današnjih okoliščinah smatram,-da. je največje važnosti za našo drago domovino, da 6e takoj sklene med Srbi, Hrvati in Slovenci trden in neomajljiv sporazum za pet-let. V tem roku naj bi Jugoslavija postala kakršna je bila, ko je bila ustanovljena. Na ta način bi bila preprečena vsaka strupena zunanja propaganda.«
Jugoslovanski zdravniki v Pešti
Budimpešta, 19. decembra. A A. MTI: Peštan-ski župan, bivši minister Karafial je priredil banket na čast jugoslovanskim zdravnikom, ki se mu-de v Budimpešti kot gostje peštanskega odbora za zdraviliške probleme. Jugoslovanski zdravniki so si včeraj ogledali peštanske higienske ustanove, v 6redo se pa vrnejo v Jugoslavijo.
Zgorela v baru
Bukarešta, 19. decembra. AA. Havas: Znana romunska plemkinja ga. Lahovari, nečakinja politika Lahovarija, je v pretekli noči skoraj zgorela živa v nekem nočnem lokalu. Brez zadostne pazljivosti si je zažigala cigareto in pri tem vžgala tudi večerno obleko, ki je začelo z neverjetno brzino hitro goreti. Kljub takojšnji pomoči so njene rane težke. Obupan zaradi tega nesrečnega primera, je polkovnik Vunturescu, načelnik štaba 2. armije, ki je bil v njenem spremstvu, izvršil samomor na ta način, da si je iz revolverja pognal kroglo v glavo.
Hotel »Jagnje« zgorel
Zagreb, 19. dec. b. Davi ob 7 je v središču Zaf eba izbruhnil požar, ki je uničil bivši hotel »Jagnje«, v katerem so v zadnjem času stanovali 6iromašni zagrebški prebivalci. Požar je uničil 40 siromašnim družinam pohištvo. Gasilci so požar zadušili v treh urah. Škoda znaša pol milij. dinarjev.
Beigrajske novice
Belgrad, 19. decembra, m. V Belgradu je bil danes pravoslavni sv. Miklavž. Na ta dan ima slavo skoraj polovico Belgrada. Zaradi tega je vladalo povsod j)raznično razpoloženje. Tudi delo v uradih počiva. Od važnejših osebnosti 60 slavili krstno slavo Dušan Letica, finančni minister, in Acitnovič Milan, upravnik mesta Belgrada. Slavo je imela tudi Jugoslovanska rečna plovitba.
Japonska o svojih načrtih na Kitajskem
Tokio. 19. decembra. A A. DNB: V izjavi, kj jo je dal zastopnikom tujega časopisja japonski zunanji minister Arita, je med drugim poudaril, da je na Kitajskem treba odpraviti polkolonialno stanje. To bi bilo v interesu same Kitajske, kakor tudi vse vzhodne Azije. Sodelovanje Japonske, Mandžurije in Kitajske mora med drugim služiti tudi temu, da 6e zagotovi nedotakljivost vzhodne Azije ter neodvisnost vseh treh držav in njihovih individualni razvoj. Japonski program določa ustanovitev velike enotno gospodarske skupnosti. Ta skupnost vzhodno Azije ne pomeni, da se bodrt te državo ogradile nasproti tuji trgovini sploh. Arita je posebno naglasi! tesne trgovinsko ivezo med Mandžurijo in angleškimi ter francoskimi kolonijami. Nameravani novi red v Vzhodni Aziji ho zagotovil no samo trajno stabilnost v tem de]u državo, pač pa tudi gospodarsko delavnost tujih držav v Vzhodni Aziji. V tem primeru bi bila gospodarska delavnost tujcev v Vzhodni Aziji samo postavljena na sclidnejšc podlago, kakor pa je danes.
t
Hud mraz po Sloveniji
Ljubljana, 19. dec.
Upanje, da bo letošnja zima kolikor toliko mila in da ne bo hudega mraza, se ni uresničilo. V nekoliko je to prav, da nastopi tudi mraz, ker mraz uničuje škodljive zalege žuželk in bakterij, osvežuje zrak in omogoča počitek. Še boljše bi bilo, če bi zapadel sneg. Nad Slovenijo pa trenutno prevladuje suh mrzel zrak, ki ni prijeten ne smučarjem in ne drugim prijateljem zimskega športa, še manj ka je prijeten tistim, ki nimajo ne tople obleke in ne kurjave v svojih bornih kočah. Vendar: zemlja se bo spočila in čeprav ne bo v kratkem snega, bomo imeli vsaj upanje na ugodno pomlad. Vremenske napovedi nam napovedujejo suho in mrzlo zimo ter vlažno in sneženo pomlad. Bomo videli, kaj bo iz teh napovedi!
Mrzle so brade in ozebla ušesa vsem moškim, ki v tem ledenem in suhem vremenu morajo na posel. Reveži so drvarji, ki po vseh gorenjskih krajih sekajo prav sedaj debla, reveži so na Notranjskem in Dolenjskem furmani, še večji reveži so splavarji, ki se boje zaledenelih dotokov v Savinjo, Savo in Dravo, reveži so železničarji in poštarji, ki morajo opravljati težko službo v tem suhem in mrzlem vremenu. Kdor je na cesti v službi, gladko pove, da mu je ljubše snežena me-čava, kakor pa ta suhi in ostri mraz.
Slovenija je vremensko tako raznolika dežela in izpostavljena tolikšnem tokom zraka in morja, da je težko ugotoviti, odkod naenkrat tak naval mraza. Od Nansenove dežele (bivše Franc Jože-fove dežele) in od Grumantov (nekdanjih Spitz-bergov) ter iz daljne Sibirije prihaja mrzel tok zraka, ki pa ne prinaša vlage. Zato imamo pri nas mraz, nimamo pa snega. Tisto bore snega, ki pri nas pada, to je takorekoč domača vlaga v zraku, ki pa komaj pokrije kakšen centimeter tla. Z Gorenjskega smo prejeli naslednja poročila, ki veljajo za 19. december ob 8 zjutraj: Boh. Bistrica — 12° C, Bled-jezero — 14° C, in 1 cm snega, Jesenice — 9° C, sneži. Kranjska gora — 14° C, sneži. Za Dolenjsko: Kočevje —12° C in 3 cm snega, Novo mesto —10" C, Tržišče —11° C, dalje za Dravograd—Mežo —14° C in 9 cm snega, za Celje —9° C, za Brežice —12° C, za Ljutomer — 9» C, za Maribor — 12° C in sneži, Tržič — 11° C. Posebno so vremenske razmere v Kamniku, ki je z gorami kolikor toliko zaščiten, kjer je bilo davi samo — 8" C.
V Ljubljani so temperature različne. Uradno ugotovljena povprečna temperatura, kakor so jo beležili tudi na glavnem kolodvoru v Ljubljani, je bila ob 8 — 10° C. To ne pomenja nobene katastrofe, vendar pa so v jutranjih urah nekateri javni termometri zabeležili tudi do —12° C, da nekateri celo do —16° C.
Res je, da so se ljudje močno zavijali v šale in ovratnike in da so zlasti kmečki ljudje iz okolice, ki so pripeljali s konji pridelke v Ljubljano, zelo trpeli. Vendar nesreče ni bilo nobene. Ljubljana je pred dobrimi 20 leti, tedaj ko ni bilo kaj jesti, doživela še hujšo zimo.
Naši Kraševci poročajo, da tam zopet divja silna burja. Na Krasu je burja prav za prav znanik zime in pa tudi lepe pomladi in so jo Kraševci že kar navajeni. Na Rakeku je davi termometer padel na —12° C in uradniki, ki te burje niso vajeni in tam niso domačini, so hitro naročili z Ljubljane nekaj pokrovk za ušesa, da ne bi v mrzli burji zmrznila.
Vlaki imajo običajne zamude, katerih pa mraz ni zakrivil. Na Hrvatskem je nekaj vlakov zamudilo morda zaradi snega, morda zaradi mraza, toda zamude so malenkostne. Večje pa so zamude, ki so jih imeli v nedeljo in danes, v ponedeljek, vlaki iz Nemčije, to je čez Maribor, Dravograd in Jesenice. Te zamude so trajale do 2 in pol ure. Kljub
t Msgr. Venčeslav Bele
Gorica, 19. decembra. Monsignor Venčeslav Bele, dekan iz Kanala, slovenski pisatelj, je danes popoldne ob 3 v goriškem sanatoriju sv. Justa umrl. Pred dnevi ga je zadela kap, na kar so ga prepeljali iz Kanala " Gorico. Tu se je pridružila prvi bolezni še pljučnica, kateri je plemeniti, delavni in zaslužni pokojnik podlegel. Njegova smrt je za goriške Slovence zelo hud udarec. Naj počiva v miru!
temu pa, da divja na Krasu huda burja, imajo tržaški vlaki v Ljubljani komaj kakšne tri četrt ure zamude.
To ostro, mrzlo in suho vreme se bo po mnenju dobrih poznavalcev vremena še poostrilo ter bo trajalo do srede tedna. Nato pa nastopi vlažno vreme in s tem tudi sneg.
Po državi
Val mraza je poleg Slovenije zajel tudi vso ostalo Jugoslavijo. Po vseh krajih Jugoslavije je v nedeljo padlo živo srebro v toplomerih. Ponekod so zabeležili celo 25 stopinj pod ničlo. V Belgradu so imeli —12 stopinj, v Subotici —15. Tudi Pri-morje je zajel val mraza. V Dubrovniku so imeli —4 stopinje in so se ljudje tiščali okrog ognjišč, ker so tam peči le redke.
V Hrvatskem Zagorju, Medmurju in v Podra-vini so imeli v nedeljo zjutraj 8 stopinj mraza, na Ravni gori 12, na odprtem polju pa 10. Na Ivan-čici je padlo 15 cm snega, pa je v soboto popoldne zopet začelo snežiti. Stari ljudje prerokujejo, da
Alt so plfutne bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo m astmi, katarju, na pljuilh. zastaralam koilju. »služenju. dolgotrajni hrlpavoiti In hrtpl, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med.Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2-) s točnim naslovom na:
PUHLMANN A Co., BERLIN 619, Plliaaelstrasse 25-23-0
Oelas rte. od ministrstva jocllalne politik«, ianlteno oddeleme S. br. 241b od li XII. 103.1
bo letos tako huda zima, kakor je bila januarja 1929. V vrbaski banovini sneži. Ponekod je zapadlo že nad pol metra snega, vendar doslej še ne poročajo o prometnih ovirah.
V južni Srbiji je zapadlo že nad meter snega. Nenavadno hud mraz je povzročil težave tudi v prometu. Skoraj vsi vlaki imajo zamude.
Iz Vukovarja poročajo, da je osebni promet med Vukovarjem, Ilokom in Novim Sadom ustavljen. Enako je ustavljen osebni promet po Donavi med Belgradom in Dunajem. Blagovni promet bo trajal še tako dolgo, dokler ga ne bo preprečila gosta megla ali led.
Najlepša slovenska ljudska šola odprta
Kranj, 19. decembra.
Že »Ponedeljski Slovenec« je poročal, da sta bili v nedeljo izročeni svojemu namenu v živahno napredujočem Kranju dve novi zgradbi, ki nosita pečat svojstvenosti in največje sodobnosti. Blagoslovljen in odprt je bil novi mogočni leseni most čez Kokro v Kranju. Odprl ga je ban dr. Marko Natlačen, blagoslovil pa domači dekan g. Šker-bec. Najodličnejši predstavniki kranjskega javnega, gospodarskega in kulturnega življenja so bili pri tej slovesnosti navzoči. Prav tako so bili tudi navzoči projektant nove šole inž. arh. Navinšek in inž. Ogrin ter graditelj Emil Tomažič iz Ljubljane, nadalje projektant mostu inž. Dimnik in njegov graditelj stavbenik Karel Kavka iz Ljubljane. Zatem so vsi odšli k novi ljudski šoli, ki pomenja za Kranj še važnejšo pridobitev.
Ob vstopu v krasno ljudsko šolo je v imenu šolske mladine pozdravil g. bana učenec, učenka pa mu je izročila lep slovenski šopek. V dvorani deške šole je bila v drugem nadstropju lepa proslava, katero je začel kot predsednik pripravljalnega odbora g. župan Cesenj s krajšim nagovorom. Dekan Matija Škerbec je nato blagoslovil novo šolsko poslopje in križe za šolske sobe, nakar je spregovoril g. ban dr. Marko Natlačen:
Ban dr. Natlačen slovenskemu učiteijstvu
V primeroma majhnem krogu okrog slovenske prestolnice Ljubljane je v letošnjem letu 1938 z današnjim dnem dograjena in izročena svojemu namenu že deveta ljudska šola. V tem letu smo dogradili in odprli šole v Lipoglavu, ki je stala 300.000 din, v Svodnju, ki je stala 500.000 din, na Homcu, ki je stala 800.000 din, na Črnučah, ki je stala 760.000 din, na Rudniku, ki je stala 500 tisoč dinarjev, v Retečah, ki je stala 600.000 din, na Črnem vrhu, ki je stala 300.000 din in Šmart-nem pod Šmarno goro, ki je bila že obstoječa šola bistveno povečana za znesek 250.000 din. Šola, ki jo bomo danes odprli, pa je krona vseh, v letošnjem letu v naši banovini dograjenih šolskih zgradb.
Število ljudskih šol, ki so bile letos pri nas dograjene, in zneski, ki jih je v ta namen naše ljudstvo žrtvovalo, dokazujejo, kako visoko ceni naš narod šolo in koliko važnost polaga na izobrazbo svoje mladine. Naj v tej zvezi ugotovim še to, da stane letno ljudsko-šolstvo državo v naši banovini 80,313.498 din, da znašajo izdatki naše banovine za stvarne potrebščine na ljudskih šolah 19,492.895 din in da znašajo žrtve naših občin za ljudsko šolstvo v tekočem letu 12,266.941 dinarjev. Vsi izdatki države, banovine in občin za ljudsko šoistvo znašajo torej v naši banovini v letošnjem letu 112,073.334 din, pri čemur pa še niso upoštevani izdatki za nove zgradbe.
Vseh državnih ljudskih šol v naši banovini je 863 s 4168 oddelki, a obiskuje jih 188.136 otrok. Povprečno znašajo torej stroški, ki jih imajo država, banovina in občina skupaj za enega učenca letno 596 din.
Te številke sem navedel zaradi tega, da vidite ogromno breme in ogromne žrtve, ki jih naše ljudstvo doprinaša za vzgojo in izobrazbo svojih otrok in še to naj poudarim, da doprinaša te ogromne žrtve naš narod rade volje, brez sile in brez godrnanja, ker se dobro zaveda potrebe in važnosti šolstva in ker se tudi zaveda, da je današnja naša mladina bodočnost našega naroda in da ni torej za mladino in njeno izobrazbo nobena žrtev prevelika.
Kranjskemu mestu čestitam k tej novi veliki zgradbi, ki mu bo dolga desetletja v čast in ponos. Čestitam pa tudi možem, ki vodijo danes usodo kranjske občine in ki jim gre zasluga, da moremo danes ta veličastni dom ljudske izobrazbe odpreti. Čestitam nadalje k današnjemu prazniku, tebi šolska mladina! Iz tesnih, mračnih, za-duhlih in nezdravih prostorov se boste, dragi otroci, preselili sedaj v svetle, sončne in zdrave šolske dvorane. Ne pozabite velikih žrtev, s katerimi so vam to veliko udobnost omogočili vaši 6tarši in vračajte jim te njihove žrtve z iskreno hvaležnostjo na ta način, da se boste po najboljših svojih močeh trudili, da bodo vaši uspehi v šoli čim boljši in da bo tudi vaše vedenje in življenje tako, da vas bodo vaši starši vedno veseli. Čestitam pa končno k današnjemu prazniku tudi vam člani učiteljskega zbora. Tudi vi se morate veseliti, ko jemljete slovo od tesnih in nezdravih starih šolskih prostorov in ko prihajate v te zračne in svetle sobane. Mnogo prijetnejše in mnogo lažje bo vaše delo med mladino; z manjšimi napori boste mogli dosegati večje uspehe in ne da bi
morali odslej v dosedanji meri izčrpavati svoje telesne moči in zdravje. Moja želja, ki jo izražam na vaš naslov, pa je ta, da bi se tudi vi izkazovali iskreno hvaležne staršem za to veliko dobroto. Ta vaša hvaležnost se bo najlepše izražala na ta način, ako boste posvetili vse svoje moči, vse svoje sposobnosti in vso svojo ljubezen mladini, ki vam je izročena od staršev, da jo vzgajate in izobražujete, ako boste storili vse, da bo ta nova šola mladini res vsikdar dom, vodnik in branik. Dom, v katerega bo mladina rada zahajala, ki so bo v njem počutila dobro in prijetno kakor doma pri svojih starših, dom, v katerem boste izročeno vam mladino vzgajali v duhu naše slovenske krščanske hiše. Vodnik, ki bo s skrbno ljubeznijo vodil mlada srca in jih z razumevanjem in toplo besedo navduševal za vse, kar je res lepo, dobro, plemenito, ki bo budil in vnemal in gojil čisto domoljubje, ljubezen do slovenskega naroda in do jugoslovanske države. Branik proti vsem napakam in nevarnostim, ki bi mogle zavoditi mladega človeka na kriva pota in kvariti njegov značaj.
Ko odpiram to novo šolsko zgradbo in jo izročam s tem njenemu namenu, od srca želim, naj bi bil v njej večno božji blagoslov in naj bi mladina, ki se bo v njem izobraževala, rastla in napredovala v zvestobi do Boga in nesebični ter požrtvovalni ljubezni do svojega naroda in do svoje države Jugoslavije.
Na to slovesnost se je priključila ljubka akademija šolske mladine, ki je navdušila vse številne poslušalce, ki so napolnili veliko dvorano do zadnjega kotička. Tako s petjem, kakor tudi z deklamacijami je mladina pokazala, kaj se je naučila in kako požrtvovalni so njeni vzgojitelji. Zupan g. Cesenj je nato izročil ljuče šole upravitelju šole g. Potočniiiu in upraviteljici dekliške šole ge. Vodenikovi, ki sta dala v imenu vsega učitelj-stva zagotovilo, da se ne bodo ustrašili dela za čim lepšo vzgojo njim zaupane mladine.
Visoki gostje in tudi kranjsko občinstvo so si ogledali nato ljudsko šolo, ki je po svoji notranji ureditvi in razdelitvi prostorov presenetila slehernega. Posebno pa so se čudili vsi nad premišljeno izvedbo najrazličnejših podrobnosti. Občudovali so lično in okusno opravo in higienske naprave, ki po svoji dovršenosti jasno kažejo, da je na novo odprta ljudska šola najsodobnejša ljudska šola v vsej državi. Prav verjetno je, da takih šol tudi bogate sosodne države nimajo.
V Mariboru je gorela »Drava«
Požar je ogrožal veliko lesno industrijo in pa Rosnerjevo tekst, tovarno
Maribor, 19. decembra.
Danes okrog pol desetih dopoldne je razburil Mariborčane plat zvona. Nad Meljskim predmestjem so se dvigali v mrzlo zimsko nebo 6tebri dima. Gorela je tamošnja lesna industrija in tovarna zabojev »Drava«. Ogenj je izbruhnil v sušilnici za smrekovino, ki stoji tik Rosnerjeve tekstilne tovarne. V neposredni bližini 6e nahaja tudi električna žaga »Drave« s polnojarmeniki in skladišče desk. Požar se je naglo širil, vendar se je posrečilo delavcem »Drave« in sosednje Rosnerjeve tovarne, da so s hitro akcijo rešili precej materiala iz sušilnice, obenem pa so z vodo, napeljano iz
zasilnih hidrantov, zavarovali sosednje zgradbe in skladišča desk, dokler niso prišli na pomoč gasilci. Mariborski gasilci 60 prišli na požarišče s tremi motorkami pod vodstvom poveljnika Krambergerja, za njimi pa so prispeli še Studenčani s svojo mo-torko. Gasilcem se je posrečilo požar lokalizirati ter obvarovati sosednje zgradbe nevarnosti, dočim je sušilnica zgorela. Gašenje je bilo silno naporno zaradi hudega mraza, ker so pokale cevi, gasilci pa so bili kmalu zaviti v ledene oklepe. Požar je nastal v sušilnici najbrž zaradi kakšne napake, ki je niso pravočasno opazili. Škoda je precejšna.
Tujski promet na severni meji
Seja banovinskega turističnega odbora v Mariboru
Maribor, 19. decembra.
Danes je bila seja banovinskega turističnega odbora. Sejo je s kratkim nagovorom začel gosp. dr. Ratej, pozdravil pa jo je v imenu občine in zadržanega župana podžupan Fr. Žebot. Na dnevnem redu sta bili predvsem dve točki — razprava o položaju tujskega prometa na severni meji in delovni načrt za prihodnje leto.
Odborov tajnik g. Sotlar je najprej poročal o usodi vHg na direkcijo državnih železnic zaradi izboljšanja vozovnega parka v Sloveniji. Ljubljanska direkcija je posredovala pri generalni direkciji na podlagi vloge, ki jo je prejela od banovinskega turističnega odbora. V promet so bili dani lepše popleskani vozovi, povečanje števila voz na področju ljubljanske direkcije pa ni mogoče, ker primanjkuje voz tudi v drugih oblastnih direkcijah, katerim mora čestokrat ljubljanska direkcija vozove posoditi. Uspela je prošnja za povečanje števila smučarskih voz. Direkcija bo dala v promet 20 novih smučarskih voz, tako da bo ustreženo želji športnikov. Zanimiva je statistika, ki je bila podana o pasivnem turističnem prometu. Iz Slovenije je lansko leto odpotovalo v inozemstvo vsega 46.828 ljudi, največ v Nemčijo, kateri sledijo Francija, Italija, CSR in Švica. Po navedbi v potnih listih je v zgolj turistične svrhe v inozemstvo potovalo 20.290 potnikov, ostali so potovali v inozemstvo zaradi zdravljenja, gospodarskih poslov, na družinske obiske zaradi bolezni, smrti in podobno. Odborov tajnik se je v zadnjem času službeno trikrat mudil v krajih ob naši severni meji in preštudiral tujskoprometne razmere. Poročilo o teh je zanimivo, poučno in za nas tudi porazno. Poročevalec je ugotovil, da so gospodarske razmere v teh krajih porazne in da je treba najprej te izboljšati, če bomo hoteli obmejno prebivalstvo zadovoljiti in ga vključiti v celotno naše življenje. S turizmom bi se dalo tem krajem občutno pomagati, ker imajo vse naravne pogoje, da bi se tujski promet mogel razviti. Treba ga je organizirati in dati zunanje, tehnične pogoje za njegov razvoj. Teh pogojev zaenkrat še ni.
Pri debati, ki se je razvila o vprašanju tuj-
Izidi poslanskih volitev po strankarski pripadnosti
Banovina
Belgrad, Zemun in Pančevo
Dravska
Savska
Vrbaska
Primorska
Drinska
Zetska
Dunavska
Moravska
Vardarska
Skupaj , ,
Lista g. dr. Stojadinoviča
J. R. Z.
39,683 169.073 105.270 107.281 42.403 186.831 128.754 351.296 235.578 221.259
Hodje*a
1.186 2.584 736 139 1.594 29 14.259 8.315 1.594
1,587.428 30.436
v.
Djordj«vi4
4.280 20
4.122 344 7.591 4.228 4.415
25.000
Lista g. dr. VI. Mačka
H. S. S.
8.224 459.908 32.949 152.206 40.123 20.018 20.075
733.523
Demokrati
10.968 33
1.526 501 24.661 14.445 32.981 27.419 38.153
S. D. S.
74.152 8.490 9.550 2.799 9
29.580 2.256 1.362
J. N, S.
593 18.840 740 15.270 3.532 33.463 8.345 16.810 20.269 7.905
150.6871128.1981125.767
Zemljo-radniki
7.644 36,105 1.267 21.562 11.119 13.973 13.776 7.953
113.397
Aca Staooievič
273 642 5.096 280 12.546 12.609 10.334 12.581 12.522
Dragoljub Jovanovič
Socijalitti
10
1.843 1.542 3.332
6.172
66.8831 12.899
Kmetij-sko-de-lavaka
6.574
362 1.170 948 2.596 2.341 307 942
15.240
7.562
Hakija Hadiič
Kukovec
3.425 743
3.616
Lista g. Ljctiča
510 1.132 2.128 1.203 2.416 3.743 1.044 17.523 802 133
7.562j4.i68j3.616|j 30.634
skega prometa na severni meji, je sodelovalo več govornikov, med njimi inž. Šlajmer, župnik Paulič, dr. Šarič iz Radencev in drugi. Inž. Šlajmer in Paulič sta zlasti opozarjala na mizerno gospodarsko stanje v obmejnih krajih in priporočala, da bi banovina čim več svojih sredstev dala za investicijska dela v krajih ob severni meji, zlasti na Kozjaku, na katerega se doslej še nihče ni spomnil, razen mariborskega okrajnega cestnega odbora, ki bo v prihodnjem proračunskem letu tam pričel z gradnjo raznih cest. Tudi naše oblasti bi se naj ravnale po načelu drugih držav, da je treba za mejo največ dati in storiti t Pri nas pa se dogaja ravno obratno, da 6e namreč meja najbolj zanemarja.
Naslednja točka je bila razprava o načrtu dela banovinskega in občinskih turističnih odborov ter zasebnikov za napredek tujskega prometa. Na podlagi referata g. Sotlerja so ugotovili, da so za napredek tujskega prometa potrebna predvsem naslednja dela: gradnja in renovacija gostinskih jiod-jetij, modernizacija cest, kanalizacije, elektrifikacije, regulacije raznih potokov in hudournikov, postavitev orientacijskih tabel in kažipotov. K temu načrtu so pritegnjeni vsi tujsko-prometni činitelji, da bo delo bolj smotrno in zato uspešneje. V ta načrt spada tudi delo za strokovno izobrazbo gostinskega osebja. V zvezi z mnenjem, da bi se v Mariboru ustanovita le nižja hotelirska šola spričo dejstva, da je bila v Belgradu osnovana višja hotelirska šola, se je oglasil k besedi g. Plešič, ki je bil mnenja, naj se v Mariboru klitib vsemu osnuje višja hotelirska strokovna šola. Živahna razprava se je zopet razvila o naših cesta. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o aktualnih nalogah pri pospeševanju zimskega športa glede na interese turizma. Pri slučajnostih so razpravljali še o raznih tujsko-prometnih vprašanjih, nakar je bila seja zaključena.
Za vse ljudi ob vsakem času MOTOHOVA. KAVA
Vodnikov trg 5 tel. 25-77 Krekov trg 11 tel. 23-48
Trojni jubilej zveste služabnice
V teh dneh tiho obhaja Barbara Kranjc ali »naša Barika«, kot jo vsi imenujemo, _ svojo osemdesetletnico.
Istočasno obhaja še 45-letnico svojejza zvestega službovanja v ljutomerskem žup-nišču. Rojena je bila 2. dec. 1858. S pet in tridesetim letom je prišla v službo v Ljutomer k takratnemu dekanu Ivanu Skuha-lu. Po njegovi smrti je služila dekanu Jožefu Ozmeru ter služi še sedaj pri monsinjoru Andreju Lovrecu. Prav pridno tudi ves čas svojega službovanja pospravlja vsem kaplanom, ki so bili za njenega službovanja v Ljutomeru. Sedaj že pospravlja 25. kaplanu. Mnogi gospodje so že šli v večnost, a ona še vedno tako kot nekoč vestno, tiho ni udano opravlja svoj posel, dasi jo je teža življenja potlačila čislo k tlom.
Njena običajna pot je v cerkev, tu in tam tudi na domači župnijski vrt in na dvorišče, kjer jo jo veselo eledati v družbi svojih ljubljenk — kokoši. Dela ji nikdar ne zmanjka.
Ob tem trojnem jubileju ji vsi prav iz srca želimo, da bi ljubi Bog našo Bariko še mnogo let ohranil v naši sredini.
Drobne
Koledar
Torek, 20. decembra: Evgenij in Makarij, muJenca.
Sroda, 21. decembra: Tomaž (Tomislav), apostol; Severin, škof. - Mlaj ob 19.07, Herschel napoveduje dež in 6neg.
Novi grobovi
■f- Na Opčinah pri Trsta je umrla gospa Te-reza vdova Logar rojena Rustia v visoki starosti 83 let. Pred vojno je 30 let vodila daleč na okrog znano gostilno »Mičen« na Opčinah. Globoko verna pokojnica je bila na Opčinah in v širši okolici zelo priljubljena in spoštovana. Njenega pogreba se je udeležila velika množica in so ji openski pevci zapeli v slovo nekaj pesmi, in sicer v veži hiše slovensko, v cerkvi italijansko in ob grobu v latinščini. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje I
Osebne novice
= Poroka. Preteklo nedeljo sta ee v cerkvi sv. Petra v Ljubljani poročila gospod Tone Pir-jevee, tehnični uradnik pri Bati v Borovem, in gospodična Nuša Dermastia, lastnica modnega salona in hčerka našega 6otrudnika ter poznanega prosvetnega in gospodarskega delavca g. dr. Josipa Dermastia. Novoporočencema želimo veliko sreče in božjega blagoslova.
= Sodniški izpit je opravil pri apelaoijskem sodišču v Ljubljani g. Ferjan Karel. Čestitamo!
—	Upokojen je narednik vodnik 1. razr. topniške stroke Anton Kovač in obenem preveden v rezervo.
—	Imenovan je za uradniškega pripravnika v VIII. pol. skupini strojni — elektrotehnični inženir Ciril Tropina, na 6lužbi v vojnotehničnem zavodu.
= Izpit so opravili za čin. rez. peh. stotnika II. razr. |>oročniki Ivan Blažek, Marijan Benedik, Ferdinand Brajer, Leopold Grošelj, Rudolf Pih-ler, Oto Magerle, Alojz Magerle in Venceslav Ban; za čin rez. konjeniškega stotnika II. razr. poročnik Franc Canger; za čin rez. inž. stotnika II. razr. poročnik Ivan Smrečki:za čin rez. inž. podporočnika topniško tehnične stroke kaplari-di jaki Branko Pilar, Tiberij Skerlak. Ivan Malčič, Radovan Mlinarič, Borut Marinček, Dragotin Kolbah, Au-gust Turnšek in Ludovik Brence; za čin rez. san. l*>dporočnika kaplari-cft jaki dr. Štefan Vinkle, dr. Bogoljub Modrijan, dr. Vladimir Raženj, dr. Zdenko Šporn in dr. Dušan Dundarski; za rez. nižjega vojno tehničnega uradnika IV. razr. topniško tehnične stroke naredniki-dijaki Miroslav Stahlik, Anton Zane. Franjo Riter, Vladimir Ličen in Luka Beker; za čin zrakoplovnega majorja stotnika I. razr. Zdenko Ulepič in Joahim Štirnik; za čin peh. stotnika II. razr. poročniki Valentin Koropec. Leopold Turšič, Ivan Drčar in Josip Mal-tarič in za čin konjeniškega 6totnika II. razr. poročnik Branislav Gmajner.
Roparski napad sredi Subotice
Preteklo soboto zvečer kmalu po osmih je bil zagrešen v Subotici sredi mesta drzen roparski nada. Dva neznana, dobro oblečena fanta sta napadla staro gospo Saro Kraus, lastnico cvetličarne. Z motiko sta jo večkrat udarila po glavi, nato pa ji vzela ročno torbico, v kateri je bilo 4000 dinarjev. Starica ni mogla klicati na pomoč, ker se je onesvestila, zato tudi nista opazila napada dva gospoda, ki sta šla komaj 30 korakov pred Krausovo. Napadalca nista zbežala, ampak samo nekoliko hitreje stopala in prehitela omenjena gospoda. Šele v drugi ulici sta začela bežati in izginila. Krausova je napad naznanila policiji, ki sedaj išče napadalca.
V	silobranu ustrelil vlomilca
V	vasi Mezgovcu pri Varaždinu so v zadnjem času prišli na sled številnim tatvinam. Eno zadnjih noci se je tatvina končala s smrtjo neznanega tatu. Pri posestniku Josipu Kukoveu so domači ponoči znslišali kokodakanje kokoši in šli takoj gledat, kaj je. Znpa/.ili so v kur-niku tatu, ki je s kuhinjskim nožem navalil na Kukovca. Tn je v silobranu ustrelil iz samokresa in zadel vlomilca, ki je začel bežati proti sadovnjaku, kjer je padel in so ga drugi dan našli mrtvega v mlaki krvi. Orožniki poizvedujejo, da bi dognali, kdo je neznani tat.
15 letni deček ubil svojega tovariša
V	vasi Knez Gorica v karlovškem okraju se je zgodil nezaslišan zločin. 15 letni Josip M. je z nožem do smrti zabodel svojega tovariša Antona Jurkoviča. Proti večeru jc šel Jurkovič po občinski poti mimo hiše, ki je last Josipo-vega očeta. Josip je stul pred hišo in tolkel s palico po leseni ograji. Jurkovič je pozval dečka, s katerim je bil sicer dober prijatelj, naj nikar ne uničuje ogrnje. Nato je začel Josip zmerjati svojega prijatelja in mu grozil, da bo z njim obračunal, če se bo vmešaval v njegove zadeve. Jurkovič ga je miril in deček je nehal zmerjati ter šel z Jurkovičem po cesti proti vasi. Med potjo pn je Josip začel izzivati in psovati Jurkoviča. Ko mu je Jurkovič dejal, da ga bo zatožil njegovemu očetu, je Josip potegnil nož in zabodel svojega prijatelja v t rebuli. Sosedje so prihiteli na pomoč, ki pa je bila brezuspešna, ker je Jurkovič čez dvajset minut izdihnil. Orožniki so kmalu našli mladega ubijalca, ki se je skril, in ga aretirali. Tudi njegovega očeta so zaprli.
BOUVIER
VINO V SODČKIH
GORNJA RADGONA
—	Gospa, kaj bo božiček prinesel vašemu mo-žičku. Kupile mu nekaj koristnega, dobrega, knr pa ni drago. Cefire in popline za moške srajce, blago za pidžanie, flanelaste odeje ima v veliki izbiri manufakturna trgovina Janko Češnik, Ljubljana. Lingarjeva.
—	Izpopolnite svoje knjižnir* z novimi knjigami Družbe sv. Mohorja v Celju. Zahtevajte prospekte I
novice
—	Konj ubil gospodarja. Kmet Vinko Mlakar v Grgaševcu je krmil svojega konja, ki pa se je nenadoma splašil in s Kopitom udaril gospodarja po glavi. Mlakar je padel mrtev na tla. Zapušča ženo in pet otrok.
—	Stekel pes v Križevcih. Poročali smo, da je v Križevcih stekel pes ogrizel pet dečkov in več psov. Ko so ga preganjali, je pobegnil iz mesta. Preteklo soboto se je pes spet povrnil v mesto in ogrizel vnovič dva otroka in več psov. Neki logar je streljal na psa, pa ga je samo ranil. Šli so za krvavimi sledovi, ki so pa čez petsto korakov prenehali. Doslej so ubili osem psov, sedem otrok so pa prepeljali v Pasterjev zavod v Zagreb. Sedaj so organizirali lov na steklega psa, ki ga zasleduje vsa policija in orožniki. Zadnja poročila javljajo, da so steklega psa ubili železničarji pri postaji Lepavina.
— 500 kg medu so ukradli. Policija v Belo-varju je prijela nekega Barušiča, ki je skozi vse leto kradel panje in med. Z dvema tovarišema, ki ju policija še išče, je Barušič pokradel 80 panjev in "500 k;* medu v vrednosti 15 tisoč dinarjev. Barušič je svoje grehe priznal. Že septembra meseca so v belovarskem okraju
Crijeli tri tatiče medu in panjev, ki pa niso ili v nobeni zvezi z Barušičem.
Prijateljske vezi se utrdijo,
če darujete za božič kako malenkost! Velika izbira daril vseh vrst v
ffoto-drogeriji ,Hermes'
Ljubljana, HlkloilCava c. 30
— Mladi cigani so napadli starega cigana.
V Senti je tamkajšnji najstarejši cigan Janoš Kolompar opazil v kavarni več mladih ciganov, ki so popoldne, ko so drugi ljudje delnli, sedeli v Kavarni in pili. Starec jih je zaradi tega okregal. Mladiči so že v kavarni hoteli napasti starca, češ da jih je razžalil, pa so počakali, da je odšel iz kavarne. Na ulici so ga pa napadli z žepnimi noži in ga tako oklali, da je starec nezavesten obležal v mlaki krvi. Starca so prepeljali v bolnišnico, pa ni upanja, da bi ostal pri življenju, ker so mu mladi cigani zadali hude poškodbe po prsih in ledjih. Vročekrvne cigane so zaprli.
—	Konje in voz so mu ukradli. Kmet Bašič se je vračal z vozom iz Vinkovcev domov v Bošnjake. Med potjo so ga ustavili trije neznani možje, ga vrgli z voza in pognali konje. Bašič se je vrnil v Vinkovce, kjer je zadevo prijavil policiji. Med napadalci je Bašič spoznal nekega Bosanca, ki je služil v Bošnjakih.
—	Delavci napadli tovarniškega uradnika. V Oroslavju je več maskirnnih ljudi čakalo v zasedi na Dragotina Crnjanoviča, uradnika tekstilne tovarne, ki se je vračal s svojim bratom od večerje. Ko sta se brata približala, so ju napadli. Ko sta brata videla, da so napadalci oboroženi, sta začela bežati. Napadalci so pa Dragotina dohiteli in ga tolkli po glavi in telesu, da je nezavesten obležal na cesti, kjer so ga našli neki mimoidoči. Prepeljali so ga hudo ranjenega v zagrebško bolnišnico. Sodijo, da so Crnjanoviča napadli štrajkujoči delavci, ki so mu zamerili, da je sprejemal na delo nove delavce, namesto njih, ki so v stavki. Ze prej so mu večkrat grozili.
Do petka
zvečer
oddane obleke v kemično čiščenje, barvanje, plisiranje, pranje in svetlolikanje perila izgotovi zanesljivo do Božiča
tovarna Jos. Relch
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Konj obvestil domače o nesreči. V do-
bojskem okraju je šel 16 letni kmečki sin To-manič iz vasi Stanove v gozd po drva. Ko se je vračal, se je voz prevrnil in vsa drva so padla na nesrečnega mladeniča. Ta nesreča je bila odkrita na zanimiv način. En konj se je odtrgal od voza in sam prišel domov. Ko so gn mladeničevi starši videli, so takoj vedeli, dn se je zgodila nesreča. Šli so proti gozdu in našli svojega edinca v mlaki krvi pod vozom. Bil je že mrtev.
Ljubljana
1 Ogromno drlo poštne uprave ob volitvah.
Glavna pošta v Ljubljani je bila zadnje dneve
fired volitvami močno obremenjena. Nad 100.000 etakov, brošur in volivnih pisem je odprovila in dostavila naslovijencem v zadnjih 4 dneh pred volitvami. Cele skladovnice letakov in pisem so zlasti prihajale od torka do petkn pred volivno nedeljo. navalci razmer pa zatrjujejo, da letos ni bila pred volitvami ljubljanska pošta tnko oblegana, kakor pri prejšnjih volitvah, zlasti še pred 6. januarjem 1929. Ljubljanska pošta je dalje odpravila velikansko število brzojavk in vzdrževala neprestano cele dneve brez odmora razne medkrajevne in druge telefonske razgovore.
1 Še o amnestiji. Okrožno sodišče v Ljubljani še ni sestnvilo popolnega seznama vseh pomiloščencev. Kolikor je bilo doslej ugotovljeno na podlngi sodnih spisov, je bilo delne amnestije deležnih med drugimi šest oseb, ki so bile obsojene zaradi tepeža, uboja in sličnih zločinov na skupno kazen H let in 0 mcseccv robije ali strogega zapora. Vsem šestim je bil
odpuščen ostanek kazni v celoti 3 leta in 8 mesecev. Pomilostitve niso deležni tatovi, vlomilci in goljufi. Ti morajo sedetil
— Posestne spremembe. Hiša št. 7 v Kolodvorski ulici, ki je bila last osrednje gospodarske zadruge »Ekonom«, je bila sedaj v zemljiški knjigi prepisana na na go. Meto Megler-jevo roj. Pollukovo, tovarnarjevo soprogo, sta-nujočo v Kolodvorski ulici št. 11. Kupnina je znašala 480.000 din. — Stuvbeniku Vilibald in Oton Battelino sta prodala notarjevi vdovi Frančiški Kodrovi in nje nedl. hčerkama Ljubici in Zori iz Murske Sobote posestvo vi. št. 1058 k. o. Spodnja Šiška za 410.000 din. — Ljubljanska gradbena družba je prodala posestniku Janku Koviču v Ljubljani, Majka Jugovičev ulicu št. 6, pare. št. 377 k. o. Petersko predmestje I. del (gramozna jama) v izmeri 7257 m' za kupnino 130.000 din.
1 Požar. Včeraj zjutraj okoli 6 so bili mestni poklicni gasilci poklicani v ulico na Zavrteh, kjer je gorela mizarska delavnica Ivana Praznika. Pogorel je del poslopja in nekaj mizarskega orodja.
Gasilci eo zadušili požar v nekaj minutah. Praznik trdi, da trpi okoli 15.000 din škode. Škoda bo krita z zavarovalnino.
1 Nevarna nesreča v Bonačevi tovarni. Včeraj malo pred opoldne se je pripetila v Bonačevi tovarni v Čopovi ulici nevarna nesreča. Pričel je namreč uhajati plin, nakar sta ee onesvestili dve delavki Mihaela Indof in Julijana Kljuder. Obe delavki so prepeljali v bolnišnico. Zdravniki v bolnišnici so se zelo potrudili, da so ohranili nevarno zastrupljeni delavki pri življenju.
1 Starši! Dobre in vestne inštruktorje iz vrst brezposelnih profesorjev vam preskrbi Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov, Ljubljana, Krakovska ulica 35. Uradne uro vsak delavnik od 10—12 v društvenem lokalu. — Odbor DBPK.
Gledalifte
Drama: Torek, 20. dec.: Zaprto. — Sreda,
21.	dec.: »Brezov gaj*. Red Sreda. — Četrtek,
22.	dec.: »Labodka«. Red A. — Petek, 23. dec.: Zaprto. (Generalka.)
Opera: Torek, 20. dec.: »Jolanta«. Gianni Seicchi«. Red B. — Sreda, 21. dec.: Zaprto. — Četrtek, 22. dec.: »Ljubavni napoj« (Kapljice za ljubezen). Gostovanje Christy Soiarija. Red Četrtek. — Petek, 23. dec.: Zaprto. (Generalka.)
Prireditve In zabave
Proslavo v spomin 20. obletnice pisatelja Ivana Cankarja bo priredilo delavsko pevsko društvo, ki nosi njegovo ime jutri v sredo 21. L m. ob 20 v mali filharmonični dvorani. Delavsko pevsko društvo Cankar že veliko let goji z največjo vnemo slovensko narodno in umetno pesem v moškem zboru. Jutri v sredo zvečer pa se predstavi pod vodstvom svojega zborovodje Krista Perka z mešanim in moškim zborom. Koncert zasluži vso našo pozornost. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Predavanja
»Dogodki zadnjih dvajset let širom sveta« je
naslov skioptičnega predavanja, ki ga bo imel v torek, 20. decembra ob 8 zvečer ob krasnih slikah prof. dr. Vinko Šarabon na XXII. prosvetnem večeru Frančiškanske prosvete M. 0. Vstopnice po 3 din v pisarni »Pax et bonunu. Člani popust.
Zdravje in sreča družine je naslov predavanju, ki ga bo imel g. dr. Franta Mis na petem prosvetnem večeru Prosvetnega društva Trnovo v sredo ob 8 zvečer v društvenem domu, Karu-nova ulica 14.
Predavanje v društvu »Pravnik«. V sredo 21. decembra 1938 bo ob 10 predaval v justični palači, dvorana št. 79, g. ravnatelj Jože Basaj o Zaščiti kmečke posesti.
Za obleke, bluze
ANGLEŠKA VOLNA
Kroji, vzorci brezplačno. Toni Jager. Kongresni trg 1, Ljubljana
Sestanki
Dekliški krožek Ljubljana • mesto. Drevi ob
8	bo redni sestanek v sobi v Vzajemni zavarovalnici.
Šmarnogorsko okrožje ima drevi sejo ob pol
9	zvečer v samostanski dvorani v Spod. Šižki.
Kino
Kino Kodeljevo, tel. 41-64. Dane«, jutri in v četrtek ob 20 »Vsi proti enemu«. Znižane cene.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, mr. Gartus, Moste.
Celje
c Zborovanje železničarjev v Celju. V nedeljo ob 10 dopoldne je bil v Domu v Samostanski ulici občni zbor poverjeništva Železničarskega kluba JRZ v Celju. Na zborovanje je prišlo veliko železničarjev iz Celja in celjske bližnje in daljne okolice. Predsednik g. Repnik je poročal o poslovanju v tekočem letu. Iz poročila smo razvideli lep napredek in uspeh društva, kakršnega ne bi pričakovali. V svojem govoru je pozval članstvo, naj se še v bolj strnjenih vrstah zbere okrog novega poslanca g Ma.šiča, ki se bo prav gotovo zavzel za svoje železničarje. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dosedanji predsednik g. Repnik, za podpredsednika g. Gerdina, za tajnika g. Huseu, za blagajnika pa g. Kos.
c Fantovski odsek v Celju priredi v četrtek ob pol 8 zvečer v telovadnici v Domu božičnico za člane, mladce in naraščajnike. Obdarovani bodo vsi mladci im naraščajniki.
c Redni sestanek Fantovskega odseka bo jutri ob 8 zvečer v Domu v Samostanski ulici.
c V celjski bolnišnici je umrl 54 letni upokojeni orožnik Stromajer Ludovit iz Hrastnika. Naj v miru počiva!
c Dobrodelna božična akademija je bila v nedeljo ob 4 popoldne v Slomškovem domu pri čč. šolskih sestrah. Akademijo jo poselilo mnogo občinstva. Prireditev je uspela v veliko veselje naših malih.
c Pozor, hišni posestniki! Ako vam zamrzne vodovod, ee poslužite tvrdke A. Štok, Celje, Aškerčeva ulica 8, tel. 218, katera vam istega z najnovejšim električnim aparatom momeniauo odtali. Deluje na vsak električni tok.	,
Maribor
m Zopet lep dar mariborskemu muzeju. Tovarnar in solastnik tvrdke »Jugotextik g. Vilko Larič je mariborskemu muzeju daroval večjo vsoto denarja. Med velikimi mariborskimi podjetniki 60 je jela pojavljati hvalevredna težnja po podpiranju slovenskih kulturnih institucij, kar vsa slovenska kulturna javnost z vesejem pozdravlja. Želimo da bi g. Lavrič dobil mnogo posnemovalcev I
m Dekliški krožek Maribor I. ima v sredo ob 7 zvečer sestanek v prostorih Aleksandrova c. 6. Vsi in točno!
m Usmiljenim srcem priporočamo za božične praznike revno družino Mari je Korenčič v Studencih, Kalohova ulica 2. Je vdova po tragično umrlem možu s petimi otroki, ki jih preživlja samo s priložnostnim zaslužkom. Darila sprejema tudi uprava »Slovenca*, Maribor, Koroška c. 1.
m Poročila sta se gospodična Marica Spendl, uradnica mariborskega policijskega komisariata, in g. Joža Kokot, strojnik tekstilne tovarne Thoma.
m K otvoritvi novega muzejskega poslopja v Mariboru je dobilo Muzejsko društvo številne brzojavne čestitke. Med drugimi mu je čestital tudi minister notranjih zadev g. dr. Anton Korošec .
m Huda zima se pozna tudi na mestnem so-cialnopolitičnem uradu. Število revežev, ki prihajajo k mestni občini po pomoč, je nenavadno narastlo. Urad pomaga vsem, ki so potrebni. Dvignilo se je tudi število brezposelnih delavcev — družinskih očetov, ki jim daje mestna občina potom Pomožne akcije svojo podporo. Pomožna akcija zaposluje sedaj 180 takih delavcev. Tudi v Ljudski kuhinji narašča obisk ter se sedaj razdeli dnevno že okrog 300 kosil. Zanimivo je, da obstoja v Mariboru Ljudska kuhinja že okrog 20 let, v Ljubljani pa so jo šele sedaj vpeljali. Še bolj pa je zanimivo, da je mariborski dnevnik »Večernik« v svojem poročilu o ustanovitvi ljubljanske ljudske kuhinje priporočal, naj bi se takšna ustanova napravila tudi v Mariboru — dasi jo imamo že 20 let.
m Poledica povzroča nesreče. Tri avtomobilske nesreče je povzročila v Mariboru poledica. Na Aleksandrovi cesti se je zaletel osebni avtomobil tovarne Thoma v mestni avtobus ter si je razbil svetilke in hladilnik. Šofer osebnega avtomobila je vozilo zavrl, pa je na ledenih tleh vseeno zdrselo naprej, dokler se ni ustavilo v avtobusu. Na Pesnici je vrglo avto izvoščka Jereba z njegovim avtomobilom z ovinka s ceste v breg. Avto se je močno poškodoval. Štiri osebe, ki so bile v vozilu, pa so se precej ranile. Drug avtoizvošček jih je zapeljal v Maribor k zdravniku. Na Koroški cesti je zdrsnil na poledenelem ovinku pri stari gramoznici s ceste tovorni avto št. 2-1207. Pri tem je podrl dve jablani ter je vozilo močno poškodovano.
m Zaradi volitev omajani telefonski drogovi. Ob banovinski cesti na Velki so v noči pred dr-žavnozborskmi volitvami neznanci omajali in deloma podrli pet telefonskih drogov. Orožniki so iz-sledeli pet osumljencev, ki so najbrž to izvršili zaradi lega, da bi zbegali domače volivce ter bi preprečili, da bi bili javljeni k njim volivni rezultati iz drugih krajev.
m Varuhinja zaradi smrti otroka pred sodniki. Dne 30. septembra je v Hotinji vasi utonil 17 mesečni otrok Stanislav, sin posestnice Terezi je Klajn-šek. Dete je bilo brez nadzorstva, padlo v potok ter utonilo. Zaradi tega je prišla včeraj njegova varuhinja pred sodnike okrožnega sodišča ter je bila obsojena na 2 meseca zapora, pogoj, na 2 leti.
Gledališče
Torek, 20. dec., ob 20: »Aida«. Red A".
škale pri Velenju
Na sv. Barbare dan smo odkrili spominsko ploščo z imeni v svetovni vojni padlih vojakov. Ob 10 je imel v župni cerkvi bivši vojni kurat, sedanji predsednik Zveze bojevnikov in katehet g. Mirko Ratej primerno pridigo, nato pa slovesno sv. mašo. Po sv. maši za vse pokojne vojne tovariše škalske župnije in nesrečne smrti umrle rudarje so obširni prostor na trgu pred cerkvijo napolnili 6vojci pokojnih, vsa rudarska družina 6 svojim ravnateljem na čelu in drugi župljani iz-bližnje in daljne okolice. Spominsko ploščo z imeni v vojni padlih vojakov, ki je vzidana v nalašč za to eezidani kapeli ob zvoniku, je odkril in blagoslovil g. Mirko Ratej. Spomnil ee je pokojnih, ki so za našo duhovno in narodno svobodo telesno in duševno dotrpeli, ganljivo je poveličeval hrabrost njih mater in žena, saj so se morale tudi one kot prave junakinje boriti proti valu medvojne demoralizacije. Zastopnik Zveze bojevnikov g. Košir je položil pred spominsko ploščo lep la-vorjev venec. Godba je zaigrala koračnico. Pevski zbor pa je pol vodstvom domačega organ ista z bojevniško pesmijo »Oj Doberdob« zaključil slav-nost.
Popoldne je prvič nastopila v naši novi dvorani mladina, ki je svojo prvo igro posvetila najvišjemu Kralju. Sledila je e prav posrečenim nastopom šolska mladina v simbolični igri »Jugoslavija v vstajenju«, za kar gre hvala tukajšnjim gg. učiteljicam. Tamburaši pa so spopolniii odmor z domoljubnimi komadi. Slavje tega dne v našem novem domu pa je zaključil zastopnik Zveze bojevnikov g. Košir iz Ljubljane. Takoj naslednji dan, t. j. že v ponedeljek, nas je pa obiskal v naši dvorani sv. Miklavž. Od 300 otrok ni prezrl nobenega.
Predstava Mrakove tragedije »Grohar« v Celju
Za uprizoritvijo življenske drame velikega ruskega skladatelja »Čajkovskega«, s katero je Mrakova skupina lansko leto nastopila v celjskem mestnem gledališču in se predstavila Celjanom s krstno predstavo, je pisatelj Ivan Mrak zopet prišel v Celje in uprizoril v četrtek ob 8 zvečer s svojo novo skupino v mestnem gledališču krstno predstavo, tragedijo največjega slovenskega slikarja Ivana Groharja. Tragedija je vzeta iz resničnosti, vendar brez iznašanja tistih oseb, ki so bili pri tej pragediji soudeleženi. V njej je Grohar sam predstavnik čisto naivnega človeka, ki čuti le eno, da mora delati. Kot antipod Groharju je predstava drugega sveta, s katerim Grohar nima nič opravka. Višji cesarski namestnik Vrba, ki prav za prav deloma iz zavisti, deloma iz nekega čuta dolžnosti sproži vso to gonjo proti Groharju in jo tudi v prav strahotnem pravcu tira naprej.
V tragediji sami smo občutili mnogo lepih dramatskih učinkov, zdi pa se nam, da manjka delu prave razgibanosti, zapletkov in razpletkov, ki bi dali delu večjo učinkovitost. Pri ustvarjanju nekaj novega, kar hoče Ivan Mrak, bi moral predt-vsem paziti, da ne da svojemu delu prevelike enakomerne povezanosti med posameznimi dejanji drame. Pri ensemblu smo občutili še dokaj lepo povezanost. O Mraku moramo reči, da je bil v svoji vlogi dovršen in popoln in nas je zadovoljil. Takoj za njim bi omenili Demšarja, ki je igral vlogo dr. Krigla, nato Zalognrja kot profesorja in Dolinarja v vlogi novinarja Dixa. Gdč. Kosova se je potrudila, vendar je bilo videti, da je začetnica. Gledališče je bilo lepo obiskano.
		
	| Aktualna 1 Romun hitra In očrta 1 fkj C II M f% M M 1 ^ f| A ThM Llnflm 1 Me "ve?« brise! NEVARNA 1 U K A J«™ l»„0 j današnji ljudje v filmu k|iio Hatlca telef. 21-24 ob 16., 19. in 31. uri H""lledike |	1
		
Danes premiera Izredno zanimivega In napetega filma
BpSIf	■ 1 VB 1 itt Misterij afriške džungle z vsemi opasnostmi in
|\ | | K VI	■ I H | CaS strahotami še nepreiskanih divjih predelov Afrike
v glavni vlogi: Warner Bajter in June Lang Ob 16., 19. in 21. uri.	KINO SLOGA tel. 17-30
Strokovni odbor za les
Pretekli teden Je bila v Belgradu seja strokovnega odbora za les pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Na se ji je bil predvsem ratificiran evropski sporazum o izvozu le6a, ki je bil sklenjen v Stockholmu. Za našo državo ostanejo kontingenti isti kot lansko leto.
Na seji je bilo nadalje govora o pospeševanju našega izvoza posebno v neklirinške države, da pridemo tako do večjih zneskov deviz, katere potrebujemo za financiranje našega uvoza, zlasti ru-sovin. Po vesteh, ki jih objavljajo listi, je bilo govora o uvedbi posebnih taks za izvoz lesa v klirinške države, nadalje pa tudi o uvedbi izvoznih
Naša trgovina s češkoslovaško
V	petek, dne 16. decembra je bila v Pragi plenarna 6eja Češkoslovaško-jugoslovanske trgovske zbornice pod predsedstvom glavnega ravnatelja inž. Jana Dvoračeka. Na skupščini je govoril tudi zastopnik našega ministrstva za trgovino in industrijo g. dr. Edvard Jurak o tem, kako kaže za blagovni promet med obema državama. Predavatelj g. Jurak je pred vsem poudaril svoje mnenje popolnega zaupanja v nepretrgan razvoj gospodarskega življenja v novi Češkoslovaški. Med različnimi ovirami v gospodarskem razvoju Češkoslovaške navaja predavatelj: 1. Politični in gospodarski vpliv Nemčije mora imeti svoj vpliv na češkoslovaško gospodarstvo. 2. Politični regionalizem v novi državi je stvoril tudi gospodarski regionalizem, kar predstavlja po koordinaciji regionalnih interesov gotovo obremenitev skupnega gospodarskega življenja. 3. Računati je treba s tem, da bo razrahljanje prejšnje gospodarske enotnosti, v kateri sta bili kmetijska in industrijska proizvodnja uravnovešeni, otežkočilo gospodarsko obnovo. 4. Ra-zumlijva oslabitev, ki je bila povzročena po zunanjepolitičnih dogodkih zadnjega časa, je tudi zavlekla splošno pričakovani gospodarski dvig.
Na drugi strani pa je treba opozoriti tudi na one momente, ki dajejo upravičeno upanje na ugoden gospodarski razvoj. Pred vsem spada v vrsto takih faktorjev dejstvo, da je nova Češkoslovaška s svojimi okrnjenimi ozemlji še vedno kompaktna enota, da je republika znala prihraniti svoje moralne in materialne moči, da razpolaga poleg drugih prednosti tudi z zadostnim lastnini kapitalom in delovnimi močmi, in končno je treba vpoštevati tudi dejstvo, da uživa Češkoslovaška na vsem svetu velike simpatije.
Pri zgradbi novega gospodarstva mora Češkoslovaška paziti ne samo na potrebe domačega kon-zuma, ampak tudi zunanje trgovine in ne sme v ta namen pustiti nobene prilike neizkoriščene.
V	novi Češkoslovaški mora industrija zopet savzeti vodilni položaj. Poleg javnih del (ceste in železnice) bo tudi okrepljena industrializacija doprinesla k rešitvi težkih socialnih vprašanj v novi Češkoslovaški.
Glede trgovine Jugoslavije s češkoslovaško je predavatelj mnenja, da uvozi različnih kmetijskih strojev, nadalje črpalk, parnih kotlov, strojev za vagonsko, avtomobilsko in motorno industrijo, kakor sploh vse kovine predelujoče industrije ne bodo trpeli. Računati je, da bo češkoslovaški uvoz pšenice in jajc le malo manjši, pri koruzi, grozdju, jabolkih, hruškah, češpljah, breskvah in marelicah pa je prej računati s povečanjem uvoza. Na sedanji višini bo ostal uvoz prašičev, masti, sala, perutnine, češpelj, vina in tobaka ter rib. Končno je predavatelj dejal, da so možnosti za razvoj medsebojne trgovine še vedno znatne. V Jugoslaviji gledamo s polnim zaupanjem in razumevanjem ter trdno voljo na možnosti nadaljnjega gospodarskega poslovanja s Češkoslovaško.
Bilanca Državne hipotekarne banke
Drž. hipotekama banka objavlja svoj izkaz za 30. november, katerega v naslednjem navajamo v milij. din, obenem pa v oklepajih tudi jiodatke V milij. din po stanju z dne 31. oktrobra 1938:
Aktiva: gotovina in blagajniški zapiski 593.0 (614.2), posojila: hipotekama 1.888.07 (1.803.64), na doklade in dohodke 1.479.1 (1.486.2), vodnim zadrugam 70.64 (71.0), lombardna 96.34 (94.6), menično-hipotekarna 78.6 (80.0), menična 58.1 (59.1) tek. računi fin. ministrstva 798.6 (784.6), razni tek računi 455.3 (465.36), efekti rez. sklada 272.1 (269.74), efekti sklada za amortizacijo bančnih zgradb 12.66 (12.66), efekti sklada za zavrova-nje bančnih zgradb 1.7 (1.2), vrednostni papirji 980.44 (955.15). nepremičnine 266.1 (264 76), razna aktiva 240.9 (237.1), bil. vsota 7.291.6 (7.289.3), kavcije itd. 3.418.2 (3.405.35).
Pasiva: samostojni skladi 581.6 (576.6), razni skladi 1.639.6 (1.621.84), glavnice javnih ustanov 482.86 (476.4), hranilne vloge 1.382.0 (1.352.5), tek. račun fin. ministrstva 56.5 (54 55), razni tek.
Jeremij za izvoz lesa v neklirinške države. Zastopniki lesne industrije in stroke so mnenja, da bi se veliko več doseglo s takim pospeševanjem izvoza lesa v neklirinške države, da bi dobili izvozniki večjo protivrednost za dobljene devize kot dodej.
Na seji je zastopal slovenska lesno industrijo glavni tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani g. dr. Adolf Golia, ki se je zavzemal za vpoštevanje zahtev slovenske industrije glede tarif za prevoz le6a na italijanskih železnicah ter za ureditev vprašanja predplačil, ker so razmere v naši lesni stroki drugačne kot v onih strokah, zaradi katerih je prišlo do prepovedi predplačil.
računi 1.331.5 (1.398.96), zastavni listi in obveznice v obtoku 640.7 (647.05), predujmi in depoji bank 241.6 (236.9), rezervni sklad 214.6 (212.7), sklad za amortizacijo bančnih zgradb 1.7 (1.64), pokojninski sklad bančnega osobja 4.1 (—), razna aktiva 658.95 (649.4).
Bilanca ne kaže posebnih izprememb. Med aktivi je omeniti predvsem velik dvig postavke vrednostni papirji, ki se že približujejo prvi mir lijadi dinarjev in kažejo, kako visoko je indirektno financiranje države. Med pasivi so narasle hranilne vloge, zmanjšale pa so se v še večji meri vloge v tekočih računih. Na novo je v bilanci med pasivi izkazan pokojninski sklad bančnega osebja s 4.09 milij. din.
— Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Stanje Narodne banke
Narodna banka izkazuje za 15. december naslednje 6tanje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. december):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.898.0 (+ 0.5), zlato v inozemstvu 9.45, skupno 1.907.44 (+ 0.5), devize izven podlage 571.4 ( + 19.2), kovani denar 329.4 (+ 3.9), posojila: menična 1.715.9 (— 10.83), lombardna 48.5 (+ 9.2), skupno posojila 1.764.37 (— 1.6), razna aktiva 2.350.1 (— 0.16).
Pasiva: rezervni sklad 222.2 (+ 0.3), ostali skladi 36.74 (+ 0.17),. bankovci v obtoku 6.780.5 (— 13.63), drž. terjatve 26.8 (+ 6.8), iirovni računi 1.209.7 (+ 11.3), razni računi 1.072.45 ( + 4.6), skupno obveznosti po vidu 2.308.96 (+ 24.5), razna pasiva 310.9 (+ 11.3).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 9.089.44 (+ 10.9), zlato s premijo 2.451.06 ( + 0.65), zlato v blagajnah s premijo 2.438.9 ( + 0.65), skupno kritje 26.96 (v prejšnjem izkazu 26.99) %, od tega kritje samo z zlatom v blagajnah s premijo 26.83 (26.85) %.
Izkaz kaže znatno naraščanej deviz izven podlage. Posojila banke na meriice so se zmanjšala, v znatni meri pa so se povečala lombardna posojila, vendar ne toliko, da ne bi posojila v celoti padla.
Obtok bankovcev in kovancev se je zmanjšal za 17.5 milij. din. Narasle pa so tudi obveznosti banke, pred vsem zaradi povečanja naložb na žiru. Zaradi povečanja obveznosti 6e je skujmo kritje malo zmanjšalo.
Stanje naših kliringov
Po podatkih narodne banke je bilo dne 15. decembra stanje naših kliringov naslednje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri 6 stanjem dne 8. decembra):
Aktivni kliringi: Italija 48,962.000 (—5 milij. 54.000) din, Nemčija 25,828.000 (—209.000) mark, Bolgarija (redni) 1,647.000 (+980.000) din, Bolgarija (turizem) 161.000 (— 13.000) din, Poljska 3.15i.OOO (—130(100) din, Turčija 18,508.000 (+ 125.000) din in Španija 2,935.000 pezet.
Pasivni kliringi: Češkoslovaška 145,651.000
(-3,022.000) kron, Švica 3,739.000 (-76.000) fr., Belgija 2,417.000 ( + 15.000) belg, Madžarska 22 milij. 240.000 (-2,081.000) din in Romunija 9 milij. 870.000 (+241 000) din.
Izkazi emisijskih bank
Švicarska narodna banka. Od 8. do 15. decembra je obtok bankovcev padel za 6.8 na 1.663.0 milij. frankov.
Poljska banka izkazuje od 30. novembra do 10. decembra nazadovanje obtoka bankovcev za 25.3 na 1.347.5 milij. zlatov.
Nemška Reichshanka. V dobi od 8. do 15 decembra se je obtok bankovcev zaradi jiotreb božičnega prometa povečal za 30 na 8.022 milijovnov mark.
Češkoslovaška narodna banka beleži od 5. do 15. decembra zmanjšanje obtoka bankovcev za 105 na 6.631.4 milij. kron in tudi zmanjšanje posojil.
Kontrola uvoza iz neklirinških držav. Agencija »Jugoslovanski kurir«, ki izhaja v Belgradu, prinaša vest, da nam je v novem letu pričakovati razširjenje kontrole uvoza iz neklirinških držav na nadaljnje nove predmete, da se tako omeji jih uvaz.
l>olna razlastitev Židov v Italiji. Italijanski ministrski svet je dne 16. derembra 1938 sklenil odvzeti imetje na nepremičninah ter [»sest industrijskih in trgovskih podjetij Židom, ki nimajo posebnih zaslug in zaradi tega večjih' pravic kot ostali židje, če presega njih premoženje prej določeno višino. Vsi židje morajo prijaviti vso svojo nepremičninsko, industrijsko in trgovsko posest. Vsa ta posest bo upravljana jx> posebni upravi. Vsa posest bo ocenjena in dobe lastniki 4% posebne vrednostne papirje.
Borza
Denar
19. dccembra.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen na 237.20—238 80.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 14.21 dol4.41, v Zagrebu na 14.20—14.40.
Grški bo,ni so beležili v Zagrebu 37.34—38.04.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 13.502.763 dinarjev,
Ljubljana — Tečaji s p r i m o m.
2395.16—2409.76 1765.03—1778.91
741.94—	747,— 996.45—1003.52
205.66—	207.72 4373.51—4409.82
115.67—	117.11 150.74— 151.84
230.95—	234.03
Amsterdam 100 hol. gold. , , ,
Berlin 100 mark
Bruselj 100 belg • , , ■ ■ ■ Curih 100 frankov , ■ i a ■ ■ London 1 funt . . < ■ « ■ i Newyork 100 dolarjev ■ i ■ ■ Pariz 100 frankov . , , > , i Praga 100 kron , , , , , , ■ Trst 100 lir . , , j > > , i
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.645, London 20.675, Newyo,rk 442. Bruselj 74.425, Milan 23.25, Amsterdam 240.25, Berlin 177.30, Stockholm 106.45, Oslo 103.90, Kopenhagen 92.30, Praga 15.13, Varšava 83.50, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.115, Buenos Aires 100.
v Vrednostni oapirii
Jy Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.25 odo 99.75, agrarji 60—61, voj. škoda promptna 466.50 itfo 468.5.0, bel. obv. 88.75—90, dalm. agrarji 88 do
f).50, 8% Bler. pos. 96—97, 7% Bler. pos. 89—91, pos. DHB 98—99.25, 7% stab. po«. 97—99. — elnice: Narodna banka 7.600—7.750, Trboveljska 180—190.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99 b!., agrarji 61 bl„ vojna škoda promptna 462—468, begluške obv. 87.50—90, dalm. agrarji 87.25—88.50, 8% Bler. pos. 96—96.50 (96), 7% Bler. pos. 89—91, 7% stab. pos. 96.50—98.25. — Delnice: Trboveljska 185 bi., Gutmann 47 bi., Osj. sladk. tov. 75—100, Osješka livarna 160 den.
Živina
V Ptuju, dne 13. dec. t. 1. Voli I. vrsto 4.75 din, II. 4.50, III. 4; telice 1. 4, II. 8.50, III. 3; krave I. 3.70, II. 3, III. 1.75; prašiči špeharji 8 do 8.50, pršutarji 7.25 do 7.75 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12, II. vrste prednji del 8, zadnji 10; svinjina 13 do 16, slanina 17, svinjska mast 18, čisti med 16 din, surove kože, goveje 9, telečje 11,
K zadovoljnim in srečnim božičnim praznikom spadc.
V ■ I V	V da si še danes ogledale naš prekrasni film,
Tihanocblazenanoc

Paul Richter in Ani Hartmann v gl. vlogah I Film o pesmi miru, ljubezni in sprave. Čudovito lepi naravni posnetki I — — — —
ki Vam predočuje zgodovinsko ozadj« o postanku prekrasne popularne božične pesmi skladatelja Fr. Gruberja Predstave ob 16., 19. in 21 uri	.
Telefon 22-31 KlHO OlMOH
r a ČL i o
5-ce™ su^es-
Dm 3.150"-
RADIO r. z. z o. z., LJUBLJANA, Mik'ošičcva 6 R A D10 V A L, LJUBLJANA, Dalmatinova 13 RADIOVAL, CELJE, Kolenčeva 6 JOSIP W1PPL1NGER, MARIBOR, Jurčičeva 6
svinjske 7 din za 1 kg. — Pšenica 180 din, ječmen 200, rž 150. oves 150, koruza 110, fižol 200, krompir 50, seno 50, slama 25, jabolka 1 450, II. 350, pšenična moka 325 do 350, koruzna moka 250 din za 100 kg.:—.Navadno ttiešmio «tno<tyrt- vfeiogratl -nikih 4.25. din 1, I, liucjše, sortirano, novo H staro.vino iz navadnih vi>l grozdja 5, fini), staro, kvalitetno vino 10 din za 1 liter.
V Krškem. 18. dec. t. 1. Voli L vrsle do 6 din, II. do 5, III. do 4; telice I. do 5, 11. do 4, III. do 3.50; krave I. do 5, II. do 4.50, III. do 3; teleta I. do 7, II. do 6: prašiči špeharji do 10, pršutarji do 8 din za 1 kg žive leže. — Goveje meso I. vrste 10 din, II. 8, IU. 7; svinjina 10 do 16, slanina 17, svinjska mast 18 do 20, čisli med 1(1 do 18, neoprana volna din 16, oprana 20. goveje surovo kože 8 do 12, telečje 10 do 14. svinjske 4 din za 1 kg. — Pšenica 150 do 200 din. ječmen 120 do 200, rž 130 do 200, oves 100 do 200, koruza 90 do 150, fižol 125 do 250. krompir 50 do 100, seno 40 do 75, slama 25 do 50: pšenična moka 3(10 do 350, koruzna moka 200 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 350 do 400 din, fi-nejše, sortirano 400 do 6C0 din za 100 litrov.
Šah
Šahovski klub »Šempeter« v Ljubljani priredi drevi ob 8 v klubovem lokalu »pri Načelu brzo-turnir za prvenstvo meseca decembra in Božiča. Pogoj za udeležence jo: točnosti Pol uro pred pri-četkoin brzoturnirja ho imel odbor kratko sejo. Prosim vse odbornike, da se držijo točno napovedanega časa. V četrtek se prične pa I. kolo turnirja za prvenstvo 1. 1938. Igramo z urami, dvakrat na teden. Podrobni razpis, ludi glede nagrad je v klubovem lokalu.
KULTURNI OBZORNIK
Dr. France Tomšič: Nemško-slovenski slovar
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1938.
Novi nemško-slovenski 6lovar, delo dr. Franceta Tomšiča, ki ga je izdala Jugoslovanska knjigarna, je ličen po zunanji opremi in bogat po vsebini. Tiskan je v drobnem tisku, kakor prejšnji Bradačev, a na boljšem, 6vetlobelem papirju, da uporaba slovarja za oko ni tako naporna.
Kdor bo primerjal Tomšičev slovar s prejšnjim Bradačevim, bo v Tomšičevem pogrešil marsikatero besedo, posebno sestavljeno ali izpeljano. Ali je zato morda novi slovar kaj pomanjkljiv? Nikakor ne. Kdor je vsaj malo vešč nemškega jezika, si bo take tvorbe z lahkoto sam sestavil in prevedel na slovenščino, zlasti še, ker bo v slovarju pri enem ali drugem deblu našel najrazno-vrstnejše analogne izpeljanke ali sestavljenke. Ze med samim gesli, še bolj pa v obširni frazeologiji je toliko zgledov za nove besedne tvorbe v nemščini in za njih prevajanje v slovenščino, da bi bila še večja izpopolnitev ali celo kaka sistematika nepotrebna.
Dandanes najdemo skoraj v vseh slovarjih tudi oblikoslovje Tako ima novi nemško-slovenski slovar temeljne oblike za sklanjatev in spregatev pri vsaki besedi posehe, ne več v posebnih vzorcih na začetku slovarja. Ta način je vsekakor priklad-nejši, ker vsakdo želi pri uporabi slovarja izgubljati čim manj časa. Največ novega pa je avtor uvedel v slovar s tem, da je lepo poslovenil premnoga rekla in stavke, kakor so zbrani v Dudno-vem stilističnem ali Sanders-Willfingovem ročnem slovarju in v Langenscheidtovem priročniku nemškega jezika. S tem je iz nemškega knjižnega in . konverzacijskega jezika zajel dandanes žive besede j in jim postavil ob stran enako živ in sodoben slo- 1
venski izraz. Kdor se bavi z nemškim branjem ali prevajanjem, se bo lahko prepričal, da nam slovar v stilističnem pogledu tolmači nemško frazeologijo v prav lepi slovenščini. Zbrana so sicer le najbolj praktična in potrebna rekla, ki pa jih je kljub temu zelo veliko. Janežičev-Bartlov slovar ima prav bogato zbirko slovenskih besed, ki jih postavlja v skupine z različnimi gesli, Tomšič pa to po novi metodi nadomešča s prevajanjem stilističnega slovarja. Mimogrede bodi povedano, da bodo tisti, ki so navezani na nemške vire in v naglici zapišejo marsikak grd germanizem, v tem slovarju našli dovolj prav lepih slovenskih besed in stavkov.
Slovar vsebuje toliko strokovnih izrazov iz različnih področij, da ga je lahko priporočiti za najsplošnejšo uporabo. Poleg najnovejših športnih, turističnih, filmskih izrazov najdeš zelo veliko besed in stavkov s področja tehnike, trgovine, sodstva, zdravilstva, pomorstva, vojaštva itd. Sestavljalec ni izpustil nič praktično pomembnega, tudi tujke, ki so v rabi več ali manj, so zbrane v slovarju. Res da se jih današnji knjižni jeziki po možnosti ogib-ljejo, vendar jih je še mnogo nenadomestljivih in nam morajo biti v tujem jeziku znane že zaradi pravopisa, končnice, spola, sklanjatve ali spregat-ve, ker nas 6icer moti njih oblika v domačpm jeziku. Tudi si v vsakdanji rabi tujega jezika nekako laže pomagamo s tujkami, zato je prav- da nam jih dvojezični slovar ohrani. Dobro pa bi bilo, ko bi se tujkam povsod dostavila tudi nemška beseda, n. pr. Adresse f = Anschrift f, Aeroplan m = Flugzeug n.
Pri vsej obilici n?mških učnih knjig, ki so izšle pri nas po svetovni vojni, nimamo Slovenci no ene kolikor toliko popolne nemike tlnvnicc, ki bi bila pisana s stališča naših jezikovnih potreb. Nemci so izdali poleg Dudna tudi slovnire za tuje narodnosti (n. pr Krause-Nerger). pred kratkim je Deutsche Buchgomeinschaft v Berlinu izdala praktičen priročnik (Dr. Rohr, Rede, schreibe, rcchne riehtitrl). To so nemške pomožne kniige za učenje nemščine kot tujega jezika. Za naše razmere in potrebe je pa vsakdo lo najbolj navezan na nemško-slovenski slovar, ki mu navadno ostane skoraj
edini priročnik, zato naj bo čim popolnejši. Sestnv-ljavec je to gotovo imel pred očmi, zato je zbral v slovarju toliko besednega in stilističnega gradiva.
Ob knjigi, kakor je slovar, ki pride v roke najrazličnejšim interesentom, bo ta in oni imel svoje posebne želje. Vendar pa žepni slovar ne more zadovoljiti vseh takih želja. Glavno je, da nudi dobro izbiro besednega zaklada in kar se da točno in lepo prevajanje, kajti v slovarju bo vsakdo prav to iskal. V tem se novi slovar resnično odlikuje. Vse drugo, kar zadeva jezik, spada v slovnico, ki podaja pouk o jeziku sistematično, z zgledi in pravili. Kdor že pozna temeljno slovnico nemškega jezika, mu bo slovar najboljši pripomoček v nadaljnjem izpopolnjevanju nemščine. Oblike pregibnih besed so navedene ne le shematično pri vsaki besedi, ampak se še bolj odražajo v stavkih, ki so izbrani iz živega jezika. Nemalo stavkov je uporabnih naravnost za jiraktično kon-verzacijo. Prav zaradi tesne zveze z živini jezikom so v slovarju na mnogih zgledih neposredno praktično obdelana dosti težavna poglavja o rabi sklonov, predlogov, pomožnih glagolov časa in naklona, tranzitivnih in intranzitivnih glagolov, poudarjenih in nepoudarjenih predpod itd. Ne sicer s pravili in sistematiko. pač pa z direktno metodo širi in utrjuje slovar jezikovno znanje ter v zelo pisanih drobcih gradi tvorbo živega jezika. Kot temeljito in aktualno delo, v katerem se le redkokje najde kak prav malenkosten nedostatek, bo gotovo prav dobro služil v vseh raznovrstnih strokah. — Cena vezani knjigi 100 din.
Spominska knjiga tehniške srednje šole v Ljubljani
Tehniška srednja šola je Izdala ob petdesetletnici obrtnega šolstva krasno spominsko knjigo, ki dela čast zavodu in vsem, ki so pri njej sodelovali. Knjiga obsega 275 strani, krasi jo cela vrsta posrečenih klišejev. Vsebinsko je zelo pregledno razdeljena na štiri dele Prvi del je posvečen tehniški srednji, delovodski, moški in ženski obrtni
šoli v Ljubljani. Zanimivo opisuje zavodovo zgodovino in njegov ustroj, delovanje arhitektonsko-gradbenega, strojnega, elektrotehniškega, mizarskega, strugarskega, umetnostno-obrtnoga oddelka, delovanje ženske obrtne šole in banovinske šole za glasbiln. Tu najdemo tudi o|>is in načrte šolske zgradbe, število učencev in frekvenco zavoda, dijaške ustanove in podpore ter popoln seznani učnega osebja, absolventov ;n absolventk.
V drugem delu je vrsta splošnih spisov, ki govore o absolventih tehniške srednje šole in o visokošolskem študiju, o strokovni organizaciji di plomiranih tehnikov, o absolventih delovodskih šol v praksi, o uinetnostno-obrlnem šolstvu iu umel nostni akademiji ter o ženskem obrtnem šolstvu.
Tretji del prinaša članke najrazličnejših slro kovnjakov o obrtno in industrijsko nadaljevalnem šolstvu, o tekstilni šoli v Kranju, o državni moški obrtni šoli za pletarstvo v Ptuju, o državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, o mestnem dekliškem zavodu »Vesnac in ženski obrtni šoli v Mariboru, o bivši strokovni šoli za mizarstvo v Kočevju in bivši puškarski šoli v Kranju, o bivši učni delavnici za košarslvo v Ra dnvljici, o pospeševanju obrta in strokovnih tečajih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Kratko in zanimivo so opisani Iu številni zavodi, o katerih ve široka javnost 1p malo.
Četrti del so posvetili obrtnemu in tehniško-Industrijskemu šolstvu v Jugoslaviji. Tu najdclc popolno statistiko vseh sličnih šol v naši kraljevini
Knjiga ima torej zelo pestro in zanimivo vsebino; njeni prireditelji so priobčili tu marsikaj, kar bi se sicer izgubilo ali pozabilo. Člntrke so napisali znani šolski strokovnjaki. Člani učnega oseb ja in pa zavodovi nb*r>lventi. Delo je dragocen in vestno zbran donesek k zgodovini našega strokovnega šolstva Je najboljša informativna knjiga za vsnkogar, ki se znntmn zn tn važno pnnoco narodne prosvete. Kupil naj bi jo pa tudi vsak znvodn\ absolvent kot lep spomin na dijaška lela. Odlično knjigo, ki velja samo 50 din. tnplo priporočamo. Naročite jo pri ravnateljstvu Tehniške srednje šole v Ljubljani.
1939 - »leto presenečenj«
»Preroki« že ponujajo svoje napovedi za prihodnje leto
Pred nastopom vsakega novega leta se v vseh Ježelah javljajo preroki, ki ponujajo in prodajajo napovedi za prihajajoče leto. Svet tem prerokovanjem verjame, ali pa tudi ne, prebira pa jih z večjim ali manjšim zanimanjem, kakršno je pač praznoverje. Ko pa kak dogodek nastopi, pa vsi radi pravimo: »Saj sem vedel. . . saj je bilo prerokovano, itd.« Takim prerokom se delo najbolj obnese v velikih mestih, kjer ]e med večiim številom prebivalstva tudi praznovernih in obenem petičnih ljudi več. V naslednjem članku poročamo o nekem takem prero,ku, ki sedaj šari in prodaja svojo daljnovidnost po Parizu.
Ta preok je Maurice Privat in živi sicer v mestecu Monacco. V prejšnjih letih je bil tudi sodelavec francoskih politikov Clemenccau-a in Poinca-re-a. Vsako leto izda preroški ko.lcdar. V koledarju za 1. 1937, pa tudi za 1. 1938 je napovedal nekatere dogodke, ki so se potem res zgodili, zlasti jo do dneva točno napovedal priključitev Avstrije k Nemčiji. Koledar za 1. 1939 je izdal pod naslovom »Leto presenečenj«, kot uvodno misel pa mu jo dal besed publicista Barbeyja d'Aurevilly: »Tu pobijajo veliko ljudi.« Koledar je izšel pozno poleti 193S in obsega že napovedi za jesen in sa se nekatere uresničile, nekatere pa tudi ne.
O novem letu enapoveduje sledeča »presenečenja«: 21. januarja 1939 bo neki francoski parnik na vožnji v domače pristanišče doživel brodolom, moštva in potnike pa bo rešil neki angleški parnik. Mesec pozneje bo izbruhnil oster spor zaradi kolonij. Kljub grožnjam z vojno napovedjo pa jih nihče nikomur ne ba odstopil. L. 1939 v nobenem pri-
bo spet vrnila k Franciji in polkovnik Beck bo moral svoio politiko izpremeniti, ali pa se bo moral umakniti navim smerem. Papež bo Rim zapustil in bodo izvolili novega. Italija se bo vrnila k političnemu in gospodarskemu liberalizmu. To leto bo tudi konec intervencij v Španiji. Za Romunija bo to leto zelo 6rečno ker bo šla za svojim starim nagnjenjem k zahodnim državam. Tudi za Holan-dijo bo nova leto zelo dobro in se bo bližala čim-dalje večjemu blagostanju, V drugi polovici leta se bo Roosevelt obrnil na Društvo narodov, naj prepreči vojno. Skoro soglasno bo ponovno izvoljen za predsednika Združenih držav. Judje v Palestini ne bodo našli »obljubljene dežele«, kljub temu pa bo vprašanje beguncev rešeno. Konec koncev bo 1939. leto oddiha, vojne ne bo prineslo še nabene, čeprav bo že metalo njeno senco. Vsekakor pa bodo v tem letu zagledali luč sveta mnogi bodoči veli'..i državniki, o katerih pa bodo šele naši vnuki mogli reči, ali je bilo njihovo delovanje za človeštvo blagodejno ali ne.
Tako ta Maurice Privaj telovadi po bodočnosti. V političnih napovedih ni mogel prikriti, da nagnjenjem neke določene skupine želi več uspeha, kakor pa drugim skupinam. Kakšni nagibi sa ga vodili v drugih točkah, je pa seveda preširoko polje za raziskovanje in morda tudi premalo pomembno. Da pa se bo med vsemi ljudmi na svetu tudi prihodnje leta rodil kak velik državnik — to pa pač ni taka prerokba, da bi morali zaradi tega Privata imeti za »vozni red« človeške usode za leto 1939.
Pontonski most na Ebru.
Pri prehodu čez reko Eber so morale Francovc čete zgraditi takle pontonski most, preko katerega yni<l, mndla prekoračiti široko reko. Prejšnjega starega so rdeči ob umiku popolnoma razbili.
meru še ne bo prišlo do vojne. Italija bo imela
gospodarske težave in bo skušala vojno v Afriki zaključiti. Tudi Nemčija bo zašla v kočljiv gospodarski položaj. Pretrgala bo zvezo z enim izmed zaveznikov, nc da bi s tem kaj veliko pridobila. Sovjetska Rusija bo poslala svoje čete v Azija Japonska bo skušala skleniti mir. V zahodnih evropskih državah bodo divjale otroške bolezni. V političnem 6vetu bo prevladoval boj za kolonije, pa brez izida. Združene države Severne Amerike bodo na nova znižale vrednost svojega denarja, Zveza narodov bo živela, komunizem bo povsod na umiku. Letalstvo bodo povzdignile velike iznajdbe, vendar pa bodo v letu 1939 na tem po,lju tudi velike nesreče. Dan 10. marca, ko je bila pred letom dni Avstrija priključena k Nemčiji, bo spet odločilen. Z 21. marcem pa se bo vse obrnilo na bolje. Gledališča bodo kriza preživela in bodo njihovi dohodki hitro naraščali. Politična kriza pa šc ni premagana, 17. junija, 17. septembra in 17. decembra 6e bodo ponavljale voine grožnje. Zadnje grožnje se bodo za enega izmed prizadetih slabo končale. Nesreč na morju bo največ v času od aprila do srede oktobra, posebno težko nesrečo jc pričakovati 13. julija. Neki zdravnik bo iznašel uspešno zdravilo proti raku, s čemur bo ta bolezen znatno ustavljena. Leta 1939 go.tovo ne bo prišlo do vojne, za 1. 1941 ali 1942 pa tega ni mogoče reči s tako gotovostjo.
Predsednik francoske republike Lebrun bo moral iti na potovanje po morju, ker bo zaradi smrti v angleški hiši potreben njegov žalni obisk. 4 marca bo v veliki nevarnosti, pa ji bo ušel. Nato se bo umaknil v pokoj, ker 1. 1939 poteče njegova doba. V Angliji bodo kraljevi bratje dobili važne naloge. Za vojvodo Windsorskega pa bo važno in odločilno šele leto 1911. Opozicija proti takratni angleški politiki zraste, pa nima sreče. Poljska se
50.000 knjig pod skupnim naslovom: Kolonije
Da se Nemci zelo zanimajo za kolonije, je splošno znano. Manj pa je znano, kako sistematično se to zanimanje goji in strokovno izpopolnjuje. K zunanjim sredstvom te sistematike spada tudi velika »Nemška kolonialna knjižnica« v Berlinu, ustanovljena že 1. 1882 (obenem z Društvom za kolonije, ki se je 1. 1887 združilo z Nemško kolonialno družbo). Danes je knjižnica last Državne kolonialne zveze, dostopna pa je vsakomur, ki se zanima za ta vprašanja. Tekom let je narasla na 50.000 zvezkov in tudi danes ji merodajni krogi posvečajo največjo pozornost in jo podpirajo. Poleg tega zaklada knjig je knjižnica naročena tudi na okrog 300 časopisov in revij, nemških in inozemskih. Zbirajo se tudi vse važnejše izjave, ki v tem ali onem delu sveta padejo v zvezi s temi vprašanji, parlamentarni govori, razprave pomembnejših politikov, naj bodo objavljene kjer koli. Skratak: v tej knjižnici je zbrana ogromna snov, ki more priti v poštev s kolonialnimi zahtevami, bodisi v političnem ali gospodarskem pogledu.
Udarec s trdim predmetom.
Mešetar Jaka je prišel pred sodnika — zaradi težke telesne poškodbe.
»Ali priznavate, da ste natakarja Frica v gostilni N. s trdim predmetom udarili po glavi, ko vam je ta prinesel na mizo zrezek?«
»Priznavam, gospod sodnik.«
»S čim ste ga udarili?
»Z zrezkom, gospod sodnik.«
Trda borba za žensko svetovno prvenstvo v drsanju. Pri lanskoletnih tekmah za žensko prvenstvo v drsanju v Storkholmu je evropska prvakinja Cecilia Colledge (slika levo) ostala na drugem mestu. Prvo mesto si je priborila njena rojakinja (obe sta iz Švedske) Megan Taylor (slika desno). Z vztrajnim treningom se je Cecilia Colledge pripravljala na letošnje tekme, si je z lepo zmago 1887.5 točk priborila toliko željeui naslov »svetovne prvakinje v drsanju«,
Po demonstracijah proti Italiji v Tunisu.
Pri demonstracijah v Tunisu so demonstranti razbili izložbeno okno uradnega italijanskega potovalnega urada, ker je v njem visela slika Mussolinija. V ospredju vojaki francoske rfiobilrie garde.
Vojvoda Kentski v Pred kratkim je vojvoda Kentski obiskal znano je z velikim zanimanjem preizkušal
tovarni za letala.
angleško tovarno za letala »Armstrong«. Po ogledu aparat ?a električno varjenje kovin.
»Veliko industrijsko in trgovinsko mesto Vla-divostk ima kaj neurejeno občinsko gospodarstvo in zelo slabo trgovino. Vodovod je skrajno pomanjkljiv. Pozimi je velik del napeljave neraben. Tudi kanalizacija slabo deluje. Obrežje zaliva ''Zlati rog« in izliv Amurja sta zamašena z od-
Vladivostok, kar pomeni »vladar istoka — vzhoda«, je bil že od nekdaj središče najbolj vzhodnega dela velike azijske Rusije, vrata v lihi ocean in točka, kjer se je slovanski svet stikal s kitajskim in jaf>onskim. Boljševiki so poleg gosjx>darskega in političnega pomena, ki ga Vladivostok ima že po svoji legi, po svoji nestrpnosti, vsilili še svoj svetovni nazor in so mesto napravili za centralo komunizma. Sedež pravljičnega maršala Bliicherja je bil sicer Habarovsk, pa kljub temu je Vladivostok vseskozi veljal za glavno oporišče komunistične propagande za Azijo. Komunizem je morda res napredoval, dokler pač je, mesto pa je propadalo. Majhno luč, kakšne so danes tam razmere, nam daje članek v moskovskih »Izvestjih«, ki takole piše o zastoju mesta:
padki in navlako. Ob cesti »Lajtnant Schmidt« bi se dala napraviti krasna avenija, sedaj pa je tam odlagališče za smeti, odpadki in umazanijo. Na cestah v mestu in na prometnih zvezah, ki vodijo iz okolice, vladajo razmere, kakršne bi komaj našli na vasi V dveh zadnjih letih ni bila tlakovana nobena cesta in noben trg ni bil popravljen. Ribištvo tu zelo cvete, morje je silno bogato na ribah. Toda poskusite kdaj v kaki trgovini dobiti sveže ribe. Ne bo se vam posrečilo. Vladivostok nima niti ene mlekarne. Ljudske kuhinje in skupne oberlnice imajo kaj maio izbire... In takih pomanjkljivosti bi lahko našteli neskončno vrsto.«
Največja zvezda na nebu
Prisotnost duha.
Angleški pesnik Johnson je bil nekoč povabljen k nekemu lordu na kava. Ko pesnik, ki je bil na glasu kot nekoliko neroden človek, pride v lor-dovo vilo, ga vratar ne pusti naprej. Zato je med njima prišlo do glasnega prepira. Ko lord to zasliši, pride sam k vratom in Johsona vpraša, če je on tisti pesnik, ki je povabljen k njemu. Johnson mu to pritrdi, lord pa pravi:
»Skoro ni mogoče, saj ste videli, kakor da niti jarcu ne bi znali reči me-e-e.«
Johnson lorda pomenljivo pogleda, na široko odpre usta in pravi: »Me-e-e.«
Sreča.
Fani je bila v veseli družbi, kjer so se igrali razne družabne igre. Izid teh iger je bil, da je moral moški damo iz družbe ali poljubiti, ali pa ji kupiti tablico čokolade.
»Fani, ali si imela kaj dosti sreče?«
Fani potrdi: »Pa še kakšnol Dobila sem 22 tablic čokolade.«
Znani zvezdoslovec Oton Struwe je s svojimi raziskovanji izmeril in ugo.tovil, da je spremljevalec zvezde »Epsilon Aurigae« največja doslej znana zvezda na nebu. Doslej je na raziskanem nebu za največjo zvezdo veliala tve'da »Antaro.-« v ozvezdju Škorpijona, rdeča zvezda prve velikosti Hova ' velikanka, na raebu je-za prosto oko seveda ne-r, vidna, ker sveti samo z infrardečimi žarki. Odkriti jo je bilo mogoče samo na ta način, da v gotovih razdobjih zakriva luč svojega meseca, ki ga obkroža. Odlikuje pa se ta zvezda po svojem neizmerno velikanskem premeru. V merah planetnega sistema, po katerem je sonce v središču, bi ta zvezda s svojim obsegom segla še na stotine milijonov kilometrov čez pot Saturna. Seveda pa je snov te zvezde, prav tako kakor tudi »Antare-s«, zelo rahla. Njena gostota je tako majhna, da je zvezda skoro pro,zorna in se vidi skozi njo. Je pa iz joniziranega plina, ki je za gotove žarke neprehoden in jih odbija. Opaziti jo je mogoče samo z največjimi daljnogledi. Sedaj zvezdarne poskušajo, da bi jo ujele na infrardeče plošče. Temperatura na tem spremljevalcu je zelo nizka, —750 stopinj, to je najnižja, ki je bila sploh kedaj merjena. Na površju zvezde »Epsilon Aurigae«, ki je sonce za tega spremljevalca, pa znaša toplota nad 1000 stopinj.
Pa se je šele začelo ...
Sueški prekop naj bi pognali v zrak?
Sueški prekop je spet stopil v središče vsega političnega zanimanja. Angleški pisatelj Campton Maceknzie pa je pred kratkim v nekem angleškem časopisu napisal članek, v katerem s svojim podpisom in na videz popolnoma resno predlaga, naj merodajni krogi ta nesrečni prekop enostavno spravijo s sveta. »Poženite Sueški prekop v zrak,« potem bomo končno že imeli mir in ne bo nobenih 6krbi več za našo pomorsko pot v Indijo.« Seveda njegovega predloga še nihče ni resno vzel, kaže pa, kako radi bi se nekateri otresli te napetosti, ki leži nad človeštvom.

Prosvetna zvoza v Ljubljani
je letošnjo jesen priredila nadvse zanimiva predavanja, ki posegajo globoko v samobitnost slovenskega naroda. Kot novo odkritje je bilo predavanje: Naše državne pravne starine (dr. J. Mal), katero nas je seznanilo s prvimi dokazi naše samobitnosti. Drugo predavanje, ki je odgrni-lo zaveso naši zgodovini, je imeio naslov: Važni dogodki v zgodovini slovenskega naroda, predavanje je mojstrsko podal g. prof. Silvo Kranjec. Tretje nič manj nacionalno vzgojno je bilo predavanje g. dr. Ivo Česnika: Nacionanla in mednarodna usoda Slovencev in Slovenije, katero je pokazalo, kakšnega pomena so Slovenci in slovenska zemlja za Jugoslavijo in obratno. Širšim slojem nepoznano tvarino: Naseljevanje Slovencev je mojstrsko izdelal g. prof. dr. Pavel Blaznik. So to težja predavanja, vendar so jih gg. predavatelji podali v lahlto umljivi obliki in besedi, nekatera pa so bila tudi opremljena s skioptičnimi slikami. Tudi na tem polju je Prosvetna zveza zastavila globoko brazdo v slovensko zemljo. Vsa ta predavanja so izšla v Vestniku Prosvetne zveze in so obvezna, da jih v letošnji zimski sezoni obdelajo v vseh prosvetnih društvih po deželi. Zato društva opozarjamo, da točno izvršijo svojo dolžnost ,katero jim to pot nalaga Prosvetna zveza kot narodno dolžnost. Zadnje predavanje:_ Pogled v sodobno Palestino katero je imel g. univ. prof. dr. A. Snoj, je bilo zopet nadvse zanimivo. Popeljal nas je predavatelj na kraje stare Cezareje. Pri tej priliki smo zvedeli, da biva tamkaj naselbina Bošnjakov, ki so se pred dobrimi 50 leti izselili iz Bosne v Cezarejo. Tudi obisk v židovskih kolonijah je bil nadvse zanimiv. Zato so obiskovalci bili zelo hvaležni predavatelju za ta lep večer.
Za prihodnji prosvetni večer, ki bo v četrtek
22. t. m. v veliki dvorani Uniona ob 8, nas bo presenetila Prosvetna zveza s prvim slovenskim kulturnim zvočnim filmom »Mladinski dnevi v Ljubljani«. Uvodno besedo bo imel g. dr. Karel Capuder.
časnikarski koncert
Tudi letos je časnikarska prireditev, ki se je vršila 1. decembra na Taboru — nad vse pričakovanje lepo uspela. Seveda pa je bil tako kot ponavadi glavni uspeh zgoščen v izredno velikem obisku in v odkritosrčni zabavi, dočim je imel prvi — koncertni del (zopet kot ponavadi) zelo pisano in v zunanjost učinkovito podobo. Pripominjamo pa, da je tak sestav sporeda zelo razumljiv in najbrž res edino izvedljiv spričo celotne atmosfere, ki vlada redno na tej prireditvi, namenjeni bolj prijetnemu oddihu, kot pa resnemu umetnišlcemu uživanju.
Po redu, kot so nastopali v koncertnem delu razni sodelujoči izvajalci, smo poslušali najprej moški pevski zbor »Grafika«, pod vodstvom pevovodje D. Cerarja. Zborovo petje je bilo lepo ubrano in dobra svojstva, ki smo jih pri tem zboru že spoznali, so se javljala tudi sedaj. — Operna pevka Vera Majdičeva, ki se je po daljši odsotnosti vrnila zopet v domovino, je zapela zbranemu občinstvu nekaj samospevov. Vrednote njenega petja in prijeten značaj glasu samega, vse je dalo prikupnost njenemu nastopu. — Tenorist Marij Šimenc je kljub prestopu svojega pevskega vrha še vedno velik ljubljenec občinstva; to je dokazal tudi s svojim petjem na tej prireditvi, kjer so ga poslušalci sprejeli z vso naklonjenostjo. — Plesalka Gizela Bravničarjeva jo graciozno in z občutkom za razpoloženje zaplesala »Valse triste«. Ljubezniv pa je bil tudi nastop njenih dveh malih učenk, ki sta prav v stilu odraslih zaplesali planinski ples. — Violon-čelistke so redek primer v izvajalskem svetu. Zato smo ob tej priliki s toliko večjo pozornostjo spremljali nastop Oli Jerajeve, ki nam je ob klavirski spremljavi očeta Karla Jeraja zaigrala nekaj nikakor ne lahkih skladb za ta lepi instrument. — Operna pevka Mila Kogejeva si je s svojim samozavestnim nastopom, s svojim sočnim petjem in lepim podajanjem nekaj samospevov popolnoma pridobila naklonjenost poslušalstva. — Prav podobno pa tudi mlada sopranistka Valerija Heybalova, pri koje petju privlačuje še posebno mladostna svežina in prožnost polnega sopranskega glasu. — Vse pevske soliste je spremljal na klavirju operni dirigent Anton Neffat z njemu lastno vnemo in poglobitvijo v stvar. — Koncertni del je zaključil nastop vojaškega simfoničnega orkestra. To prednašanje je bilo razveseljivo, ker se je čutilo, da je dobil orkester v novem dirigentu podpolkovniku Her-zogu mojstra, ki pozna umetniške in posebej orkestralne postave in ki bo zato znal voditi svo ansambl .k novim uspehom —• kar bo posebe. ugodno za naše koncertno življenje.	V. U
Krašnja
Tudi ti bi radi obhajali vesel božič
Medicinska znanost je iznašla nov način zdravljenja na kirurgičnem polju, namreč prenašanje krvi zdravega človeka v bolnega. Potrebna je mala operacija: kirurg odpre krvo-
di..........HM
dajalcu kakor tudi bolniku žilo in z aparatom irenese življenjski sok — kri naravnost v žile " ičajni količini 500 ccm, torej poj litra. Ker so krvodajalci večinoma brezposelni — samski, pa tudi družinski očetje — jih je uprava ljubljanske splošne bolnišnice po končanih zdravniških preiskavah priznala za stalne krvodajalce, ki dobivajo za vsako izvršeno transfuzijo krvi po 250 dinarjev. Ker noben krvodajalec ne more oddajati svoje krvi tolikokrat, da bi mogel z navedeno nagrado vdrže-vati sebe in dostikrat tudi številno družino, propadajo vsi telesno in gmotno vedno bolj in nolj. Imajo vedno manj moči in krvi in zdravja, kolikor bolj se zgoščajo rane na njihovih rokah. Zaradi pogostih transfuzij pešajo njihove roke, da niso več zmožne težkega dela, pa čeprav je bil kdo prej še tako močan in krepak.
Ni jih veliko. Kakšnih dvanajst jih je, pa rtar pomenijo kar veliko številko. Krvodajalci se razlikujejo po krvnih skupinah, ki se označujejo s številkami, 4, 3, 2. V skupino
4 jih spada šest, ki so v času dveh let in pol oddali svojo kri 159 bolnikom. Oddali so 59.000 ccm krvi. Vsak iz te skupine je dal kri za 27 bolnikov. V skupini 3 so trije krvodajalci. Ti so oddali svojo kri 68 bolnikom in sicer okrog 34.000 ccm. Tako je vsak iz te skupine oddal kri približno 23 bolnikom. V skupini 2 so tudi
trije krvodajalci, ki so dali 25.000 ccm krvi 49 bolnikom. To so samo povprečne številke, ki pa dovolj jasno govore za žrtve krvodajalcev. Pomislimo samo, da je v dveh letih in pol dobilo od njih 276 bolnikov 138 litrov krvi. To kri je dulo 12 krvodajalcev. Od navedenih prenosov krvi je bilo 90% takih, ki so se popolnoma posrečili ter so bolniki ozdravili, številnim ljudem so rešili življenje za male nagrade. To dovolj govori o njihovi nesebičnosti in požrtvovalnosti.
Zato so krvodajalci gotovo upravičeni, da se obračajo na javnost s posebno prošnjo. Vse živi sedaj v pričakovanju lepih božičnih nraz-nikov. Morda bodo dobri ljudje našli tudi za krvodajalce kako drobtinico dobrot, ki iih bodo za praznike imeli na svoji mizi. Vsakdo praznuje božič v krogu svojih otrok in prijateljev. Tudi naši krvodajalci so družina, tudi ti bi radi preživeli vesele praznike, vsaj v neki meri podobne tistim praznikom, kakor jih bodo preživeli mnogi iz števila tistih bolnikov, ki so si z njihovo krvjo popravili zdravje in podaljšali življenje. Pa sredstva naših krvodajalcev tega ne dovoljujejo. Zato prosijo javnost, da se jih vsaj v tem tednu spomni ter jim priskoči na pomoč s prostovoljnimi darovi. Vsak najmanjši dar bodo s hvaležnostjo sprejeli, vsaka dobrota jim bo olajšala njihovo bedo. Darila bo sprejemal z dovoljenjem uprave vratar splošne bolnišnice v Ljubljani od srede, 21. dec. naprej.
Jesenice
Indekse in vsevrstne kopirne knjige v trgovini Krekovega doma.
Spoti
Običajnega Tomaževega sejma dne 21. decembra v Krašnji ne bo zaradi slinavke in parkljevke v sosednjih občinah.
Cecilija Colledge pred Megan Taylor
V torek so se vršile v Londonu angleška tekmovanja za prvenstvo v umetnem drsanju. Kakor je bilo pričakovati, se je vršil velik dvoboj v ženskem delu tekmovanja med evropsko prvakinjo in lanskoletno državno prvakinjo Cecilijo Colledge in svetovno prvakinjo Megan Taylov. Colledge je
Eri zadnjih svetovnih prvenstvih za dame s Stock-olmu nepričakovano izgubila napram svoji rojakinji Taylorovi. Sedaj pa je Colledge pokazala uspehe svojega ostrega treninga in je zasluženo premagala Megan Teylorovo z 1887.5 toč. Drugo mesto je zasedla Megan Taylor z 1838.5 točkami; tretje pa Daphne Walhes z 1888.6 točkami. Tudi v drugih tekmovanjih so se lanski prvaki uspešno borili. Pri moških je zmagal Graham Sharp z 1859.4 točkami, zakonski par Cliff pa se je z uspehom uveljavil v tekmovanju parov.
Svetovni rekorder Nikkanen se je ponesrečil
Preteklo nedeljo Je za las ušel smrti svetovni rekorder v metanju kopja, znani finski atlet Nikkanen. Peljal se je namreč v prikolici z drugim svojim športnim tovarišem Raine Lampinom, ki Je odličen motodirkač; poleg teh dveh ie bil zraven še neki tretji športnik. Na nekem ostrem ovinka je zletel motor s ceste in je napravil salte mor-tale. Na mestu je bil mrtev tretji spremljevalec VSla Kashela, dočim je dobil Lampiner, ki je vodil motor, težje notranje poškodbe in le Nikkanen je najsrečnejše odnesel pete. Njegove poškodbe na roki in na obrazu 60 manjšega značaja in je bil že naslednji dan odpuščen iz bolnišnice. Smrtno ponesrečeni Kashela je bil dobro poznan kot metalec diska in krogle.
Finski stražniki in sprevodniki se uže tujih jezikov
Od 150 stražnikov v Helsniki zna največ 10 od njih nekoliko švedsko. Sedaj pa so uvedli zanje tečaje in se uče po skupinah švedsko, angleško in nemško. Ravno tako so pričeli s tečaji za osobje cestne železnice in omnibusov. 570 oseb se Je takoj prijavilo za nemške in angleške tečaje.
Madžari se vadija v metu kladiva
Doslej na Madžarskem niso poznali laliko-atletske discipline metanja kladiva. Pred kratkim pa so imeli v Budimpešti madžarsko prvenstvo v metu kladiva, ki je prineslo presenetljive rezultate. Pri tem prvenstvu pa ni bil navzoč noben merodajen človek, niti oficielno od madžarske lah-koatletske zveze niti kdo drugi. Tako sta se pojavila samo dva metalca in en reporter sama na igrišču. Poročevalec je potem v listih objavil kako je atlet Kemonyo zalučal kladivo 45.09 m daleč in je postal tudi tozadevno pismo lahkoatletski zvezi. Ta se je z ozirom na to ojunačila in je soglasno sklenila, da bo v bodoče posvečala večjo i pozornost metanju kladiva.
i novo delujočo tvarino je priznan kot izvrstno sredstvo proti prhljaju in izpadanju las.
&v -MASTEN
vsebuje poleg preizkušenih delujočih sestavin Trilysina tudi fino razdeljen dodatek masti, ter služi odlično onim, ki imajo suhe, trde in nelepe lase.
§J%Sin - ,
'masten in brez masti
Konti Ahačič:
Jaka Spaka in čudodelna dlaka
15
Ne bo olimpijske štafete z bakljo
Na finskem odločno demantirajo vesti, ki izvirajo iz Nemčije, da bo tudi o priliki prihodnjih olimpijskih iger štafeta z baklo na progi Oliinpia — Helsinki. Finci vztrajajo na tem, da bodo izvedli čisto športno olimpijado in se bodo vsemu kar je teatraličnega izognili.
Ameriški šprinterji in skakalci nedosegljivi
Letošnja lista najboljših ameriških lahkoatle-tov nam nazorno pokaže, s kakim številom prvovrstnih sprinterjev in skakalcev razpolagajo, katerim nasprotniki drugih kontinentov še zdaleka niso dorasli. Drugačna je stvar v metih, kjer razpolaga s prvovrstnimi močmi Evropa.
Ameriški šprinterji so najboljši na svetu. V njihovi rekordni listi dobimo kar sedem ljudi, ki so letos tekli 100 m pod 105, in sicer: Johnson 10.2, Ellerbee in Walker 10.4, Allen, Jeffrey, Greer in \Volcot 10.5. V teku na 200 m je prišel Jeffrey rta 20.6, Lewis na 20.8 in nadaljnjih pet najdemo še pri znamki 20.9. Po zmagi, ki jo Je izvojeval Mallot nad Harbigom v teku na 400 in, velja brez dvoma za najboljšega tekača na 6vetu v tej disciplini. Njegov čas 46.6 je naravnost fantastičen. \Voodruff, Belcher in Miller tečejo tudi pod 47 sekundami. Na 800 m sta manjkala letos Ribonson in Cunnigham in zato je zaznamovati v tej disciplini nazadovanje napram zadnjim letom. 1500 m je pretekel novi mojster Venzke v času 3:49.4. kar je zelo odličen čas. Velik napredek so napravili Amerikanci v dolgih progah, vendar še zaostajajo za Finci.
V tekih čez zapreke so Amerikanci brez konkurence na mednarodnem polju. Waleott je na kratki progi rabil samo 13.9 sek., to je čas, kateremu se noben nasprotnik niti približati ne more. Ravno tako je odličen čas Pattersona na daljši progi, katero je pretekel v 52.8 sek. V skoku v višino pride najboljši Evropejec šele na dvajseto mesto, Amerikanci so spredaj. Ravno tako Je skok na daljavo zaseden v prednjih vrstah po Ameri-kancih, ki so tudi gospodarji v skoku ob palici, kjer je letos skočil Day 4.45 m visoko. Nazadovali 60 pa ameriški atleti v metih.
Obvestila športnih zvez. klubov in društev
SK Krka. nrevi ob 2n bo seja upravnega in prireditvenega odbora v gostilni Oblak (Bučar) na Tržaški cesti. — Tajnik.	, ,
Drevi nb uri priredi Slovensko planinsko društvo predavanje o divjadi v gorah, in sicer v Beli dvorani hotela fnion. Predaval bo g. dr. Herrort .loža. ki bo pokazal tudi Številne skioptične sli.ke iz življenja našega planinskega živalstva. Planinci pridite v čim vetjem številu na zanimivo predavanje.
POCENI BLAGO
lepo božično darilo že od 5 din naprej, pa tudi boljše kvalitete dobite pri
TRPINU. MARIBOR, VETRLNJSKA ULICA 15.

Nekoč odjezdi z družicama daleč od doma, prav do meje očetovega kraljestva. Tam se sprehodi in nabira poljsko cvetje. Nenadoma pa se priplazi orjaška kača z zlato krono na glavi. Vsa okamenela zre v rajsko lepi obraz kraljičine Marjetice. Potem pa se urno ovije njenega telesa, sikne in piči Marjetico ua usta, rdeča kot mak.
Prav nič ne reče Marjetica. Le glava sc ji skloni, kolena se ji upognejo in krasotica se zgrudi na zeleno rušo. Kača pa se vijo okrog nje in sika in sika in debele solze ji lijejo iz oči. Ko pa prihitita družici, se J kača odplazi v gozd, od kodor je prišla. • Deklici pa poklekneta med marjetice k Mar-j jetici in spoznata, da kraljičini ne bije | več srce.
Dolores Vieser:
Podkrnoški gospod
Roman.
Poslovenil Janez Pucelj.
£
P
hi
Nartej stoji z rdečimi lici in svetlimi očmi pred starcem, ko ga ta preizkuša s svojimi pogledi. Veselje, da se spet vidita, mu jasno in lonosno spreletava ude. Je velik trenutek zanj: _e reče Flegar »dobro«, tedaj je dobro, in če reče Flegar »slabo«, tedaj se pravi: molči in pritrdi.
»Lepo, da si prišel,« meni Flegar in se težko sesede na klop.
Zdaj stopi čez prag tudi Anderč in za njim ride Krištof, najstarji, ki ima plave lase in je hladen in zelen, kakršna mu je bila rajnka mati, ki ni nikdar rada videla, da se »divji pankert« igra z njenimi otroki. Ni mu pa mogla prepovedati, hoditi v hišo, ker se je bil mož kar »do norega zagledal« v Narteja.
Mladi ljudje si stiskajo roke; začno se na veliko spraševati in si pripovedovati. Katrica pogleduje vedno spet skozi kuhinjske duri in gleda debelo, prestrašeno, ko pripoveduje Anderč tako divje, kako se bo »vojskoval in prebadal s kopjem«. Še bolj vroče pa ji prešinjajo ude kratke, gotove besede Nartejeve. Nartej govori malo in pahne samo zdaj pa zdaj kak pah prijatelju med oste besede. Toda v glasu mu zveni nekaj ka-or zamolkel zvon ln kadar odpre rjavo roko na mizi in Jo spet zapre, se Katrici zdi, kakor da mu mora kaj povedati. Toda mali Katrici ne pride nič na um in je zato vesela, da ne pogleda Nartej nobenkrat, pa prav nohenkrat tja čez.
O Turkih govore, moj Bog, o strašnih ajdih! Na trgu govore ženske tudi dostikrat o njih. Ampak, da hoče Anderč zdaj že spet oditi, ko je vendar komaj prišel, to je jako žalostno. In
Nartej---?	„
Nartej no prnvi prav za prav ničesar k vsemu temu. Sedi popolnoma tiho in roki se mu okle-
f
pata tesno druga druge. Oče ga gleda in niti ne posluša, kaj blebeta Anderč. Ko pa Krištof zbadljivo vpraša: »Misliš tudi ti tako zaresen odjezditi?« in se pri tem neopazno posmehne v redko, rumeno brado, tedaj bi mu Katrica za-stran tega najrajši skočila v lase.
Nartej reče počasi:
»Jaz mislim zaresen .. .<
»Je pa le nevarno. Krive sablje — —«
»Kaj misliš, da se bojiva?« plane zdajci kvišku Anderč. »Tebi tu doma seveda ne bo treba vohati krvi!«
Nartij se samo prav malo nasmehne.
»Ne ruvajte se vendar!« zagode Flegar. »Rajši glejte, da bodo v redu konji in voz, če se bomo peljali po južini na Podkrnos.
»Greš z nami, Nartej?«
»Naa,« zavzdihne Nartej in zmaje z glavo.
»Kakšne lepe, gladke, plave lase ima,« si misli Katrica.
»Kakor hočeš! — Oglejta si zadnje kolol Menim, da ni čisto zanesljivo.«
Sinova vstaneta in se izmuzneta malo nejevoljno iz sobe.
»Nisi ml povsem povžeči, Nartej,« reče starec čez nekaj časa.
»Zakaj ne?« vpraša fant poltačeno in dvigne glavo.	,
»Midva nva že marsikaj pomenila, ne? In zdaj, da ne bi bilo nič več tako?« se smehlja Flegar.
Nartej stisne zobe; ničesar ne reče.
»Mati ne vidi rada, da bi spet šel, ne?« povprašuje starec dalje.
»Sem si tudi sam mislil.«
Katrica zapre vrata čisto potihoma za sabo. Gotovo bi ne bilo Narleju prav, če bi slišala, kaj bo povedal očetu.
V kuhinji žari ogen| pod pečenko, zelje brbota ln t»sto za kolačke je vzšlo visoko in rahlo. Stara Liza reži. da jo mlada, čvrsta dečelca pu?ča samo pri delu, in ropota nejevoljno s prokrovkami in piekri.
Katrica ne črhne besedice na vse to; je najmlajša pri hiši in vajena ubogati. Oprezno izrezuje s pločevinasto žlico iz testa inale žličnike in jih polaga v kadečo se maet. Mast vselej kruto zacvrči okrog njih. Mala kuharica mora skrbno paziti, da se vsi žličniui dobro sponesejo: da ni noben prevelik, noben premajhen, da so vsi lepo zagoreli in zlato zapečeni okerog in okrog. Vsa žareča in rdeča od vneme stoji pri ognju in mora kljub temu skriv prisluškovati glasu, ki doni kakor zvon in ki zdaj pa zdaj zazveni v izbi. In tedaj obide malo Katrico veliko začudenje: kako čudno, da je zdaj Nartej kar naenkrat spet pri njih! Morala je čestokrat misliti nanj. ko je bil na Dunaju. Ji je sicer večkrat prizadejal kaj hudega in, da bi se z njim igrala, ji tudi ni dal. Za božji čas, saj je bila še majčkena čepa takrat! Kadar pa so bratje le prehudo brili norce iz nje, kako je boječa in majcena, tedaj je Nartej dostikrat trdo zaroootal: Dajte ji mir! Saj se že cmeri! — In nekoč — sama ne ve, aH le še res — tedaj jo je na Goričici, ko so trgali vijolice, nesel doli čez skalnato reber kar tako z eno samo roko — Ampak od tega je že jako dolgo. Zdaj je postal velik, močan — lep junak. Bratov ne more z njim niti primerjati.
»Kdo le naj bo to jedel?« vščlpne Liza deklico, kot da jo je kaj pičilo, in ji pomoli hudo zmaličen žličnik pod nos. »Cm. kakor da je padel iz dimnika in kakor da ima pasji poštrkavec. Namesto da bi bila šla <epo pobarat, kakor se spodobi za domačo hčer: Bi smela ponuditi dva, tri sveže žličnike? pa stojiš tu kakor štor in se ti vse prismorti, da zaudaria smrad prav doli na ulico! Ko sem bila jaz stara šestnajst let. tedaj sem že vse kaj drugega pomenila v kuhinji!«
Prestrašena polovi Katrica žličnike iz masti kakor ribice. Saj velika nesreča ni. ampak Liza Je natančna. Liza ve. da človek dandanes z mladimi ljudmi ničesar več irlepa ne opravi, in ve, da »bi brez nje bilo v Flegarjevi hiši V6e narobe«.
Krepko in sunkoma odpahne zakajeno okence; val mrzlega, čistega zraka zavalovi v kuhinjsko soparo. Nato odbere najbolj posrečene žličnike, jih zloži v skledo in postavi na klopco k oknu, da se shlade.
»Od veži si predpasnik, preden greš kani ven k ukaže Katrici.
' Katrica si odveže predpasnik. Ah, zjutraj je bil tako lep, zdaj ima že spet madeže o«l saj. Sama ne ve, kako to. Strahovito nerodna jel* Potem si mora še roke lepo obrisati in si lase gladko počesati, preden sme vzeti 6kl<>do v roke.
Ko že drži kljuko v roki, ji poslane mahoma tesno pri srcu. Sama ne ve prav zakaj — žličniki res niso lepi — kaj 6i bo misil — o njeni kuhariji?
Polahko stopi v izbo. Tu sedita oče in Nartej resno in tiho pri mizi. Nartej je ves blod in oči mu prosijo starcu v obraz. Stari pravkar reče:
»— in si moraš misliti, da tako lahko več narediš za deželo, kakor Če greš z Ungnadom. Tu doli v Podjuni je vse podivjnno, ni nobenega strahu ne reda, zemlja ni obdelana in ljudje žive od kraje in ropa. Turek in Oger strežeta venomer zh Karavankami — Nam je treba naših mož rloma! Anderč naj že gre, on mora šele doživeti kaj resnega, ampak li —«
»Ampak od — od Zrelčana no maram niči Sem sam dovolj moža —< Katrica stopi k mizi.
»Bi smela ponuditi svežih žličnikov?« vpraša. Pa njen ljubi, zvonki glas zbudi komaj odgovor. Oče reče samo:
»Kar sem postavi !t Nartej pa še ne pogleda ne. »In sa| tudi ni za večno,« nadaljuje Flogar. »Mora človek vzeti stvar tako. kakršna je. Kdo ve, kako dolgo li bo še živela mali. Srce —«
Katrica je spet v kuhinji, si spet priveže predpasnik in je močno žalostna Ne razume, o Čem sta govoril« oče in Nartej. vendar pa mora biti kaj jako nepridnega. — Kaj neki? — On je tako — tako zmoteno al. Ljuba mai i nebeška — 1
Oznanilo.
Opozarjamo cenjeno občinstvo, da prodajamo za praznike od danes naprej naše slovite
Petriikova kremove rezine
(»kremšnite«) preko ulice po Din 2"- komad.
Slaščičarna Petriček
na Alaksandrevl cesti.
Galanterija — drobnarija
pletenine, nogavice, kravate, ovratnike, otroške igrače — torbice dobite pri SLAV AN RIBARIČ, Maribor Aleksandrova 59
Vaše knjigovodstvo ni v redu?
„HEBONA" organizacija Vam daje pregled — brzino — sigurnost; kartoteka z vidljivimi naslovi v knjigi vezano Zahtevajte prospekte — neobvezno!
R. ZEITLER, Zagreb, BoSkovi<eva42.Tel.79-S
Radio
Programi radio Ljubljana:
Tnrck, 20. dec.: U Šolska ura: Naši izseljenci po izvenevropskih državah (gdč. Julija SuštcrSif) — 12 Pisana Sara (plošče) 12.4.i Porodila — 13 Napovedi — 13.30 Koncert. Sodelujeta: Zbor mestne ženske realne gimnazijo in Radij, orkester — 18.10 Problem malega naroda (univ. prof. dr. Veber) — 1!) Napovedi, poročila — 19.3(1 Nae. ura: Ljubljana iz>.n osvoboditve domovine (Al. Potočnik, učitelj, lijuhlj.) — 10.15 Vesela kronika — 20 Roussel: Silita (plošče) — 20.15 VoSnjak: Lepa Vida. drama (člani rncl. igr. družine) — 21.30 Cl. flehussv: Morje, simf. silita (piošeč) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec, igra Radij. orkester.
Statvene mojstre
sposobne in izkušene, išče velika tkalnica pisanega bombažnega blaga. - Samo reflektantje z dolgoletno prakso in prvovrstnim tehničnim znanjem naj pošljejo ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Tekstilec« 19.645.
Točna
ZENITH
vodilna svetovna znamka, odslej v v^eh strokovnih delavnicah.
Mati oglasi
V malih oglasih velj« vsaka beseda 1 din: žonltnvanjskl oglasi 2 din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. ■ Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. - Pri oglasih reklamnega značaja se računa ennkolonska. S mm visoka petltna vrstica po 3 din • Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Drugi programi:
Tnrck, 20. dcc.: Belgrad: 20 Husko romance, 20.30 Komorni koncert, 21.45 Narod, pesmi — Zagreb: 20.30 Zbor. 21 Komorni koneert, 21.30 Vokalni koncert, 22.10 Plesna glasba — Praga: 20 Igra, 21.10 Godalni kvartet, 22.20 Plošče — Varšava: 1!) Pisan konc., 22.05 Slovaška glasbena odda.ia — Sofija: 13 Klavir. 10.30 Ork. koneert, 20 Beethovnova sonata, 'JO.45 Hnske romance, 21.15
T _ I- I._ ! .. . . t .. .. „ ,.l . -I...	1J . . . I	I r, . 1(1
cert. — Dunaj: 19 Pisan program, 22.35 Zab. in plesna glasba — Koln.Konigsbcrg: 20.10 Plesni večer — Mn-nakovo: 10.15 Koneert po željah. 20.10 Igra. 21.10 Sodobna romunska glasba — Strassbourg: 20.30 Madri-galisti, 21.30 Lahka glasba.
RADIO-APARATI
nove tipe od 750 dinarjev naprej.
RADIO BANJAl - LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 20.
a
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo, da je umrl ob tolažiljh svete vere naš ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod
Friderik Kermek
poštar in posestnik
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 21. decembra ob pni 10 na farno pokopališče pri Sv. Benediktu.
Sv. Benedikt v Slov. goricah, dne 19. "'decembra 1938.
Žalujoči: Emilija, soproga: Milika, hčerka: Rezika, sestra; Joško, brat in ostali sorodniki.
II
Jluzbettcejo
Hlapec
vajen konj, išče stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 19.635. a
Trgovski pomočnik
mešane stroke, star 19 let, postaven, priden ln pošten, išče službo. Najrajši v kakem podeželskem mestu. Ponudbe na naslov: K. Slanovec, Kočevje 4 5.	(a)
Ilužbodobe
Modistinja
samostojna moč, se sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samostojna« št. 19.644.	(b)
Služkinja
za vsa hišna dela, zmožna kuhanja, čista, pridna in poštena, se sprejme. Vprašati v trgovini v Prečni ulici 8, Ljubljana.
Tkalskega mojstra
samostojnega, z dolgoletno prakso, iščemo. Nastop takoj ali pozneje. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mojster« 19.652. (b)
EEBSSS1
Brez denarja
lahko kupite v centru Ljubljane hišo z gostilno, velikim vrtom in delavnico, primerno za vsak tovarniški obrat. Ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Prevzem hipoteke« št. 19.636.	(p)
ZAHVALA vsem sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste našo ljubljeno mamico, gospo
Rozo Novak -Rabič
posestnico v Dravogradu
spremljali na njeni poslednji poti, jo obsuli z venci in cvetjem, ji kakorkoli izkazali spoštovanje ter z nami_ sočustvovali. Iskreno se zahvaljujemo tudi preč. duhovščini za spominke pri svetih daritvah in zn spremstvo, prisrčna zahvala tudi naši prostovoljni gasilski četi.
V Dravogradu, dne 15. decembra 1938.
Družina Ivan Rabič.
Zahvafa
Ob nenadomestljivi izgubi mojega nepozabnega in nad vse ljubljenega soproga
Franca Majcena
sem prejela mnogo pismenih kakor tudi ustmenih izrazov sožalja, za katera sc tem potom zahvaljujem. Nnjtoplejc se zahvaljujem g. zdravniku dr. Rado Čelešniku, enako tudi drugim gg. zdravnikom za njih trud in tolažbo v času bolezni pokojnega. Najtopleje se zahvaljujem tudi preč. gg. duhovnikom, ki so ga tolažili v poslednjih dneh njegovega življenja in darovali te dni sv. maše za pokojnega. Končno se zahvaljujem železničarski godbi knkor tudi
oeveem »Sloge«, nadalje osebju dir. drž. žel., postaje Ljubljane glav. kol., upokojencem ter prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnega v tako velikem številu na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 19. decembra 1938.
Žalujoča soproga Ana Majcen in ostalo sorodstvo.
Denar"
Družabnik (-ca)
s primernim kapitalom za izdelovanje dobičkanos-nega predmeta, se Išče. Važno za gostilničarje! Lep zaslužek. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19.656.	(d)
Glasba
Priložnostne prodaje
ne iščite, ker dobite tovarniško. — Nove plošče v poljubni izbiri že po Din 30-—
Iščite seznam.
I JffffffflTl
Orehova jedrca in fižol
nudi Sever & Komp. — Ljubljana., Gosposvetekn cesta 5.	(1)
Železno posteljo
zložljivo, z žlmnico ln odejo, prodam za 300 din. Celovška cesta 14. (p)
■■TU*
2 951
Za vsako priliko
najboljše Hubertuse In vsa druga oblačila nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14.
KAPPEL
pisalni stroji - božični sen 1 Tudi na obroke pri
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova 44
Šivalni stroj
pogrezljlv-, ki šiva naprej in nazaj, štika ln štppa, poceni naprodaj. - Nova trgovina, Tyrševa c. 36, nasproti Gospodar, zveze.
Zaklane in očiščene pure
In kokoške, kg 13 din; la. orehova jedrca, 10 kg 250 din, franko poštnina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(|)
Jajca
zajamčeno sveža, zaboj 720 komadov 570 din, zaklane In očiščene purice, 10 kg 130 din — franko voznina, razpošilja po povzetju G. Drochsler, Tuzla.	(l)
Patent »Kraljica peči«
ki se naloži le enkrat dnevno, potem pa gori ves dan, se dobi v vseh velikostih pri A. Semenlč ln drug, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15, telet, št. 48-67.	(1)
Širite »Slovenca«!
izdelovalnica likerjev, desertnih vin, sirupov in žganjarna
Jakob 9erf)mc
Maribor - Gosposka ulica štev. 9
Telefon 25-80	Na drobno in na debelo
Rum, konjak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka, klekovača
Specijaliteta: Grenčak in vermut
£epa, praktična darila
si nabavite za Božič v znani manu-fakturni veletrgovini
R. miKLHUC - „pri Škofu"
LJUBLJANA
Lingarjeva ulica -— Pred škofijo
Velika izbira ostankov svilenega, volnenega in perilnega blaga po znatno znižanih cenah.
Continental
pisalni stroj za dom in pisarno!
Samoprodaia:
Ivan Legat
Ljubljana — Maribor
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana .Wolfova ulica št. 8
Tečaj za stenografijG
šestmesečni, priredi Trg. učtllfcSe 'in 'itfefiflgnifiški Institut Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15. -Poučuje ga. prof. Robido-va. Učnina nizka. Uspeh garantiran. Začetek januarja 1939. - Pojasnila v pisarni učiiišča, Trnovska ulica 15.	(u-
Tečaj za strojepisje
priredi Trgovsko učilišče in stenografski institut Robida, Trnovska ul. 15, Ljubljana. Novi moderni stroji. Najnovejša učna metoda. Začetek januarja 1939. Pojasnila v pisarni učlllšča : Trnovska ul. 15.
II
Radio
!l
io aparati
Loew©, Minerva, Graetzor in Mende - blagozvočno božično darilo. - Tudi na obroke pri
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova 44
Boiična darila I
Ivan Kravos
^»MARIBOR, Aleksandrova 13.
Telefon 22-07
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
Vsak poslušalec radia že pozna
GIF BATERIJE
brez kisline in
BREZ SALMIJAKA
ker imajo
NAJVEČJO NAPETOST ODLIČNO SE OPOMOREJO
NEOMEJENO TRAJNOST ŠHRANJlftftJA
Pazite na posnemanja! Patenti nalavllenil
GIF BATERIJE orlg'nalne samo z RDEČIM PEČATOM
Za bojič nudi
F. I. GORICAH, Ljubljana
v svoji podružnici na Sv. Petra cesti 30
polnjene s fino vato in sicer:
klotaste v vseh barvah od . . lame in brokat v vseh barvah krasne svilene brokat v vseh barvah
fine puhaste odeje.....
fine vol. odeje v pastelnih barvah tople, flanelaste odeje jacquard
flanel rjuhe od.......
pernice, blazine, izgotovljeno posteljno perilo, pregrinjala, zastore, tekače, predposteljnike, krasne namizne garniture in posamezne prte, platnene in frotir brisače, batisti in svila za perilo, flanela za pyjame itd. Kdor nakupi pri nas nad din 100'— dobi lep, svilen robček zastonj I
110-— din naprej 180-— din 260-— din 500 — din 275 - din 60-— din naprej 25-— din naprej
Zahvala
Vsem, ki so ob smrti naše dobre mame sočustvovali z nami, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, in ji s cvetjem zasuli grob, izrekamo iskreno hvalo.
Prav posebna hvala pa g. docentu dr. Matku in g. dr. Jemcu, ki sta se z nadčloveško požrtvovalnostjo zavzela za našo mamo in ji lajšala zadnje trenutke, ter čč. sestram Leonišča za skrbno nego.
Posebno hvalo izrekamo rodbini višjega svetnika Antloge, ki nam je v težkih trenutkih stala prijateljsko ob strani.
Rodbini: dr. Frlanova in ing. Jernejčičeva
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! Cež
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenžiS