r Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pot leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i TELEFTM: CHELSEA 1818 NO. 277 — ŠTEV. 277. GLAS NARODA Iist:sIovenskihidelavcevy AmerlkL Matin. September 21. IMS, at the fast Office at New York. N. I, Aet ef 8, 1B7S NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 25, 1930. — TOREK, 25. NOVEMBRA 1930 The largest Slovenian Daily In the United States. Issoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. VOLCMB xxxvm. — LETNIK 1A1V1U STALIN ZA ZBLEANJE SOVJETSKE UNIJE IN AMERIKE ZAKLADNIŠK1 DEPARTMENT JE 0TEŽK0ČILIMPORTIRANJE BLAGA IZ SOVJETSKE UNIJE Stalin je obrazložil poročevalcu United Press svoje nazore. — Njegov drugi interview v štirih letih. Sovjetska Rusija hoče okrepiti gospodarske vezi z Združenimi državami. — Blaga, ki ga izdelujejo ruski kaznenci, ne bo mogoče uvažati. MOSKVA, Rusija, 24. novembra. — Generalni tajnik centralnega odbora komunistične stranke, Joseph V. Stalin, je sprejel danes zastopnika ameriške časniške agenture United Press ter se ž njim dolgo pogovarjal. To je bil njegov drugi interview v štirih letih. Pred štirimi leti je bil obrazložil zastopniku nekega japonskega lista svoje nazore. Pri pogovoru je bil navzoč tudi vojni minister Voroši-lov. — Kot vidite, sem še vedno živ in zdrav, — se je zasmejal Stalin, — dasiravno so me finski in nem-tki poročevalci že neštetokrat "umorili" v svojih poročilih. Jaz jim ne zamerim. Poročajo pač tisto, kar je povšeči njihovim gospodarjem. Glede Združenih držav je rekel, da želi sovjetska Unija utrditi ž njimi gospodarske vezi. — Ce ne moremo ustanoviti politične zveze z Združenimi državami, — je izjavil Stalin, želimo že vsaj okrepiti gospodarske vezi. Amerika, ki je velika, bogata in v tehničnem pogledu zelo napredna dežela, bi morala istotako ceniti tako gospodarsko zvezo kot jo cenimo mi. WASHINGTON, D. C., 24. nvembra. — Dr-za v ni department je izdal danes nove carinske predpise, kojih poglavitni namen je, otežkočiti importi-ranje blaga iz Rusije. Pomožni tajnik Seymour Lowman je rekel, da bodo nove regulacije omogočile državni zakladnici izključiti one izdelke, ki so jih izdelali ruski kaznenci. Danes je govoril po radio znani nasprotnik bolj-ševikov, kongresnik Hamilton Fish, Jr. Rekel je, da pomenja ruska gospodarska konkurenca za navadnega ameriškega delavca večjo nevarnost kot vsa komunistična propaganda, ki prihaja iz Rusije. prvi polovici lanskega leta je bilo poslanega iz Amerike v Sovjetsko Unijo za $26,553,360 blaga, dočim je v prvih šestih mesecih tekočega ieta narasla ta vsota že na $65,920,250. Izvozi iz Rusije so v tem času narasli od $8,595,820 na $10,292,000. NASIP SE JE PORUŠIL V NUEC A DOLINI Voda prihaja z veliko naglico v pristaniško mesto Corpus Christi. kjer so ljudje brez pitne vode. CORPUS CHRISTI, Texas, 24. novembra. — Stirinaas: pomožnih šerifov je včeraj dirkalo v hitrih avtomobilih, da posrare prebivalce doline. od isrrtra pa do izliva reke Num. Velik nasip ob Lowenakele je-eeru ee je podrl včeraj opoldne, in vodovje ee je nepreatano bitki Fartnerji, w iive v bhžml nasipa, m pobrali svoje #tiik v i po- Polom se je za vršil ravno krog [ poldne. Velikanske množine vode' so j se uiile v dolino ter rastejo nepre-! sitano. Petdeset delavcev je skušalo izpolniti vrzel, ko se je pripetila nesreča. Nasip se nahaja nekako 40 milj od tukaj. Rezervar za mesU> Corpus Christi se nahaja ravno na poti bližajoče se povodnji. Ko bo dosegla vada rezervar, bo mesto brez pitne vode. Oblasta priporočajo ljudem, naj se preskrbe s pitno.bodo. Rabijo naj jo le za pitje, ne pa v druge s vrhe. Sila vodnega tega je tako velika, da ruje visoka drevesa. Poročajo, da plavajo velikanske cementne plošče naokrog, ne da bi se mogle potopiti, kar je pa vsekakor pretirano. VELIK PES PRESENETIL BANDITE Dve ženski sta bili ustreljeni v zmedi. — Bandi-ti napadli avto, v katerem je bil poUcijskt poročnik. CHICAGO, 111., 24. norvembra. — Dve ženski sta bili ustreljeni danes zjutraj in več nadaljnih je bilo kritično ranjenih, ko je zvest pes napadel roparje ter povzrošil paniko. Roparji so dospeli v'dveh avtomobil, h. Ustavili 60 se pred noinim lekakom Henry Goetza, nedaleč od Chicaga, stopili v lokal, ki je obstajal iz dveh prostorov. Ukazali sa ljudem, ki so se nahajali v prvem rostoru, naj se podajo v drugi prostor. Goetz in njegov bartender Mc-Avoj sta ukaiMla gostom, naj bodo mirni. Vsi g03ti so dobili povelje, naj se pcatavijo k zidu. Ko je eden bandi-tov prjjel na to Goetza za rokav ter ga hotel pcti5niti na stran, je skočil njegov pes, velika danka do-ga, na bandita ter mu sešel z obema šapama v obraz. Mož je zatulil od bolečin ter pričel s;reljati naokrog. Njegovi tovariši so ga posnemali in od vseh strani so padli istočasno streli. Ugasnila je luč. Velika zmeda je vladala v obeh prostorih. Banditl so se umaknili, skočili v avtomobile ter odirjali. Detektivski poročnik ki je bil sam resno ranjen, je skočil v svoj avtomobil, na kar.erega so pričeli streljati tunditi. Moral je zapustiti zasledovanje, ker je izgubil dosti krvi ter se sko-ro onesvestil. V lokalu, kjer so med tem napravili luč, sta bili ubiti dve pevka, namreč 22-letna Barbara Lee in Alice War. Tretjpa, Mary GKiney, je bila tako močno poškodovana, da dvomijo zdravniki, da bi mogla okrevati. ŽELEZNIČARJI ZA SESTURNI DELOVNI DAN Železničarji se zanašajo na postavo, ki bo uveljavila šesturni delavnik. — Nešteto nezaposlenih čaka. CHICAGO 111., 24. novembra. — V dvanaj3t uri se je petim bratovščinam železn.čarjev vendar posrečilo prit»i do sporazuma glede vprašanja šesturnega delavnika. Vsled tega je mogoče, da bo prišlo do boja, ki je tako nujen vspri-čo splošne nezaposlenosti. A. F. Whitney, predsednik bratovščine železniških kc-nduktorjev, je objavil v imenu ostalih soudeležencev, da je bil dosežen sporazum. Istočraisno pa je bilo rečeno, da bo kmalu sklicana konferenca vseh interesentov. Na soji predstojnikov dne 4. decembra, bodo izdelali podrobnosti. V oficijelni izjavi se glasi med drugim: Zastopniki bratovščin strojevodij, kurjačev, sprevodnikov in drugih uslužbencev, ki so zborovali tukaj, so sklenili izvoliti podkomitej, ki se bo pečal z vprašanjem krajšega delavnega časa, da se pospeši zaposlenost večjega števila ljudi. B0LJSEVIKI DEMENTIRAJO Govorice o atentatu na Stalina so iz trte izvite.1 V Rusiji vlada mir in ni nikjer nobenega znaka o uporu. RDEČI ARZEN AL SVOBODNE" ZAPLENJEN NA ŠPANSKEM VOLITVE NA POLJSKEM NESREČA NA MORJU HAMBURG, Nemčija, 24. novembra. — Sem so dospela poročita, da se je ob pečinah poškodovala nemška ladja "Luise Leonhardf. Vsa posadka, obstoječa iz tridesetih mož, je baje utonila. Odiukaj sta dva parnika pohitela na mesto nesreče. Lradja se je baje razklala na dvoje. MESEČNIK JE USMRTIL BRATA Nevarno je ranil tudi sestro in mater — Morilec je povedal na policijski stražnici da ni vedel, kaj je počel. MOSKVA, Rusija, 24. novembra. Zadnje dni so se razširile po glav-nih mestih Evrope govorice, da je izbruhnila v Rusiji revolucija, da je bil načelnik boljševiške vlade Stalin umorjen itd. Po zatrdilu sovjetskih oblasti so vse te govorice iz trte izvite. Stalin je živ in zdrav, in v Rusiji vlada poolen mir. Edina 'težava, s katero se imajo boriti sovjetske oblasti je pomanjkanje primernih delavcev za izvedbo industrijalnega programa. Razen maloštevilnih ljudi ki nočejo delati, ni v Rusiji nobenega brezposelnega. HELSINGFORS, Finska. 24. nov. Uredn:štvo tukujšnjega lista "Ta-deibiadet" je telefonično vprašalo finskega in švedskega poslanika v Mokra*i, koliko je resnice na govoricah o nemirih v Rusiji, ter dobilo odgovor, da vlada vsepovsod popoln mir. LONDON, Anglija, 24. novembra. Neka tukajšnja časnišku agentura je dobila iz Kovna "poročilo, da je ruska vlada aretirala v Čatkovu enoindvajset oseb ter jih obdolžila zarote. Med aretiranči se nahaja tudi več višjih uradnikov. Oblasti so našle štiristo Poljska nasilja bo pre-avtomatičnih pištol in iskala posebna komisi-več tisoč patron.—Vest ja. — Potek volitev je bil grrozen.—Niti žensk o diktatorstvu dementi-fana. MADRID, Španska, 24. novembra. — Splošno senzacijo je povzročila novica, da so oblasti izsledile ! veliko komunistično orožarno. Sem .prihajajo neprestano veliki vojaški i oddelki, da ojačijo tukajšnjo gar-nizijo. Skladišče orožja so našli v nekem poslopju v Hendaye, blizu Barcelone. Kot poročajo, so imeli komunisti spravljenih v skladišču ■nad štiristo avtomatičnih pištol in več t soč patron. Trije moški so bili aretirani. Po mnenju policije, so nameravali komunistični voditelji X'oedeliti orožje med delavce v slučaju novih delavskih nerjirov. V Madridu, Barceloni in Sevilli, kjer je bil prejšnji teden proglašen generalni štrajk, so zavladale skoro normalne razmere. LONDON, Anglia, 22. novembra. Špjunsko poslaništvo je izdalo danes ugotovilo, da ni bila uveljavljena na Španskem diktatura. Vse tozadevne novice so bile izmišljene oziroma pretirane. niso rešpektir.ali. Policija je aretirala 28-letnega Michaela Filoso, ki je v hiši št. 20 Carlton Ave., Brooklyn, usmrtil svojega polbrata, 16-letnega Salvutora de Hali ter nevarno ranil svojo 14. letno polsestro Katarino in svojo 49. jlertno mater Ano. Ženski se nahaja-(ta težko ranjeni v Cumberland St. bolnišnica. | Njegova mati Ana de Hali je izjavila: - Moj sin je šel v nedeljo zvečer v kinematograf, se vrnil krog enajste ure ter legel v posteljo. Tu- di jaz sem zaspala. Naenkrat me je prebudila silna bolečina. Pogledala sem ter opazila svojega sina, ki se je sklanjal preko postelje ter dr-jžal v rokah okrvavljeno britev. Zakričala sem: — Michael, Michael, kaj pa počneš? | Naito se je Michael stresel, debelo j pogledal, in britev mu je padla iz rok. Njegov polbrat je bil že mrtev, ko so odvedli njegovo mater in polse-istro v bolnišnico. Pilosa je izjavil na policijski stražnici, da se ničesar ne sporninj a. Sosedje izjavljajo, da je bil mesečen, in da so ga večkrat videli hoditi ponoči naokrog. Zdravniki bodo skušali dognati, koliko resnice i. * je na tem. BOLEZEN MATERE JONES WASHINGTON, D C., 24. nov. — "Materi" Jones, kateri se je bilo v zadnjem času zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo, se je zopet obrnilo na slabše. Zdravniki so mnenja, da se stoletni starki, znani delavski boriteljici, naglo bliža konec. Nahaja se v domu Walterja Bur- BERLIN, Nemčija, 24. novembra. Poročila, ki so prišla semkaj iz Ka-tovic ter so bila objavljena v tukajšnjih listih, pravijo, da so poljski postopači, pod poveljstvom diktatorja Pilsudskega. odšli v Gorenjo j Slezijo, kjer so prisilili prebivalce, naj ne glasujejo za nemškega kandidata za poljski Sejm ter senat. V Katonricuh ter v drugih krajih, kjer je večina prebivalcev nemška, so naložili teroriste na velike vozove, ki so hodili nato od hiše do hiše ter pretepali prebivalce, ki se niso hoteli ukloniti nasilju. Teroristi so počenjali vsakovrstna nasilja. Za onim, ki je zbežal, <*> poslali revolverske strele. Kari Neubauer, Nemec v Kato-vicah, je bil tako neusmiljeno pretepen, da je konečno prosil svoje mučilce, naj ga raj še ustrele. Že so hoteli izpolniti njegovo prošnjo, ko je stopila vmes njegova hčerka, katero pa so lopovi pobili na tla ter jo mučili. Dr. Feliks Calonder, predsednik mešane komisije, za poljske zadeve, se je že odpeljal v Gorenjo Šlezijo. da preišče položaj. Pozvan ije kneza Plessa, ki zastopa Nemčijo pri komisiji, ter poljske člane, naj se pridružijo njegovi preiskavi. gessa, par milj od tukaj. Lani meseca decembra jo je zadela kap. in izza onega časa so neprestano govorili, da bo zdajpazdaj umrla. SIN ŠPANSKEGA KRALJA Slika um predoča španskega infanta Dana Jaime is cerkve, kjer se Je vršila v»>ne. kralja Alfonza, ko se vrača ▼ sijajnem Weylerjem, ki Je znan izza — \ Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje^denar ja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovi j encev točno t polnih zneskih, kakor so Izkazani na prt nas Izdanih potrdilih Naslovljene! prejbiejo toraj denar doma, bres samnd* časa, bra nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice. Id so opremljene s podpisom naslovi juncev ln žigom zadnjih pošt. katere dostavljamo pošiljateljem ▼ dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slu« čajih tudi na sodni jI v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev aH lir. v Jugoslavijo Din 500 1000 2000 . * 2500 5000 - 10,000. -------------- S 9.40 -------------S 18.60 --------S 37.00 --------$ 46.25 -------$ 91.50 ______________$181.80 V Italijo Lir 100 --------- ^ $ 5.75 n 200 - $11.30 n soo ____ _ $16.80 m « $27.40 m iaea IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, ža $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6— ——1 ------■ ———.— ■ n i -t—I——ITT—^ Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih. Urah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potoni sporazuma* te glede načina nakarila. Najaa nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 9« SAKSER STATE BANK H OOBTLANDT STREET HWIOHl S. Telephone Barclay 0SS0 — 0SSI lili NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 25, 193« laiq ILOTIHI DAILY kO.«.& '■ i »ii »ji mm—-mibi Owned and Published by SLOVLNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation > rrank Baksex, President L. genedlk, Treas. Place of buainwm of the corporation and addresses of above officers: tin W. Hth Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.I ** G L A S NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za caio teto velja list za Ameriko, Za New York In Kanado -----------------J6.00 ,Za pol leta ... Za pol leta .......... Za četrt leta _____ cek> leto $7.00 --------------.$350 ..$3 00 Za inoaemstvo za eelo leto____XI.00 ............$150 Za pol leta ____________.._______________$350 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qias Naroda" izhaja vsaki dan izvaeaiaA nedelj In praznikov. Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli poAUjaii po Money Order. Prl spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Iz Slovenije. Zastrupi Je nje z oetovo kislino. } z nožem v vrat. Marija Dvorsko v a iz Strenskega' 2. novembra okrog 24. je b:l v pri Rimskih (toplicah že dalj časajwolIcvi ulici prijet 25-lelni hrapeo boleha. Zuradi starosti je mejno o- i Blaž Čolnar, ki je milo poprej z no--labela. Nedavna pa jo je trajno po- *zem sunil v vra: akademiku Ludo-l^žil v postelj še mrtvoud. j vika K. in ga neznatno ranil. Col- Ko se je 5. novembra z?jutraj od- J ;iatr. je na p-liciji. priznal dejanje, pravil sin Karel na delo in je kas- ^ zagovarjal se je pa. ax ga je aka-neje odšel tadi mož po opravkih v derri': brez vsakega povoda prvi u-Šrnarjeto da nakupi potrebne stva- j laril. V VTclfovi ulici je bila zbrana ; ri v trgi viiii. je ostrila Marija sama .večja družba dijakov, ki so se glas- i dema. Naenkrat je vstala in se a te- j .i0 prerekali. Ko je prišel Čolnar s eavo privlekla do mize ter pričela j prijateljem mimo, ga je eden uda-1 iskati pijače, da bi si utešila žejo. ril po glavi. V jez. je potegnil nož Napišite vedno povratno adreso. Na mizi je našla tcklenico z belo tekočino. Ne da bi se prej prepričala, kaj je v njej, je steklenico odprla in nagnila. Mahoma je začutili v želodcu krčevite bolečine. Spravila se je nazaj v postelj. Ko se je vrnil mož domov, mu je nesrečna ženica pričela pripovedovati, da neznosno trpi. Mož je kmalu uganil, da je v zmoti namesto vode pila oetovo kislino. O nesreči je takoj obvesti] sina, ki je prihitel demov i1" takoj .n sunil nasprotnika. Dijaki, ki so. b&H zaslišani kot priče, pa zatrjuje- J jo, da Čolnarja ni nihče napadel, ali izzval. I Policija je Blaža, ki je rad agre-si ven, izročila sodišču. Akademka j K. so morali prepeljat: v b-lnico. j kjer so mu zašili rano. Vsa pisma in tudi dopisnice bi morala imeti povratno adreso pošiljatelja, ako ta hoče. da se mu pismo vrne, če ga ni mogoče dostaviti naslovljencu. Brez povratne adrese se pismo preda "uradu za mrtva pisma" v Washinstonu. Poštna uprava ima izkušnjo, da rerazmerno veliko število pisen; konča v tem pokopališču pisem.— Ravno vsled pomanjkanja povrat-adrese približno 20 milijonov pi?em in 450.000 paketov se predaje na leto temu uradu. Ta napravlja daljne poskuse, da najde naslov-ljenca ali odpošiljatelj in približno Peter O pokojnem župniku Hohnarju j poročasjo še naslednji prispevek iz Škofljice :n sicer po pri poved-vanju oskrbel vse potrebno za pravo? tr-;Francu Bcčnarja. peče matere v celjsko bolnico. Sta- j Bilo je še pr-.d zgr-ditvijo dolenj-nje Marije Dvorškove. ki je stara že železnice Oč3 Jakcb Božnar 71 let, je precej opasno, ker je izpi- j domače Rutan iz Sarskega <župni->a znatno količino kisline. ja ižanska* |ie kupil nove konjske komate. Ni pa jih dolgo uporabljal. Žrtev konjskega kopita. kajti kmalu so mu jih odnesli ne- V Kcmpolju pri Kočevju se jejzrran' tatovi. 2^1 mu je bilo kama-prlpetila na paši huda nesreča. Po- | tov, za katere je da! okeli 40 goldi-sestnikov sinček Vinko Mustal se je j narjev Spomnil pa se je župnika sukal ekrog domaiega konja, ki ga Hdn.arja na Primate vem. o kate-je nenadoma brcnil v glavo. Razbil jrem ljudje pravili, da zna domu je vso čel j us; in je nesrečni ign?ti tatu. Peš se je napotil k žun-ctrok c t ležal nezavesten. Prepelja- j niku v Primskovo blizu Radohove li so ga v ljubljanske bolnico. kjer;va3i lia Dolenjskem in mu obrazno ugotcvili .da ima tudi pečeno i iq^i vso rtvar. Župnik mu je rekel, lobanje. ] ^a 1 gotovo prinesel komate Zdravniki so si prizadevali, da bij nazaj: če ni ravna preveč trdovra- i-^niku rešili življenje, pa je biloU vse zaman. i i Z nožem sunil brata v p rs a. Te dni so v ljubljansko bolnico pripeljali hudo poškodovanega 27. letnega pcisetn'ka Valentina Bene-dika iz Luž, cbčina Na V ;eh svetih c/an je Benedika njegov slaboumni brat sunil z nečem v prsa in ga nevarne ranil. Ranjeni Valen-in je mnenja, da mu je slabo umni brat stregel po življenju, ker se je hotela polastiti denarja m imetja. Valentin mu je pred leti izplačal njegov delež, toda brat je denar kmalu zapravil in sedaj je cd Valentina zahteval, da mu še da denarja. Ker mu Valentin ni ugodil &M jc začel sovražiti. Na Vse svete ce je n?.p:l in ga brez peveda na-pa-• del. Po storjenem zloč;nu je pobegnil in ga še niso našli. Morda je s'a-boumntž izvršil samomor. Valentinovo stanje je kritično. "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New Terk, N. Telephone: Chelsea 3878 mmmmmammmmmammBrn ZNIŽANJE PLAČ V ITALUI Po vsej Evropi vlada velika gospodarska kriza. Vlade jo skušajo premagati, nekatere na ta. nekatere na drug naein. Nemška vlada naprimer jo skuša odpraviti na stroške delaveev. Znižala jim je plače, svojega cilja pa n: dosegla. V ;le«iu Netm" i je je sledila tudi fašistična Italija. Predsedniki fašistične zveze ]»odjetiiikov za industrijo, poljedelstvo in svobodne poklice so vložili svojo demi-sijo. Nedomestili so jih trije fašistični komisarji. Nove volitve predsednikov se bodo vršile v "bližnji bodočnosti". S tem je prevzela fašistična stranka vodstvo nad strokovnimi zvezami. Vsak odpor delavcev proti nameravanemu skrčenju plač bo potemtakem brezuspešen. Predsedniki fašističnih strokovnih organizacij so re_ signirali, ker niso lioti li dati iukijative za splošno skrčenje plač. Italijanski delavci so prišli do spoznanja, da podjetniki niso sedaj še ničesar žrtvovali in da vlada skuša zvaliti vse breme na delavska ramena. To je samoposebi umevno. Fašistična diktatura s? noče zameriti podjetnikom in kapitalistom, ker so jo vendar sami zato zgradili, da ščiti njihove interese. Zanimivo je stališče, ki ga je zavzelo fašistično časopisje. — < V so v Nemčiji skrčili delavcem plače, — pravijo Jisti. — jih ho treba skrčiti tudi v Italiji, kajti sicer bi ne mogla italijanska industrija konkurirati z nemško. Kakor hitro bodo v Italiji znižane plače, jih bo Nemčija ponovno znižala, kajti "ponosna" Nemčija ne sme v nobenem pogledu zaostajati za Italijo... 8 to kampanjo znižanja plač pa gre roko v roki teror na političnem polju. Švicarsko časopisje poroča, da je bilo zadnje dni a-n tiranih v gornjem delu Italije nad dvesto oseb, večinoma profesorjem in drugih intelektualcev. Med aretiranimi je tudi Gigimo Bat isti, sin velikega laškega nacijonalista Batistija, ki so ga Avstrijci tekom ^ ,voz?če avtemobiliste s kame-jv zgornji Pr-:tavi v gezdu podirali Vojne ustrelili. njem ali pa tudi s kcli In celo s dr?vje je rsds.jo^e drevo z vejami Dvajset veronskih nrotifasistov bo prišlo vkratkem strelnim ore ž jem. če prileti kamen, j doseglo Mihaela Kvasa in ga stis- jvržan z veliko silo. v nasproti vo- mlo prsni kci. Nasreinež je sa-Jirea poseben tribunal. Up^j avtomobil, je šipa razbita, po- jmo še glasno kr.knil. p^tem pa js Aretacije V Milanu je izvršila takozv&lia "Squadra 'Jeg tega pa običajno pr?jme cbčut- izdihnil. Smrina nesreča dc-brega volante politica l tajna policija, ki je Mufcsoliniju osebno 1,0 Pcškt)db0 tudi ta ali oni izmed runta^e vzbudila veliko sočutje. 1 ,p;tn:kov v avtu. Orcžništvo, ki je Na Dup:e«kem vrhu se je odigra- o takih primerih divjaš*.va in su-, la ljubosumna igra, ki je zahtevala revosti cbvešieno, se sicer zelo po-i mlade življenje. Ko se je 24-lctni 80" "mrtvih pisem" so vniči. Paketi pa se prodajajo na dražbi. Poštna uprava računa, da le strošek božičnih dopisnic, ki se ne mo-rejo dostavljati, znaša za pošiljatelje $325 000 na leto, ako vračuna-u.o stroške kart. papirja in znamk. Dostikrat ta pisma vsebujejo tud. denar, ki se seveda spremeni v da. vLidi, ako se ne najde ni naslov-ljenec, ni odpošiijatel. Vsakega januarja Dead Letter Ot'iice debiva tri do štirih milijonov teh božičnih izgubljenih pisem, dodatno k rednemu številu drugih običajnih ' " mrtvih" pisem. Manj farm v Združenih državah. Census Bureau je ravnokar ob- faim je občutna v mnogih pokra- jnvH podatke o farmah v raznih jii:ah, vendarle popolni podat predelih Združenih držav na pod- štetja bodo pokazali, da število h-.gi zadnjega ljudskega štetja 1930. manjših farm še vedno prevladuje. 17, teh podatkov je razvidno, da se L. 1920 je 83.5% izmed vseh ameri- je število farm v zadnjem desetlet- ških farm obstojalo iz skupin od ju zmanjšalo za 2.3r;. Glavni raz- CO do 174 akrov. Le 4.3^ je imeio manj kot 10 akrov in samo 1' je predstavljala veleposestva o. več kot 1C00 akrcv. leg za manjše število farm je združitev manjših farm v večje skupi-' ne ah zapustitev poprej obdelovane farme. 1 Podatki o tujerodnih farmarjih Ljudsko štetje je dognalo da je in o farmah, ob njih cbdelanib 1. aprila tega leta bilo v Združe- i.iso bili objavljeni. L. 1920 je bi!o nih Državah 6,297,877 farm. aiT 471.585 tujerodnih farmarjev, ki so 150.466 manj kot i. 1920. obdelovali 111.172.000 akrov zem- : lje Število farm se je največ zmanjšalo v New England državah. Dr- - zava New Hampshire je kar izgubilo 29.51 svojih farm od i. 1920 do danes. Massachusetts 23.5rl. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi bilojten, bo 2namenje o povračilu po-daiio še ponoči, če pa je zelo trdovraten, se bo to nekako javilo šele. drug; no: m bo tat, naslednje jutro vrnil kemate! Župnik je dal Bcinarju tri tri lir tke za zvečer in ' tri za zjutraj, češ: naj jih doma drži pred perjo. v pe j pa codo sami zleteli- Ko eride Bcžnar demov. je vse storil pj- župnikovem naročilu in listki sro res sam' leteli v j c~cnj. Ko drugo jutre Božnar vsta- ; ne. piide k njetnu starejši brat To- i ne. s katerim sta okuiaj gospodarila. in ga vpraša, če se mu je po- ' n~±i kaj sanjalo. Jakcb je dejal, da, nič. "Meni pa se je sanjalo", pravi j Tcnc-. "da je c'ja karr.*^ta prinesei i tat nazaj. Eden še v nastllniku pod lis-jcm. drugi pa v grabnu pod listjem, blizu nekega drevesa". Prav derti seveda tudi Tone ni verjel, a pcglcdaii sta vendar in res našla oba komata, ki j a je Jakob takoj spoznal za sveje; edino oni v grabnu je bil že malo pokvarjen od mokrote. Connecticut 24.8^, Rhode Island 13.9^, Maine 21.2'; in Vermont: bre2Plačea P°u*' 5e iele naučl' 10.1%. Izmed sred atlantskih drža- " aogleSia 111 h0čfii0 p051"1 dr" vah je število farm v New Jersey! 4avliani Zkiruženin držav, oglaaue padlo t za 17.2, v Pennsylvaniji za se za pojasnila v ljudski soli štr. 14.2 in v New Yorku za 15.2. Na- 127 tast 4L cesta T Petek ziutrai sproti temu zmanjšanju stoji po-' 0,1 d0 12"' BOba 308' aU *>a v ras tek farni v večini zapadnih dr- " ba «13. zav m na jugu. Očividno je, da se poljedelske raz------ mere spreminjajo. RAD 31 IZVEDEL za naslov svojih Nevarni nočni napadi na avtomo biiu. Že ponovno se je zgodilo da soj Smrtna nesreča in uboj v maribor-1 napadli neznani napadalci pod o-1 ski okolici. kriljem ncii na cestah oo deželi mi- ' Ko so 7 novembra nri Kvasovih f. Kajti površina cbdelanj se ni zmanjšala, niti se ni produkcija zrranjšala. V mnogih siučajih —, zlasti v New England državah —. se poroča, da je število zapuščenih; farm vedno večje. Lastniki so jih kar opustili, ker se niso izplačeva-! le. Konsolidacija manjših farm v večje skupine pa je bil merodajni faktor v Marylandu, Virginia in» drugih državah. Mnogo farm v bližini mest jc izginilo, ker so bile parcelirane in prodane za stavbišša. Tudi dejstvo, da so morale banke prevzeti mnogo farm pod svo;'e upravo radi zapadlih hipotek, je prispelo k zmanj šanju števila posameznih farm. Dasi tendenca za konsolidacijo dveh bratov PETER i:i ANDREJ TUSAR. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj vc 3 njima, kje sta bila med vojno ali sploh kake podrobnemu. da mi javi. za fcur bom zelo hvaležen in dam $5.00 nagrade. Joe Tusar, 3111 Carrol Ave., Cleveland. Ohio. <6x 24—1) KJE JE M O J SVAK JOHN KORDiSH, doma je iz Hr.tu pri Loškem potoku. V Ameriki biva blizu 20 let. Zaanja 4 ie-Ux se ni vec oglasil. s.uto prosim rojake če kdo kaj ve o njem, tia mi poroča, ali naj se sam javi. Marija Kreitz, 181 Floyd Street, Erooklyn. N. Y, <4x 21—25) odgovorna. Kako strašno ravnajo s političnimi jetniki v Italiji, predaval profesor Crespi dne 11. novembra v Londonu. Jetnikom oblivajo noge z vrelo vodo. Ce se hočejo koga iznebiti ter preprečiti, da bi se na njegovem telesu ne poznali zuaki nasilja, ga s kladivom, ki je zavito v gumij, toliko časa tolčejo }>o pršili, da mu poči sree. SLO VENSKO-AMERIKAN SIC1 KOLEDAR ZA LETO 19.11 • • %r J je izšel CENA' 50c Provizorični most v Medvodah žrtev narasle Sore. Iz Medvod poročajo: Večdnevno deževje je povzročilo da je Sora narasla za 1.60 m in že drugič podrla provirorini mest v Medvodah. Skoda znaša okrog 4000 Din. trudi, da bi noine napadalce i2sle- j čevljarski pomočnik Janez Čeplak dilo. vendar se mu to v večini pri- vračal domov od vasovanja pri svo-m?rov ne posreči. Te dni je bii 20- : ji zaročenki, ga je v zasedi počra- pet napaden na glavni državni cesti med Konjicami in Vojnikom neki avtomebilist. Šofer pa ni izgubil prisotnosti duha in je zavozil v gručo napadalcev, ki se je urno v zadnjem trenutku razpršila. Seveda je letelo za avtomobilom kamenje in lesena krepelca, toda k sreči ga niso dosegla. SEZNAM KONCERTOV: Po zanimivem c t i v u: presega vse dosedanje. 1 onim, ki so ga naroČili | SMO GA ŽE POSLALI 1 --k ZASTOPNIKI JAVIJO, KOLIKO j IZTI&JV .a. 30. nerv.: Ashland Bouleward Auditorium, Chicago, 111. 30. nov.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. I1L 7. dec.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, HI. 14. dec.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, m. _ 29. dec.: Radio-koncert WJAY, Cleveland? Ohio. 31. dec.: Lorain, Ohio. ^igKBiOBMiHHI'riMi CENJENIM ROJAKOM IN RO- JAKINJAM. KI SE POSLUfiJ JEJO NAŠE BANKE naznanjamo, da smo xaHnje dni odposlali male koledarčke za leto 1931, ▼sem, ki bivajo sirom Združenih Držav in Kanade. Kdor banenjeneffc koledarčka ni preje! is kateregakoli razloga, ga lahko dobi, ako nam posije Svoj Sedanji točen nasWv, ah ako zahteva pri naročite denarne peilljstu za bližajoče se božične praznike, da naj se potrdita za projoti *i tadi kal njegov tekmec Ma:ija t. in ga s krampom obdcJaval po glavi in telesu. Po dejanju je napadalec izginil. toda orožniki so tak^j ugotovili njegovo identiteto. Težko ranjenega Čeplaka so sicer takoj odpeljali v bolnico kjer pa je poškodbam podlegel, ne da bi se zavedel. PAIN-t\PEHFR - M ^ Le za zunanjo uporabo pri Bolnih miiicih Prvotnih prehladih Bolečinah v prsih Okorelem tilnik« Bolečinah v hrbtu Izvinih,in Prevlečen jih Nevralgiji Dobite pristne««! A K C H O K tceof«ka manjka u riakne ravaju nt annje. KsiiHca, ki nodi polna nmvt^UU PAIK- B*PEM.BR.ja, je pcUucaa v^aki e*rklfinn V vseh lekarnah 3Sc m 79 c. A£ direktno iz: V a b i 1 o na PLESNO VESELICO s PETJEM katero priredi Slovensko Pevsko in Dramatično Društvo 'Domovina' v Greater New Yorku v SOBOTO, dne 29. NOVEMBRA 1930 V VELIKI DVORANI AMERICAN SLOVENIAN AUDITORIUM 253 Irving Avenue, Brooklyn, N. Y. Pri tej zabavi bo društvo zapelo več čisto novih pesmi pod spretnim vodstvom pevovodje Mr. J. Končana. — Na programa je tudi nerve vrste ples. — Srečna oseba bo tudi nesla domov krasen dobitek. — Ne pozabite, dragi rojaki, da ta dan je zadnji pred aa-ventom in veselic ne bo do Božiča. Zatorej vsi, ki ljubite lepo slovensko pietje in ples. pridite in ne bo Vam žal. Preskrbljeno bo tudi za žejne in lačne. Vstopnina 50c. Uljudno Vas vabi — Odbor dr. "Domovina". Delegatje INVESTMENT BANKERS' ASSOCIATION of AMERICA so na letni konvenciji v New Orleansu ugotovili, da se nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavske razmere v letu 1931 znatno izboljšale in da bodo leta 1932 normalne. Ne glede nato, kakšne so ali bodo razmere, resnica je, da so prihranki vsakemu v sili in po-trebi najbofljša pomoč in da je varčevanje in hranjenje prva pot do samostojnost. Vloge obrestujemo od 1. okt. naprej po 4% in obresti pripišemo h glavnici vsakega 1, jan. in. julija. Obrestovanje se vrši mesečno. Da je denar pri nas varno naložen, dokazuje dejstvo, da ima država NEW YORK sama pri nas naložen denar. Sakser State Bank 82 CortUndt Street HEW YORK, N. Y. Mladenka je prišla vsa srečna dome/ in zaccla pripovedova.: c-etu: — Oh. zdaj sem pa dcblla pravega, cie. Ti ne veš. kako je ce3en in postaven. In kako rad me ima. — Take, tako, — je rekel cie zadovoljno — Jaz ti ga ne bom branil. če ga imaš res rada. Samo še nck.i < te moram vprašati kol.ico pa zasluži na teden? — Oh. moški sle pa res čudni. Nič drugega vam ne gre po glavi, kot kolika kdo zasluži. Tudi fan:, v katerega sem se zaljubila, me je vprašal, koliko t: zaslužiš. Očitajo mi. da eez ženske zabav-ijnm. da jih ne morem vide i na kcncu ojesa in sploh, da sem smrtni sovražnik žen A'. Vse take stvari mi očitajo Ne bom tajil, da včasi katero rečem čez nežni spil. Toda verjemite mi. drag; prijatelji in prijateljice, da v vseh mrjih dosedanjih zab.ivijicih ni biio niti stoti del s.rupa. kot ga je v eni sami opazk:, ki jo napravi ka o tisti ženski, ki je lcp.sa cd nje. Nekoč so se pogovar ali. če je kaj razlike med Ivanom in Janezom. Mici in Mary. Ano in An"ko. F m -njom in Francetom itd. Nekaten so rekli, da je razlika, drugi so zatrjevali, da .e ni. — Kdo pravi, - da ai razlike — ■se je glasil roja*. — Moja žena jc Ai.a. Huda in sitna je kot sama pošast Moj so=ed ima pa otroka, še* - : najlt it t j: -car otrek. v sedemnaj-j sto sre. in ime jc Annie. Istotako ji je sme k=-t moji ženi. pa si ne more-.e misliti, kako oTromnu razlika je med obema. Človek včasi nehote biekne kate-S ro, ki ni za nikamor. Misli, da 'co kaj pametnega in pre-| pri^evalnega pevedai. pa ga sfcra-: hjvito polomi. Vzroka v teh poiemijad je vc:. Po- i giavilna vzroka i ta raztreseno-1 in napačno izražanje. Tako poročajo krčmarici. kate-[ri se jc nek.i perrenka prismodila. Gost, je psčcnko pokasil. odložil j nož in vilirc ter ponnU krožnik vstran reko;- — Po pravici vam povem, da seru jedel v jasi že boljšo pečenko. — Te da ne pri na=. — , odvrnila prismojena krčmarica. Fant in punca .va se domenila, da bosta pobegnila ui ae por^iila j brez dovoljenja starišev. Ona je bila srečna in zadovoljna, 'le on je bil v precejšnjih skrbeh, j — Niti stanovanja nimava, niti i pohištva. Vsega skupaj imava tristo dolarjev. To je premalo d est i premalo. — E, bo ze. — ua je lolazila. — {kajti zen.ska nikdar pogaaia ne izgubi — Bo že. bo že. Nikar ne bodi i tako cagav. V Downtownu se bova j poročila Iz Downtowna se bova odpel j-ala s šifom na poročno potovanje v Albany. Iz Niagara Fallsa bova sporočila sta riše m. da sva poročena. Iz Clevelanda oova pa tele-grafirala za. denar, da bova lahko domov prišla. Ta je že precej slara in se tiče rojakinje, ki je prišla iz stare domovine naravnost v New York. Doma je bila iz nekega zapuščenega kraja, menda iz Butal, torej cdtam, kjer je bil Bog posodo oplak-nil, ko je svet dogradil Mož ji je zapustil precej denarja, pa je pobrala svoje stvari in je prišla sem. Nekje v DoWntownu si je ustanovila svoj dom. Od začetka je strmela, kot strmi vsak. ki pride v New York, po par tednih se je pa privadila. Privadila se je nadulični železnici in elektriki, movipikčerjem in velikim hišam in Jtudi kako angleško besedo je znala. V Buta lah ni bilo namreč niti elektrike, niti železnice, še manj pa movipikčerjerv. velikih hiš in angleških besed. Eni stvari se pa ni mogla dovolj na čuditi. Ta čudovita stvar je bila pač na gas. — Ah, — je pripovedovala, —take peči nisem še nikdar videla, takih pa nimajo v starem kraju. Res je. cfci precej koš ta, strašno dosti košta, je pa to nekaj vredno, ker tako dolgo gorkoto in ogenj drži. Možak, ki mi jo je pripeljal iz Štora, jo je postavil in nažgal. Od tega bo že šest tednov. Pa Se danes gori neprestano podnevi in ponoči. tlAl RISOV NEW fOiK, TUESDAY, NOVEMBER 25. ISM PA NTELEJMON ROMANOV O na zelenjaku. ko je prilii-njena nečakinja in pripovedo-. da so neki ljudje prišli v stain Je in povprašali po gospodi - Bože mili. kaj pa bi radi? Če ie n:»c prišli, da bi sobe nerili? — je omenila soseda. Sveta Mati bož»a mi na strani K našim sosedom so prišli s iractrom, vse premerili in jih -m izselili. Kubatura ni v redu, ibaturi, vedno govore o tej— ee b< jo bila že keda; Ampak nemara je to hiima preiskava. Le ničesar ne prikrivaj, drugače bi stvar Ae sLit1* m is, li pobero. — Tako c.o nas že v strah pripravili, to je že kar ... Gospodinja si je otria roke ob predpasnik in razburjena stopila pt o ti hiši. Na pragu so stali trije n.ladeniči. ki so jO čakali. — Ste vi gospoidnja0 — Sem. jaz.... — je rekla preplašeno pogledujoč od enega na drugega. — Dovoiite nam. da pregledamo stanovanje ' Gospodarica je s plašnim obrazom odklenila vrata Vsi so vstopili. V t«m trenutku se je pripodila z raz-ku$tranimi lasmi perica z zelnika in komaj >e ji je še posrečilo, da j* boječe lašepetaia gospodinji: — Vprašaj za pooblastilo.... Gospodama se je vsa zmedena czirala okeli sebe in neodločno naprej tsčec hotela že vprašati po mandatu, ko je eden od mladeničem ki je nosil usnjen jopič, rekel svojemu tovarišu: — Si vzel merski trak s seboj? — Sem. — je pritrdil ta. Gospodinja je prebledela. se v svoji zmešnjavi ozrla po radoved-ut ah ob durih in se umaknila — Ta se je pa nasmolila.... — je c hrul zamolklo nekdo v veži. — Zdaj je izgubljena. Gospodinja je te nemirne je pogledala proti strani, odkoder so bile zadonele te besede, nato je rekla mlademu možu v u njatem suknjiču, ki ?e bil očividno vedja. kakor da bi hotela popraviti svojo krivdo ob'tojeco v njeni nameri, da bi vprašala za pooblastitev: — Mogoče bi l?udi ven poslali, Batjuška? Naj kar tukaj ostanejo, čim vcc ljudi, tem boljše. Premeri zid. — je ukazal sodrugu. Kadar ste nadlegova- rii vsled zaprtnice MERSKI TRAK Ta je odvil trak In pričel meriti Gospodinja ga je plaho gledala. — Kaj imate tu v kovčegu? — je pozvedoval voditelj. — Perilo, batjuška. drugega ni ko perilo. .. — Odprite! — Pa dva koščka mila sem vtaknila včeraj noter, no pa mrvico moke... — Odprite! Bomo že videli, kaj ste vtaknili noter5 Gospodinja je odklenila kovčeg. — Kaj pa ta sladkor, — se je namrgodil vodnik. — Res je. batjuška. dva funta sem skrila pred mišmi. — Kdaj ste ga skrili? — Včeraj. ne, predvčerajšnjim. — Izmeri kovčeg, — se je načel-i-ik okrenil proti tovarišu z merskem trakom. Ta je osuplo pogledal drugega, ki mu je poveljeval, začel pa nemudoma meriti in z Slavo majaje govoril sam zase:— Tu naj sam vrag. — Pokažite nam shrambo! — In kovčeg ostane meni. batjuška? — Je vprašala gospodinja bojazljivo. — Kovčeg ostane vaš. — je odvrnil vodja. — Obdržite ga lahko dokler vas je volja. Sli so ogledovat založno shrambo Ondi so premotrili dva kovčega. Gospodinja s: je vneto prizadevalo, da bi enega prikrila. A dobil? je ukaz. da mora tudi tega odkleniti. V kovčegu je bil sladkor, bela moka Gospodinja se je zagrabila za srce. pobledela in čakala konca preiskave. Vsi so pridržavali sapo. — Skoraj poreče: — za plen j eno'i in potem križ čezenj, — se je za-j čul od zadaj glas neke sosede. — Sveta Pomagalka ji bodi milostna.... I NEMŠKI PISATELJ -SLEPAR NENAVADEN UČINEK DEBELOSTI Iz Duesseldorfa poročajo o are-j Na sodniji v Berlinu-Schoene-taciji precej znanega pisatelja Vi- bergu visi že leta tožba radi slepar-Ijema Pieperja, ki je dje časa sle-' stev proti neki Jedvigi M., ki je pa paril ljudi in jih olajšal za kakih! doslej niso mogti obsoditi radi prav 40.000 mark. Mož je morda pre- nenavadnega vzroka. Obtoženka je malo zaslužil s svojim peresom, za- namreč težka celih 340 funtov in to se je lotil sleparstva v višjih-zato niso mogli imeti proti njej U- krogih, vedoč. da je njegovo počet-! doslej nobene razprave, čeprav v!a kar smo pregledali, pustite vse na j<> pri odličnjakih najlažje obnese.' gajo najrazličnejši trgovci na nje svojem mestu in ničesar ne pre- Napravil je načrt za veliko otro- račun vedno nove tožoe in je šte-skrivajte drugam. ško zavetišče v Duesseldorfu in u-1 vilo ovadb naraslo že na 26. Oota- — Zahvalim, batjuška. | ttanovil tvrdko ' Pomožna akcija ženka se sploh ne more ganiti i? d z. o. z " nekoliko milijonov d- hiše. Obtoženka sedi neprestano . — Hvale ni treba. Mi svojo dolžnost, to Je vse. Kakšne iurjev za podjetje in je pritegnil v doma v bližini telefona in kadar si podnajemnice imate v stanovanju? odber bivšega meklenburškega voj- zmisli. pa naroči telefonično vsa- In ate deklo? — Kam pa mislite, kakšno deklo vodo Adolfa Fridricha. ki je pre-' kovrstno blago, ki si ga daje povzel predsedstvo tvrdke. kneginjo šiljati domov, na kar ga proda ali neki. — je vzkliknila gospodinja v p2Vio Wiedovo, kneza Hohenzoller- podari sosedom, ne da bi sa pla-grozi, — svoje žive dni sem s te- Rat.bora ir. Plessa. bivšega čala. Zdravniki so mnenja, da i- mile rokami.... f nemškega kancelarja Cuna in dva ma ženska zamaščene mežgan? in nemška bančnika. Gospoda so mu srce in da je nekolio slabumna. v prispevali 40.000 mark in s tem splošnem pa popolnoma odgovorna denarjem je šel Pieper na "pro- j za svoja dejanja. Telefona ji ne p£8randno" potovanje v Ameriko • morejo vzeti, ker ga nujno potre-Oienil se je tam z gdč. Gculdovo. buje. da pozove pomoč v primeru, ki jo je izdajal za hčer znanega če bi se ji dogodilo kaj 'hudega. — ; an er.škega milijonarja Goulda, da-. Pred leti so jo z veliko težavo in v — Lepo, torej služite sami? — Ne... to se pravi, da ... Mi vsi služimo. — Vsi?.... Torej nimate prav nobenega brezposelnega elementa med seboj? — Ne, ne, Bog obvaruj. like je Pie perju napravil krasen j sodno dvorano, so morali odpreti ni.črt za stavbo zavetišča arhitekt! obe krili vrat na stežaj in iztesati giaf Athrens, ali pri tem se je iz-j so ji morali posebno cbtctnc klop. — Torej slišite, jutri pridem za jj jp bila le goslašica v nekem posebnem širokem vozu prepeljali cine gledat. Ako do pete ure nale-J n, cuein bari'. Po povratku iz Ame-' na sodnijo. Da je lahke stopila v tim koga med vami doma. potem... No. to je videti vse . — Se kozo imamo, batjuška. Koza. ni primerna. — je rekel vodja zamišljeno. — Zakaj pa, batjuška.... Saj jo imajo vsi ... davek sem od nje plačala .... — je prebledela gospodinja. — Sicer pa naj bo. Kje pa je? Ogledali so si še kozo. — No. hvala bodi Bogu. — je kačalc. da so milijoni dolarjev le bajka. Gospda se je ustrašila jav-i-e^a škandala i:i ni ovadila Piep-trja zavoljo posrečene kopnikijade. Mož bi bil ušel roki pravice, da ^e je zadovoljil s prvim uspehom. Lotil pa se je- trgovine z umetninami ir. bi bil paderoornskemu ško.u Trkrat so jo oprostiii in dotlej sc se izjalovili vsi poskusi, da bi ic spravili na novo razpravo. POT DO SREČE Znani francoski biolog Lachovski, vzdihnila gospodinja, ko so mlade- kmalu obesil neko kopijo, trdeč, da , po r0(}u Rus in pr0fe.0r v college niči odšli. — Vse je primerno, so ^rr za izvirno delo slavnega iran-1 dtiali. ; toskejfa slikarja Watleania. Po- ; toskega slikarja Wat lean ja. Ze, ampak čemu je primer-! motoma pa je pisal škofu na papir — Dobro, to se priiega, 3ei T« nt 1< ■ |u i tu M*' r Z,.,|.l tl.l- a |K-V m i |»'-rii tH«iitiik Hreew*e*i j*. v »kuro \ »m.|. Klii. . w> • k-m t i. 1»Tjki- imi ttonjt Su|u-T'in<- «»i»>i l--lii in krvni (ok butnuti snovi. ntiKtl in m>'hur In prfit-n. uprtalr« K» •o ti Htnipt i-n^naui »a »i*t«aa. tu (truCi urica ni pridni*- ih.Vo IWk in tHvi (t-r ii)i«Hi- i».»»tan«j>» »rfnejlte S'UK«-Tuilf vl.i j«r dolM-r a|>rtit, tiranu I*«* Utiljf |»rcl>«v!Jw. M^uij«* j.- «i»ivpiljj\ .r In |wO!tn«a in >|>ti)Wio »tiru v >r »«■ vam ix-Itnljla. VI Uhk» dobile \u|f«-Tonr, karkoli i"Hid:>J«Jo »dravtta. Ak» vui tr-Kuvrr lngj, nitn.L v laltifi recite ntu. naj tatica nanki xa *■;•» <•») njegovega pre-Iniftf »tr». —-Vdv't. bleknil vodja in zaloputil pokrov. Gospodinja je hlastno pogledala na strop, olašano vzdihnila in sc' prvkrižala. — Tegale ne boste premerili? — Ne. to se da soditi že po očeh. — Potemtakem je vse v redu. batiuška. to se prilega9 — je vprašala malosrčno — ne zato. ker morebiti ni slišala, temveč od radosti — kakor bi želela pokazati, da je tako čistega in nedolžnega srca. da >e jI nI treba bati^povpraševati. I n ko je vodja odgovoril, da se kovčeg -prilega", je v prekipeva-nju neobrzdanega veselja začutila potrebo, naj sama pokaže, po čemer je niti vprašali niso: — Tukaj le. batjuška. lahko pregledate še majhen kovčeg. Tu i-mam posode, srebrnine le malo seveda, kar sem si pridelaia s svojimi žuljavimi rokami, — To se tudi prilega. — je rekel vodja. — Vprašaj no. čemu se prilega. — ji je zašepetal sosed. Ali gospodinja ga je s čemerno kretnjo zavrnila in se zopet skrivoma pokrižala. — Oh. ti premili Bog. batjuška, tako smo žc prepiašeni. vsak čas' puhajajo brezobzirni ljudje in vzamejo človeku vsak funt cukra. — Ako smo bili mi tukaj, ne bo-i d> ničesar več jemali. Ohranite vse. no? — je ponovno vprašal sosed. — To je njihova reč. Drugi dan so se zgrinjali ljudje okoli hiše. Vse stanovanje je bilo izropano. Odšli so iskat gospodinje in jo našli na vrtu za zelenjavo. A ko je zagledal ljudi, se je skrila pred njimi ter pobegnila. — Podoba je. da se ji je zmešalo, — je pripomnil sosed. — Vpijejo ji, da je oplenjena. ničesar ne razume in vztraja na tem. naj drugi odidejo, češ, da še ri pet ura. Čemu, za vraga, bi moralo biti vprav pet ura? Ko je prišla zraven in videla, kaj se je zgodilo, si je segla v lase v\ takisto obstala. — Ti so si pa pošteno privoščili. — je rekel sosed. — Za pooblastilo bi jih bilo treba vprašati. — Saj je hotel vprašati, ampak tedaj 50 povlekli merilo. Pa se ie v jezik ugriznila. — Vse se je prileglo, so dejali, — je pripomnil sosed in si segel v brado. — Da. ampak čemu se je prilegalo? — To je bila glavna reč. ! z glavo svoje prejšnje družbe, c kateri je bil cerkveni knez že nekaj slisal. To je Pieper ju postale usodno in državni tožilec se je za-> čel zanimati zanj. 99 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI is ROMANI: Ana Karenina Ciulstoj) zanimivi miuau (- zvezka < . .$5.50 Amerika, povsod dobro, doma najbolj« ................... Agitator (Kersnik) brofi. ... Andrej Hofer................ Beneška ralsieralka _....... Bdgrajski biser ............. Beli mecesen ................ Bele neti. mali junak ....... Balkansko.Turfika vojska ... Balkanska vojska, s slikami . Boj in cosaga. povest ....... Blagajna Velikega vojvode ... Boy. roman ................. .351 .40| .c#j -.80 S .25) .60] .65 .4t .60 ... Burska vojska.................. — Jaz prekleta sem jim celo sa-lg^j,, jn^nyj ma vse razkazovala. — se je sled- j Boiični darovi...................35 n jič utrgalo gospodinji s takim iz- j Božja pol na Bledu .............26 razom. s kakršnim objokuješ umi- j rajočega sina. čigar smrti si sam I Cankar: povzročil. zelniku. Pet ur sem čepela v — So tudi kozo premerili? — je pomežiknil sosed. ]i Grešnik Leoard, bro*... .70 Mimo ilvIjmUa ...... m Mrtvo mesto .........75 Romantične duSe......60 Cvetke ....... Cesar Jožef IL — Po očeh so jo presodili, — ie Cvetina Borograjska dejala perica. — Oh. mi nesrečne .25 M .50 .35 JS5 -35 ži! Pridejo uradniki, človek ^ i- | - ma za malopridneže m je izgub-; Len. Potem pridejo malopridneži. Drobiž, in razne povesti človek jih ima za uradnike in je: spisal Milanski ...............66 šele prav izgubljen. To je pasje' življenje! . .'■••r S-i'-"'■ažl'JUS:,AP"ij ^ISJEa^TrtEMHHSg X-.. .■rramittr-aifci.ifiimiii u (K. B.) i Mali Oglasi imajo velik uspeh H r"™"^**™"*''"' ........................ N ■ SAKSER STATE BANK K COBTUMDT 8IREKT NEW TOE K. N. 1. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure Darovana, zgodovinska povest .. .56 Dekle Eliza .....................46 Dalmatinsko povesti ............ .35 Deljen roka .................... Ji6 Do Obrite In Bitoija...........76 Doli z moljem ................ .56 Don Klšot is La Manbe.......... .46 Dve sliki. — Njiva. Starka — (Me3ko> .................... .66 B O Ž I C V DOMOVINI Pojdite to leto! Noben Božič ni tak kot so starodavna praznovanja v stari domovini — domači prizori. znani obrazi, znaui cbičaji in veselo praznovanje. Za hitro, ceneno, veselo vožnjo potujte z našimi številnimi izleti pod osebnim vodstvom, vključno na največjem parniku na svetu. Po najkrajši morski pot v Cherbourg. Odtam pa z ekvpresom v vaši sta- ro domovino. MAJESTIC Odpluje 13. decembra jw! osebnim vodstvom Petra Bartha in Juliusa Bemera, nakih kontinentalnih po-tovafnih izvedencev. Vprašajte svcjfga lnkalriega agrnta vn vsa pojasnila. WHITE S I AR LINE International .Mercantile Marine Company No. 1 BROADWAY NEW YORK CITY STRAH HIŠNIC France, je objavil zanr.no delo "Znanost in sreča". Po številnih eksperimentih z belimi mišmi, žabami in slično mučeniško živadje je potrdil oni nauk. ki ga že davno poznajo filozofi: sovraštvo in skrbi za vzrok vseh nesreč. Človek, ki hoče dolgo in mirno živeti, ne sme ljudi zavidati in črtiti. Ta'zaključek je dokazal z neštevilnimi skri-žalkami. krivuljami in številkami. Morski prašički, ki stalno opazu'ejo drugo, bolj prosto skupino istih j živali, shujšajo, ooolijo in podle-j žejo sklerozi klhib najboljši hra-; r.t ker so jim baje nevoščlivi. Tj I j; zelo zanimivo, a žal avtor ne pc-! vo kako naj premaga v cunje za-i vita mati s premraženim otročič-| kom v naročju zavist napram ženi. ki drvi s svojim dojenčkom v ! luksuznem avtomobilu. Ali bo reva toliko pametna, da si bo rekla: ' "Ne smem ji zavidati: to bo zviša- I lo moj krvni tlak in pokopalo moje « 1 zaravje ..." Eksperimenti s prašički gg ničesar ne povedo onemu, ki ga .55 mučijo dolgovi in neplačano stano-.35, v^inje. Kako bo ino^el takšen mož misliti: — "Rajši ne mislim na te skrbi, ker mi krajšajo življenje.. ." Želeti bi bilo. da bi dodal avtor spojini temeljitim teoretskim izva-jai-.jem še praktične nauke o poti! do sreče! Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka .......................................1.50: Iz tajnosti prirode...............56 Iz modernega sveta, trdp vez. l.GO Igračke t*ro£irano ..............M Igralre .........................75 Jagnje ......................... JS0 Janko in Metka (za otroke) ---- .30 Jernač Zmagoval, Med plazovi.. .50 Jutri (Strug* trd. v..............75 broS, »• • •' .60 Jurtiteri spisi: Popolna isdaja vsen 10 cveskov. lepo vezanih.................. 16.—' Sosedov sin. broš. .............. .46 6. zvezek: Dr. Zobcr — Tugomer broširano ...............6.. .75 Joan Mi serija {Povesti iz gpnaskega življenja .....................60 Kako sem se jaz likaL (Aleiovec) L svesek _........ .66 Kako se jaz Umi (Aleiovec) IL sv.............. .66 Kako sem se Jas likal (Aleiovec) III. svesek........ .66 Hišnica je na Francoskem u-gledna osebnost. Stanovalci nimu-10 ključev cd hišnih vrat in debelušni gospa vso noč premaguje spanec v postelji. Poieg nje v;^: pnevmatična hruška in hišnica ■ sti-ne. čim zazvoni katerikoli ponočnjak. da mu avtomatično odpre vrata Ta posel- daje hiš-i ca m zaslužek in hišnice so vrhu to. .i t. -ir.eljito poučene o 30lidnc>ti p meznih podanikov svoje države. — Pariški slepar Leon Picarč.. ki -i > zasluž'1 priimek "str.;h hišnic", je : užival velik ugled med .svojimi sta - j novskimi tovariši. Picard ie d'igp leta goljufal omenjefle oblastne dame in sicer vedne na . način . Prihajal je k hi.:.nici ni zahteva;' mesečni znesek za bc!niško blagajno od katerega koli. seveda oc:. .t-r.ega stanovalca. Hišnica je po vadi poravnala terjatev, ker -.po jema tudi vso pošto za odsotne, t Zvečer, ko se je povrnil stanovalec; iz službe, je zvedela, da ;e bil plu- j čilni naleg ponarejen. Na ta pve-j prosti način je zaslužil P:card biir-300 000 frankov! Zveza hišnic ki je prejela nebroj pritežb od svetih* članic, je razpisala veliko nagrado onemu, ki bo ujel goljufa. Kniigo : vodja Boudeaux. ki je nekoč s Pi-cardom služil pri vojakih. ria je naposled siučajno srečal v neki kavami. Ponudil je prijateliu poži-rek pelinovcit istočasno natakarju podtaknil listič, na i pokliče po-limijo. Kmaiu je prikorakal stražnik in Picard je zastokal od pre-; senečenja. Aretiral ga je mož nje- j gove lastne hišnice, edine, lil je ni nikoli oškodoval. Potrta žrtev muhaste u^ode ie morala v zapor. STRANKA - PREDSED- • N1K0V Francosko radikalno »cialistič-nc» stranko. ni niti radikalna niti socialistična, imenujejo Pariža-7.i stranko predsednikov. Dognali so namreč, da je vsak poslanec republike ali pred-sedn.k vlade, vsaj piedsednik kake strankine organi-zacije. Na vizitki vsakega posameznega poslanca se tedaj blešči ponosni naslov predsednik. Ker se v Franciji vsak poslanec do svoje smrti iahko imenuje "bivši narodni poslanec", velja to tudi za predsednike. Kakor je zivmo, je bil po.-lanec Cnautenipi samo neka' ur predsednik vlade, ali naslov ministrskega predsednika mu ostali * za vse življenje. P A L r ft K V londonski porodnišnici okraja Twickenham je yrijokal na svet kot sin popolnoma zdravih staršev. 221etnega očeta in 2 lie t ne matere. otrok, ki tehta komaj 80 de-kagramov in je samo 25cm dolg. Navadno tehta novorojenček do 4 kg in je do 50 cm dolg. Zato so posvetili zdravniki novemu državljanu izredno pozornost, ker je drugače popolnoma zdrav in se prav lipo razvija. Vsake pol ure debi iz posebne steklene cevke kapljico z vodo razredčenega konjaka. Počiva v vati, obložen z vročimi steklenicami. Babica, ki je maičku pomagala na svet, pripoveduje, da se je ob porodu silno prestrasila; no-vorojenčkova glavica je bila komaj tako velika kakor tenisna žoga, in vse oitje ie imelo zadosti prostora na njeni dlani. ^^ m ^ ^ m Naj bo vesel Božič % i I % Devica Orleanska .............. 36 Duhovni boj ................... 36 Dedek je pravil; Marinka in *kr»-leUOd ....................... .66 Elizabeta ...................... 1 Fabljete aU etiket v filrtmirt .68 ............ 35 Fra Diavolo . (2 Gadtenfci Gostilne v start LjaMjmq Griks Mytologlja......... Gusarji 36 .136 ...46 M (Tolstoj) veseloigra 0 ••oooaooooeo C H« ^ O s« « • »s .n 136 Korejska brata, povest la mlsljo-nov v Koreji ........*..... Kuhinja pri kraljici gosji notici 30 Kaj se Je Bflaifcara sanjalo...... 35 .............. .«6 (Bar) trd. ven. 1.16 Kriiev pat patra Knpljenika .76 Kal ne Je Izmislil dr. Oks.......46 Krdkvii bora« ................ -23 Kraljevič Marko ...........................40 Levstikovi zbrani sips! ......... 36 L sv. Pesmi — Ode in elegije — . legendo — Totaai (Levstik) ...7» 2. sv. Otrsijo igra v peseneah — Različne poezije — Zabavljiee in pnfiice -- Jeaa na Parna s, — Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. .76 Trdo vezano..........h— i. it. 8Bk» Levstika te ajegsve 36 mfci ustnik. Ttgovec, XcpBJiU fffyfiifk. U-radnik. Jtrfbl doktor. OootOnl-6ar. Klepetulje. Natakarra, Da. bovnlk. Itd. J66 g k % v n «1 Iz dolge vrste preteklih let v bančnem poslovanju, pridobili smo izkušnjo, ki nas uči, da dobrosrčnost naših rojakinj in rojakov tudi v slabih časih rte pozna meje za dobra dela. Na podlagi te izkušnje smo uverjeni, da se boste tudi letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjem ali manjšim denarnim darilom za Božične Praznike, Z najboljšimi zvezami, smo popolnoma pripravljeni za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo ne odlašati s pošiljat-vami, da nam bo mogoče nakazane zneske dostaviti obdarovancem pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. 1 3$f, m -A i "Tp^Fr H'* - , / fin NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 25, 193« Čarovniško zlato. 233 K OMAN IZ ŽIVLJENJA. g=5== Za Glas Naroda priredil G. P. 17 (Nadaljevanje.) Poda>a mu je ruko in pa pogledala s solznimi očmi. V tem pogledu je ležalo brezmejno zaupanje. — Vašo pomoč sprejemam brez pomisleka! Vse bom uredila v smislu starega očeta. In vi mi boste pomagali zadostiti tem težkim dolžnostim? — Brezpogojno luhko računate name. kcntesa! V rut.-;lei±nj ih par dneh je navalilo na Juto toliko novega in nenavadnega, da se ni pomirila. Goetz in njegova mati sta ji stala na strani ter ji odvzela najhujše. Sijajno žalno spremstvo je obiskalo Ravenau. Goetz je oskrboval v glavnem poslovne zadeve. Ravenau in Schonrode so upravljali zvesti uradniki, in vsi posli so se vršili mirno in gladko, kot začasa, ko je stari grof še živel. Juta je bila prcgašena zu polnoletno, kot je določil grof Ravenau v svoji oporoki. Postala je neomejena vladarica Ravenau in Schonrodeja. Testament je določal razentega, da moiujo vsi služabniki in uradniki obdržati svoja mesta ter je razpisal različne legate. Juta Je preživela te nemirne dni kot v mučnih sanjah. Ce b; ne imela gospe Gerlachhausen, bi ne mogla zadostiti svojim dolžnostim kot gospodinja. i Kot olajšana je vzdihnila ko so pogrebci odpotovali. Gospa Gerlachhausen je hotela sedaj vzeti Juto v svojo hišo. a slednja se je zahvalila. Bila ji je velika tolažba, da ima vsaj ta dva zvesta prijatelja Njeno obnašanje napram Goo zu pa se je nekoliko izprementlo. Dobro ja namreč razumela, da je bi>a želja njenega očeta združiti jo z Goetz oni, a nenadna smrt je preprečila to. To je bilo zelo mučno za njo. Če bi bila nevesta Goetza, bi bila na varnem in vse bi bilo urejeno med njima. Smrt staremu oce^a pa je postavila med oba steno. Njei.o nežno, dekli.ko čustvovanje, jo je napotilo, da je bila napram Goetzu bolj zdržna kot prej. Čutila pa je proti njemu ljubezen, ki je bila obenem žalostna ter ob istem času blažena. Ni namreč vedela, če vrača Goetz to nagnenje. Včasi je mislila, da izhajajo ti občutki le iz prijateljskih virov. V 'tem položaju se je obnašala napram Goetzu dosti hladneje. Iskrena zaupljivost se je umaknila mirni prijaznosti. Goetz je zapazil to, in vp njegovem srcu je vstal mučen nemir. Kaj je Juto tako izpremenilo? Par dni pozneje jo je vprašal, če mu hoče ^poročiti, kaj je govoril (rof Ravenau v zadnji uri. Postala je 2elo zmedena ter odgovorila, da ss ne more več spomniti. ker je imela preveč skrbi. Goetz je zapazil, da govori neresnico in da se tudi sramuje te laži. Takoj se je lotil strokovnega posla ter bil tako formalen in hladen, da jo je v resnici bolelo. Goetz se je >-praševait če ga ljubi ali ne? Če je videla v njem le prijatelja, zakaj pa se je tako prestrašila be-.ed, katere je izgovoril njen stari oče? Mogoče bi končal vse omahovanje ter itrpljenje, če bi izgovoril odločno besedo. 2alost Jute pa ga je zadrževala. Gospa Gerlanchhausen, ki je bila napram Juti neizpremenjena, jo je skušala napotiti, naj preživi vsaj par tednov v Gerlachhausen. Juta, ki je srečala pogled Goetza, je zardela ter odgovorila skoro neotesano: — Ostala bom v Ravenau, tata Ana. Tam bom prišla najpreje v ravnovesje ! Mati je razumela njen odpor. Nasmehnila se je ter rekla: Vi ne boste sami stanovali v Ravenau. draga Juta. Ali ste si to premislili? — je vprašala z mirno prijaznostjo, kot da je prav nič ne briga odpoved. — Da. o tem sem že razmišljala, teta Ana. Dobiti bom morala dru- iataUco. — To je prav, moj dragi otrok. To mora biti ljubeznjiva ženska, ne prestara in ne premlada! Predvsem pa morabiti zanesljiva! Vi morate čimprej dobiti tako damo. — Ali smem preskrbeti tozadevni oglas? — je vprašal Goetz, skrajna dvorljivo. — Če vas smem s tem nadlegovati! — Ali ste imeli kdaj vtis, da ste me "nadlegovaliče je služilo vašemu dobro? Podala mu je roko. — Ne bodite hud. moj dragi prijatelj! Imejte nekoliko potrpljenja f. menoj z ooirem na dogodke zadnjega časa. Pritisnil je njeno roko na ustnici. Meni se zdi, ket da leži nekaj tujega med nama, kontesa. Bojim .se s.ioro, cia sem zapravil vaše prijateljstvo, čeprav ne vem. zakaj in kako. ILOTm 0AILX m. & B. BR. HALUCINACIJA Jesen je žalosten letni čas, pa naj ga še tako lepo opevajo pesmice v šolskih čitankah in naj mu slikarski čop-č pričara na platno še tako pestre barve. Večen ijakon je, da slikarji iščejo barvnih simfonij in da so šolske knjige naravnost priljubljeno zatočišče omlednih leži. Svet je že tako uravnan in teh zakonov ne bo vrgel nihče. Pač pa je nepo-bitna resnica in jo zato ne najdete v nobeni šolski knjigi, da so stara, neuporabijana pokopališča ravno v jeseni na'lepša. Rad stopim k Sv. Krištofu, da se brez misli sprehajam po stezaii, ki od vseh strani sili bršljan, ki jih zaslanjajo ciprese in bori in ti pod nogami prijetno šušlja odpadlo listje jesenov in hrastov. Idieja angleškega parka je gotvo povzeta po kakem prelepem starem pokopališču, samo da tu ne samo ne gospodarijo škarje in kljukce, marveč ni niti grabelj, ki bi kazile lepo sliko nepokvarjene prirode. Tihotno in mirno je, zapuščeno in prepuščeno samo sebi, da ti nra mah pade z rame breme skrbi, vsakdanjih težav in neprijetnosti. Odpočiješ se, da nikoli tega. Na vso srečo, ve za nepopisno ugodje tega kotička le malenkostno število vrlih someščanov. Tem je pokopališče posvečen kraj in ker je po-svečen^je tudi grozoten, da se ga bogaboječ človek zavoljo te ga ogiblje. Zato pa so obiskovalci starih pokopališč neverjetno prijetni ljudje. Redko se najde kdo, ki kaj vznemirja da ga nekaj tišči, kar bi zelo rad zaupal komu. Ogledoval me je od časa do časa, kakor da me je izbral za onega, ki bi mu lahko oddal svojo skrivnost. Da ga podžgem, sem se hotel posloviti in res me je zadržal: "Veste, nekaj bi vam rad povedal, pa ne vem, dali ne boste stvari smatrali za izrodek okolice. Dogod-bo, ki se mi je pripetila natanko pred petnajstimi leti in ki se tiče mojega pokojnega brata. Ne, pocukajte, da vam povem", je živahno povzel: morda mi je čital z obraza začudenje, kako more koga izmed naju najino sprehajališče še spraviti najjosmrtne misli. "Nisem sa spomnil stvari in in bi vam jo lahko enako povedal v kavarni ali kjerkoli drugje". Iskal sem pripravnih besed, ki naj jih izustim na ta uvod, pa jih nisem našel. Tudi ni bilo treba, ker mi je moj soljesednik takoj zastavil vprašanje: "Ali verujete v pojave zagrobne-ga življenja?" "Ne, gospod, vsaj mislim, da ne. Včasih ima človek ure, ko se smu temne slutnje zgoste celo do nekake ure, ali v splošnem ne verujem in se s takimi zadevami silno redko bavim, dasi rud priznam ,da me izredno zanimajo**. "Toraj pravite: Temne slutnje se vam ■včasi zgoste celo do nekake vere. Lepo ste rekli". "Z drugimi besedami sem pač de- pride nanje s kakim osebnim in te- jal: Ignoramus et ignorabimus". resom, običajno nima nihče izmed "Tudi to ni slabo. Preko sluten j njih kakega zmunca med legijoni. k:! tedaj ne greste, kakor vidim. Kaj počivajo na njem. Od časa do časa bi pa dejali, ako bi kaj videli? srečaš delavca, ki mora po naročilu odstraniti n-agrobni kamen, ko je "Halucinacija". "Ali mislite, da lahko halucina- doslužil predpisano dobo in je za- cija traja celo uro in da se kasne- ■ padel ne vem kaJcemu fondu živih. Pokramljaš ž njim in izkaže se, da ! ima jo vsi grobarji neko zdravo šega vo žilico, kakor jo ima Shakespeari e7 grobar, ki tako zvito pusto-lovi s princem ob svežem grobu. "Napačno bi bilo misli tin. da sto je ti obiskovalci že z eno nogo v za-grob-nem carstvu in da jih golo sveto-žalje vodi rra atkraj Ravno nasprotno je res in ravno zato hodijo sem, ker jim niti nenavadna okolica ne more vzbuditi črnih misli, ko uživajo krasoto parka. Pri svojih sprehodih sem često srečal starejšega gospoda vedno na isti stezici, kjer se tam najraje mudim. Spočetka sva se nekako nejevoljno ognila drug drugemu, kasneje sva se zvedavo in brez sovražnosti motrila, pri na-daljnem srečanju pa sva že vzdignila klobuke. Starejši je, pa sem čakal, da me nagovori, kar je tudi 3ioril: "Mir je med pokojniki" "Da gospod, prav-prijetna druščina so". "Dasi so bili v življenju gotovo bujne glave". "Gotovb je bilo takih, ali mene ne vznemirjajo, nimam med njimi niti znanca niti sorodnika, ne veže me tedaj nanje niti jeza niti ljubezen. Kar tako hodim". "Z menoj je isto. Kraj sam je privlačen zame, zato ker odbija druge. Gotovo ga tudi vi zato ljubite". "Da, zato, gospod". Pa sva se poslovila zelo prijazno in prijateljsko. Pri prihodnjem srečanju je bil je izkaže kot popolna resnica z vsemi podatki in podrobnostmi". "V zadrego me spravljate; kaj naj rečem, ko ne vem nič konkretnega?" "Evo konkretna dogodbica: itfa jesen leta 1915 je moj brat prišel na italijanski fronti v ujetništvo. Cilo je to o priliki neke velike bitke in silno smo se bali zanj, ker nismo par tednov dobili od njega ni-kakega glasu. Nekako takle čas pa smo preko Švice prejeli pismo od njega, kjer nam piše, da mu gre dobro in da je nameščen v neki italijanski n ve o bratovi smrti, ako je nastopila po njegovih besedah pred pol ure in odkod ima podatke o zastrupi j enju. Hotel sem ga pošteno prijeti &i ušesa, kajti postalo mi je jasno, da gre za prostaško šalo". "Nu, vidite, tudi taki surovež ho^ dijo po božjem svetu", prekinem pripovedovanje. "Ni bil surovež in močno dvomim, da-li hodi po božjem svetu. Mož je govoril resnico. Brat mi je bil namreč res utmrl prav tisti dan o pol desetih dopoldne, tedaj ob uri, ko sem se jaz -Vozil z neznancem. Ko sem popoldne poset.il mlajšega brata v Zagrebu, sem bil že čisto po- j zabil ta dogodek in sem se nanj ! spomnil šele, ko mi je brat pripo- j vedoval, da je pri obedu dvignil ča- . šo na zdravje Milanu, ki je v i tali - j jonskem ujetništvu, in da se mu je čaša v roki razletela na dvoje". "Slučarj, dragi gospod, slučaj, ki i mu pripisujemo pomen šele, k^dar! nas res zadene kaka smnt iz bližnjega kroga. Čaša. ki se razkolje, je znan prilastek vseh enakih do-godb". "Res, čaša že kar nekako spada v stvar. Ali moj fantom? Doma me je namreč že čakalo pismo Milanovega šefa, ki mi sporoča o bratovi smrti z vsemi podrobnostmi. O pol desetih, dopoldne, isti dan, na za-zastrupljenju z mrliškim sirupom. Pomoči ni bilo niti več z amputacijo, je pisal Italijan. Prej sem vam bil pozabil povedati, da mi je čudni sopotnik v vlaku povedal tudi te podrobnosti. Povedati vam moram, da smo imeli kljub vsem zaprekam zelo dobro in točno zvezo z bratom preko Švice. Kaj pravite na vse to?" "Pismo seveda ni halucinacija". Ostalo pa res ne vem, kako bi pojasnil". "Povem vam z vašimi lastnimi besedami: Temne slutnje se nam včasih zgoste celo do nekake vere. Temne slutnje so. Slutimo pa lahko vedno kaj takega, kar je mogoče. Sedaj pa moram iti". Pogladil se je in ko sem se po par trenutkih globoke zamišljenosti spomnil nanj in mi je v ušesih še odmeval šum njegovih korakov, ga že ni bilo nikjer več. Par dni sem premišljeval o stvari, kajti globoko se me je bila dojmila. Hotel sem se podrobneje porazgovoriti z neznancem, ali posihmal ga ni več na sprehod pod oni m očesen, kjer 3 (Cretan je Farnikov ,— Shipping Ntwi — 26. novembra: Maure'ania Cherbourg America, Cherhourr, Hamburg 28. novembra: Saturnia. Trst Hcmerk-. Cherbourg Deuischland, Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 3. decembra: Aquitania, Cherbourg President Harding. Cherbourg, burg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 4. aecembra: Stuttgart, Cherbourg*. Bremao ft. Paris, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Augustus. Napol I, Genova Ham- 6 DNI PREKO OCEANA Najkiajia In najbolj ugotfna »o« M ootovani« nc ogremrUb »arnlfclh: PARIS 5. dec.; 24. dec. (4 P. M.) (4 F. M.) He de France 12. dec.; 6. febr. (10 P. M.) Najkrijtm pot po Ceiagniol. V«aft4 ]• v poaebnl kablo! s vaemi Modern! ml adobno^U — Pijača In friacoaka kublnja. !ar«dno alike cent Vpratajt* kateregakoM pocblaiCeaag* tftiU FRENCH LINE IS ITATt ITREET NIW YORK, N. Y. £ decembra: Leviathan. Cherbourg 10. dscembra; Volcanla, Trst Perengarta. Cherbourg George Washington. Cherbourg, Hamburg Conte Biancamano, Napol!, G»oova It. decembra: Berlin. lUiulogne Bur Mer, Br*men Roma. Na poll, Genova \2. decembra: lie de France, Havre St Ixjuii", Cherbourg. Bremen 15. decembra: Europa, Cherbourg. Bremen 16. decembra: Mauretania. Cherbourg 17 decemb.-a: President Koosevelt. Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 18. decembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 23. decembra: Albert liaUin, Cherbourg, Hamburg 24. dece.-nbra: America, Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Rrtmen. Cherbourg, Bremen Milwaukee Cherbourg. Hamburg Z7. decembra: Paris, Havre Leviathan. Cherbourg 31. decembra: President Harding, hure Cherbourg, Ham- BOZIC v STARI DOMOVINI'' Obiščite svoje sorodnike in prijatelje tekom bodočih božičnih praznikov. VOLENDAM 9. decembra ROTTERDAM 13. decembra Ta od plutja bodo pod osebnim vodstvom uradnikov naše proge. pojn-mila vprašajte kateregakoli zastopnika ali HOLLAND-AMERICA LINE 24 STATE STREET NEW YORK HITRA SLUŽBA V JUGOSLAVIJO Prihodnja odplutja Saturnia — 29. nov. BGŽlCNA ODPLUTJA VULCANIA V ob decembra __0.»jutraj! SiLiur*;iii i:i Vuii-inia in»'d svetovnimi parniki odlikujeta po razk'»Aju, ud službo z.t Evropo. Posebne cei.e tja in nazaj Dosti novoBti r:a f-h motornih lifljah. med tt-mi tuLeljstvo. Ali mi niste v tem času pomag&li kot brat? Če sem bila dru- j |! i ena proti vam, pomislite, kaj vse se mi je zgodilo v tem kratkem času! Smrt starega očeta in odgovorno stališče, katero zavzemam sedaj, t -e to me je popolnoma zmešalo! Kuj bi počela brez vašega prijateljstva in dobrote tete Ane? S to izjavo se je moral zadovoljiti. Poudarjala je svoje razmerje napram njemu kot prijateljsko, vendar pa se mu je zdelo, da je namignila, na noče ndkakega intimnejšega razmerja. Ko je bil pozneje sam z ma-terjo, je bil zelo potrt. Mati ga je nekaj časa molče motrila. K'xidno pa ga je prijela za roko. — Zakaj si tako zamišljen, Goetz? Odgovoril je izogibno. Tedaj pa je segla v njegove, kratko pristrižene lase ter rekla: — KiAj ne. (to je glebje kot si domneval! Juta je sijajno porazila tvojo staro lj(utoe««i! Goetz je prikimal — Kaj pa ml pomaga, mama! Sama si slišala, kako pojmuje najine bratski in — prijateljski! Žalfbog pa imam jaz povsem druge e! Nalahno se je nasmehnila. - O, vi gojpodje stvarstva, kakšni čudaki ste. Dokler čutite samo m ne amejo približati ženske z viharnimi občutki. Kadar pa zahtevate od ženske, naj takoj zagori. H poznaš mojo srčno bod ter se mi sroeješ! DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne Sta mhm> nie članstvo, pač pa vu Slovana t van okolici. KDOR ZELI PREŽIVETI BOŽIČNE PRAZNIKE med SVOJIMI v STARI DOMOVINI je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih izletov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s pamikom "ILE DE FRANCE" preko Havre: VELIKI BOŽIČNI IZLET dne ! 2. decembra 1930 CENE ZA OGLASE SO ZMERNE * ! t, _v_ - - Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA" VELIKI BOŽIČNI IZLET dne 10. decembra 1930 NA OBISK V STARO DOMOVINO — ■amore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki Je postavnim potom doiel v to deželo. Za eene. sa pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko. preko katere so že sto in sto-tlsoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakso v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa. kar je najvaineje, da boste o vsem točno in pravilno poučenL ser State Bank 82 CORTLANDT ST., NEW TORK TeL Barclay 0380 Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brso-pamike. Tudi nedržavljan) zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit )iz Wash-ingtona, k! je veljaven za eno leta Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev j in isti se ne pošiljajo več v stari : kraj, ampak ga mora vsak prosilec ! osebno dvijnitl pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-i vanjem in oni, ki potujejo preko ■ New Yorka je najbolj?, da v proš-! nji označijo naj se jim pošlje na Barge Office. New York. N. 7. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA j Glasom nove ameriške prišel Je-: niške postave, ki je stopila v ve-| Ijavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Starts) ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po i. jnniju 1938. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod IS. leta poljedelcev. T! so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci fepod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so biii postavno pri-posčeni v to deželo sa stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano In zanesljivo SAKSER STATE BANK PS CORTLANDT STKKSI NEW VOSE f