In ^ *)
Št. 105 (16.450) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ^ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 4.ck ,	1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri
', do . ju 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla . ija šte. j. Bil je edini tiskani pcrtizoaski DNEVNIK v za-sl oni Evropi.
i k5T - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel, 0432/731190____________________
Internet: ht1p/www.primorskiit/ e-mail: redakcija@primorski.it
1500 LIR 0,77 EVRA
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20b, legge 66296 - Filiale di Trieste
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OPČINE - Tel. (040)21491
TRST-NABREŽINA SESUAN - BAZOVICA - DOMJO


ČETRTEK, 6. MAJA 1999
Rugova
odpira
kup
vprašanj
Vojko Colja
Prihod zmernega kosovskega voditelja Ibrahima Rugove z vso družino v Rim odpira kopico vprašanj, na katere je zelo težko odgovoriti, saj balkanski Gandhi do sedaj Se ni dal izjav za javnost. Poznavajoč pokeraške zmožnosti jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča je osvoboditev Ibrahima Rugove zadnja poteza, Ce bo Rugova zagovarjal teze, ki jih je dajal zadnje tedne, ko je zahteval konec Natovega bombardiranja Jugoslavije. S tem pa bi Rugova v bistvu podpisal svojo pob-tiCno smrt, saj njegova gandhijevska politikaKo-sovu in kosovskim Albancem ni dala ničesar. Zmernega Rugovo so zasenčili skrajneži Osvobodilne vojske Kosova, tako da je trenutno njegova vloga obrobnega pomena.
Z njegovo osvoboditvijo Miloševič bržkone računa, da bo dosegel spreje-ndjiv sporazum in ostal na oblasti, potem ko je s svojo politiko dosegel izgon Srbov iz hrvaških krajin, napadel BiH in etnično skoraj očistil Kosovo, zaradi Natovih bombardiranj pa v bistvu Uničil srbsko gospodarstvo. Vendar mu Nato bržkone ne bo nasedel, pet Natovih pogojev je na-uirec takih, da pomenijo konec MiloševiCeve poblisne kariere.
Miloševič bržkone še vedno računa na rusko Podporo, da se bo izvlekel lz zanke, v katero se je sam ujel. To bo jasno že danes, za Miloševiča pa 'zgledi niso najboljši. Vse Vec zahodnih politikov Uamrec trdi, da Miloševič ?e more vec sesti za poga-julsko mizo, ker je deset mednarodno skupnost y°dil za nos. Tega mnenja yel° francoski predse-< n'k Chirac, ki bi mu mo-ral biti zaradi srbsko-fran-soskega prijateljstva najeli naklonjen.
Miloševič je bržkone raCunal, da bo zaradi dol-Sotrajne vojne prišlo do izhajanj med Natovimi mnicami, ker se to ni godilo, je sedaj morda ^gral na Rugovovo kar-,°- Sodec po včerajšnjih lavah črnogorskega Pcedsednika Djukanoviča Pa J6 Miloševič v bistvu že °ncal svojo pobticno ka-er°, tako da bo moralo o !em odločati mednaro-c. 0 sodišče za vojne zlo-. e- Za njegov odstop se „ z.avzel tudi voditelj ju-si,S 0Vilnske opozicijske ki ^uk ObradoviC, 2nri °Sev'<'a dolži za vse t c!e,’ ki je doletelo Srbe
Srbijo.1
ZRJ-NATO / NEPRIČAKOVANA POTEZA JUGOSLOVANSKE VLADE
Rugova z družino v Rimu Nato veliko pričakuje od G-8
Kakšna bo vloga Rugove? - Vreme ovira napade
RIM, BRUSELJ, BEOGRAD - Zmerni kosovski voditelj Ibrahim Rugova je z vso svojo družino včeraj prispel v Rim z dovoljenjem jugoslovanske zvezne vlade. Sestal se je že s predsednikom italijanske vlade D’Alemo in z zunanjim ministrom Dinijem. Iz skopega komunikeja po koncu pogovorov ni jasno, kakšno vlogo bo imel Rugova v nadaljnjem mirovnem procesu. Zveza Nato polaga več upanja v današnji sestanek zunanjih ministrov industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda in Rusije (G-8). Zahodne Članice upajo, da bo Moskva pristala na prisotnost moCnih vojaških sil, pripravljene so na »prožnost« glede njihove sestave in navajajo zgled mirovnih sil v BiH. Slabo vreme je vCeraj in predsinoCnjim omejilo letalske napade zveze Nato. Kot pa so sporočili sinoči, je močan veter dvignil grafitno pajčevino posebnih Natovih bomb, tako da je prišlo do novih izpadov elektrike. Medtem se vsi trudijo, da bi Makedonijo razbremenili begunskega pritiska.
Na 3. strani
EU / V STRASBOURGU GLASOVANJE O PREDSEDNIKU KOMISIJE
Romano Prodi prejel široko podporo evropariamenta
STRASBOURG - Evropski parlament je vCeraj z veliko večino glasov (392 za, 72 ne in 41 vzdržanih) izvolil Romana Prodija za predsednika Evropske komisije. Tako prepričljiva večina, v kateri so tako socialdemokrati kot demokristjani in liberalci, torej vse najmočnejše poslanske skupine v Strasbourgu, pušCa Prodiju veliko manevrskega prostora pri imenovanju 19 komisarjev kot tudi pri reformi, ki jo namerava izvesti. Napovedal je namreC »revolucionarno« reformo, ki bo odpravila možnosti napak, zaradi kakršnih je morala odstopiti Santerjeva komisija. Kdo bodo Prodijevi ministri bo znano šele po vohtvah 13. junija, nova komisija pa se bo parlamentarcem predstavila 20. julija, med njihovim umestitvenim zasedanjem. Konec avgusta Čaka Prodija in komisarje izpit v parlamentarnih komisijah, tako da je mogoče polni zagon nove vlade pričakovati šele v drugi polovici septembra.
Na 11. strani
Še odprte igre za volitve predsednika republike
RIM - Volitve novega predsednika republike se bodo pričele Cez teden dni (13. t.m.), za zdaj pa še ni na obzorju trdnejših dogovorov o tem, kdo naj bi nasledil Oscarja Luigija Scalfara. Da bi to lahko bil sam sedanji državni poglavar, je zelo malo verjetno. Ta Cas najbolj vztrajno krožijo imena zakladnega ministra Carla Azeglia Ciam-pija, notranje ministrice Rose Russo Jervolino in tajnika Ljudske stranke Franca Mari-nija, toda po vsem sodec bodo »prava« imena prišla na dan šele zadnji hip.
Da razmere še niso dozorele za dokoCne odločitve, je mogoče razumeti že iz dejstva, da je vladna večina ponovno odložila svoj že večkrat napovedani vrh. Medtem se je SL izrekla za kandidaturo Franca Marinija, Ceš da se je jasno izrekel za obnovitev proporCne-ga volilnega sistema. Pol svoboščin se za zdaj ni veliko izpostavljal, razen za to, da bi izključil možnost potrditve Scalfara. Tajnik SKP Fausto Bertinotti pa se je vCeraj zavzel za dogovor med strankami leve sredine.
Na 2. strani
SLOVENIJA-HRVAŠKA / MEJA
Odstranjevanje težav ob posredovanju Penyja
NEW YORK - Srečanje predstavnikov Slovenije in Hrvaške z nekdanjim ameriškim obrambnim ministrom VVilliamom Perryjem, ki so ga v torek zveCer pripravili v VVashingtonu, je, sodeč po skupni izjavi hrvaškega in slovenskega veleposlaništva v ZDA po pogovorih, pokazalo, da se problemi kopenske meje med državama lamco rešijo v relativno kratkem Času.
Kot so zapisali v skupnefn sporočilu, je srečanje pokazalo, da je večina vprašanj med državama že rešenih in da bodo preostala odprta vprašanja lahko urejena v relativno kratkem Času. Skupina se je odločila, da se bo vnovič sestala, medtem pa bodo skušali najti nove rešitve.
Na 11. strani
Zaščita manjšine: Ljudska stranka zavrača kritike
TRST - Ljudska stranka ne zavira parlamentarnega postopka za odobritev zakona za zaščito slovenske manjšine in zavrača kritike ter očitke, ki s tem v zvezi prihajajo iz nekaterih manjšinskih krogov. Naša stranka - piše v izjavi deželnega tajništva - je vedno prispevala pomemben delež, da bi Furlanija-Julijska krajina postala dežela sožitja in ustvarjalnega dialoga, zato so kritike, ki prihajajo iz manjšinskih vrst, neupravičene in neutemeljene.
Deželni tajnik Ljudske stranke Ivano Strizzolo podčrtuje, da stranka ne zavira in ovira obravnave zakonskega predloga Domenica Masellija v poslanski komisiji za ustavna vprašanja.
Na 4 .strani
Pavšičevo pismo Romanu Prodiju
TRST - Predsednik Slovenske kultumo-gospo-darske zveze Rudi Pavšič je pisal predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju s prošnjo, naj zagotovi svojo podporo manjšinskim jezikom v Evropski uniji, tako da vključi v svoj program tudi sprejem pravne osnove, ki bi omogočila sestavo in odobritev večletnega programa z ukrepi v korist teh jezikov. Predsednik SKGZ ugotavlja, da v vsaki Članici EU govori del prebivalstva poleg uradnega jezika vsaj še en avtohton jezik. Vse evropske vlade so dolžne sodelovati pri zaščiti teh jezikov.
Na 4. strani
Novosti univerze na posvetu v Gorici
GORICA - Rektorja tržaške in videmske univerze Del Caro in Strassoldo sta vCeraj na posvetu, ki ga je priredila Forza Italia v Gorici, spregovorila o globokih spremembah, ki jih bo v okviru prilagajanja evropskim standardom kmalu doživel italijanski univerzitetni sistem z uvedbo treh diplomskih stopenj in tesnejšo povezavo s teritorijem. Sodelovali so tudi goriški upravitelji in akademski predstavniki, ki so izpostavili vlogo in perspektive univerzitetnih tečajev v Gorici,
Na 12. strani
NOVICE
KVIRINAL / TEDEN DNI PRED ZAČETKOM VOLITEV
Velikonočni turistični obisk boljši kot pred leteom dni
RIM - Za italijanske hotelirje je bila letošnja velika noč bolj donosna kot lanska. Po podatkih Istata so namreč v italijanskih hotelih od 2. do 11. aprila zabeležili 2.138.000 turistov in 6.588.000 nočitev. V primerjavi z lanskim letom gre za 2, 6-odstotno povečanje prihodov in za 6, 6-odstotno povečanje števila nočitev. Pri tem je zlasti naraslo število domačih gostov, ki jih je bilo 7, 6 odstotka več, pa tudi njihovo povprečno bivanje se je v primerjavi z lanskim podaljšalo za 9, 2 odstotka. Pri obisku tujih gostov (981 tisoč turistov in 3.535.000 nočitev) pa se je število gostov zmanjšalo za 2, 7 odstotka, nočitev pa za 4, 5%. Istat je še navedel, da so se turisti v povprečju zadrževali 3, 1 dni, kar je 3, 3 odstotka več kot lani. Glede na geografsko porazdelitev pa so na severu in v osrednji Italiji prevladovali domači gostje, na jugu in otokih pa so zabeležili 17, 2-odstotni porast števila tujih gostov, medtem ko se je število domačih zmanjšalo za 10, 2 odstotka.
V	množičnem verižnem trčenju pri Rimu na srečo le ranjeni
RIM - Na cesti Pontina med krajema Castel di Decima in Spinaceto v predmestju Rima je včeraj približno ob 9. uri dopoldne prišlo do množičnega verižnega trčenja, v katerem je bilo udeleženih kar 48 vozil. Na srečo se je vse skupaj končalo le z 12 ranjenimi, od katerih ni nihče huje poškodovan, promet pa je bil zaprt do 14. ure. Do nesreče naj bi prišlo zaradi velikega oljnega madeža, ki je pomešan z dežjem cestišče spremenil v pravo drsalnico.
Papež tudi letos na poletne počitnice v Dolino Aoste
RIM - Papež Janez Pavel II. bo svoje poletne počitnice letos preživel od 7. do 20. julija v Aosti. Kot je že običaj, bo papež gost v hiši Les Combes, letos pa bo v Dolini Aoste še osmič. Prvič je bil tam leta 1986 na pastoralnem obisku, od leta 1989 pa je tam že šestkrat preživljal krajše poletne počitnice.
V	boju proti mamilom za zapahi 45 oseb
CAGLIARI - Posebne enote karabinjerjev na Sardiniji so včeraj v obsežni akciji »Sant Efisio« za zapahe spravili 31 oseb, 14 zapornih nalogov pa so izročili osebam, ki so že v zaporu. Vsi so obtoženi združevanja v kriminalne namene in trgovine z mamili. Preiskava je potekala že dolgo, z njo pa naj bi pojasnili kriminalna dejanja, ki so povezana s trgovino z mamili na Sardiniji v zadnjih 15 letih. Pri tem so sodelovali kriminalci s Sardinije, Sicilije in Kalabrije, preiskava pa je stekla po priznanjih nekaterih mafijskih skesancev leta 1991. Tako naj bi pojasnili štiri umore in tudi ugotovili, kako je potekala trgovina z mamili. Kokain in heroin so uvažali iz Južne Amerike, Turčije in Daljnega vzhoda. Preiskovalci so prepričani, da so z včerajšnjo akcijo zadali pomemben udarec trgovini z mamili, čeprav ne morejo trditi, da so jo s tem na Sardiniji popolnoma prekinili.
Za novega predsednika še ni trdnejših dogovorov
Odložen vrh vladne večine - Različna stališča opozicijskih strank
RIM - Natanko čez teden dni, t. j. prihodnji četrtek, se bo razširjeni parlament prvič zbral za izvolitev novega predsednika republike, med voditelji političnih strank pa se množijo stiki za določitev kandidata oziroma za zagotovitev zadostnega števila glasov za njegovo izvolitev. V javnost pronicajo imena možnih favoritov, med katerimi se ta čas omenjajo še zlasti zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi, notranja ministrica Rosa Russo Jervolino in tajnik Ljudske stranke Franco Marini, toda do zanesljivejših dogovorov za zdaj ni prišlo. Nekateri so celo prepričani, da bodo »prava« imena prišla na dan zadnji hip in da bodo drugačna od tistih, ki ta čas najbolj vztrajno krožijo.
Seveda bo imela glavno besedo pri določitvi kandidatov vladna večina, v njej pa je očitno še marsikaj nedorečenega. To je mogoče sklepati že iz dejstva, da so včeraj dokočno odložili na prihodnji teden že večkrat napovedani vrh voditeljev levosredinskih strank, na katerem naj bi se dokončno dogovorili o strategiji za izvolitev novega državnega poglavarja, oziroma o imenu človeka, ki naj bi imel to funkcijo v naslednjih sedmih letih. Jasno je, da razmere v vladni večini še niso dozorele za kaj takšnega. Se več. Predstavniki manjših strank levosredinskega zavezništva so že večkrat brez dlak na jeziku dah vedeti, da hočejo pri odločitvah bistveno sodelovati in da nikakor ne nameravajo požreti dogovorov, ki naj bi jih za kulisami sklepala
voditelja obeh največjih strank koalicije, se pravi LDinLS.
Toda pri določitvi novega »stanovalca Kvirinala« znajo imeti zelo pomembno besedo tudi opozicijske stranke. Upoštevati je namreč treba, da je za izvolitev predsednika republike v prvih treh krogih potrebna dvotretjinska večina vseh upravičencev, se pravi najmanj 673 od 1.010 velikih volivcev (slednje sestavljajo 323 senatorji, 629 poslancev in 58 predstavnikov dežel). Sele od 4. kroga dalje bo za izvohtev dovolj absolutna večina upravičencev.
Kako pa opozicije uporabljajo to svojo možnost vplivanja oziroma pogojevanja? Zelo različno, kot je pač tudi paleta strank, ki so v opoziciji, zelo raznolika. Tako se je npr. SL izrekla za Franca Marinija, češ da se je jasno opredelil za obnovitev proporčnega volilnega sistema. Ta predlog bo baje Bossi danes uradno posredoval voditelju LD Veltroniju. Pol svoboščin je veliko bolj previden, vsaj navzven. Za zdaj je postavil edinole en veto, in sicer proti temu, da bi na Kvirinalu potrdili sedanjega predsednika Scalfara.
Povsem drugačno pa je stališče, ki ga je zavzela SKP. Njen tajnik Bertinotti je na včerajšnjem srečanju z Veltronijem dejal, da odločno nasprotuje predlogu, po katerem naj bi bil novi državni poglavar »super partes«, se pravi plod dogovora med levo sredino in desno sredino. »Mi smo za kandidata leve sredine, ki zanesljivo stoji na pacifističnih stališčih,« je dejal voditelj SKP.
TRST / VČERAJ GLASOVANJE_____
Novega predsednika bodo volili tudi trije predstavniki deželnega sveta FJK
TRST - Deželni parlament Furla-nije-Julijske krajine je včeraj izbral tri svoje predstavnike, ki se bodo 13.maja v Rimu pridružili senatorjem in poslancem pri volitvah novega predsednika republike. Našo deželo bodo pri tem pomembnem opravilu zastopali predsednik odbora Roberto Antonione (Forza Italia), Viviana Londero (Severna liga) ter Giorgio Baiutti (zelena-so-cialistična skupina).
Pri njihovi izvolitvi je sodelovalo 57 svetovalcev. Antonione je dobil 38 glasov, Londerova jih je dobila 33 in Baiutti 22. Dva glasova je dobil svetovalec Stranke komunistične prenove Gianluigi Pegolo, enega je dobil predsednik skupščine Antonio Martini, dve glasovnici pa sta bili beli. Vse je potekalo po pričakovanjih, le izbira
»velikih volilcev« je bila skoraj do zadnjega v dvomu. Vedelo se je le, da bosta v Rim potovala dva predstavnika večine (Pol svoboščin-Liga) in en predstavnik levosredinske opozicije.
Pol svoboščin je sprva sklenil, da se bo volitev državnega poglavarja udeležil odbornik za finance Ettore Romo-li (FI), iz Rima pa so potem dobili ukaz, da mora biti to predsednik vlade Antonione. Bossijeva stranka se je sprva opredelila za Pietra Arduinija, potem pa je izbira padla na načelnico svetovalske skupine Londerovo. Tudi v levi sredini je prišlo do nekaterih sprememb. Na osnovi vsedržavnega dogovora je kazalo, da se bo volitev predsednika republike udeležila Bruna Zorzini Spetič (SIK), na koncu pa je potem prevladal socialist Baiutti.
OBLETNICA / LANI PLAZ BLATA
MALPENSA / JAVNI UPRAVITELJI KRITIČNI DO MINISTRA
Po letu dni morajo šele začeti obnavljanje Sama
D 'Alema zagotavlja nova sredstva za prenovitev in za gospodarski razvoj prizadetega območja
Ekspresni vlak opravil preizkušnjo, a ni odpravil polemik o letališču
Še vedno v ospredju vprašanje zvočnega onesnaževanja
S ARNO - Tudi včeraj je deževalo, kot pred letom dni, ko so se v nočnih urah s hriba Pizzo d’Alvano usuli plazovi blata, ki so zasuli Sarno in druge kraje hribovitega območja pri Salernu. Iz več metrov debele plasti blata so v naslednjih dneh potegnili 137 mrtvih.
Lanske tragedije so se ob prvi obletnici spomnili z vrsto verskih obredov, pa tudi s svečanostmi, ki jih pripravljajo krajevne uprave. Soglasno mnenje je, da je po lanskem prvem zanosu obnovitev prizadetega območja popolnoma zastala. Zgovoren je primer 23-letnega Robertina Robustellija, ki je lani postal pravi simbol tragedije in predvsem žilave volje po preživetju in prenovitvi. Reševalci so ga odkrili v kleti, kjer je preživel tri dni in tri noči vklenjen v blatu zraven mrtvega očeta in tete: pri življenju ga je obdržala predvsem volja po kljubovanju, ki pa je danes ne kaže več. Priznal je, da si je takrat zamišljal drugačno prihodnost, vendar se je kaj kmalu moral sprijazniti s kruto resnico: življenje poteka neorganizirano in brez pravih
ciljev kot vedno v teh nesrečnih in nerazvitih krajih. »Trdo sem se boril, da bi preživel, vendar mi je zelo težko nadaljevati bitko,« je dejal pred svojo napol porušeno hišo, kjer je prižgal sveče v spomin na svoje pokojne sorodnike.
Zgleden dokaz take nedejavnosti je dejstvo, da so lani žrtve začasno pokopali in jih na hitro prekrili z betonsko ploščo, napovedanih uglednejših grobov in spomenikov pa niso še uredili, čeprav ne bi bila potrebna velika sredstva.
Na jutrišnji seji bo vlada dodelila 305 milijard lir za obnovitev prizadetega območja in za saniranje hriba, s katerega se je lani usul plaz blata. Predsednik vlade D’Alema je dal pisno zagotovilo predsedniku deželne uprave Kampanije, da bodo poleg že dodeljenih a nikoli izplačanih 265 milijard prispevkov namenili še 40 milijard lir za gospodarsko prenovitev Sarna in okolice, saj te kraje pesti izredno visoka brezposelnost, ki otežavlja tudi socialno posodobitev.
MALPENSA - Vlak »Malpensa Express« je včeraj otvoritveno zapeljal (redno progo bodo uvedli 30. maja) z letališča v Milan, na njem se je peljal tudi predsednik Lombardije Roberto Formigoni, vendar se polemike o prenovljenem milanskem letališču še niso polegle. Včeraj je bilo v ospredju vprašanje zvočnega onesnaževanja, ki je, kot je med tiskovno konferenco na vlaku zatrdil Formigoni, daleč nad sprejemljivo mejo. Jutranjega tehničnega sestanka se je udeležil tudi minister za prevoze Treu, s tem pa p° Formigonijevem mnenju še ni zadostil zahtevi po politični razpravi o Malpensi.
Kritični do ministra so tudi javni upravitelji, tako je npr. pokrajinska uprava Varese umaknila svojega predstavnika iz tehnične komisije, ki s predstavniki ministrstva proučuje prav boleče vprašanje zvočnega onesnaževanja. Včerajšnjega srečanja z odgovorninj za ministrsko komisijo Romagnolijem so se udeležili predstavniki dežel Lombardije in Piemonta in pokrajine Novara, medtem ko so župani devetih občin okoliškega območja letališča v znak protesta odigrali vlogo nemih gostov. Na raznih ravneh očitajo mini; stru, da niso bili predhodno seznanjeni s posegi, ki jih namerava ministrstvo izvesti. Do zaželenega »P°' litičnega« srečanja z ministrom Treuom naj bi prisl0 prihodnji teden in Formigoni je napovedal, da b° predlagal vrsto konkretnih rešitev za ublažitev hrupa.
DIPLOMACIJA / MEDTEM KO VSI PRIČAKUJEJO DANAŠNJE ZASEDANJE MINISTROV G-8
Ibrahim Rugova je z družino nepričakovano prispel v Rim
RIM, BRUSELJ - Prihod zmernega voditelja kosovskih Albancev Ibrahima Rugove z vso družino v Rim so italijanske politične sile pozitivno ocenile, ker njegova prisotnost v tujini krepi možnosti pogajalskega sporazuma vojne na Balkanu. »Operacijo Rugova« je nekako napovedal predsednik vlade EVAlema že včeraj dopoldne, ko je na srečanju s 190 mirovniškimi parlamentarcimi spregovoril o »novostih velikega pomena, ki bi se lahko zgodile zelo hitro«.
Pobudo za potovanje naj bi neposredno sprejela jugoslovanska zvezna vlada, ki je takoj seznanila italijansko, ta pa je organizirala poseben polet za kosovskega voditelja in njegovo družino. Politične sile so prepričane, da je to zelo pozitivna gesta Beograda. Jugoslovanski veleposlanik v Italiji Miodrag Lekič je poudaril, da Rugovov prihod v Rim veča »maneverski prostor za pozitivne rezultate italijanskih diplomatskih naporov« v balkanski krizi in ne samo, ker »Italijo smatramo za prijateljico balkanskih narodov«.
Predsednik vlade D’Ale-Ria in zunanji minister Dim sta se sestala z Rugovo takoj po prihodu na letališče Ciampino. Ob koncu Pogovorov so v jedrnatem komunikeju sporočili, da »so proučili možnosti poli-tično-diplomatske rešitve spopada v teku, pri katerih bo lahko Rugova dal svoj prispevek kot svoboden človek«.
Predstavnik za tisk Psvobodilne vojske Kosova je bil v albanskem Kukesu precej presenečen in ni hotel dajati ocen pred Rugo-v°vo tiskovno konferenco.
Dodal je še, da Rugova ne bo politično preživel, če bo ponovil izjave, ki jih je dal v zadnjih tednih.
Nato pa vse svoje upanje polaga v današnje bonsko srečanje G-8, na katerem bi lahko dosegli za Moskvo sprejemljiv sporazum, ki naj postavi temelje za konec vojnega spopada na Balkanu. Na predvečer srečanja zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Kanade, Japonske in Rusije so zahodne članice poudarjale svojo »prožnost« glede najbolj kočljivega problema: sestave mednarodnih vojaških sil, ki naj jamčijo varen povratek kosovskih izgnancev na njihove domove.
Ameriški predsednik Clinton se je gied kratkim postankom v Bruslju z generalnim tajnikom zveze Nato pogovarjal o diplomatskih naporih za rešitev krize, kjer zelo intenzivno sodeluje Rusija, beseda pa je tekla tudi o pomoči za kosovske begunce, ki so preplavili sosednji Albanijo in Makedonijo. Clinton in Solana sta govorila tudi o morebitni namestitvi mirovnih enot na Kosovu. Sicer je ameriški predsednik kasneje odpotoval v vojaški oporišči Spangdahlem in Ramstein v Nemčiji, kjer se je srečal z ameriškimi vojaki, ki sodelujejo v napadih na Jugoslavijo, danes pa se bo srečal z nemškim kanclerjem Gerhardom Schroderjem.
Kot je povedal tiskovni predstavnik zveze Jamie Shea, vsi upajo, da bo prišlo do sporazuma s Rusijo, tako da bo pet Natovih pogojev za konec bombardiranj Jugoslavije podprlo ne samo 99 temveč 100 od-
stotkov mednarodne skupnosti. »V tem primeru nam bo uspelo osamiti Miloševiča ne samo na vojaškem in gospodarskem, temveč tudi na političnem področju.« Glede na sodelovanje med Natom in Rusijo bo odvisen morebiten diplomatski sporazum, ki bi skrajšal trajanje vojne. Shea je poudaril, da je prisotnost kredibilne vojaške mirovne sile na Kosovu temeljni pogoj za vsak sporazum. Glede sestave teh sil je »Nato prožen, v primem, da bo tudi sam sodeloval v teh silah«. Pri tem je navedel primer Bosne in Hercegovine, kjer mednarodna skupnost aktivno sodeluje z ruskimi silami. »Vsekakor Miloševič ne more odločati, kdo bo sodeloval v mednarodnih silah in kdo ne,« je še poudaril
in dodal, da bosanske izkušnje dokazujejo, da morajo biti mirovne sile težko oborožene.
Jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič je odgovoren za to, da je Srbija v vojni z najmočnejšo vojaško silo na svetu, zato mora odstopiti, je v pogo-vom za včerajšnjo številko hrvaškega dnevnika Večemji list poudaril voditelj jugoslovanske opozicijske socialdemokratske stranke Vuk Obradovič. Po mnenju nekdanjega generala jugoslovanske vojske je ZRJ zaradi škode, nastale v zavezniških napadih, nazadovala za 10 do 20 let. Obradovič je ocenil kot nemogoč vojaški državni udar na Miloševiča in obenem poudaril, da mora Srbija začeti izpolnjevati zahteve mednarodne skupnosti.
Na letališču je Ibrahima Rugovo pričakal državni podtajnik Marca Minniti (AP)
ZRJ-NATO / PREŠLI V SEDMI TEDEN ZRAČNIH BOMBARDIRANJ
Slabo vreme oviralo napade
BRUSELJA, BEOGRAD - Poveljnik zavezniških sil v Evropi general Wesley Clark je na včerajšnjem srečanju z ameriškim predsednikom Billom Clintonom dejal, da bodo srbske sile vsak čas razpadle, je povedal tiskovni predstavnik zveze Nato Jamie Shea. Predsednik vojaškega odbora, nemški general Klaus Naumann, pa je Clintonu zagotovil, da je zračna operacija proti Jugoslaviji učinkovita. Tako Clark kot tudi Naumann sta po besedah tiskovnega predstavnika zveze Nato ameriškemu gostu zagotovila, da bo zavezništvo napade na ZRJ še okrepilo.
Tiskovni predstavnik zveze Nato Shea je še povedal, da je slabo vreme zavezništvo minulo noč prisililo k zmanjšanju obsega na-
padov za približno tretjino, in dodal, da nima podatkov o vzroku nočne nesreče ameriškega helikopterja vrste apache v Albaniji, v kateri sta umrla oba pilota. Domnevajo, da je helikopter med nočnim urjenjem zadel žice kakega daljnovoda. To sta prvi žrtvi na strani zavezništva od začetka napadov na Jugoslavijo. Shea je tudi povedal, da so ciljali številne tarče na Kosovu od tankov do oklopnih transporterjev in vojaških enot. Te vesti so potrdili tudi borci Osvobodilne vojske Kosova, ki so poudarili, da so jim Natove zračne sile končno priskočile na pomoč in da so svoje napade osredotočile tudi na obmejno območje. Srbske sile so namreč poslale okrepitve na mejo z Albanijo predvsem na območju od
vasi Qate Prush do vasi Morini.
Da je bila noč mirnejša, so potrdili tudi beograjski elektronski mediji, ki so poročali le o dveh napadih letal zveze Nato. Agencija Tanjug je poročala, da je jugoslovanska protiletalska obramba včeraj dopoldne sestrelila letalo zahodnega zavezništva, kar so v Bmslju odločno zanikali. Prav tako so zanikali, da bi na Kosovu napadli konvoj humanitarne pomoči grških zdravnikov sveta. Po trditvah grškega obrambnega ministrstva, naj bi kakih 200 metrov od konvoja padla raketa. Tudi Tanjug je navedel, da so konvoj napadla Natova letala. Vsekakor je konvoj prispel v Prištino in v njem ni bilo nobenega ranjenega. V Bmslju domnevajo, da se je znašel v križnem ognju med srbski-
mi silami in Osvobodilno vojsko Kosova.
Radio Novosti so poročale, da so letala zavezništva tik po polnoči dvakrat bombardirala območje severozahodno od mesta Užice, ki je sicer pogosta tarča napadov, saj je tam vojaško letališče.
Večji del Beograda je nekaj po 9. uri znova ostal brez električne energije. Se pred tem je dopoldne elektrike zmanjkalo za kakih 30 minut. V Novem Beogradu in nekaterih dragih primestnih naseljih tudi ni vode. Domnevno naj bi izpad električnega toka povzročil nočni napad zveze Nato na hidroelektrarno v Bajini Bašti, kjer so po trditvah Nata zavezniška letala iztrelila več kot deset grafitnih bomb, ki so za dalj časa onesposobile elektrarno.
IZGNANCI / HUMANITARNI KORIDOR IZ MAKEDONIJE V ALBANIJO
ZRJ / POD NATOVIM BOMBARDIRANJEM
Razbremenitev Makedonije postala prednostna naloga
Italija bo sprejela prve Kosovarje iz Makedonije v soboto
ŽENEVA, SKOPJE, TIRANA, RB Makedonijo, Albanijo in BiH predvčerajšnjim prispelo novih 19.0 ^guncev s Kosova, so včeraj poved na Visokem komisariatu Združenih i rodov za begunce (Unhcr).
V Makedonijo je vstopilo 8.400 1 Buncev, 1.130 pa jih je odpotovale j^upo. Skupno število kosovskih j ancev v Makedoniji se je tako povzj 0 na 211.354.V Albanijo je neposred f Kosova pribežalo 7.700 ljudi, 200 j )e prispelo iz Cme gore. V Albar 6 fndaj 404.200 beguncev. V BiH pa nbelezili nepričakovan prihod 2.6 °soyskih Albancev. Ti so se tako p /T^ili 15.000 beguncem, kisov BiH
°d marca lani.
Sk^''S^0Vn* Predstavnik Unhcr °Pju Dennis McNamara je včeraj i lO^dsl, da bodo več kot polovico tir tv* beguncev s Kosova, ki tremri , 6 ivajo v prenatrpanih taborišči]
. edoniji, kmalu prepeljali v Al
Proti Albaniji. Prvi begunci na
odpotovali v Albanijo že v prihodnjih dneh. To ni preprečilo makedonskim oblastem, da so včeraj zaprle meje.
Albanske oblasti pa so predlagale, da se čimprej usposobi nove begunske zbirne centre, da se premesti kosovske izgnance iz prenevarnega Kukesa in da se nudi pomoč albanskim družinam, ki so sprejele kosovske Albance, ker se bojijo, da bo število beguncev kmalu naraslo na 600 tisoč. Na predsinočnji seji albanske vlade so spregovorili tudi o prepustih in napakah, ki so jih zagrešile razne humanitarne organizacije.
Italijanska notranja ministrica Jervo-linova pa je napovedala, da bo zbirno taborišče v nekdanjem vojaškem oporišču Comiso na Siciliji pripravljeno za sprejetje prvih beguncev že to soboto, ko bi vanj namestili od 1.000 do 1.500 Kosovarjev, ki jih bodo z zračnim mostom pripeljali iz Makedonije. Italija in tudi drage države se trudijo predvsem, da bi razbremenile Makedonijo in tako preprečile, da bi prišlo do polčitičnih zapletov. Jervolinova je navedla, da se popolnoma strinja z Emmo Bonino, ki
zahteva, da se izgnancem nudi pomoč čimbližje njihovi domovini. To bomo nadaljevali v Albaniji je navedla Jervolinova. Makedonija je seveda poglavje zase in je zato italijanska pobuda hvalevredna. Navsezadnje bodo lahko ob morebitni politični rešitvi kosovske vojne, begunce ponovno premestili v njihovo domovino.
Srbske paravojaške enote so po albanskih podatkih na Kosovu izvedle pokol nad 150 kosovskimi Albanci, med katerimi so bile tudi ženske. Zločin se je zgodil v Drenici na zahodu Kosova, je poročal albanski državni radio. Storilci naj bi žrtve odpeljali do izkopanega množičnega grobišča in jih tam pobili. Kakih 30 oseb so pred pobojem prisili, da so se slekli in nato nad njimi izvajali »nasilje brez primere«, je s kraja dogodka poročal novinar albanskega radia. Drenica velja za glavno oporišče Osvobodilne vojske Kosova (UCK). Tega dramatičnega dogodka ni potrdil noben neodvisni vir, saj so srbske oblasti s Kosova izgnale vse tuje novinarje.
Beograjčani se soočajo s posledicami vojne
Skrčil se je mestni avtobusni promet noči preživljajo v zakloniščih, nimajo električne energije in ne vode
BEOGRAD - Zaradi izjemno velikih omejitev dobave goriva beograjskemu mestnemu prevozniku (GSP) je ta drastično zmanjšal število avtobusov?
Od ponedeljka po Beogradu vozi samo 118 avtobusov GSP, kar je drastično zmanjšanje v primerjavi z obdobjem pred, denimo, desetimi leti, ko jih je bilo kakih tisoč. Razlog za to je manjša dobava goriva mestnemu prevozniku. Beograjske oblasti so pred pol leta zaradi zstarelosti voznega parka GSP dovolile tudi zasebnim prevoznikom, da »obogatijo« mestni prevoz, toda tudi tisov zadnjih dneh večino avtobusov umaknili z beograjskih ulic.
Mestne oblasti so prav tako drastično skrčile število mestnih prog, in sicer s 105 na samo 32, in uvedle t.i. koridorski režim prog. Mnogi Beograjčani morajo zaradi tega do prve avtobusne postaje prepešačiti kilometer ali celo dva. Po novem »voznem redu« velja dnevni režim mestnega prevoznika od 6.00 do 20.00 ure, nočni (prihod avtobusa vsako uro) pa od 20.00 do 22.00 ure in od 3.40 do 6.00 ure.
Zaradi pomanjkanja goriva se je zelo skrčilo tudi število taksijev. Po nekaterih
ocenah v zadnjih dneh na beograjskih ulicah vozi le 30 odstotkov taksijev. Taksisti imajo ta mesec pravico do 150 litrov bencina, vendar ga je izredno težko kupiti, kar velja zlasti za dizelsko gorivo.
Poglavje zase so nevšečnosti, ki jih povzročajo izpadi električne energije zaradi Natovih bombardiranj elektrarn z grafitnimi bombami. Zaradi izpadov ni časopisov in ne kruha, kar pa je najhujše, posušile so se tudi vodne pipe, ker so se ustavile vodovodne črpalke. Beograjčani sedaj na lastni koži občutijo vsaj delček tistega, kar so okusili Sarajevčani, ko jih je jugoslovanska vojska oblegala.
Vsaj jim ni treba teči pred ostrostrelci in se bati minometalskih in topniških bomb. Ze res, da morajo ure in ure preživeti v zakloniščih in da jih je vedno strah, da je kaka »neintehgenta« bomba zadela njihovo poslopje. Izpadi električne energije pa povzročajo največ težav v bolnišnicah in porodnišnicah, kjer brez električnega toka ne delujejo aparati na oddelkih za intenzivno nego, prav tako ne inkubatorji za nedonošenčke. Prav tako ne vozijo tramvaji in trolejbusi. (STA/CR)
4
Četrtek, 6. maja 1999
MNENJA, RUBRIKE
r MANJŠINE / PREDSEDNIK SKGZ PAVŽIC PISAL ROMANU PRODIJU n
Evropska komisija naj podpre manjšine
Vrednotenje različnosti izziv za evropsko združevanje
TRST - Predsednik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze Rudi Pavšič je napisal pismo predlaganemu predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju s prošnjo, da zagotovi svojo podporo manjšinskim jezikom v Evropski uniji, tako da vključi v svoj program sprejem pravne osnove, ki bi omogočila sestavo in odobritev večletnega programa z ukrepi v korist teh jezikov.
Pismo predsednika SKGZ se tako nadaljuje: »Evropska unija, katere državljani govorijo več kot 50 jezikov, je pravi jezikovni mozaik. S širitvijo EU se bo število jezikov še povečalo. V vsaki državi članici EU govori del prebivalstva poleg uradnega jezika vsaj še en avtohton jezik. Vse evropske vlade so dolžne sodelovati pri zaščiti teh jezikov.
Nekatere izmed naših jezikov govorijo samo na ozemlju, kjer so bili ti jeziki prisotni v preteklosti.
Kljub temu pa se ti »manj razširjeni jeziki«, živa in dinamična sredstva medsebojnega občevanja, nenehno razvijajo in predstavljajo neprecenljivo kulturno, literarno in intelektualno bogastvo.
Vsak izmed naših jezikov je sestavni del kulturnega bogastva naše celine. Njihova prihodnost je odvisna tudi od konkretnih pobud na vseh ravneh.
Maastrichtska in Amsterdamska pogodba opozarjata na pomen kulturnega in jezikovnega bogastva naše celine. 126. člen se nanaša na »kulturno in jezikovno različnost držav Članic«, 128. Člen pa opozarja na nujnost »spoštovanja njihove državne in deželne različnosti«. Četrti odstavek tega člena obvezuje Evropsko unijo, da »pri svojih dejavno-
stih za izvajanje drugih delov te pogodbe upošteva kulturne aspetke, predvsem z namenom, da spoštuje in spodbuja različnost kultur.« Vrednotenje teh različnosti je izziv za vse, ki delujejo v korist evropskega združevanja in v okviru spodbujanja naCela evropskega državljanstva.
Izvedeli smo, da so funkcionarji generalne direkcije izdelali osnutek pravne osnove, in ta okoliščina nas spodbuja pri naših dejavnostih. Se preden zasedete mesto predsednika Evropske komisije Vas želimo zato zaprositi, da skupno s elani komisije namenite temu besedilu CimveCjo pozornost in ga Cimprej odobrite. Približno 50 milijonov državljanov, ki govorijo manjšinske jezike, pričakuje to pobudo in terja jasno sporočilo, ki bi jim dokazovalo, da bodo v Evropi, ki se oblikuje, obravnavani enakopravno in spoštljivo.«
MANJŠINA / STALIŠČE DEŽELNEGA VODSTVA
Zaščita: LS ostro zavrača kritike
»Noši amandmaji izboljšujejo besedilo« Ocena srečanja med Jurijem in Marinijem
TRST - Ljudska stranka ne zavira parlamentarnega postopka za odobritev zakona za zaščito slovenske manjšine in zaradi tega zavrača kritike ter očitke, ki s tem v zvezi prihajajo iz nekaterih manjšinskih krogov. Naša stranka - piše v izjavi deželnega tajništva - je vedno prispevala pomemben delež, da bi Furlanija-Ju-lijska krajina postala dežela sožitja in ustvarjalnega dialoga, zato so kritike, ki prihajajo iz manjšinskih vrst na raCun LS, neupravičene in neutemeljene.
Deželni tajnik Ljudske stranke Ivano Strizzolo (na sliki) torej še enkrat podčrtuje, da stranka ne zavira in ovira obravnave zakonskega predloga poslanca leve sredine Domenica Masellija v poslanski komisiji za ustavna vprašanja. Sam vsedržavni tajnik Franco Marini je na nedavnem srečanju s slovenskim državnim sekretarjem
Francom Jurijem dejal, da so dozoreli časi za organsko in uravnovešeno zaščito Slovencev, ki živijo v Furlaniji-Julijski krajini. S tem v zvezi se je stranka obvezala, da bo podprla poenoteno zaščitno besedilo, s svojimi amandmaji pa je želela le izboljšati zakonski predlog, zapolniti nekatere vrzeli in uravnovesiti oziroma popraviti nekatere Člene, piše nadalje v tiskovnem sporočilu.
Deželno vodstvo LD
ugotavlja, da je bilo v pristojni poslanski komisiji vsega skupaj predloženih približno tisoC dvesto popravkov k poenotenemu zaščitnemu predlogu. Glavnino popravkov, ki so v glavnem strumentalnega značaja in imajo namen postaviti na glavo omenjeni osnutek, je predložila opozicija (v glavnem poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia, op.ur.).
Ljudska stranka je vložila deset popravkov, ki jih velja mirno in trezno oceniti v poslanski komisiji, ne da bi z njimi obremenjevali plenarno skupščino zbornice, kar bi še nadalje Časovno zavleklo celotni postopek, dodaja še Strizzolo. Gre konec koncev tudi za metodo in način razprave, ki jo je treba prepustiti previdni oceni večinskih poslancev brez nepotrebnih in škodljivih pritiskov na krajevni ravni v duhu medsebojnega zaupanja in lojalnega soočenja.
NOVICE
Robert Mecilošek novi odgovorni urednik PN
KOPER - Od 1. maja dalje je novi odgovorni urednik vseh treh izdaj Primorskih novic Robert Mecilošek. Na lastno željo bo dosedanji odgovorni urednik Branko Podobnik odslej vodil delo severnoprimorske redakcije v Novi Gorici.
Robert Mecilošek je novinar z večletnimi izkušnjami, ki jih je kalil predvsem v uredništvu Dnevnika v Ljubljani, v katerem je opravljal različne novinarske in uredniške naloge, nazadnje na mestu namestnika glavnega urednika. Eno leto je bil tudi odgovorni urednik dnevnika Republika, po prenehanju izhajanja tega časnika pa je sodeloval pri različnih projektih Časopisne založniške družbe Primorske novice.
Deželni svet bo spet zasedal ob koncu maja
TRST - Predsedniki svetovalskih skupin so v dogovora s predsednikom deželnega sveta sklenili, da se bo deželni svet spet sestal na plenarni seji v zadnjem tednu maja. Tako so se odločili, ker bodo prihodnji teden odsotni zastopniki dežele, ki bodo v Rimu sodelovali na volitvah novega predsednika republike. V tem Času bodo zasedale deželne komisije.
Potrjen zakon o rezidentih v FJK
TRST - Deželni svet je vCeraj znova odobril zakonski predlog o prebivalstvu v deželi, ki ga je vlada vrnila FJK z marsikatero pripombo.
Deželni svet je odobril predlog kot ga je izoblikovala komisija in ima dva odstavka, ki sta po mnenju opozicije močno sporna. Gre za prednost, ki jo imajo prebivalci ali podjetja s stalnim bivališče v FJK vsaj dve leti, in dodatna prednost za podjetja, ki zaposlijo ljudi z vsaj dvenmi leti stalnega bivališča v dežeh.
Avtor recitala »Slomšek med nami« pri papežu
RIM - Papež Janez Pavel H. je včeraj dopoldne na avdienci na Svetem sedežu sprejel Tilna Skubica, avtorja in izvajalca recitala Slomšek med nami. Izmenjala sta nekaj besed o Antonu Martinu Slomšku, Skubic pa je papežu podaril tudi kaseto recitala. Kaseta recitala Slomšek med nami je pred dobrima dvema letoma izšla pri ZKP RTV Slovenija. Doslej je bilo prodanih 2.500 izvodov, recital pa je bil minulo nedeljo v Ljubljani izveden že tristotic. (STA)
Slovenci na kongresu Svetovne meteorološke organizacije
ŽENEVA - V Ženevi se je vCeraj začel XIII. kongres Svetovne meteorološke organizacije (SMO), ki bo potekal tri tedne. Kongresa se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo vodi direktor Hidrometeorološkega zavoda RS Dušan Hrček. Slovenija sodi med države z izredno klimatsko pestrostjo, katerih gospodarstvo je precej odvisno od vremena in voda. (STA)
Odgovor na pismo Gianpaola Valdevita
Brez posebnih težav priznam, da se mi je v recenziji knjige Gianpaola Valdevita (Primorski dnevnik, 23.4.1999) zapisala neljuba napaka in sem avtorju zmotno pripisala tezo, da se je hladna vojna zakuhala v Trstu, kar je spodbudilo njegov odmev (Pd, 30.4.1999). Njegovo nejevoljo nad mojim lapsusom lahko razumem.
Ne morem pa razumeti, da je njegova nejevolja lahko prerasla v, moram reci, žaljivo diskvalifikatorno oceno, da »prodajam meglo«, namreč v namigovanje, da njegove knjige sploh nisem prebrala. Moja recenzija njegove knjige je poleg omenjenega spodrsljaja, ki je v njej zavzemal relativno obrobno mesto, vsebovala še vse kaj drugega. Njen osrednji del je tvoril kritični prikaz Valdevi-tovega (ne) razumevanja Kardeljeve politike in delovanja jugoslovanske države v Trstu. Valdevit je v svojem odmevu šel molče mimo tega osrednjega dela mojega besedila, ki je vsebovalo tudi pripombo, da je dokumentiranje njegovih tez nezadostno.
Kako to? So mu neprijetne in bi jih najraje prezrl? O njih molči, ker jih sprejema? Ali pa, ta možnost je tudi zame najbolj neprijetna, mu moram vrniti očitek in si misliti, da moje recenzije sploh ni prebral v celoti.
Trudoma spoštovani kolega, trdno sem prepričana, da moja recenzija ponuja neprimerno trdnešo podlago za sodbo, da sem prebrala tvojo knjigo, od te, ki jo je najti v tvojem odmevu, da si prebral mojo recenzijo.
S spoštovanjem
Marta Verginella
Neplodnega drevesa se je treba lotiti kar pri koreninah
Dragi direktor Primorskega dnevnika,
ko sem se pred leti odločil, da ne bom veC pisal o naših politiCno-kulturnih zdrahah in neskladjih, sem izhajal iz prepričanja, da je potrebno novemu ravnovesju, nastalemu po razpadu Jugoslavije, dodeliti primeren Cas za iskanje novih poti, ki bi enkrat za vselej pometle s perverzno logiko psevdo-ideo-loškega vrtičkarstva. Nikoli nisem verjel, da se je v našem prostora ta logika opirala le na načelna in vsega spoštovanja vredna izhodišča, v njej sem zaznaval veliko pritleh-nejšo stremljenje po zasedbi vseh razpoložljivih (beri: plačanih) delovnih mest z ljudmi, ki bi zagotavljali zvestobo obstoječim političnim delodajalcem, ne pa nujno tudi kvalitete. Nekako utopično sem
PISMA UREDNIŠTVU
verjel, da je ob velikih pretresih tega obdobja konec.
Po skoraj desetih letih me dogodki v zvezi s kritičnim položajem Glasbene matice utrjujejo v prepričanju, da tega obdobja pravzaprav nikoli ni bilo konec in da je tako imenovano "dogovarjanje" med SKGZ in SSO le nadaljevanje politike, ki se skoraj v ničemer ne razlikuje od tiste, ki nas je na začetku 90. let usodno osiromašila. Vse bi bilo do neke mere razumljivo (zgodovina paC melje poštenjake in barabe), ko ne bi postajalo sčasoma jasno, da sta si krovni organizaciji le zamenjali vlogi: kdor je bil prej v navidezno podrejenem položaju in se je zato opiral predvsem na Italijo (beri: Krščansko demokracijo), se danes lahko požvižga nanjo, ker so mu za lastno preživetje dovolj dobre povezave z ustreznimu političnimi kanali v Sloveniji (po logiki, ki je bila do včeraj značilna za SKGZ).
Vsaj navidezno je to tako, občutek pa imam, da nam je tudi tisti, ki se je Cez noC znašel v podrejenem položaju (beri SKGZ in z njo "levica"), dolgo let zamolčeval tihi sporazum, ki naj bi nastal že na začetku 90. let in za katerega pravijo, da sta mu botrovala takratni predsednik deželne vlade Biasutti in takratni predsednik slovenske vlade Peterle. Sporazum, sklenjen za hrbtom vseh, ki so bili dejansko angažirani na kulturnem področju, naj bi predvideval postopno predajo vsega prosvetnega, športnega, kulturnega in preostalega šolskega prostora katoliškim organizacijam, za gospodarstvo pa naj bi... še ena Jalta, tokrat z obratnim predznakom.
Očitno je Glasbena matica zadnja na vrsti tega sporazumevalnega procesa, ki ima seveda dva botra: eden upravlja in krci, drugi pa poslušno prikimava in molči. V tej logiki postaja namreč vse očitno: Ce Glasbena matica pristopi k italijanski glasbeni šoli "Tartini", bo podržavljena, Ce pa bo podržavljena ni nobene šanse, da bi glasbena šola "Komel" lahko kdajkoli računala na podobno rešitev (zakon to nedvoumno prepoveduje). Ker je upravni svet sestavljen na osnovi političnih dogovorov in ne na profesionalni usposobljenosti posameznikov, je povesem logično, da upravni svet sili v krčenje Glasbene Matice, ki naj bi bil prvi korak na poti njene ukinitve. (Ne bi se rad prenaglil, ampak nekaj podobnega slutim tudi v zvezi z usodo Slovenskega gledališča.) Upravni svet zavrača tudi predlog o združitvi obeh glasbenih šol in morebitno skupno pot do samostojne sekcije pri "Tartiniju", saj je v nasprotju s "tihim" sporazumom (prav hinavsko se mi
zdi sklicevanje na "avtonomno odločitev" glasbene šole "Komel", ko pa je tudi vrabcem na strehi znano, kako je nastala in kdo je njen politični sponsor): Ce smo se zmenili, da je šolstvo "moje", zakaj bi ga sploh moral deliti s komerkoli in tvegati s tem spremembo igre, ki ji sam določam Cas, prostor in pravila? Ustvarim si raje svoj vrtiček, svojo kontrolo, denar pa mi zagotavljajo dragi (danes Slovenija, jutri Italija). Stara, železna logika, po kateri sta kakovostna in strokovna rast ustanove popolnoma zanemarljivi zadevi. In prav smešno nesramne so trditve upravnega sveta, ko uslužbencem razlaga, da primanjkuje 300 milijonov za njihove plače, kot bi bili uslužbenci slepi in gluhi in se ne bi zavedali, kako se iz skupne dotacije, ki naj bi presegala 8 milijard lir, po načelih "tajnega" sporazuma nekontrolirano in brez možnosti ugovora trosi za reprezentančne manifestacije, ki jih je seveda treba na rovaš naše produkcije uvoziti, domači, sposobni kadri pa naj s svojim talentom očarajo druge (in potem se sprašujemo, zakaj mladina beži!), »e je sporazum, ki dejansko določa ukinitev Glasbene matice, podpisan, je 300 milijonov za njeno preživetje dejansko "nevzdržna" vsota!
Odkrito povem, da me ravnanje upravnega sveta ne preseneča. To logiko poznamo že iz časov "mitične" SKGZ, ki je znala porabiti 30 milijonov za en sam reprezentančni veCer, ni pa zabila enega samega "čveka" v stavbo v ul. Manna. Ali res kdo lahko verjame, da se logika oblasti spreminja samo zato, ker danes vladajo tisti, ki so do včeraj bili v opoziciji? Pa vendar: kaj o vsem tem mislijo tisti, ki so s svojim vsakdanjim, profesionalnim in dejansko požrtvovalnim delom nosilni stebri naše skupnosti? Prvi in upam ne zadnji odgovor smo dobili prav s strani uslužbencev Glasbene matice, ki so na politične raCunice takih ali drugačnih upraviteljev odgovorili karseda enostavno in zadeli v bistvo trmaste logike, ki neglede na vse epohalne spremembe še naprej doloCa politično in kulturno življenje Slovencev v Italiji: obe krovni organizaciji sta dve veji enega samega drevesa, ki korenini v naši polpretekli zgodovini, njegove bujne in suhe veje pa so posledica usmerjenega namakanja in sušenja vCasih ene, vCasih druge politične volje. Kaj, ko bi se po zdravi kmečki pameti kar pri koreninah lotili dotrajanega drevesa, ki v novem obdobju ni veC sposobno dajati sadov?
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Verč
BALKAN / JAVNE POBUDE ZA MIR
Na trgu Graditelji miru in srbski organizaciji
Jutri levi demokrati, v ponedeljek in torek po izvedenci
Na Goldonijevem trgu je že od 19. aprila »šotor za mir« (ki sicer ni šotor paC pa avtodom) z geslom »Ustavimo vojne«: gre za pobudo mirovniškega gibanja Blaženih graditeljev miru. Prostovoljci so na trgu vseh 24 ur in zbirajo podpise za peticijo predsedniku republike za prenehanje vojne in proti rabi projektilov iz dotrajanega urana. Doslej so že zbrali okrog 3.000 podpisov. Delijo tudi informativni material, med katerim barvne nalepke za spoštovanje človekovih pravic na Kosovu, pripravljajo pa tudi sodelovanje tržaških mirovnikov na pohodu za mir, ki bo od Perugie do Assisija prihodnjega 16. maja. Iz Trsta bo odpeljal avtobus
Avtodom miru na Goldonijevem trgu (foto KROMA)
(cena 55 tisoč lir): informacije nudijo na Goldonijevem trgu ter na telefonski številki 040 52379.
Na trgu pred cerkvijo
Manifestacija na Trgu sv. Antona (foto KROMA)
sv. Antona pa je od vCe-raj vsak veCer od 19. do 22. ure pobuda, ki so prirejata srbski organizaciji Vuk KaradžiC in Odbor za mir. Pod belo zastavo s tarčo, ki je postala srbski simbol protesta proti Natovemu bombardiranju, se je sinoči zbralo nekaj deset ljudi. Na srečanju so delili odprto pismo Evropi, v katerem se opredeljujejo za evropsko kulturo - zraven srbske je namreč plapolala tudi plava evropska zastava z zvezdami - in pozivajo, naj prenehajo z bombardiranjem in s »podlo vojno«. Prebrali so nekaj pesmi srbske tradicije o Kosovu, prihodnje dni pa napovedujejo nove kulturne pobude, med katerimi tudi glasbene nastope.
Medtem ko so na mizici zbirali pomoC za humanitarno pobudo »SOS Jugoslavija«, je na bližnjih vratih srbsko-pravoslavne cerkve izpostavljen poziv za pomoC »otrokom s Kosova in iz Metiohije«, za kar nudijo
informacije pri sami srb-sko-pravoslavni skupnosti, prispevke pa zbirajo pri banki Antoniana po-polare veneta.
Jutri ob 17. uri bo v sedežu levih demokratov v Ul. S.Spiridione 7 javno srečanje posvečeno možnosti preseganja kosovske krize. Spregovorila bosta vodja skupine LD-Oljke v poslanski obrambni komisiji Elvio Ruffino ter podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin.
Oddelek za človekove znanosti tržaške univerze bo priredil v ponedeljek in torek, 10. in 11. maja mednarodno srečanje na temo »Italija in Balkan v 90-ih letih: politika in ekonomija«. Številni izvedenci bodo osvetlili različne plati balkanske krize.
POLITIKA / EVROPSKI PARLAMENT
Prodijevi pristaši na startu za volitve
Zelo malo možnosti za kandidaturo Hlyja Polemika o koaliciji v dolinski občini
EVROPSKE VOLITVE / LEVI DEMOKRATI
Kandidatura Volčiča je uradna
Jutri predstavitvena novinarska konferenca na sedežu LD
Pokrajinski tajnik Levih demokratov Stelio Spadaro je včeraj uradno potrdil, da bo senator Mitja Volčič 13.junija kandidiral za mandat v evropskem parlamentu. VolCiC bo eden od nosilcev kandidatne liste Veltronijeve stranke v severovzhodnem volilnem okrožju, vsi izvoljeni na listi LD pa bodo pristopili v parlamentarno skupino evropskih demokratičnih socialistov.
Spadaro v tiskovnem sporočilu predstavlja Volčiča kot človeka, ki je vedno ohranil dokaj tesne vezi s Trstom in s Furlanijo-Julijsko krajino. Svojo novinarsko pot je začel prav v našem mestu, potem pa je bil dopisnik Raia v Bonnu, Moskvi in na Dunaju. Za kratek čas pred upokojitvijo je bil tudi direktor televizijskega dnevnika TG1, vseskozi pa je sodeloval z ugled-
nimi časopisi, med katerimi je bil tudi turinski dnevnik La Stampa.
Tržaški kronisti, nadaljujejo Spadaro, so mu svoj čas podelili posebno nagrado za življenjsko delo. Če bo Volčič izvoljen v Strasbourg ne bo tam zastopal le stranke, ki ga je kandidirala in torej le enega dela Trsta, ampak celotno mestno skupnost, ki se prepoznava v združeni Evropi ter v kultmi dialoga in odprtosti. VolčiCevo kandidaturo bodo predstavili javnosti na tiskovni konferenci, ki bo jutri ob 12.uri na sedežu Levih demokratov v Ul. S.Spiridione.
Za kroniko nad dodamo, da bo nekdanja poslanka in sedaj predsednica pokrajinskega sveta Antonietta Vascon kandidirala na listi FI za Strasbourg. Sprva je kazalo, da bo kandidiral tudi predsednik Dežele Roberto Antonione, ki pa se je potem kandidaturi odpovedal.
SLOVENSKI KLUB / ZA POMOC 2RTVAM VOJNE NA BALKANU
Obračun humanitarne akcije SK
Nabrani material že oddali ustanovam - Na odgovor jugoslovanskega RK še čakajo
Denarna nabiralna akcija Slovenskega kluba je prišla do končne Postaje; nabranih je bilo 15.334.000 milijonov lir, ki so jih dobrosrčni ljudje darovali tako 11. aPtila na dobrodelni kulturni prireditvi na Stadionu 1. maja, kot na tekoči račun Slovenskega kluba Pri Novi tržaški kreditni banki. Msem radodarnim posameznikom, ki so pokazali zaupanje v akcijo Slovenskega kluba, naj gre naša trajiskrenejša zahvala. Zahvaliti se vsakemu posebej, bi bilo pravzaprav nemogoče, zato naj gre imenika zahvala Slovenskega kluba le Slovenski kulturni gospodarski zyezi in Zvezi slovenskih kulturnih društev, ki sta svoj prispevek Prav tako namenili akciji »za žrtve Vojne«. Tudi z njihovo pomočjo je nabrana vsota presegla vsaka Pričakovanja in naložila odbor-Jkom SK nelahko nalogo, kako na 'm bolj smotrn način uporabiti res visoko vsoto denarja. Za po-?J0C so najprej vprašali ICS-Ita-Janski solidarnostni konzorcij, ki Pravlja tržaški zbirni center za egunce, kateremu so tudi izročili s° hrano in higijenske pripo-r, 0nke, ki so jih ljudje prinesli na adion l. maja ter material, ki so
ga na pobudo društva Krasno polje zbrali v Gročani. Dogovorili so se tudi, da bodo za vsakega begunca, za katerega skrbi tržaški ICS, nabavili po eno telefonsko kartico, kajti največja želja teh beguncev je, da bi lahko cimprej govorili s svojimi dragimi razpršenimi po Evropi. Manjšo vsoto denarja so namenili nakupu telovadnih copat za 22 kosovskih Albancev, ki so se minulo nedeljo udeležili Bavisele. Sedaj pričakujejo odgovor jugoslovanskega Rdečega križa in glede na potrebe in na zagotovila, ki jih bo-
Ugodnejše tarife za tržaško pristanišče
S 1. junijem bodo italijanske železnice odpravile dodatno mednarodno tarifo (350.000 lir) za prevoz blaga iz tržaškega pristanišča do slovenske meje. Zupan Riccardo Illy je sklep ocenil kot »signal, da železnice drugače pristopajo k tržiSCu«, za predsednika pristaniške oblasti Micheleja Lacalamito pa je sklep zelo ugoden za razvoj pristaniških dejavnosti.
do od njega prejeli, se bodo odločili, ali bodo z delom sredstev nakupili tudi materiala za potrebe jugoslovanskega (torej srbskega in kosovskega) prebivalstva, ki je ostalo v domovini.
Odborniki Slovenskega kluba so nadalje kontaktirali zbirni center Trnovo v Ilirski Bistrici in tistih sto velikih vreč nabranih oblačil v ponedeljek, 3. maja odpeljali tja. Ker so pri Dijaškem domu Srečka Kosovela bili pripravljeni posoditi dva kombija in ker je gospod Franko posodil še svojega, so nakupili tudi 1.500 kilogramov prehrambenih izdelkov in pripomočkov za osebno higieno, ki so jih ravno tako prepeljali v Ilirsko Bistrico. Ob izročitvi materiala jim je vodstvo zbirnega centra izročilo pisno zalivalo, ki jo sedaj Slovenski klub obrača na vse tiste, ki so pripomogli k uspehu te dobrodelne akcije: “ Z vašim plemenitim dejanjem ponujate roko pomoči ljudem, ki jih je politika oropala vsega. Zaradi takih ljudi, kot ste vi, je vredno upati. Iskreno se vam zahvaljujemo za vašo pomoč tudi v imenu 140 beguncev iz ZG Trnovo v Ilirski Bistrici.”
Poljanka Dolhar
Tretja nesreča pridela v treh dneh
Včeraj je tržaška kronika zabeležila kar tretjo nesrečo pri delu v treh dneh. Tokrat na srečo ni bilo hujših posledic, vendar se je moral delavec - 23-letni Piero Cre-vatin - moral zateci v bolnišnico izpah obeh ram.
Bilo je nekaj minut po 14. uri, ko je v velikem gradbišču nove športne palače v Valmauri Cre-vatin delal na odru približno 6 metrov od tal. Nenadoma je del odra popustil, tako da je delavec zgmel na tla. Odpeljali so ga v glavno bolnišnico, kjer ugotavljajo, Ce je poleg izvinov utrpel tudi notranje poškodbe, kar pa je bolj malo verjetno.
Kot v ostalih primerih so tudi tokrat uvedli preiskavo, da bi ugotovili, Ce je šlo samo za nepredvidljivo nesrečo ali • pa niso spoštovali obveznih predpisov za varnost pri delu.
Povozil je motociklista in odpeljal
Včeraj zjutraj ob 8.20 se je na vogalu med ulicama Gambini in Dona-doni pripetila prometna nesreča, pri kateri je mladenič, ki se je peljal na motornem kolesu, utrpel vrsto resnih poškodb. Vendar je še hujše dejstvo, da je voznik avtomobila, ki je povzročil nesrečo, pobegnil: na srečo so ga mestni redarji v kratkem zasledili in prijavili sodstvu. Gre za 70-letnega S.G. iz Sira-cuz, ki se je peljal s svojim fordom po Ul. Gambini, na vogalu z Ul. Donadoni pa ni upošteval stopa in potegnil prek križišča. Prav takrat se je pripeljal 19-letni S.W., ki se ni mogel izogniti trčenju: vrglo ga je prek forda v parkirane avtomobile, kjer je obležal, S.G. pa je mirno odpeljal.
Ranjenca so odpeljali v ortopedski oddelek zaradi zlomov, neprevidnega voznika pa so v kratkem zasledili.
Med strankami, ki se pripravljajo na evropske volitve, so tudi Demokrati. Na sinočnji skupščini (na foto KROMA) so predstavili okvirni volilni program, ne pa kandidatur, o katerih še ni padla zadnja beseda. Med kandidati skoraj gotovo ne bo tržaškega župana Riccarda Illyja, v prejšnjih dneh pa se je govorilo o možni kandidaturi devinsko-na-brežinskega župana Marina Voccija. Udeleženci skupščine so izrazili zadovoljstvo, da bosta v našem okrožju gotovo kandidirala Antonio Di Pietro in nekdanji minister v Prodijevi vladi Paolo Costa.
Anna Maria Mozzi je izrazila razočaranje nad padcem prve vlade Oljke in utemeljila razloge, ki so privedli do ustanovitve stranke Demokratov. Ne gre za kritiko strankarskega sistema, ampak predvsem za poskus oživitve »politične filozofije« levosredinske koalicije, ki je zmagala na zadnjih parlamentarnih volitvah. Mozzijeva je skupno z Danielem Gouthierjem članica deželnega volilnega odbora Demokratov. Kot se je dalo razumeti je nova stranka v bistvu nadomestila Gibanje za Oljko, ki ga očitno ni veC.
Demokrati se Čutijo popolnoma odrinjene od priprav na občinske volitve v dolinski, repenta-brski in zgoniški občini. Na to je opozoril nekdanji pokrajinski in dolinski svetovalec Ales-sandro Capuzzo, ki je obžaloval, da so se v Dolini sporazumeli za volilno koalicijo brez Gibanja za Oljko in obenem brez Demokratov. Dolinski »oblastniški krogi« nas očitno ne marajo, je potožil Capuzzo, ki je napovedal še zadnji poskus za vključitev Demokratov v pogajanja za dolinske volitve. Ce bo tudi zadnji poskus propadel bodo Capuzzo in somišljeniki odločali, kaj narediti.
RABUIESE - RABOJEZ (TS): TAKOJ PRED MEJNIM PREHODOM ŠKOFIJE
ODPRTO NEPREKINJENO
od ponedeljka do sobote od 9.00 do 20.00
■famila
I VANTAGGI Dl STARE IN FAMIGLIA
V DVORANI EUROSTAR / SEMINAR
PROSEK / VČERAJ SKUPNO Z ODBORNIKOM DRESSIJEM
lacp bodo v FJK postali zavodi za stanovanja Ater
Perla Luša: »Uskladiti je treba ekonomsko upravljanje s socialo!«
Antonione obiskal podjetje Telital
Podjetje se hitro razvija - Govor je bil o novih načrtih, a tudi o problemu osebja
Tudi v Furlaniji-julijski krajini se bodo zavodi za ljudska stanovanja lacp spremenili v teritorialna podjetja za stanovanjske gradnje Ater. Deželni odbor je o tem že dal povoljno mnenje, pristojna komisija deželnega sveta trenutno proučuje zakonski osnutek, naslednji teden pa se bo okoli tega pričela razprava. Preobrat zanesljivo ne bo lahek, saj bo slo med drugim za usklajevanje med uspešnim ekonomskim upravljanjem in pozornostjo do sociale in šibkih slojev.
V FJK je pet zavodov lacp (Trst, Videm, Gorica, Pordenon in Tolmeč), o napovedanih novostih oz. poslednjih problematikah pa je bil govor včeraj na železniški postaji v dvorani Eu-rostar na seminarju, ki ga je organiziral deželni odbor lacp. Na zasedanju, ki ga je vodila predsednica deželnega koordinacijskega odbora lacp Perla Luša, so spregovorih deželni odbornik za gradbeništvo Mauri-zio Salvador in podpredsednik milanskega podjetja za stanovanjske gradnje Aler Luciano Cecchi ter predsednik Ater iz Vicenze Onorio De Franceschi, ki sta predstavila svoje izkušnje, saj so Lombardija in Veneto skupno z Ligurijo prve tri dežele v Italiji, ki so lacp že spremenile v javne gospodarske ustanove, zaključne misli pa je Podal Marco Giardini, vsedržavni predsednik Feder-Casa-Aniacap, ki predstavlja vse italijanske ustanove za gradbeništvo.
Na dan so prišle nove odgovornosti, ki jih imajo dežele pri pridobivanju novih finansiranj, ustvarjanje novih gospodarskih mož-
nosti, usklajevanje med upravljanjem javnega premoženja in pravično zaščito šibkejših slojev. Potrebna je nova politika za stanovanjske gradnje, so povedali, velik poudarek je šel na konkurenco z zasebnim sektorjem, s katerim gre vsekakor sodelovati. Problem je tudi pritisk, ki so mu podvrženi v tej fazi upravitelji in uslužbenci lacp, ojačiti je treba odnos Ater-Občine, s katerimi mora sodelovati tudi Dežela.
Sprememba bi morala biti posledica nove stanovanjske politike, je dejal Salvador. V zvezi z morebitnimi novosti za stanovalce lacp pa nam je tržaški odbornik Drossi Fortuna povedal, da bo boljša uprava lahko imela le pozitivne posledice. A.G.
Predsednik deželnega odbora Roberto Antonione in deželni odbornik za industrijo Sergio Dressi sta včeraj obiskala osrednji sedež podjetja Telital na Proseku. Ugledna gosta je sprejel pooblaščeni upravitelj Massimo Zanzi skupno z drugimi voditelji podjetja, ki sodi med najbolj dinamična na deželni in še širši ravni.
Kot je znano, podjetje Telital proizvaja prenosne in satelitske telefone, in to nadvse uspešno, saj je iz skromnih začetkov v nekaj letih zraslo med vodilna na svojem področju. Pooblaščeni upravitelj Zanzi je na včerajšnjem srečanju z Antonionejem in Dressijem med drugim poudaril, da bo tekoče poslovno leto ključnega pomena za nadaljnji razvoj družbe. To je razvidno že iz dejstva, da namerava Telital v tem letu povečati svojo proizvodnjo od 320 na skoraj 1.100 milijard lir vrednosti. Poleg tega velja poudariti, da družba nenehno veča tudi število svojih proizvodnih enot. Trenutno deluje - poleg na Proseku - še v Ronkah, Avezzanu, Vidmu, Enni, Chietiju, Aversi ter v Berlinu. V kratkem
bodo odprli nove proizvodne enote na Danskem in na Kitajskem.
Ob tem pa bo rasel tudi osrednji sedež na Proseku. Zanzi je Antonioneju in Dressiju osvetlil načrt za preustroj delavnic na Zahodnem Krasu. Tu bo nastal tudi trajni izobraževalni center. Načrt naj bi uresničili že sredi prihodnjega leta. Seveda pa si bo podjetje tudi v bodoče predvsem prizadevalo, da bi povečalo in tehnološko razvijalo svojo proizvodno dejavnost.
Prav s tem pa so povezane tudi največje težave, s katerimi se danes spopada Telital. Kot je poudaril Zanzi, je za podjetje največji problem strokovno usposobljeno osebje. Primanjkujejo zlasti elektronski inženirji s specializacijo na področju telekomunikacij. Za premostitev teh težav Telital računa predvsem na sodelovanje s tržaško univerzo.
Antonione in Dressi sta ob koncu svojega včerajšnjega obiska zagotovila podporo deželne uprave razvojnim načrtom Tehtala in še posebej posredovanje za reševanje problemov povezanih z ustrezno strokovno pripravo osebja.
r MUZEJ / POBUDA MESTNIH MUZEJEV Z ZAVODOM RITTMEVER h
V Rižarni uredili tudi vodnik za slepe
Prihodnji teden na obisku nemški izvedenci fundacije »Topografije terorja«
Tržaški mestni muzeji še vedno polagajo hvalevredno pozornost na pobudah v Rižarni, da bi uveljavili pomen tega spomenika neizbrisnih zločinov preteklosti.
Pomembno novost nedvomno predstavlja novi vodnik po Rižarni za slepe, ki so ga pripravili v sodelovanju s tržaškim zavodom za slepe Rittmeyer: ob vseh napisih v muzeju Rižarne so namreč postavili tudi prepis v Braillovi pisavi, ljudem brez vida pa so na razpolago tudi reliefni tlorisi nekdanje in sedanje Rižarne, tako da lahko tudi oni spoznajo razsežnost in ureditev tega uničevalnega taborišča. Še posebej zanimivo in razveseljivo pa je, da so najprej poskrbeli za prepis v italijanskem in slovenskem jeziku, v kratkem
pa bodo namestili še napise v francoščini, angleščini, nemščini in hrvaščini.
Kot skozi vse šolsko leto, bo še do 15. maja v Rižarni na razpolago posebno didaktično spremstvo. Muzej Rižarne je na ogled od torka do sobote od 9. do 18. ure, ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. Za vodene obiske skupin in šol je treba telefonirati na številko 040 308686, sporoča vodstvo mestnih muzejev, ki obvešča javnost, da je v Rižarni je še vedno na ogled fotografska razstava Ericha Hart-manna o »tišini taborišč«, ki bo odprta vse do 16. maja.
Prihodnji ponedeljek, 10. maja, bo na obisku v Rižarni skupina 30 izvedencev fundacije iz Berlina, ki vodi specializirano raziskavo o
»topografiji terorja«. Srečali se bodo z direktorjem mestnih muzejev Adrianom Dogulinom, pri ogledu Rižarne pa jih bo pospremil odgovorni za didaktično službo Sandi Volk. Popoldne bodo nemški izvedenci na obisku pri Deželnem inštitutu za ogodovino odporniškega gibanja. Predstavili jim bodo tri pomembnejše raziskave Inštituta, in sicer o nacističnih deportacijah z operacijske cone Jadranskega Primorja, o tržaški židovski skupnosti in o obiskih v nemških spominskih krajih.
Po tržaškem obisku bodo nemški zgodovinarji, ki raziskujejo enega od manj znanih aspektov nacističnih zločinov - topografijo genocida - bodo naslednjega dne obiskali Carpi.
ČRNA KRONIKA / ZVEČER NA NABREŽJU
POSVET / V SOBOTO
Prostitutki sta ga okradli
Temnopolti dekleti sta klienta okradli med policijsko akcijo
Večerna zabava s temnopoltima prosti-tritkama je drago stala 50-letnega Mira C.
Prejšnjo noč je malo Pred polnočjo v UL Trento spoznal dve pro-stitutki in jima ponudil VeCerj6, nakar se je z erio napotil v teman kot Pri nabrežju, da bi Vključil večer z bolj intimnim poznavanjem airiskega dekleta.
Prav ko je bil na tem, 03 uresniči svojo željo, Pa se je užitek razblinil: boškega je nekdo 2ahtbtno zagrabil za Vrat. da se ni mogel pre-l^ekniti, priložnostna .lubica pa mu je hitro jzmaknila listnico s 400 'soc lirami in urno izgi-' a' Verjetno je lahko-iselnega nočnega ve-etjaka prijela za vrat Pfav druga prostitutka, A si je tako delila za-stU2ek s kolegico. Zanimivo je, da se je
rop odvil prav v času, ko so številni policisti »česali« Terezijansko četrt in lovili nelegalne priseljence oz. priseljenke: na pločnikih so zasačili osem deklet iz Nigerije brez dovoljenja za bivanje, in jih bodo v najkrajšem odpeljali v zbirni center za prisilni izgon iz države.
Avtomobilska miš na delu pri Sv. Vidu
Policistom je uspelo, da so ujeli tatiča, ki je v nekaj urah okradel tri ženske: gre za 25-letne-ga Micheleja Antoninija iz Ul. Gambini 27.
Prejšnji večer okrog 20. ure je fant v Ul. Ve-ronese razbil zadnjo šipo parkiranega avtomobila in odnesel torbico, ki je bila v vozilu. Prav tedaj pa je prišla mimo lastnica, 35-letna Laura
Z., ki je stopila k tatiču in ostro zahtevala, naj ji vrne torbico, kar je fant tudi storil, nato pa je urno pobegnil z motornim kolesom. Prisebna ženska je takoj obvestila policijo, tudi ker je opazila, da je fant imel še dve ženski torbici. Na kraj je prihitela izvidnico in agenti so v kratkem res zasledili tatiča v Ul. Caduti del La-voro pri Carboli. Fant je priznal, da je torbici izmaknil iz avtomobilov, ki sta bila parkirana v ulicah Besengi in Mu-zio pri Sv. Vidu.
Eno od torbic so policisti takoj vrnili lastnici, druga, v kateri ni bilo osebnih dokumentov, pa je na razpolago lastniku oz. lastnici v uradih letečega oddelka kvesture.
Antoninija so prijavili na prostosti zaradi večkratne tatvine.
Kako vnašali novo znanje v gospodarske dejavnosti
To soboto bo v avditoriju muzeja Revoltella v Trstu posvet na temo »Znanstveno raziskovanje - inovacija - zaposlitev: od vsedržavne ravni do Sistema Trst«. Znanstveno srečanje prireja Odbor Univerza-raziskovanje v sodelovanju z odborništvom za kulturo Občine Trst ter pod pokroviteljstvom Univerze v Trstu, tržaškega združenja industrijcev in združenja F Luoghi comuni.
Posvet se bo pričel ob 9. uri s pozdravom župana Illyja ter uvodom senatorja Fulvia Camerinija, zaključil pa predvidoma okrog 16. ure s sklepno besedo podtajnika na ministrstvu za univerzo ter znan stveno razsikovanje Antonina Cuffara. Razdeljen bo na tri dele. V prvem delu bodo govorili o problemu prenosa znanja iz raziskovalnih središč v proizvodne dejavnosti na vsedržavni ravni. Pri tem bosta med drugimi sodelovala odgovorni za probleme razisko vanja in tehnološke inovacije pri Zvezi industrijcev Umberto Rosa ter raziskovalec inštituta S. Raffaele iz Milana Jacopo Meldolesi. Sledili pa bosta dve okrogli mizi. Na prvi, ki se bo pričela okrog 10.45, bodo skušali prikazati probleme prenosa znanja v gospo darstvo na krajevni ravni. Pri njej bodo sodelovali tudi predstavniki tržaškega gospodarskega in sindikalnega življenja, od predsednika industrijcev Federica Pacorinija do tajnika sindikata CGIL Valdija Catala-na. Druga okrogla miza pa bo na sporedu popoldne s pričetkom ob 14.30. Na njej bodo skušali predlagati rešitve za nakazane probleme razni diskutanti, med temi rektor tržaške univerze Lucio Delcaro, ravnatelj ICGEB Arturo Falaschi, predsednik Ustanove za tržaško industrijsko cono Giorgio Cosolini in pred sednik Znanstvenega parka Lucio Susmel.
NOVICE
Nagradni izleti RS za najboljše slovenske dijake
Ministrstvo za šolstvo in šport RS je tudi letos povabilo učence in dijake ob zaključku različnih stopenj šolanja na slovenskih šolah na Tržaškem na nagradne izlete.. Priprava in izvedba izletov je ob pomočli ravnateljev in šolskega skrbništva v rokah podpisane. Včeraj so petošolci slovenskih tržaških osnovnih šol z učitelji, spremljevalci in ravnateljicami obiskali Postojnsko jamo in Predjamski grad.
Najboljši izbrani tretješolci nižjih srednjih šol bodo na tridevni eskurziji po Štajerskem in Prekmurju med 13. in 15. majem 1999. Prvi dan si bodo ogledali mesti Celje in Maribor, drugi dan bo namenjen spoznavanju Prekmurja, tretji dan bo z obiskom jame Pekel in Savinjskega gaja in s postankom v Logarski dolini namenjen naravnim lepotam tega dela Slovenije.
Izbrani maturantje se bodo (skupaj z goriškimi sovrstniki) podali na petdnevni krožni izlet po Sloveniji po maturi sredi julija (od 19. do 23. julija 1999). Poleg dejstev, ki sem jih tu nanizala, bi o samih izletih drugače lahko spregovorili verjetno sami udeleženci.
Srečanje sindikatov upokojencev z obeh strani državne meje
Predvčerajšnjim se je mudila na obisku pri tržaškem sindikatu upokojencev SPI-CGIL delegacija sindikata upokojencev Obalne sindikalne organizacije-Konfederacija sindikatov 90 iz Slovenije, ki jo je vodila tajnica Lavra Stemberger. Na srečanju je bil govor,o možnostih sodelovanja za okrepitev prizadevanj v prid upokojencev na tej in oni strani državne meje, ki se bo s prihodom Slovenije v Evropsko unijo vse bolj reducirala na upravno razmejitev.
Zaključek natečaja »Moj odnos do dedov«
Jutri bo z začetkom ob 10. uri v dvorani salezijanskega središča v Istrski ulici 43 pri Sv. Jakobu v Trstu zaključna manifestacija natečaja »Moj odnos do dedov«. Natečaj prireja šentjakobska zveza sindikata upokojencev SPI-CGIL, da bi spodbudila medgeneracijski dialog, pri njem pa sodelujejo s pisnimi in likovnimi izdelki vse krajevne osnovne šole, in sicer Josip Ribičič, Duca D’Ao-sta, Sergio Laghi, Scipio Slataper in S. Giusto. Na prireditvi, ki se uokvirja v obhajanje mednarodnega leta ostarelih, bodo prisotni tudi predstavniki krajevnih oblasti.
Jutri javna razprava o problematiki enakih možnosti
Jutri bo s pričetkom ob 17. uri v avditoriju muzeja Revoltella v Trstu javno srečanje na pobudo komisije za enake možnosti Občine Trst. Na njem bo govor o novih predlogih za dvig in ovrednotenje ženske v krajevni družbi. Posebej bo tekla beseda o potrebi po večji povezanosti med združenji žensk ter ženskami, ki zasedajo vodilna mesta v javnih upravah ter v gospodarstvu.
Boijunec: Gornji konec zaprt za promet
Dolinska občinska uprava je ob praznikih in predprazničnih dneh že zaprla za promet cesto, ki pelje od glčavnega trga v Boljuncu do Gornjega konca, je sedaj sklenila, da cesto zapre za redni promet tudi ob delavnikih. Po ugotovitvi uprave je bil namreč tudi ob delavnikih promet gost in je večkrat prišlo do zastojevc. Od tod odločitev, da cesto zapre za proemet, saj je med drugim delno vključena v zaščiteno območje Glinščice. Odslej bodo na omenjenem odseku lahko vozili samo stanovalkci, lastniki ali najemniki tamkašnjih zemljišč, javna vozila, vozila za nujne posege in storitve.
Nova avtomobila za urgentno pomoč
Na sedežu zdravstvenega podjetja so včeraj predstavili nova urgentna avtomobila, ki bosta omogočila hitrejšo in učinkovitejšo zdravniško pomoč na domu, kar bo tudi omogočilo nepotrebno sprejemanje v bolnišnico.
Prav urgentni avtomobili z zdravnikom in voznikom bodo eden od temeljev službe za nujno pomoč 118, okrepili pa bodo tudi vez z vsemi strukturami okrožja.
DOLINA / VČERAJ UVOD S PREDSTAVITVIJO KNJIGE O GOZDU
Posebno mesto šole na letošnji Majenci
Jutri odprtje dveh likovnih razstav v cerkvici sv. Martina
Za pripravo letošnje Majence so prireditelji vložili kar precej truda: še posebno gre omeniti raznolikost ponudbe tako samega dolinskega praznika, kot tudi vseh spremnih prireditev, ki se v Maj ene o vključujejo in jo dopolnjujejo. Poleg sinočnje predstavitve knjige o dolinskem gozdu, je med novostmi letos tudi nagrajevanje likovnega in literarnega natečaja, ki ga je pod pokroviteljstvom Občine Dolina razpisalo dolinsko didaktično ravnateljstvo. Gre za povsem novo ponudbo tudi v okviru samega Šolskega dogajanja, ki postaja v zadnjih Časih posebno pestro in v poučnem smislu bogato, vabljivo. Natečaju je naslov Moj
domaCi kraj, v literarnem delu je bil namenjen uCencem zadnjih dveh razredov, v likovnem pa mlajšim. Natečaj se je že odvijal sredi marca, najboljši izdelki pa bodo prav v okviru Majence tudi nagrajeni in primerno izpostavljeni. Kulturna prireditev, ki bo kronala to prizadevanje za ustvarjalnost mlajših, bo v ponedeljek, 10. t.m., ob 19. uri v dvorani SKD Valentina Vodnika.
Sicer pa gre poudariti, da natečaj Moj domaCi kraj, ni edina posebna ponudba, ki jo v letošnjem šolskem letu oblikuje krajevno didaktično ravnateljstvo. Pod splošnim naslovom Spodbujanje branja in spoznavanje ter vredno-
NOVICE
Nocoj TV Mozaik
Danes zvečer bodo v okviru slovenskih televizijskih programov RAI predvajali ob 20.50 ponovitev TV Mozaika. Uvodni prispevek bo tokrat posvečen vojnam. O njih bodo spregovorili tisti, ki so morali med drugo svetovno vojno in vojno v Bosni zaradi nasilja in višjih uničevalnih sil zapustiti domove. Nato bo govor o Črnogorski stvarnosti in o sedanjem dogajanju na Balkanu. Po . balkanski realnosti bo tekla beseda o Cisto različnem svetu. V Nediških dolinah bodo gledalci lahko spoznali pomen umetnostne pobude postaja Topolovo. V Četrti točki bodo v ospredju mladi in iznajdljivi podjetniki tržaške pokrajine. Oddaja se bo zaključila v družbi goriških karateistov.
Nocoj v Nabrežini knjiga o ruski fronti
»Iredentisti Julijske Benečije na ruski fronti. Zgodbe o običajnem dezerterstvu, dolgih ujetništ-vih in hrepenenju po vrnitvi v domovino,« je naslov knjige, ki jo bo v jutri, ob 20.15 predstavil v občinski knjižnici v Nabrežini Kulturni krožek 1991 s pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina. Knjiga avtorice Marine Rossi razkriva dojemanje vojne stvarnosti in ujetništva preko osebnih izkušenj borcev in ujetnikov avstro-ogrske vojske na ruski fronti pred in po revolucijah leta 1917. Predstavitev knjige v občini Devin-Nabrežina je posebno pomembna, ker je med pričevanji, ki jih je zbrala Rossijeva, tudi pričevanje Adriana Olive. Oliva se je rodil v Trstu leta 1893 in živel do smrti leta 1983 v Nabrežini Kamnolomih, kjer še danes živi njegova žena Antonietta.
Natečaj za stolice in habilitacije
Sindikat slovenske šole obvešča, da je Deželni šolski urad dne 28. aprila 1999 objavil razpis rednega natečaja, po naslovih in izpitih, za stolice in dosego habilitacije za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Prošnje sprejema Deželni šolski urad, trg. Sv. Antona, 6., do petka, 28. maja 1999. Informacije nudimo v uradu SSS, Ul. Carducci, 8., ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30, (tel./fax 040 370301).
Ostržek v izvedbi italijanskih srednješolcev
Ze tretje leto zapored je Stalno gledališče FJK v koordinaciji Rossanne Poletti organiziralo delavnico za dijake nižjih in višjih srednjih šol, usmerjeno v pripravo zaključne predstave. Tokrat bodo v režiji Maurizia Soldaja predstavili Ostržkove dogodivščine po Collodiju. Premiera bo drevi v gledališču Rossetti, in sicer ob 20.30, ponovitvi za šole pa bosta jutri in v soboto zjutraj ob 10. uri. Z dijaki, ki so se prijavili za delavnico, tokrat nastopajo še elani godbe na pihala občinskih rekreatorijev (vodi jo Tramontini), zbora rek-reatorija Cobolli (zborovodja Pittaro) in zbora Cantare (zborovodja De Nardi). Scene je pripravil Flavio Dogani, kostume pa Elena Caucci.
tenje slovenskega knjižnega jezika, se osnovnošolci vključujejo še v druge dejavnosti. Potegovanje za bralno značko se je pod mentorstvom posameznih učiteljev zaCelo že s šolskim letom, po dvojnem .srečanju s slovenskim lutkarjem Stenom Vilarjem se bo junija zaključilo s podeljevanjem zasluženih priznanj. Andreina Ota, učiteljica, ki je zadolžena prav za oblikovanje projekta in usklajevanje posameznih pobud, pa je še posebno pozornost namenila srečanjem ob uricah pravljic. V vseh teh mesecih so uCenci pridno prisluhnili pripovedovanju in med tem odkrivali bogastvo slovenske kulture. Sadove teh uric si bomo lahko ogledali prav tako na Majenci, na razstavi, ki je vse od danes do prihodnjega torka, od 18. do 20. ure, na ogled v Mladinskem krožku in dvorani SKD Valentin Vodnik: gre za pestre in bogate knjižice, ki so jih uCenci ob svojem »srečanju s pravljicami« sestavili in likovno oblikovali.
Razstavna ponudba letošnje Majence bo z jutrišnjim odprtjem dveh likovnih razstav dopolnila svojo podobo: v cerkvici sv. Martina bodo namreč vse te dni na ogled izdelki domačih ustvarjalcev in pa umet-nikov-obrtnikov, članov SDGZ. Jutrišnje odprtje, napovedano za 20. uro, bo ponudilo tudi primeren okvir za predstavitev pesniške zbirke, s katero se nam predstavlja Dani-
la Tuljak-Bandi, po rodu iz Koštabone, že veC let pa doma v Dolini. Njej in vsem sodelujočim na letošnji likovni postavitvi, ki se obeta kar se da pestra in še posebno obilna, bosta s pesmijo »čestitala« moški zbor in dekliška skupina Valentin Vodnik.
Vzporedno z vsem tem seveda potekajo priprave na 43. izvedbo Občinske razstave domačih vin, v okviru katere bo nocoj na vrsti ljudsko ocenjevanje izbranih pridelkov. Ne nazadnje pa se v Dolini pripravljamo na srž Majence, to je oživljanje starodavnega običaja postavljanja maja in vsega, kar se po navadi lepega dogaja pod njim!
(dam) * v
Vrvi so popustile, maj je zanihal in zgrmel na tla
OPČINE / JUTRI
Prešeren v originalu in Depangherjevem prevodu
V openskem Prosvetnem domu bodo jutri zvečer ponovno zaživele Prešernove poezije v originalu in v italijanskem prevodu Giorgia Depangherja. Večer poezije prirejajo Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, krožek Istria, Skupina ’85 in krožek Ob pečini-La ru-pe in bo osredotočen na avtorja najnovejšega italijanskega prevoda Prešernovih pesmi. Jutrišnjo prireditev na Opčinah, ki se bo začela ob 20.30, bo uvedla prof. Patrizia Vascotto, dobra poznavalka Prešernovega dela, poezije v slovenščini in italijanščini pa bosta podala Drago Gorap in Ester Soccolich.
Giorgio Depangher je v našem prostoru vsestransko znana osebnost, na literarnem področju je poznan kot ustvarjalec in prevajalec, na političnem pa predvsem kot bivši devinsko-nabrežinski župan. Kot je sam že večkrat povedal, se je prevajanja Prešernovih poezij lotil z namenom, da bi sodobnemu italijanskemu bralcu približal lepoto ustvarjanja slovenskega pesnika iz prejšnjega stoletja, zato se je opredelil za smiselno in ne dobesedno prevajanje.
Ob veselem razpoloženju, ki so ga ustvarili Člani Pihalnega orkestra Breg, sta predsinočnjim padla ob tla maja v Boljuncu in Borštu (na fotografiji Maria Magajne) . Gre za obred, ki vselej svečano spremlja ta ljudski običaj po breških vaseh. Zato tudi doživlja veliko pozornost prev-sem vaščanov, pa še vseh tistih, ki uspejo pravočasno zvedeti za dogodek. Obenem je ta zaljuC-ni trenutek kar se da zahteven, saj morajo biti vsi, ki so pri njem soudeleženi, izredno skrbni. Ze v ponedeljek so letošnji maj podrli v Ricmanjih, prebeneško majsko drevo pa bo stalo vse do nedelje, ko se bo v Dolini odvijala Majenca: kot po ustaljeni navadi ga bodo podirali v zgodnjih popoldanskih urah, seveda
GOSTOVANJE / MINULI PETEK
ŽPZ Ivan Gibec nastopil na koncertu v Faenzi
Konec minulega tedna se je Zenski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja mudil na izletu v Faenzi, kjer je tudi nastopil na koncertu. Gostovanje se je uokvirjalo v odnose sodelovanja, ki,jih Skedenj goji s faenško Četrtjo Bor-go Durbecco (pravijo ji tudi »Borgo Bianco«) zlasti od leta 1978 dalje, ko je med njima prišlo do pobratenja. Tovrstni stiki so se posebno okrepili v zadnjem letu ob 20-letnici pobratenja: tako so maske skedenj skega pusta letos sodelovale na prazniku sv. Lazarja v Faenzi, v Skedenj pa je prišla faenška folklorna skupina z metalci praporov.
No, tako se je zgodilo, da je v petek, 30. aprila, ŽPZ Ivan Grbec sodeloval na dobrodelnem koncertu v Avditoriju S. Umilta v Faenzi, na katerem so nastopili še trije krajevni zbori. Skedenjke so- se lepo predstavile z nizom slovenskih in italijanskih pe-
smi, pa tudi z dvema spiri-tualoma v angleščini. Koncert se je odvijal po pokroviteljstvom faenške občine, njegov izkupiček pa so namenili gradnji zdravilišča v Temišvaru v Romuniji, s katerim je Faenza tudi povezana. Kot zanimivost naj omenimo, da je ena izmed škedenjskih pevk nastopila v narodni noši in da je zbor ob koncu veCera razdelil udeležencem hlebce znamenitega škedenjskega kruha, prirediteljem pa tudi poklonil nekaj izvodov Prešernovih poezij v ita-lijanskem prevodu.
Članice 2PZ Ivan Grbec so se po koncertu mudile
v Faenzi in okolici še dva dni. Med drugim so obiskale kraje Dozza, Bertino-ro in Brisighella, kjer so si lahko ogledale zanimiv muzej kmečkega dela, ki so ga uredili v trdnjavi iz 14. stoletja. Med eksponati je bila tudi oprema za peko kruha, ki je seveda vzbudila posebno zanimanje izletnic. (A. R.)
GLASBA / KLAVIRSKI NATEČAJ
Uspeh Tatjane Jercog na tekmovanju v Parizu
Tržaški glasbeni svet se lahko ponaša z novim, pomembnim uspehom mlade zamejske pianistke. Tatjana Jercog je namreč prejela Četrto nagrado na prestižnem mednarodnem klavirskem tekmovanju »N. Ru-binstein«. Tekmovanje se je odvijalo na Slovanskem konservatoriju v Parizu od 19. do 30. aprila letos. Udeležence so razdelili po kategorijah, ki niso upoštevale letnice rojstva, temveč sposobnosti in raven priprave vsakega pianista.
Tatjana Jercog se je predstavila v najvišji kategoriji, poimenovana »excellence«, v kateri komisija ne ocenjuje s številom točk, ampak preide direktno na nagrajevanje. Pravilo tekmovanja predvideva za najvišjo kategorijo štiri nagrade; kljub ostri konkurenci, je Tatjana stopila v elito najboljših udeležencev. Igrala je 30. aprila pred komisijo, ki so jo sestavljali pretežno ruski glasbeniki. Poleg obvezne skladbe, ki je bila Ba-lakireva »Islamey«, je domača pianistka predstavila še Sonato v C-duru F.J. Haydna, Prokofjeve 7. sonato, štiri Preludije S. Rahmaninova ter prvi del zbirke Goye-scas H. Granadosa.
Tatjana Jercog je kot dijakinja šole GM »M. Kogoj« diplomirala pod mentorstvom prof. Xenje Brass na tržaškem konservatoriju Tartini in se sedaj izpopolnjuje s priznanim prof. Igorjem Lazkom. Njen talent jo je po raznih koncertnih in tekmovalnih izkušnjah pripeljal do tega pomembnega mednarodnega priznanja. Ta dosežek, ki je pred kratkim obogatil njen curriculum, je samo vrh v vrsti naraščajočih uspehov aktivne pianistke iz Doline. Upamo, da bo uvrstitev na pariškem tekmovanju, pozitivno vplivala na nadaljnji razvoj dejavnosti mlade in vsestransko angažirane izvajalke.	ROP
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
6.	maja 1999
DOMINIK
Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.31 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 9.59
Jutri, PETEK,
7.	maja 1999
GIZELA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,4 stopinje, zračni tlak 1009 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik, burja, 33 km na uro, vlaga 57-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 11,8 stopinje.
‘ ^ LEKARNE
Od ponedeljeka, 3. do sobote, 8. maja 1999
Normalen umik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 (tel. 040 308248), Ul. Curiel 7 (tel. 040 281256).
Bazovica - Ul. Gmden 27 (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7, Ul. Ginnastica 6.
Bazovica - Ul. Gmden 27 (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (tel. 040 772148).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwyneth Paltrow, Joseph Fiennes.
EXCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Scherzi del cuore« r. VVilliam Carroll, i. Sean Connery, Gena Row-lands, Gillian Anderson.
EKCELSIOR AZZURRA -
17.20,	19.40, 22.00 »Happi-ness« r. Todd Solondz, i. Jane Adams, Lara Flynn Boyle, Cynthia Stevenson.
J A MB ASCIATO RJ -17.45, 20.00, 22.15 »A prim a vi-sta«, r. Irvvin VVinkler, i. Val Kilmer, Mira Sorvino.
GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 18.15, 20.05, 22.15 »Plunkett & Ma-cleane«, i. Roberto Carlyle, Liv Tyler.
GIOTTO MULTISALA 2
- 17.45, 20.00, 22.15 »I mise-rabili«, r. Bille August, i. Liam Neeson, Geofirey Rush, Uma Thurman.
NAZIONALE 1-16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Taxxi«, r. Luc Besson, i. Sam Naceti, Marion Cotillard.
NAZIONALE 2 - 17.45, 20.00, 22.10 »8 mm - delitto a luči rosse«, i. Nicolas Gage, Joaquin Phoenix. Prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 3 -17.45, 20.00, 22.15 »Le parole che non ti ho detto«, i. Kevin Co-stner, Paul Nevvman.
NAZIONALE 4 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »La vita e bella« r. - i. Roberto Benigni.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Triplo gioco«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Patch Adams«, i. Robin VVilliams.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La polveriera« r. Goran Paskaljevic, i. Miki Ma-nojlovic, Mirjana Jokovic.
»9
KROŽEK 1991
v sodelovanju z OBČINO DEVIN-NABRE2INA vabi na predstavitev knjige
IRREDENTIGIULIANI AL FRONTE RUSSO
Sodelovali bodo avtorica MARINA ROSSI, župan MARINO VOCCI in publicist IVAN VOGRIČ
danes, 6. maja 1999 ob 20.15 v Občinski knjižnici v Nabrežini
*lul
BmtLM® ©[LE[B)^tLaB©E
RENE CLAIR
SLADKE ŠIBKOSTI ŽENA
v režiji DUŠANA MLAKARJA
PREDPREMIERA
PREMIERA
PONOVITVE
danes, 6. maja, ob 20.30 RED E jutri, 7. maja, ob 20.30 RED A in F v soboto, 8. maja, ob 20.30 RED B v nedeljo, 9. maja, ob 16.00 RED C v torek, 11. maja, ob 20.30 RED D
V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V BOLJUNCU Za nedeljsko predstavo je SSG poskrbelo za avtobuse, katerih se lahko poslužijo naši abonenti. Avtobusa bosta odpeljala z OPČIN (trg ob tramvajski postaji) in s TRGA OBERDAN, ob 15. uri. Po predstavi bosta avtobusa pospremila abonente na Majenco, kjer se bodo lahko posladkali. Odhod iz DOLINE po dogovoru.
Ob vsaki predstavi bo SSG delilo obiskovalcem kupone, s katerimi bodo lahko brezplačno pejeli sladico na Majenci v Dolini v dneh od 8. do 11. maja.
K pobudi ob zaključku gledališke sezone je prispevala
0? Zadružna kraška banka
J PRIREDITVE
MAJENCA ’99, Dolina, °d 5. do 11. maja 1999. Danes, 6. maja od 20. do 22. ure ljudsko ocenjevanje domačih vin v Mladinskem krožku. Jutri, 7. ^aja ob 20. uri odprtje razstav umetnostnih obrtnikov in domačih likovnikov ter predstavitev perniške zbirke Danile ruljak 2rjavka pod pepe-i°n, v cerkvici sv. Martina, z nastopom MoPZ in dekliške skupine Valentin vodnik. V soboto, 8. maja 0b 18. uri odprtje kioskov, 0d 18.30 otvoritev in na-Srajevanje 43. občinske razstave domačih vin, od 2l. ure dalje in vso noC Postavljanje maja. V nedeljo, 9. maja ob 15. uri ndprtje kioskov, ob 17. uri koncert Pihalnega orkestra lz Slovenskih Konjic, ob uri nastop folklorne ®kupine iz Pazina, ob 19.30 prihod Parterjev in arterc in otvoritev plesa, nato ples z ansamblom 'janiejski kvintet. V pone-neljek, 10. maja ob 18. uri °dprtje kioskov, ob 19. uri ^grajevanje natečaja Moj
jjjjjjjh
IZLETI
ornaci kraj v dvorani ^KD Valentin Vodnik, od -, • ure dalje ples z ansam-°jn Tri bote. V torek, 11. njaja ob 17. uri odprtje ko-pk°v, ob 18. uri koncert 'kalnega orkestra Breg, D 19. uri slovesno podi-^jnje maja. Vsak dan je v ladinskem krožku in v ^°rani SKD V. Vodnik 5 18. do 20. ure na ogled zstava likovnih izdelkov
MIIJCMCA '99
Dolino, 5.-1 l.mojo 1999
nocoj, 6. maja od 20. do 22. ure v Mladinskem krožku - dvorana Albina Grmeka LJUDSKO OCENJEVANJE DOMAČIH VIN
Od 18. do 20. ure v dvorani SKD Vodnik in v Mladinskem krožku Razstava likovnih izdelkov uCencev OS Didaktičnega ravnateljstva Dolina
RADIJSKI ODER
vabi ob zaključku TEČAJA LEPE GOVORICE na okroglo mizo:
ODNOS MED NAREČJEM, POGOVORNIM JEZIKOM IN KNJIŽNIM GOVOROM
Sodelovali bodo
2IVA GRUDEN, MIROSLAV KOŠUTA in J02E FAGANEL
Večer bo jutri, v petek, 7. maja ob 18. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3
OBV€STILO IZLETNIKOM V n IM IN FIRENCE
Noše bralce, ki so se prijavili zo izlet v Rim in Firence prosimo, do poravnajo tretji obrok vpisnine danes, v četrtek, 6. majo med 9. in 13. uro v upravi nošego dnevnika v Ul. Montecchi 6.
OBVESTILA
uCencev Didaktičnega ravnateljstva v Dolini.
KD SKALA iz Gropade priredi v soboto, 8. maja 1999 ob 20.30 v Zadružnem domu v Gropadi KULTURNI VEČER MLADIH PEVCEV. Sodelujejo: Mladinski zbor Bazovica, Mladinski zbor France Bevk iz Šmarij pri Kopru in Mešani pevski zbor Oton 2upanCiC iz Stan-dreža. Vabljeni!
KLUB PRIJATELJSTVA
vabi v soboto, 29. maja na izlet v sečoveljske soline, muzej soli, Piran in Portorož. Vpisovanje do 15. maja v novi knjigarni For-tunato, Ul. Valdirivo 23/C, in na tel. št. 040-43194 ali 040-639949 v večernih urah.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI EVALD ANTONČIČ -STOJAN v sodelovanju s krožkom KRUT prireja v nedeljo, 16. maja 1999 enodnevni izlet v Dražgoše, Kropo in Bled. Informacije na tel. St. 040-220251.
ŽUPNIJA REPENTA-
BOR prireja od 17. do 25. junija 9-dnevni romarski izlet v Bretanijo in Normandijo s kratkim ogledom Pariza. Obiskali bomo tudi Lisieux, kjer je živela in je pokopana Sveta Terezija Deteta Jezusa. Prostih je še 6 mest. Za prijavo in ostale informacije lahko kličete na tel. St. 040-327118 od 8. do 9. ure ali na St. 0335-8186940.
VSEM KULTURNIM IN ŠPORTNIM DRUŠTVOM -
napovedana izobraževalna tečaja za prilagoditev zakonodajnemu odloku St. 155/97 (upoštevanje higienskih pravil pri šagrah in podobnih prireditvah) bosta potekala danes, 6. maja v dvorani KRD Dom BriSCiki in v petek, 14. maja v mali dvorani SK centra v Zgoniku, od 18. do 22. ure. V najkrajšem času naj se kulturna oz. Športna društva zglasijo pri odgovarjajoči krovni organizaciji za prijavo vsaj enega udeleženca na enem izmed zgoraj navedenih tečajih: za prijave in morebitna dodatna pojasnila se obrnite na urade ZSKD (tel. 040-635626) in ZSSDI (tel. 040-635627).
KROŽEK 91 v sodelovanju z Občino Devin-Na-brežina vabi na predstavitev knjige IREDENTISTI NA RUSKI FRONTI, ki bo danes, 6. maja v Občinski knjižnici v Nabrežini z začetkom ob 20.15.
KLUB PRIJATELJSTVA prireja danes, 6. maja ob 16. uri v Ul. Donizetti 3, predvajanje diapozitivov. Prof. Sonja Gregori bo predvajala Vtise s potovanja po zahodni Canadi ali Kanata takkakaw. Vljudno vabljeni!
RADIJSKI ODER vabi ob zaključku TeCaja lepe govorice na diskusijski večer o odnosu med narečjem, pogovornim jezikom in knjižnim govorom. Pri okrogli mizi bodo sodelovali Živa Gruden, Miroslav KoSuta in Jože Faganel. VeCer bo v Peterlino-
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
ŠJJRNIKOM:
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure
vi dvorani, Ul. Donizetti 3, jutri, v petek, 7. maja ob
18.	uri. Vabljeni udeleženci tečaja in vsi, ki jih ti problemi zanimajo.
KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, KROŽEK ISTRIA, SKUPINA TRST 85 in KROŽEK OB PECINI-LA RUPE - Jutri, v petek, 7. maja, ob 20.30 bo naS gost prof. Giorgio Depangher, avtor najnovejšega prevoda Prešernovih poezij. VeCer bo uvedla prof. Patrizia Va-scotto. Pesmi bosta brala Ester Soccoiich in Drago Gorup.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 8. maja, ob
19.	uri, na ogled filma ŽIVLJENJE JE LEPO (La vita e bella), Roberta Beni-gnija. Zgodovinsko ozadje filma (nacistična koncentracijska taborišča), bo osvetlil mladi zgodovinar Peter Radetic, sam film pa bo predstavila maturantka Erika Hrovatin.
SK DEVIN vabi člane in prijatelje na družabni veCer, ki bo potekal na Stubeljevi domačiji v Sempolaju v soboto, 8. maja s pričetkom ob 19.30. Iz organizacijskih razlogov je nujna prijava na novi tajniški tel. St. 040-2024017 ali 040-220423. Kot običajno, bo potekalo nagrajevanje tečajnikov in tekmovalcev ter udeležencev naših odsekov. Poskrbljeno za kapljico in prigrizek.
OBVESTILO REJCEM -Kmečka zveza vabi svoje elane rejce, ki prodajajo mleko neposredno na domu, da sporočijo njenim uradom točen podatek o količini prodanega mleka v obdobju od 1. aprila 1998 do 31. marca 1999. Omenjeni podatek izhaja iz razpredelnice v katero beležijo mesečne prodaje. Glede na to, da je treba omenjeni podatek sporočiti Ustanovi za Kmetijsko TržiSCe (nekdanja AIMA) najkasneje do 10. maja, so rejci zaprošeni, da zgoraj zapisano Cimprej storijo.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 10. maja na pogovor ob izidu knjige IZGUBLJENI SPOMIN NA ANTONA KOROŠCA, ki vsebuje spomine Ivana Ahčina. Pogovor bosta vodila urednika, zgodovinarja Bojan Godeša in Ervin Dolenc v Peterli-
novi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3, s pričetkom ob 20.30. Vljudno vabljeni!
MOSP (Ul. Donizetti 3) vabi na ART SCHOOL - OD ZAČETNIKA DO UMETNIKA. Ge se želiš naučiti tehnik risanja in slikanja ali izpopolniti že poznane tehnike, pridi VSAK TOREK, ob 20. uri na Ul. Donizetti 3.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi v ponedeljek, 17. maja na predavanje patra MAKSA KLAJNŠKA, rektorja samostana in božje poti na Ptujski gori. Govoril bo na temo »S Kristusom v tretje tisočletje «. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30.
KD FRAN VENTURINI vabi elane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za Sagro. Dela potekajo vsak dan.
SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDIŠČA: 1.) poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2.) poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do
27.	avgusta od 8. do 17. ure; 3.) poletno varstvo od
28.	junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Vpis (do 16. maja) in informacije: OpCine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289).
SKLAD MITJA CUK obvešča, da organizira v okviru svetovalnice za vzgojo in razvoj pri logopedinji skupinsko korekcijo nepravilne izgovorjave glasu R. V poštev pridejo otroci osnovnih Sol. Število mest je omejeno. Informacije od ponedeljka do petka na tel. St. 040-212289 v dopoldanskem Casu.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
ŠKOTSKA Študentka iSCe majhno in suho stanovanje na Proseku za 6 mesecev. Tel. 040-251058.
PRODAM dve klavirski harmoniki, prva ima 60 basov in 2 registra, druga 60 basov s 3 registri, generalno obnovljeni. Tel. St. 040-228168. Obisk ali telefonirati od 12. do 14. ure ali od 18. do 20. ure.
LANCIA DELTA 1300 LX, temno rdeča, letnik junij 91, opravljena revizija, 95.000 km, motor, gume in notranjost v odličnem stanju, prodam za 4.300.000 lir. Tel. na št. 040-228779 v večernih urah.
RESTAVRACIJA nujno išCe natakarico ali natakarja. Tel. št. 040-226889.
PODARIMO simpatične psičke majhne rasti. Tel. 040-200865.
PRODAM rusticno kuhinjo v dobrem stanju z belo tehniko, mizo in klopjo, dim. 300x230 cm. Tel. 040-575145.
PRODAM po dobri ceni rabljen zmrzovalnik s šestimi predali, v dobrem stanju. Tel. 040-575145 ali 040-350150.
PRODAM autobianchi A112, 170.000 prev. km, letnik ’84, cena 500.000,-lir. Tel. 040-299096 v večernih urah.
		gg				
	BARI	10	40	62	85	15
i	CAGLIARI	38	36	15	2	14
	FIRENCE	88	49	34	6	5
!	GENOVA	44	46	69	79	49
:	MILANO	71	48	90	50	25
	NEAPELJ	3	40	75	4	88
!	PALERMO	81	38	43	34	17
|	RIM	28	78	23	50	13
	TURIN	10	84	38	3	35
i	BENETKE	84	68	7)	2	66
Nagradni sklad
Brez dobitnika s 6 točk - Jackpot 1 dobitnik s 5+i - Jackpot 39 dobitnikov s 5 točkami 4.446 dobitnikov s 4 točkami 160.321 dobitnikov s 3 točkami
13.053.377.965-lir 2.610.675.593-lir 2.6)0.675.600-lir 66.940.400 - lir 587.100-lir 16.200-lir
PRODAM opremo kuhinje iz svetlega hrastovega lesa s štedilnikom, hladilnikom in pomivalnim strojem ter mizo s stolom in klopjo. Cena 1.500.000. lir. Tel. 0335/6328351.
PRODAM pohištvo za dnevno sobo, sestavljeno iz več delov: omara, knjižna omara, miza, divan - vse iz hrastovega temnega lesa. Cena 2.000.000 lir. Tel. 0335/6328351.
ICS - Italijanski konzorcij za solidarnost išče omare za sprejemni center za begunce. Klicati na tel. st. 040-635265 v večernih urah (Majda).
MEDNARODNO
PODJETJE nudi možnost zaposlitve v industrijskem sektorju. Delovno okolje: R. Slovenija, dežela Veneto in dežela Lombardija. Pogoji: višješolska izobrazba, znanje slovenščine in italijanščine (zaželjena je angleščina), pripravljenost na bivanje zunaj doma. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro INDUSTRIJA.
PODARIM prijazne psičke, že cepljene. Tel. na
St. 040-228781 ob uri obedov.
NUJNO iSCem izkušeno frizerko. Tel. St. 040-228351 v delovnih urah.
DARUJEM dve uporabljeni spalnici potrebnim slovenskim družinam. Tel. na St. 040/422679.
PRODAM opremo za potapljanje v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na St. 040-941065.
OPENSKI VRTEC potrebuje železno omaro s policami in ključavnico, kjer bi hranili otroške knjige. Za dodatne informacije kličite vzgojiteljico Silvo, od ponedeljka do petka vključno, od 12. do 13. ure na tel. St. 040-213339.
OSMICA je odprta pri Skerku v Praprotu.
OSMICO je odprl Pepi Rapotec, Prebeneg St. 18. Toči belo in Črno vino.
OSTROUSKA, Zagradec 1, je odprl agriturizem. ToCi belo in Črno vino in nudi domač prigrizek. Zaprto ob četrtkih.
PRI PIŠČANCIH je odprl osmico Silvano Ferluga. ToCi sortirana vina in nudi domač prigrizek. Vabljeni!
OSMICO je odprl Zoran v Ricmanjih St. 84.
V ZGONIKU je odprl osmico Stanko Milic.
LEGHISSA ARMANDO je odprl osmico v Nabreži-ni-Kamnolomi.
OSMICO je odprl v Jamljah Mario Pahor. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl Emil PuriC, Repen St. 15.
OSMICO je odprl Berto Skerk v Trnovci st. 4.
OSMICO sta odprla Nini in Walter Pertot - Spjelni v Nabrežini, stara vas St. 10.
GRUDEN MARIO IN ONDIMA sta odprla osmico v Samatorci, St. 17.
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253.
OSMICO je v Medje vasi odprl Paolo Ferforija. ToCi belo in Črno vino in nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl Igor Grgič, Padrice 193. ToCi belo in Cmo vino.
PRISPEVKI
V spomin na Danila Vidriha daruje Celestina Gru-dina 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Ob rojstnem dnevu brata Dragota in ob rojstnem dnevu moža prof. Ivana Šavlija daruje Zdenka
100.000	lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Ladija Sirce darujeta Marica in Silvano Rebula
50.000	lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob
dragemu Rajku Pipanu darujejo Berto, Bogomila, Peter, Pavel in Nadja Doljak
200.000	lir za KD RdeCa zvezda.
Nosilci krste Marije Ci-bic darujejo 200.000 lir za FC Primorje.
Nosilci krste Giuseppine Stoka darujejo 200.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovei.
Ob priliki prvomajskega praznika darujejo vaščani
100.000	lir za Mladinski zbor Bazovica.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim umikom: od 9. do 13. ure.
t
Nepričakovano nas je zapustila naša draga
Severina Crisma por. Simsig
Žalostno vest sporočajo mož Edi, sin Gianluca, sestra Giordana in Carlo, brat Giordano in Mirka ter brat Dario in ostalo sorodstvo
Pogreb bo jutri, v petek, 7. maja 1999 ob 9. uri iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga.
Trst, 6. maja 1999
t
Dne 2. maja nas je zapustila naša draga
Luigia
Ciani
Žalostno vest sporočajo brat Emilio, svakinja Ida, nečaki in pranečaki
Trst, 6. maja 1999 (Pogrebno podjetje Zimolo)
t
Po dolgi in neizbežni, bolezni nas je 30. aprila zapustila naša draga
Marta Luin por. Grion
Žalostno vest sporočajo mož Luciano, hci Milena in drugo sorodstvo
Pogreb bo jutri, v petek, 7. maja ob 11.40 iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v bazovsko cerkev in nadaljno v mrliške vežice v Dutovljah. Bazovica, Kreplje,
6. maja 1999
Ob prerani izgubi žene Marte Luin izreka Lovsko društvo Bazovica globoko sožalje elanu Lucianu in hčerki Mileni
Ob izgubi drage tete izreka svoji predsednici Sari in odbornici Katji ter ostalim svojcem iskreno in globoko sožalje
Zbor Jacobus Gallus
PRED ZADNJO LETOŠNJO PREMIERO S S G
Režiser zadnje letošnje premiere v SSG je Dušan Mlakar, ki z našim gledališčem sodeluje že celo vrsto let. Poznamo ga kot natančnega režiserja, ki se vsakega besedila loti z velikim spoštovanjem do avtorjeve misli in skuša osnovno sporočilnost odrsko prikazat na Čimbolj uglajen naCin. Spomnimo se Millerjevega Razbitega stekla v predlanski sezoni oz. njegovih lanskoletnih Treh sester A.P.Čehova. Zdaj je na vrsti komedija Reneja Claira Sladke šibkosti žena. Za kaj pravzaprav gre?
»To je sproščena igra, ki se odvija v Času baroka ali rokokoja ali konec renesanse. Avtor, ki ga poznamo predvsem kot filmskega režiserja in manj kot gledališkega pisca, se je gotovo oplajal tako pri Goldoniju in Molie-ru, kot pri DržiCu in vseh piscih tistega Časa. Skoraj da si upam trdit, da je iz vsega tega naredil neke vrste kolaž. Od vsakega avtorja je nekaj pobral. Med študijem smo opazili kar nekaj prijemov, ki bi jih lahko pripisali tako DržiCu, kot Goldoniju in Mo-lieru. Seveda se na to nismo ozirali, nismo raziskovali ozadja, ker bi bilo to povsem odvečno delo, skušali smo narediti svežo in radoživo igro, komedijo o Človeških slabostih, o nas, ki smo prav vsi krvavi pod kožo. To se pravi igro o ljudeh, o človeških napakah, o Človeški ljubezni, o ljubezni med moškim in žensko, skratka o vsem tem, kar dobro poznamo, kar se tiče nas in kar naj bi na odru vzbudilo salve smeha.«
Pred precej leti ste režirali v našem gledališču Molie-ra. Vaš George Dandin je bila pisana predstava, do-
gajanje se je prelivalo z barvami, da je bilo užitek gledat. Lahko pričakujemo, da bo tudi ta komedija podobna tisti?
»Bomo videli! Trudimo se!«
Lepo! Mi si paC želimo radožive predstave, tudi zato, ker vemo, da so delovne razmere v SSG tokrat neobičajne.
»Ja, rekel bi, da so razmere delu kot takemu nenaklonjene, ker je gledališče, stavba v remontu. Predstavo smo aranžirali na improviziranem odru v Kulturnem domu, zdaj smo pa tu v Prešernovem gledališču v Boljuncu
in skušamo celoten prostor prilagodit naSim potrebam, da bi bil paC bolj podoben gledališki dvorani in ustreznejši gledališkemu dogodku. Ta dvorana je paC večnamenska, zato smo želeli prostor gledališko opredeliti, da bi postal že prostor sam po sebi vznemirljiv in estetsko vabljiv. Vsaka večnamenska dvorana je za gledališke predstave malce dolgočasna in s scenografom Kravosom se na vse kriplje trudiva, da bi zadostila slikovitosti predstave. Kljub temu, scensko nisva vnesla v predstavo veliko barv, ker so kostumi Svetlane Vižintin silno pe-
stri in barviti. Upam, da bodo za gledalce zanimivi tudi songi, ki jih je napisal Miroslav Košuta, uglasbil pa Aleksander Vodopivec. To sta moja dva sodelavca iz zadnjih let. No, Miroslav je tudi dosedanji umetniški vodja tega gledališča, dober pesnik je, z velikim posluhom za branje teksta in pisanje songov, ki se jih lahko umesti v sam tekst.«
Izbira sodelavcev z izostrenim posluhom za prostor bo gotovo vnesla primorski pridah, na kar smo tukajšnji gledalci posebej pozorni. Košutovi songi z Vodopivčevo glasbo bodo gotovo Se poživili dogajanje.
»Jaz to upam, kritika in publika bosta pa povedali svoje! Ko sem jima to predlagal je Miro itak že poznal tekst. Songe, ki so bili vključeni v besedilo je takoj predelal in prinesel material, ki smo ga dali uglasbit, tako da res upam, da bo to zaživelo tako, kot naj bi.«
Kdo je delo prevedel?
»Prevod teksta je oskrbel Aleš Berger, jaz sem potem samo dramaturško adaptiral. Glede na izvirno nastavo bi lahko bila to grandiozna predstava s tridesetimi in več igralci oz. statisti. Igro sem priredil tako, da sem vse zreduciral samo na igralce, ki so tukaj angažirani. Na njih sloni vse dogajanje in soCnost. V priredbi sploh ni več potrebna masa na odru.«
No ja, tržaški ansambel je zdaj majhen, je pa mlad, sestavljen iz brhkih mladeničev in mladenk.
»To je prednost tega ansambla zdaj. Nekaj Časa so bili samo štirje ali pet stalnih elanov, zdaj jih je pa kar nekaj. Res je, da manjka kakšno dobro staro vino, se
pravi kakšen plemenit, zrel igralec, ki bi bil še stalen elan ansambla, ampak mislim, da se vedno da dobit Se goste, Ce so potrebni, je pa tudi tukaj še nekaj igralcev, ki sodelujejo v gledališču. Čudno pa je, da v slovenskem gledališču nasploš-no trenutno ni moCne srednje starejše generacije, se pravi, da bo generacija, ki je zdaj v svojem zenitu in se bo zaCela počasi starat, mislim tu na Cavazzo, na Polica, Iva Bana itn., da bo namreč ta generacija potem tista srednja generacija, kot so bili v preteklosti oba Potokarja, Sever, Skrbinšek. To nam zdaj manjka.«
Ko ste že omenili starejše igralce, naj pripomnim, da ste prvič režirali v SSG v sezoni 1974-75 Liliom F. Molnarja. Takrat ste delali Se s starim, Številčno moCnim ansamblom.
»Ja, takrat sem prišel v močan korpus, takrat je bil ansambel res še močan, takrat so bili Se vsi, tudi Joco, LukeS, Silvij Kobal, Ro-doškova, SardoCeva, Raztresen... Zal so nekateri pomrli, drugi pa odšli v pokoj...«
Tisti igralci so prvih dvajset sezon živeli vandrovsko življenje, kakršnemu ste se morali v tej sezoni prilagoditi tudi vi. Morda pa je bilo z mlado ekipo in žlahtnim tekstom vse lažje?
»Ne, ne, zamislil sem si sicer okvir, da bi bila to igralska skupina, ki potuje okrog. S Kravosom sva si zamislila tako sceno, ki gre dejansko na vsak oder, ker se lahko Siri in oži in lahko se igra to predstavo tudi na odprtem, tako da je resnično prilagodljiva za vse prostorske pogoje. V teh razmerah, ko je ansambel prisiljen stal-
no gostovat, se mi zdi silno pozitivno to, da organizatorka predstav dejansko polni igralski program skoro do nevzdržnosti. To je seveda zelo pozitvno, kar predstavljajte si, da je v mesecu maju vsak dan predstava: veC predstav se menjuje, eno je na gostovanjih, drugo je tukaj, istočasno delata po dve ekipi. To je skratka vratolomno! Ce pomislim, da bo premiera tegale teksta naslednji petek, 7. maja (jutri, op. ur.), do konca meseca pa bo odigranih 10 ponovitev te predstave, ponovitve ostalih predstav pa so zraven. Vse predstave te sezone so Se žive in to se mi zdi zelo pomembno. Ansambel Živi v mesecu maju polno.«
To je vredno poudariti, ker se navadno osredotočimo na zadnjo predstavo oz. na eksploatacije tu, v bližini, ne govorimo pa o gostovanjih.
»Ja, moram reči, da sem naletel na res delaven kolektiv. Če pomislim, da smo na koncu naporne sezone, ko se ansambel seli z enega konca na drugega in se premiere vrstijo ena za drugo. Ansambel je kljub vsemu tako radoživ, tako delaven, tako zagnan za delo, da sploh ni vprašanje podaljšat, prit prej... skratka v tem je tolikšna pozitivna delovna energija in upam in želim, da bi zdržala še dokaj let. Mlad ansambel je željan dela, realizacije projektov in seveda uspehov.«
In tega mu od srca želimo!
Pogovarjala se je Bogomila Kravos 30.4.1999 v gled. F.Prešeren v Boljuncu
NOVICE
Levstikove nagrade
Založba Mladinska knjiga (MK), ki podeluje Levstikove nagrade za najboljše stvaritve na področju otroške in mladinske literature od leta 1949, je razglasila, da letošnji prejmeta pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman Roza za izvirno leposlovno delo Črvive pesmi ter akademski slikar Zvonko Čoh za izvirne ilustracije v knjigi Enci benci na ka-menci 2. Ob jubileju, 50-letnici podeljevanja nagrade, ki se po letu 1993 sicer podeljuje na dve leti, pa sta bili z najvišjo nagrado založbe za svoje življenjsko delo nagrajeni pisateljica Kristina Brenkova in akademska slikarka Marlenka Stupica, ki se ustvarjanju za otroke praktično posvečata vse svoje življenje. Letošnje in jubilejne Levstikove nagrade bo založba Mladinska knjiga podelila na slovesnosti 10. junija. (STA)
Umri pisatelj Ricardo Garibay
V 76. letu starosti je v torek umrl mehiški pisatelj Ricardo Garibay. Kot so sporočili svojci, je pisatelj v Cuernavaci, kakih 80 kilometrov južno od mehiške prestolnice, umrl za rakom. Garibay je zaslovel kot romanopisec, pisal pa je tudi gledališka dela in scenarije. Leta 1965 je prejel nagrado za književnost Mazatlan. Pisateljev celotni opus obsega 58 knjig. (STA)
Valček, Netopir in Kosovo
Se pred začetkom tradicionalnih Dunajskih slavnostnih tednov je bilo vodstvo festivala deležno velikih kritik. Avstrijski Časnik Profil je letošnji program spričo vojne na Balkanu označil kot "blaženost valčka". Časnik meni, da so Dunajski slavnostni tedni izgubili svojo vlogo posrednika med Vzhodom in Zahodom. Eden od elanov vodstva Luc Bondy se pri tem sklicuje na "življenjskost" izbranih del. Festival na Dunaju bodo ob zvokih valčka odprli s tradicionalnim koncertom na prostem pred mestno hišo z geslom "Praznik za tri Strausse". (STA)
:
LJUBLJANA / VČERAJ
Pri Slovenski matici posvet o Angeli Vode
Glavni cilj posveta o Angeli Vode (1892-1985), ki je včeraj potekal na Slovenski matici v Ljubljani, je bilo po besedah zgodovinarja in vodje društvene dejavnosti pri Slovenski matici Petra Vodopivca vrniti v slovenski zgodovinski spomin vedenje o Angeli Vode, ki je bila po drugi svetovni vojni zaradi svoje usode in spora s komunisti izključena iz tega spomina, a je bila ena osrednjih oseb v ženskem učiteljskem in pedagoško-vzgoj-nem gibanju. Eden izmed povodov za to srečanje so tudi zbrana dela Angele Vode, ki jih ureja Mirjam Milharčič Hladnik in katerih drugi zvezek z naslovom ZnaCaj in usoda so predstavili na današnjem posvetu.
Na posvetu so referate o osebnosti Angele Vode in njenem pedagoškem delu, sodelovanju v ženskem gibanju in političnem delu predstavili mnogi poznavalci, med njimi tudi Mirjam Milharčič Hladnik, ki je prikazala metodo raziskovanja življenja in dela Angele Vode. Izdaje zbranih del Angele Vode in pisanja uvodnih študij o njeni osebnosti, delu in življenju se je Milharčičeva lotila takrat, ko je v Slovenskem šolskem muzeju odkrila njeno zapuščino, ki jo je Angela Vode predala enajst let pred smrtjo, leta 1974. Ob odkritju zapuščine je bila, kot je povedala na današnjem posvetu, očarana nad delom in osebnostjo ženske, ki je ni poznala in za katero nikoli ni slišala.
V dveh dosedanjih knjigah je osebnost Angele Vode predstavljena na način, kot si jo predstavlja avtorica sama. Mirjam Hladnik Milharčič pripravlja Se tretjo knjigo o Angeli Vode, v kateri Zeli prikazat Angelo Vode v socialnem kontekstu, ki je vplival na njeno delo. (STA)
Poklon
Pavlu
Diakonu
Drevi bo prva »pokušinja« letošnjega Mittelfesta, ki bo v Čedadu od 17. do 25. julija, nadaljevalo pa se bo triletno popotovanje na temo Odhod, povratek: pot jantarja, pot svile, pot soli. V sodelovanju z združenjem za razvoj zgodovinskega in umetniškega preučevanja Čedada bo Mittelfest udeležencem posveta o Pavlu Diakonu, ki je umrl pred 1200 leti, ponudil pesniško-glasbe-no prireditev naravnano na obdobje, v katerem je živel srednjeveški zgodovinar. Prireditev se bo zaCela ob 19. uri v bivSi cerkvi sv. Frančiška, program pa bodo oblikovali zbor iz Rude, ki ga vodi Andrea Faidutti in igralca Andrea Zuccolo un Sandra Cosatto. Zbor bo podal Primitivne Cedajske monodije in polifonije, igralca pa bosta prebrala Diaconova pisma v originalu, v latinščini in v italijanskem prevodu prof. Erminia Bacchina. VeCer bodo ponovili na julijskem festivalu.
VIDEM / POKLON BALETU
V soboto bodo slavili dvajsetletnico pobude
Videmska prireditev »Poklon baletu« bo s slavnostnim večerom v soboto slavila svojo dvajsetletnico. V gledališču »Giovanni da Udine« se bodo občinstvu predstavili mladi, vendar že uveljavljeni baletniki, ki nastopajo v znanih ansamblih (na sliki Gristian Jano-le, ki pleše za miinchensko opero). Prireditev vse ta leta prireja združenje ACAD, ki se je odločilo, da bo izkupiček sobotnega baletnega večera izročilo Italijanskemu združenju za boj proti rakastim obolenjem. Na večeru bodo tudi izročili nagrado »L’Angelo del Ca-stello«, ki jo podeljujejo posameznikom ali skupinam za zasluge na področju furlanske kulture.
_____EU / IMENOVANJE NA GLASOVANJU V EVROPSKEM PARLAMENTU_
Prodi z veliko večino izvoljen za šefa evropske komisije
Novi predsednik napovedal revolucionarno reformo institucije
STRASBOURG - Romano Prodi je od vCeraj predsednik Evropske komisije. Evropski parlament ga je izvolil z veliko večino 392 glasov, proti se je izreklo 72 parlamentarcev, 41 pa se jih je vzdržalo. Tako močne podpore ni dobil noben njegov predhodnik, kar pomeni, da se lahko zdaj z veliko avtoriteto loti sestave svoje komisije. Njegova beseda pri izbiri 19 komisarjev, ki mu jih bodo predlagale posamezne države petnajsterice, bo imela tako težo, da si bo v bistvu lahko izbral ekipo, ki mu bo najbolj ustrezala. Po dva komisarja bo predlagalo pet naj večjih držav evropske naveze, manjše članice pa bodo imele pravico do enega komisarja. Kdo bodo ljudje, ki bodo sedeli v evropski vladi, pa bo v veliki meri odločal sam predsednik, ko se bo pogajal s predlagatelji kandidatov.
Prodijeva komisija, ki bi morala začeti z delom v drugi polovici septembra, bo morala biti po predsednikovih besedah »močna, politično uravnovešena, z dobro zastopanostjo žensk, transparentna in učinkovita«. Potem ko je Santerjeva vlada morala odstopiti pod obtožbami nepotizma in slabe administracije, je Prodi po vsem sodeč odločen poskrbeti za »revolucionarno« reformo delovanja in administrativne kulture nove komisije. Komisarji bodo morali nositi polno Politično odgovornost za svoje odločitve, administrativni vrhovi pa odgovornost za njihovo
izvajanje, s čemer bo preprečena zmešnjava med odgovornostmi, ki je bila usodna za San-terjevo komisijo. Da bi onemogočil ustvarjanje nacionalnih »fevdov«, se je Prodi odločil, da bodo kabineti komisarjev mednarodni. Tudi zase je napovedal, da si bo za šefa svojega kabineta izbral neitalijana.
Devetnajst komisarjev bo izbrano kar najbolj skrbno: morali bodo biti sposobni, a tudi naklonjeni skupinskemu delu. »Komisija, ki bi jo sestavljalo 19 briljantnih ekonomistov, ne bi bila dobra,« je dejal Prodi. O kandidatih seveda ni hotel govoriti, čeprav po kuloarjih evropskih palač že kroži kopica imen. Prvi obrisi nove komisije
se bodo začeli nakazovati šele po evropskih volitvah 13. junija, ekipa pa se bo v Evropskem parlamentu predstavila 20. julija, med konstitutivnim zasedanjem nove skušči-ne. Konec avgusta bodo imeli evroministri skupaj Prodijem kontrolne izpite v komisijah stra-sbourškega parlamenta. Prodi se je obvezal, da bi se v primeru, če bi kateri od komisarjev na tem izpitu padel, s prizadeto državo dogovoril za novega komisarja. Če pa bi se katerih izmed članov evropske vlade izkazal za neustreznega v teku mandata, se bo Prodi po-služil novih pooblastil, vključno s sankcijami, ki jih predsedniku komisije namenja Amsterdamska pogodba.
NOVICE
Primakov: Rusija prebrodila višek gospodarske krize
MOSKVA - Ruski premier Jevgenij Primakov je v pogovoru za dnevnik Komsomolskaja Pravda zatrdil, da je Rusija prebrodila najbolj kritično fazo gospodarske krize in dosegla tudi določen napredek pri oživljanju gospodarstva. Primakov je poudaril, da je Rusiji uspelo zajeziti inflacijo in preprečiti hiperinflacijo. »Četudi so nekateri napovedovati popoln propad gospodarstva, pa guvernerji številnih regij s terena poročajo o izboljšanju gospodarskih razmer,« je še dejal predsednik ruske vlade. Primakov je obenem ponovil, da ne namerava kandidirati na predsedniških volitvah, ki bodo v Rusiji poleti leta 2000.
V Jemnu obsodili na smrt islamske skrajneže
ZINGIBAR - Sodišče v južnem Jemnu je obsodilo na smrt tri islamske skrajneže zaradi ugrabitve zahodnih turistov, pri čemer so biti štirje turisti ubiti. Vodja ugrabiteljev Zein Al-Abedin al-Mahdar ter njegova pajdaša Abdulah Saleh al-Juneidi in Mohamed Saleh Abu Hureira so biti obsojeni na smrtno kazen, medtem ko je četrti obtoženec dobil 20 let zaporne kazni.
Več požarov na ruskem daljnem vzhodu
MOSKVA - Toplo vreme povzroča vse več gozdnih požarov na ruskem daljnem vzhodu in na gorovju Altaj. Samo na območju Habarovsk je davi gorelo kakih 7000 hektarjev gozda, so poročale ruske tiskovne agencije. Del žarišč so odkriti v hribovitih predetih, do katerih gasilci niso mogli prodreti. Požari so izbruhniti že prejšnji teden. Na Altaju na meji s Kazahstanom si približno 600 gasilcev in prostovoljcev prizadeva omejiti različna žarišča požarov. Po ocenah oblasti so požari medtem zajeti kakih 4000 hektarjev območja.
SVET EVROPE / PETDESETLETNICA
Proslavili so jo v Londonu
Danes in jutri v Budimpešti zasedanje zunanjih ministrov
LONDON - Včeraj je minilo 50 let, odkar so v Palači St. James v Londonu visoki predstavniki desetih držav ustanoviti Svet Evrope. V počastitev tega pomembnega dogodka sta v omenjeni palači britanska kraljica Elizabeta II. in britanski zunanji minister Robin Cook priredila svečani sprejem za parlamentarne, vladne in diplomatske predstavnike 41. držav članic Sveta Evrope.
Dopoldne je bilo najprej svečano zasedanje v britanskem parlamentu, kjer so o pomenu obletnice in Sveta Evrope spregovoriti predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope Russell John-ston, generalni sekretar Sveta Evrope Daniel Tarschys ter predsednika obeh domov britanskega parlamenta.
Danes in jutri pa bo ob 50-letnici organizacije v Budimpešti potekalo
104. zasedanje odbora ministrov Sveta Evrope. Na zasedanju bodo zunanji ministri 41 držav članic potrditi predlagane reforme organizacije, pri čemer je še posebno pomembna vzpostavitev funkcije komisarja za človekove pravice.
V Budimpešti bodo razpravljali tudi o krizi na Kosovu in prispevku Sveta Evrope pri njenem reševanju. O tej temi bo govoril tudi slovenski zunanji minister Boris Frlec, na zasedanju pa bodo predvidoma sprejeti tudi Budim-peštansko deklaracijo za večjo Evropo brez ločnic.
Svet Evrope je s petdesetimi leti najstarejša evropska organizacija, katere temeljne usmeritve so varstvo človekovih pravic, demokracije in vladavine prava.
^SARAJEVO / V OKVIRU OBISKA PRI ITALIJANSKIH ENOTAH SFOR
Scalftiro se je srečal tudi s člani predsedstva BiH
Poudaril njihovo sposobnost pri ohranjanju miru v državi
SARAJEVO - Italijanski predsednik Oscar ^uigi Scafaro je prispel na obisk v Sarajevo, kjer s° ga sprejeti člani predsedstva BiH Živko Ra-^isič, Ante Jelavič in ^lija Izetbegovič. Scalfa-r° je obiskal italijanske vojake, ki sodelujejo v ^irovnih silah Sfor, na Disku pa so ga spremlja-1 obrambni minister Car-o Scognamiglio, načel-generalštaba general ^ario Arpino in podsek-retar v zunanjem ministr-s Vu Umberto Ranieri. balijanski predsednik irriel s člani predsedst-a biH daljši pogovor, ed katerim je gosti-Jem izrekel priznanje a sposobnost, ki so jo pokazali pri ohranjanju arinonije med prebi-Valstvom.« P
NEW YORK / ODNOSI SLOVENI J A-HRVASKA
Prvo srečanje s Penyjem o meji med državama
Ježeve s kopensko mejo noj bi bili kmolu rešeni Bivši omeriški obrombni minister v vlogi svetovolco
NEW YORK - Srečanje predstavnikov Slovenije in Hrvaške z nekdanjim ameriškim obrambnim ministrom VVilliamom Perryjem, ki so ga v torek zvečer pripravili v vvashing-tonskem hotelu The VVestin Fairfax, na pol poti med veleposlaništvoma obeh držav, je, sodeč po skupni izjavi hrvaškega in slovenskega veleposlaništva v ZDA po pogovorih, pokazalo, da se problemi kopenske meje med državama lahko rešijo v relativno kratkem času.
Perry je bil pred začetkom sestanka zadržan in je dejal, da je treba počakati, da se seznani s stališči obeh držav, preden lahko karkoli napove. »To je šele naš prvi sestanek in mislim, da se je treba najprej seznaniti s problematiko. Povem pa lako, da se veselim sodelovanja s prijatelji iz Slovenije in Hrvaške,« je povedal.
»V VVashingtonu se srečujemo prvič in upal sem, da naše srečanje ne bo dobilo velikega odmeva v javnosti. Težko je predvideti, koliko srečanj naj bi bilo. Perry je tu kot posrednik brez klasičnih arbitrarnih vlog in nastopa kot prijatelj, ki obema državama nudi svojo osebno uslugo. Pomagal nam bo razrešiti preostala mejna vprašanja med državama,« je pred začetkom pogovorov dejal vodja slovenske delegacije, sicer predsednik slovenskega dela mešane diplomatske komisije za meje Peter Toš.
Po srečanju, na katerem so se s Perryjem sestati najprej predstavniki obeh delegacij skupaj, nato pa še obeh držav posebej, sta veleposlaništvi Slovenije in Hrvaške pripravili izjavo za javnost. Kot so v njem zapisali, je srečanje pokazalo, da je večina vprašanj med državama že rešenih in da bodo preostala odprta vprašanja lahko urejena v relativno kratkem času. Skupina se je odločila, da se bo vnovič sestala, medtem pa bodo skušali najti nove rešitve. Za zdaj še ni znano, kdaj naj bi prišlo do naslednjega sestanka, niti za kakšne »nove« rešitve naj bi šlo.
V skupni izjavi so še zapisali, da sta se Perryju obe delegaciji zahvali-
li za prizadevanja, posebej glede nasveta, naj upoštevata »nove inovativne rešitve«. Perry se je strinjal, da nadaljuje svetovalno delo, dokler bodo dosegati napredek, piše v izjavi obeh veleposlaništev.
Prvotno sta bila za srečanje predvidena hrvaško veleposlaništvo in ladja ameriškega poslovneža slovenskega rodu Tomshicha. Slednja zaradi težav z vremenom ni mogla pravočasno pripluli s Floride, zato je bilo dogovorjeno, da bi drugi del pogovorov potekal v rezidenci slovenskega veleposlanika v ZDA. Na koncu pa je bil za edini kraj srečanja izbran hotel Fairfax.
V skupini, ki je Perryja seznanila s slovenskimi stališči, so bili poleg vodje Petra Toša slovenski veleposlanik v ZDA Dimitrij Rupel, profesor Borut Bohte in ustavna sodnica Mirjam Škrk, ki pa je v VVashingtonu nastopila neuradno, kot nekdanja članica komisije za meje in dobra poznavalka problematike. Hrvaško stališče o problemu meje med državama pa so Perryju predstavili predsednik hrvaškega dela mešane diplomatske komisije za meje Hr-voje Kačič, hrvaški veleposlanik Momir Zužul, svetovalec v uradu hrvaškega predsednika Neven Ma-dey in glavna pravna svetovalka zunanjega ministrstva Ljerka Alajbeg.
Neimenovani predstavnik ameriškega State Departmenta je dejal, da ima Perry pri posredovanju med Slovenijo in Hrvaško »neformalno« podporo ameriške administracije, ki se bo morda aktivno vključila v proces urejevanja odprtih vprašanj, kar pa bo odvisno od napredka pogovorov slovenske in hrvaške strani s Perryjem. State Department je pred začetkom posredovanja izdal tudi nekakšna neformalna načela za pogovore (non-paper), preko katerih naj bi potekalo reševanje odprtih vprašanj.
Perryjevo delo je po trditvah predstavnika State Departmenta brezplačno, pomagal pa naj bi pri reševanju vseh preostalih odprtih vprašanj glede meja med Slovenijo in Hrvaško. (STA)
SELITEV BOLNIŠNICE / STALIŠČE SINDIKATOV CG1L IN CISL
POSVET / VČERAJ V GORICI NA POBUDO Fl
Dežela izbrala najslabšo in hkrati najdražjo rešitev
»Sicer pa bo vse odvisno od izida junijskih volitev...«
Sindikalni zvezi CGIL in CISL sta včeraj s sporočilom za tisk prvič javno komentirali dogovor med deželno upravo in verskim redom usmiljenih bratov za odkup bolnišnice Janeza od Boga. Po oceni sindikatov je operacija povsem napačna, kot bi bila napačna tudi morebitna selitev splošne bolnišnice.
Številke so jasne. Dogovorjena odkupna cena znaša 15, 3 milijarde lir, vendar to je le fasadni trik dežele, da bi navidez zmanjšala strošek operacije. V resnici je treba upoštevati še 8 milijard, ki jih bodo izplačali verskemu redu za prenovo doma sv. Justa, 5 milijard 200 milijonov odškodnine za preklic konvencije in strošek za plačilo storitev v zasebni bolnišnici v obdobju januar-junij 1999. Skupno torej 29 milijard lir, kolikor so jih pač zahtevali usmiljeni bratje za prodajo poslopja, ki pa jih bo deželna uprava delno »zamaskirala« s črpanjem denarja iz raznih postavk.
Strošek za dograditev bolnišnice bo po izračunih Deželne agencije za zdravstvo znašal 47 milijard. K temu bi bilo treba dodati še stroške (v breme občine?) za preureditev cest in dostopov, za pregrade proti hrupu (jih bo namestila železniška uprava?), za odkup obrtniškim dejavnostim namenjenih površin v Ul. Lungo Isonzo Argentina, za konvencijo z usmiljenimi brati za ležišča RSA, ki naj bi jih prenesli v prenovljeni kronikarij sv. Justa.
Za pol-novo, nepri-
merno bolnišnico brez vsake možnosti razvoja naj bi torej potrosili več kot 80 milijard. Za isti denar, trdijo sindikati, bi v Ul. Veneto dobili povsem novo, letu 2000 primerno bolnišnico. V primeru selitve bodo ostala povrhu	nerešena
vprašanja ambulant za prevencijo in upravnih uradov, ki bi ostali v Ul. Mazzini oziroma v vogalni palači na Ul. Veneto in Ul. della Bona, ter vprašanje psihiatričnih služb, za katere ni znano, kam jih nameravajo spraviti. Odpira se tudi vprašanje, kaj narediti z bolnišničnim območjem v Ul. Veneto, glede katerega obstaja bojazen orjaške gradbene špekulacije. Sindikati ugotavljajo, da glede tega
ravnatelj Zdravstvene ustanove Baratti celo prehiteva občino in govori o»učinkoviti namembnosti za bodočnost Gorice«, kot da bi on in ne občina že odobril nov mestni regulacijski načrt.
Sindikati opozarjajo tudi na zanimiv politični aspekt: desnosredinska uprava na deželi je manjšinska in vlada le s podporo Severne lige. Od izida junijskih evropskih volitev bo odvisno, ali se bo koalicija obdržala in okrepila z vstopom lige v deželno vlado, ko naj bi se na odborništvo za zdravstvo vrnil Gianpiero Fasola, v katerem mnogi v Gorici vidijo človeka, ki je zaCel sistematično razgrajevati zdravstvo v Gorici. Protokol, ki so ga podpisali z usmiljenimi
brati predvideva izplačilo prvega obroka odkupne cene in druge pomembne prehode šele po 1. juliju. Od izida volitev bo torej odvisen nadaljnji razplet za bolnišnico.
Sindikati se nazadnje dotikajo še vprašanja prehoda osebja bolnišnice Janeza od Boga v sklop javnega zdravstva, ki ga dežela pogojuje z izvedbo selitve. »Osebje je naša prva skrb«, zagotavljajo in pojasnjujejo, da je prehod pod javno zdravstvo v vsakem primeru nujen, saj so vse storitve, tudi tiste v režimu konvencije, že zajete v javnem zdravstvenem načrtu in se jim ni mogoče odpovedati. Sicer pa, ugotavljajo, je tudi prehod osebja predviden šele po mesecu juniju...
Porodniškemu oddelku v Gorici res grozi zaprtje
Bojazen, ki so jo nekateri izrazili na ponedeljkovem srečanju združenja »Darko Bratina«, da bi v primeru selitve goriška bolnišnica izgubila še nekatere oddelke začenši s porodnišnico, kaže biti dokaj utemeljena. Furlanski dnevnik je včeraj sklicujoč se na zaupne informacije v zvezi z novim deželnim zdravstvenim planom, ki je v pripravi, nakazal prav to možnost. Gre za običajno računovodsko logiko, ki kraljuje v zdravstveni upravi: vzdrževanje porodnišnice se ne izplača v bolnišnicah, kjer letno ne dosegajo vsaj 500 rojstev. V Gorici se rodi približno 360 otrok letno, medtem ko se jih v Tržiču, kamor gravitirajo tudi prebivalci številnih okoliških občin, približno 550. Na osnovi teh številk je kaj lahko predvidevati, da bodo mora-
le goriške nosečnice kmalu ubrati pot proti TržiCu.
Alternativa bi lahko bila v čezmejnem povezovanju z bolnišnico v Šempetru, ki pa bi se mu v primeru selitve bolnišnice v poslopje Janeza od Boga najbrž dokončno odpovedali. Ravnatelj zdravstvene ustanove Baratti sicer zanika, da bi lokacija pogojevala sodelovanje. Fizična bližina bolnišnic po njegovem ni pomembna in prav tako niti »tesnost« prostorskih rešitev v primeru selitve. Baratti tudi navaja, da se po obisku ministrske komisije nadaljuje preverjanje možnega sodelovanja, četudi imamo vtis, da je pojmovanje tega sodelovanja »minimalistično« in da na krajevni kot tudi na deželni ravni ni velikega navdušenja za to perspektivo.
Univena doživlja korenite spremembe
Rektorja iz Vidma Strassoldo in Trsta Del Caro o posledicah za goriški univerzitetni center
GORIZIA	GORIZIA	GORIZIA
	' : • "	
' Universita	Universita	Universita
del 2000	del 2000	del 2000
Univerza doživlja danes globoke strukturalne spremembe, ki so povezane s prilagajanjem evropskim standardom. Po novem se bo klasični doktorat razdelil na tri stopnje, 3-letno (diploma), 5-letno (doktorat) in 7-letno (raziskovalni doktorat), spremenil se bo način in vsebina študija in povezanost s teritorijem. O teh novostih in konkretnih posledicah za Gorico je bil govor včeraj na posvetu, ki ga je priredila stranka Forza Italia.
Rektorja tržaške in videmske univerze Lucio Del Caro in Marzio Stas-soldo sta predstavila novosti, ki naj bi prožneje odgovarjale družbenim potrebam in nudile različne poklicne like. Univerzitetna izobrazba postaja potrebna za vzgojitelje v vrtcih, za bolničarje in številne druge poklicne profile, po drugi strani pa ni rečeno, da mora to biti klasični doktorski profil. Prav tako so vmesne stopnje univerzitetne izobrazbe potrebne
v proizvodnih dejavnostih. Deželni univerzi se nameravata prilagajati tem novim izzivom, iskati tesnejše vezi s teritorijem in torej decentralizacijo tečajev, ki pa morajo odgovarjati potrebam okolja in jih mora to okolje tudi sofinancirati.
Predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija prof. Claudio Cressati je ob ugotovitvi, da delujejo na Goriškem tri fakultetni in štiri (kmalu pet) diplomski teCaji s skupno 1.400 študenti, poudaril potrebo, da se ta prisotnost ohrani in razvije. Gorica se je in se še opremlja s strukturami, zato je prav, da se tudi ohranijo tečaji tako prve kot druge stopnje po novem sistemu, obenem pa tudi tretje stopnje, kot bi lahko bila specializacija v mednarodnih odnosih s posebnim ozirom na širitev EU na vzhodno Evropo, ki bi se lahko fianci-rala s sredstvi Interreg.
Na sliki (Bumbaca) z leve: Strassoldo, Zanotto (FI) Del Caro in Cressati
Pesnica Neža Maurer v ludoteki
Pesnica Neža Maurer se bo jutri ob 15. uri srečala z otroki v dijaškem domu S. Gregorčiča v Gorici na prireditvi, ki bo tudi zaključila prvo sezono ludoteke Pike Nogavičke. Pesnico bodo primerno sprejeli gojenci doma, ki so na tečaju glasbene vzgoje prepevali številne njene pesmi. Prišli bodo tudi otroci od svetoi-vanskega vrtca v Trstu, ki bodo sodelovali. na srečanju skupaj z gojenci doma, obiskovalci ludoteke in vsemi otroki, ki se bodo hoteh udeležiti prireditve. Da bo dovolj vesela, bo poskrbel animator Sten Vilar, ki zna vedno ustvariti med otroki primemo razpoloženje.
GLEDALIŠČE / KC L. BRATUŽA
Nastop dijakov ITI Galilej za pomoč beguncem
Dijaki želijo aktivno sodelovati pri zbiranju pomoči za begunce in pregnance s Kosova. Dramska skupina zavoda Galilei, ki je zmagala na nedavnem srečanju dijaških odrov, bo drevi ob 20. uri v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža ponovila predstavo »Tanto rumore per nulla« (Toliko hrupa za prazen nic) VVilliama Shaeke-spearja. V skupini, ki se je predstavila na nedavnem srečanju in ki jo vodi Maddalena Malni, je vključenih 27 dijakov zgoraj omenjenega zavoda, sodeluje pa še sedem dijakov drugih šol, ki delujejo pod imenom plesnega kluba »Diamantek Omenjena predstava je bila ocenjena kot najboljša, Marco Dallan pa je bil nagrajen za najboljšo moško vlogo. Izkupiček nocojšnje prireditve bodo namenili nadškofijski Caritas.
Na sliki (foto Bumbaca) prizor iz omenjenega dela
r KINOATELJE / SEZONA GORICA KINEMA
Filmski odmevi vojne z Balkana
V sporedu posebna dogodka Beograd/Kosovo in Večer Kusiurica
Kinoatelje je objavil spored filmov sezone Gorica kinema za maj in junij, ko se bo program s posebno pozornostjo ozrl na aktualnost.
Nocoj ob 20.45 bodo v Kulturnem domu vrteli film Življenje, kot ga sanjajo angeli francoskega režiserja Eriča Zonca. Film je zmagal Cezar, francosko filmsko nagrado in je splošno priznan kot eno najboljših del letošnje sezone. Isi je 20 let. Vse, kar ima, lahko spravi v nahrbtnik, vendar preživlja trde Čase s filozofskim smehljajem. Nikoli ne ostane nekje za dolgo, niti ne opravlja dvakrat istega dela. Sreča Marie, ki je njenih let, tudi ona je samotarka, a je nedružabna iz drugačnih razlogov. Izjemno je občutljiva in se upira omejitvam delavskega okolja. Življenje, kot ga sanjajo angeli, je otožen in enfa-tičen naslov hkrati. Zgod-
ba je preprosta a dobro strukturirana. Zelo francoski film torej, resničen in pretresljiv, z odličnim scenarijem, natančno režijo in mojstrsko igro.
V	Četrtek, 13. maja, bo ob 18. uri v dvorani pokrajinskih muzejev na gradu, v okviru ciklusa Bitka za mesto - filmske podobe Gorice v prvi svetovni vojni, okrogla miza na temo Filmski snemalci in vojna. Sodelovali bodo Yer-vant Gianikian in Angela Ricci Lucchi, Sandro Scandolara, Mauro Man-zin in Saša Rudolf. Razmišljanje o vojni bo od preteklosti (prva svetovna vojna) seglo do sedanjosti (vojno na Balkanu) s posebno pozornostjo do manipulacija vojne preko filma. Okrogli mizi bo sledila predstavitev filma Na vseh vrhovih je mir Jer-vanta Gianikiaria in Angele Ricci Lucchi v Kulturnem domu ob 20.45.
V	Četrtek, 20. maja, je
na sporedu film danskega režiserja Larsa Von Trierja Idioti.
Teden kasneje bo poseben dogodek Beograd/Kosovo, na katerem bodo predstavili film Gorana Paskaljeviča »Bure Baru-ta« (1998) in kosovski film »Pomlad kasni«, Kr-zeyija Ekrema.
Po filmu Clauda Lelou-cha SreCa ali sluCaj (3. junija) bo 10. junija, spet posebni dogodek VeCer Ku-sturica z najznačilnejša filma iz njegovega začetnega obdobja: Neveste prihajajo, v katerem pride do izraza balkanski duh in Se spominjaš na Dolly Bell.
Poetični iranski film Tišina Mohsena Makh-malbafa bo na sporedu 17. junija teden kasneje pa bodo na večera »Film video monitor previevv« predstavili 14. izdajo Film video monitorja, ki bo oktobra 1999, in novo realizacijo Kinoateljeja.
ŠTEVERJAN / NA BUKOVJU
Briški večer ob igrah petju, slikah in pripovedi
Na Bukovju v Steverja-nu bo v soboto, 8. maja, briški večer. Oblikovali ga bodo Nonet Brda, mladinska skupina KD Briški grič, recitatorja Katja Sfiligoj in Marko Černič ter Silvan Pittoli. Zamisel predstave, ki je splet pesmi, pripovedi in slike, je delo Silvana Pit-tolija, Adele Klančič in Lilijane Sibau.
Člani mladinske skupine (Katja, Erika, Andreja, Alex, Daniela, Katerima, Jasmin, Nikolas in Mitja) bodo predstavili, kako so se otroci nekdaj igrali v Steverjanu. Katja Sfiligoj bo približala lik briškega pesnika Ludvika Zorzuta, medtem ko bo Marko Černič poustvaril pripoved o bedi izgnancev in beguncev med prvo svetovno vojno.
Silvan Pittoli je pripravil izbor diapozitivov o Brdih nekdaj in danes, o stari kmečki arhitekturi in o novosti, ki spre-
minja tradicionalno krajino in življenje v njej. Celotno dogajanje bo zaokrožil nastop Noneta Brda, pod vodstvom Radovana Kokošarja. Obeta se torej prijeten kulturni veCer, tudi koledarsko lepo ubran, saj se Brda prav ta čas bohotijo v vsej razkošni lepoti. ZaCetek prireditve je napovedan za 20.30 v kulturnem domu na Bukovju.
OBV€STILO IZL€TNIKOM V MM IN FIB€NC€
Noše brake, ki so se prijavili zo izlet v Rim in Firence prosimo, do poravnajo tretji obrok vpisnine danes, 6. mojo med 9. in 13. uro v uredništvu našega dnevnika. Drevored 24. mojo, 1

J
GORICA
Četrtek, 6. maja 1999
13
Ht^DEi, ugoden nakup
rekstro višnjeva
mešani topljeni sir
kolesarske rokavice
•	dlan iz usnja, zgornji del iz lycre
•	zapenjanje na ježka
računalnik za kolo
14 funkcij, na baterije
SffilTS
kci|, na baterije
900* c ^
cvrtnik
z x
A teto. garantu?
•	2000W,
•	mere: 39 x 32 x 30,5 cm
•	bele barve
•	lahko cvre do 1 kg krompirja
•	termostat lahko nastavimo od 140° do 1 90° za vse vrste cvrtja (tudi zamrznjene hrane)
•	kontrolna lučka za temperaturo olja
•	pokrov z nepredušno bajonetno zaporo za večjo varnost proti brizgljajem
•	olje zamenjamo po približno 20 cvrtjih
tlačilka na pedal
•	z manometrom in raznimi priključki,
•	za avtomobile, kolesa, gumaste čolne, žoge in igrače
•	največji pritisk: 7 barov
•	mere: 1 2 x 29 cm
ženska obleka s cvetlicami
•	100% viskoza
•	modre barve
•	velikost:
36-46
tl godna kakovosti
odišavljeni stožec z različnimi dišavami
150 g, 19.934 lir/kg
detergentna pena za kopalnice in ploščic
600 mf, 3.250 lir/l
protivlomna veriga za kolesa in mopede
•	spiralasta, črne barve,
•	dolžina 180 cm, 0 8 mm
•	z 2 ključi
•	jeklena, s PVC-prevleko
krožniki, kozarci in prtički
v različnih motivih in barvah
ločeno pakirani:
•	krožniki: o 23 cm, iz lriplexa, 10 kosov
•	kozarci: prostornina 0,2 I, iz stiropala, 10 kosov
•	prtički: 3-plastni, 20 kosov
posodice za žar 5 aluminijastih
posodic

22,2:
2,8cm,
IS
posoda za sladice I s pokrovom	6 kozarcev
•	0 JI cm, v. 18 cm, I
•	odporna	I	za Plvo
temperaturam	I	stekleni,
od -20° do +85°	■	prostornina: 37 cl
prevleza za računalnik in tipkovnico
•	prevleka za tipkovnico
mere: 51x19,5 x 4 cm
•	prevleka za 17" ekran
mere: 44 x 44 x 38,5 cm
•	iz modrega blaga z rdečim robom
•	2 kosa
prenosni predalnik za zgoščenke
•	zaprt meri 14,5 x 16 x 5 cm
•	z zapenjanjem na pritisk
•	črne barve, za 12 zgoščenk
22: r:; cacr nsc-nansei
predalnik za računalniške diskete
• dizajn na lestev,
nežni šampon za vsakdanjo uporabo
500 ml, 3.300 lir/l
lak za lase
ekstra-močno fiksiranje
400 ml, 6.975 lir/l
Sangria
tipična španska pijača
1,5 1,2.660 lir/l
vina Mignon
rdeče vino, sivi Pinot, vino rose 0,25 I, 7.160 lir/l
muffins
za izvirni ameriški zajtrk 300 g, 9.967 lir/kg
kozmetični gel
preprečuje kožne oslabitve 250 ml, 31.960 lir/l
čokoladni bonboni z mlečno čokolado
400 g, 7.475 lir/kg
odišavljeno milo s sadjem, 4 mila
4 x 150 g, 4.150 lir/kg
sprej za škrobljenje
za lažje likanje
1 I
kamilica v vrečkah
25 filtrov
37,5 g, 34.400 lir/kg
J990*
790*
2990*
jm*
2990*
2490*

za praznik
ženski copati za jogging
*	z zračno blazino za ublažitev tresljajev
*	jezik in opetnik sta podložena
*	s 4 ušesci • mere: 36 - 40
komplet kovčkov, 3 kosi
•	kovček s kolesci: s torbo in zadrgo v zgornjem delu
*	neseser: s PVC-ročajem in ogledalom; zadrga in čezramni jermen sta nastavljiva
•	kovček trolley: s teleskopskim ročajem in torbo z zadrgo pod zgornjim delom
*	črne barve
ARTIKLE D0BITE v POOBLAŠČENIH PRODAJNIH MESTIH OD 6.05.99 DO I2.C5.99 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG - VEUAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV - VSE FOTOGRAFIJE SO LE VZORČNEGA ZNAČAJA - VSE CENE SO NAVEDENE VITL - KOLIČINE OMEJENE NA DRUŽINSKO UPORABO
LIDL Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/468511
DOBERDOB / OBČINSKI SVET ODOBRIL OBRAČUN
KRMIN / SLOVENSKI VEČER V GLEDALIŠČU
Lansko poslovanje končali s prebitkom
Na zadnji seji pred volitvami so župan in načelnika skupin podali obračun mandata
V ponedeljek se je v Doberdobu odvijala po vsej verjetnosti zadnja seja občinskega sveta v tej mandatni dobi. Cez dober mesec in pol se bo namreč, po občinskih volitvah, ki bodo 13. junija, predvidoma že sestal občinski svet v novi sestavi.
Na dnevnem redu ponedeljkove seje je bilo na prvem mestu sprejetje finančnega obračuna občine za leto 1998. Zupan Marjo Lavrenčič ga je predložil svetovalcem in iz slednjega smo lahko razbrali pozitiven trend, v kolikor je občinska uprava zaključila lasnko poslovanje s prebitkom, ki znaša kar 191 milijonov lir. Uprava je denar prihranila s krčenjem različ-
nih stroškov. Na seji je bil prisoten tudi preglednik računov Marzio Lamberti, ki je v glavnem potrdil pravilnost predstavljenega obračuna. Predlagal je le, naj se občinska uprava zavzame za to, da bi bili prihodki iz davčnih postavk popolnejši. Občinski svet je obračun odobril soglasno.
O drugih točkah dnevnega reda lahko povemo, da je bila izglasovana dopolnitev k pravilniku o ugotavljanju s pristankom glede občinskih davkov. Sprejet je bil tudi sklep o administrativnih sankcijah v zvezi z občinskimi davki. Popravka v obeh pravilnikih je zahteval kontrolni organ.
Pomembna točka dnevnega reda je zadevala
nekatere variante regulacijskega naCrta. Med slednje so bili vključeni: ul. Cankar, ul. 25. aprila, cestninarsko področje avtoceste pri SabliCih in ožje področje pri Bonetih. Druge variante k regulacijskemu naCrtu so zadevale namestitev tehnoloških naprav (antene za mobitele) in ograje za pašnike.
Seja se je zaključila s pozdravi načelnikov skupin Milka Vižintina (SSk) in Marka Jarca (Občinska enotnost) ter župana Marja Lavrenčiča. V svojih posegih so bili vsi trije mnenja, da je potekalo sodelovanje med opozicijo in večino na konstruktivni ravni in s korektno kontrapozicijo, kar je hvalevredno in koristno za vso občinsko skupnost.
SSG bo uprizorilo igro Afrika za Brice z obeh strani meje
V sredo, 12. maja, s pričetkom ob 20.30 bo v novem občinskem gledališču v Krminu (ul. N. Sauro 17) uprizoritev ene izmed najbolj uspešnih slovenskih gledaliških komedij Afrika ali na svoji zemlji, v postavitvi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in v režiji Borisa Kobala.
Predstavo v Krminu prireja kulturni krožek Briške mladine v sodelovanju s SSG, pod pokroviteljstvom krminske občinske uprave. Prireditelji še posebej vabijo tako Slovence iz krmin-skega okoliša, kot tudi iz Slovenskih Brd, saj bo nalašč za to priložnost mejni prehod Plešivo izjemoma odprt do 24. ure. Vsekakor pa so na predstavo vabljeni gle-
dalci iz celotne Goriške.
V zadnjem Času smo priča bogatemu kulturnemu delovanju predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti na Krminskem, istočasno pa gre podčrtati pomembno rast stikov med Slovenci z obeh strani državne meje oziroma med prebivalci briškega obmejnega prostora. Tako kot Ze ob prvem podobnem slovenskem gledališkem veCeru kmalu po odprtju prenovljenega krminskega gledališča lansko jesen, bo gostovanje spet ponudilo priložnost zbliževanja v prijetnem in razveseljivem vzdušju.
Komedija Afrika ali na svoji zemlji prikazuje, kaj se lahko zgodi, Ce v zamejsko družino po ne-
sreči vpade ponesrečenec, Cm kot noC, in spusti sidro v hčerkini postelji. In Ce je nono star partizan, nesmrtno zagledan v prvi slovenski film Na svoji zemlji, oCe pa primerno pomemben steber slovenske narodnostne skupnosti v Italiji? To vprašanje si zastavlja ka-baretist in komediograf Boris Kobal. Zabava je zagotovljena. Zaradi velikega uspeha in povpraševanja (veC kot 100 ponovitev tako v zamejstvu kot v Sloveniji) so se prireditelji odločili, da ponovijo predstavo tudi v Krminu in to za Brice “z obeh strani meje”.
Pri restavraciji Lovec (Sirk) na Subidi pri Krminu (tel. 0481-60531) je v teku predprodaja oziroma rezervacija vstopnic.
NOVICE
DOBERDOB / POUČEN IZLET ZA DIJAKE SEKCIJE ŠOLE TRINKO
Fotografski natečaj ob Prazniku špargljev v Štandrežu
Prosvetno dmštvo Standrež bo tudi letos ob Prazniku špargljev priredilo fotografski natečaj na temo Podobe štandreških ljudi. Natečaj se lahko udeleži vsakdo, vendar je sodelovanje omejeno na največ tri posnetke v formatu 18x24 cm oziroma največ 30x40 cm. Fotografije so lahko barvne ali v čmo-beli tehniki. Oddati pa jih je treba v soboto, 29. maja med 19. in 21. uro na prireditvenem prosto-m. Nagrajevanje bo 6. junija ob 19. uri, dela pa bodo razstavljena v župnijski dvorani. Podrobnejše informacije nudi Dimitri Brajnik tel. 0481/21090.
Predstavitev zemljevida
V	goriški knjižnici Franceta Bevka, v ulici Gradnikove brigade 25, bodo danes ob 19. uri predstavili zemljevid Goriško ozemlje, ki je izšel pred kratkim v založbi SLORI-ja. O publikaciji bodo spregovorili Rajko Slokar, Aldo Rupel in Vlado Klemše.
Natečaj za ljudske hiše
Zavod za ljudska stanovanja (IACP) je razpisal natečaj za dodeljevanje stanovanj v občinah Ma-riano in Ronke. Prošnje morajo interesenti predložiti do 7. junija letos na posebnih obrazcih, ki so na razpolago na omenjenih županstvih. Urad IACP je odprt od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure ter od 15. do 17. ure ob sredah in Četrtkih.
Predavanje o raku na dojkah
Zdravstvena ustanova za Goriško, ki je pred kratkim pričela niz srečanj na področju preventive in seznanjanja prebivalstva o pojavu rakastih obolenj, prireja drevi ob 18. uri v dvorani Italia v Krminu srečanje o raku na dojkah. Pri pobudi sodelujeta Združenje za boj proti rakastim obolenjem in občinska uprava Krmin. O zgodnjem odkrivanju in zdravljenju te boleznih bodo spregovorili sodelavci skupine GIS (Grup-po interdisciplinare di senologia). Podobna srečanja bodo še bv nekaterih drugih krajih naše pokrajine.
Dvojna razstava del J. Šubica
V	Gorici in Novi Gorici bodo v petek, 7. maja, skoraj soCasno odprli dve razstavi del Jožeta Šubica. Ob 18.uri bodo odprli razstavo v Kulturnem domu v Gorici, ob 19.30 pa razstavo v Galeriji Artes v Novi Gorici - ulica Gradnikove brigade 6. Umetnika in njegova dela bo predstavila Polona SkodiC.
Vaje na strelišču
Vojaško strelišče nad Selcami bodo v maju kar pogostoma uporabljali. Vaje bodo 6., 11., 13., 20., 21., 24., 26. in 28. maja vsakič od 8.30 do 17.30. V omenjenih dneh in Časovnih razdobjih je prepovedan dostop na širše in ožje območje strelišča, ki bo ustrezno označeno in zavarovano. Oškodovanci, ki bi zaradi dejavnosti na strelišču utrpeli škodo, le to lahko v pisni obliki prijavijo na pristojni občini.
Obisk v Marzabottu zapustil globok vtis
Ekskurzijo je priredilo doberdobska sekcija VZPI s podporo občinske uprave in posojilnice
Pred dnevi so se dijaki srednje šole Ivan Trinko iz Doberdoba, v spremstvu profesorjev, odpravili na zgodovinsko-poucni izlet v Marzabotto, kraj, ki spominja na tragičen pokol 1830 vaščanov septembra 1944.
Izlet je priredila sekcija VZPI iz doberdobske občine z namenom, da bi bili mladi seznanjeni, kako visok krvi davek je terjala težko priborjena svoboda, ki jo sedaj uživajo. Pobudo sta podprli občinska uprava in domača hranilnica.
Izletniki so se na dveh avtobusih v zgodnjih jutranjih urah podali iz Doberdoba. Vesela družba dijakov,	staršev,
upokojencev in borcev je zaman skušala pregnati sive oblake deževnega dne, ki jih je spremljal do konca potovanja.
V dopoldanskih urah je obiskovalce sprejel predstavnik občinske uprave iz Marzabotta in podal zgodovinski oris tragičnih dogodkov leta 1944. Povedal je, da bi bil tudi sam žrtev v skupini 52 vaščanov, ki so jih Nemci izgnali iz cerkve, jih pobili, polili z bencinom in sežgali, ako bi ga ne tedanji župnik kot štirinajstletnega otroka rešil smrti. Opisal je še nekaj podobnih tragičnih dogodkov, ki so se vse končali s skupinskimi pokoli in smrtjo. Sledil je pozdrav Jožefa Ferfolje, predsednika doberdobske sekcije VZPI, župana Lavrenčiča in prof. Leopo-lija iz šole Trinko. Vsi so poudarili pomen odporništva in skrb, da bi bili mladi seznanjeni z njegovo zgodovino.
Nato so si izletniki ogledali grobnico, položili venec, počastili vojne žrtve, dijaki pa so zapeli dve pesmi v slovenskem jeziku.
Po kosilu je sledil še obisk parka Monte Sole, ki ga je vodil profesor zgodovine Bruno Sidoli. Zgodovinski park je bil ustanovljen leta 1989 z namenom, da bi se ohranjal spomin na tragične dogodke jeseni 1944. leta. Obenem je park zanimiv tudi iz naturalističnega, zgodovinsko-arheološke-ga in kulturnega vidika. Zaradi teh karakteristik je dobil naslov»Scuola di pace - Sola miru«. Tu se vsako leto vršijo srečanja, seminarji in teCaji, namenjeni predvsem mladim in osebam, ki delujejo na temeljih graditve miru in spoštovanja zgodovine. Sredi parka, ki obsega 6000 hektarjev, je stavba, kjer si lahko obiskovalci ogledajo filme, diapozitive in slike ter prisluhnejo opisom vojnih dogodkov. Prisotnim je bilo skoraj vse povedano že z ogledom prve slike, ki je prikazovala vas pred septembrom 1944 ter slike v decembru istega leta: o vasi, hišah in prebivalcih ni bilo sledu -le ruševine, tla zravnana, tu pa tam oblak dima. Redki preživeli vaščani niso veC marali naseliti kraja. In tu je nastal park Monte Sole - Sola miru.
Na tem ozemlju, kjer je leta 1944 potekala nemška Črta, ki je ločevala Italijo od Jadrana in Tirre-na, se je v bran nemškim silam in nacističnemu polkovniku Rederju postavila partizanska brigada »Stella rossa«. Nemci so se nad prebivalstvom kruto maščevali s pokoli in uničenjem. Tako je Marzabotto v par mesecih izgubil 1830 ljudi. Dijaki so v spomin na ogled Marzabotta prejeli v dar velik transparent z napisom Mir.
Ako bi bilo vreme naklonjeno, ki bi si izletniki ogledali tudi ostanke EtrušCanov, ki so v VI. stol. pr. K. naselili področja med Emilijo in To-scano, ko so prečkali Apenine. Prav na ozemlju Marzabotta so ustanovili mesto Miša, važen trgovski in obrtniški center. Stara etrušCanska kolonija pa je v IV. stoletju pr. K. morala kloniti pred keltskimi vpadi. Danes se lahko vidijo le še ruševinč rusticne vile, ostanki vodnjaka in opekarne.
Izletniki so se vrnili pozno zveCer v Doberdob obogateni z vtisi, ki bodo gotovo ostali kot spomin na tragedijo v Marzabottu.
KINO
GORICA
KULTURNI DOM, Gorice kinema - 20.45 »Življenje, kot ga sanjajo angeli«. Rež. Erič Zone.
VITTORIA 1 17.45-20.00-22.10 »Fino a prava contra-ria (Tme crime)«. I. Clint Ea-stvvood. Prva predstava:
7.000	lir.
vrrroRiA 3 moo-20.00-
22.00	»Train de vie«. Prva predstava: 7.000 lir.
CORSO RdeCa dvorana:
18.00-	20.00-22.15 »Taxxi«. Rež. Luc Besson.
Modra dvorana: 17.15-19.40-22.00 »A prima vista«. I. Val Kilmer, Mira Sorvino. Rumena dvorana: 18.00-
20.00-	22.00 »Beovvulf« C. Lambert.
TR2IC
EKCELSIOR 17.50-20.00-22.10 »Scherzi del cuore«. I. Sean Connery. Prva predstava: 7.000 lir.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TR2ICU - ALLA SALUTE (Fabris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
J PRIREDITVE
KD O. ŽUPANČIČA iz
Standreža prireja nocoj ob 20.30 v domu A. Budala javno razpravo o vojni na Kosovu in v Srbiji. Sodelovali bodo profesor zgodovine in urednik časopisa Isonzo-Soca Karlo Cemic, psiholog Pavel Fonda, novinarja slovenske POP TV Edi Pucer in Valentin Areh ter Goran Radovanovič, Srb, ki živi v naših krajih.
DIJAŠKI DOM S. Gregorčiča vabi jutri ob 15. uri na srečanje s pesnico Nežo Maurer, ki bo sočasno zaključno srečanje ludoteke Pike Nogavičke. Vabljeni gojenci, obiskovalci ludoteke in vsi dragi otroci, ki se bodo lahko zabavali z animatorjem Stenom Vilarjem.
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE nudi informacije v zvezi z natečaji za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah ob sredah, od 15. do 16.30 na sedežu v ulici Malta 2.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sprejema prijave za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 4. do 17. julija 1999 ter za Poletno Solo slovenskega jezika, ki bo v Ljubljani od 4. do 31. julija 1999.
~3 OBVESTILA
PRI KMEČKI ZVEZI v Go-rici, Ul. Malta 2, deluje pooblaščeni center za pomoC na fiskalnem področju. Davčnim zavezancem pomaga pri izpolnjevanju prijave dohodkov mod. 730, mod. Unico ter pri izračunavanju davka na nepremičnine. Urnik: vsak delavnik od 8.30 do 12.30.
• GOSERVIS pri SGZ GORICA je sklenil posebno pogodbo za sestavo in obdelavo davčnih prijav 730 (CAAF). Interesente vabijo, naj se za sestavo prijav in druge strokovne nasvete oglasijo v njihovih uradih v Ul. Roma 20, tel. 0481/537386.
M_____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da 8. maja napovedani izlet v Gardaland odpade.
SPDG vabi v nedeljo, 9. maja, na Trstelj, kjer bo ob 11. uri slovesnost s kulturnim programom ob 50-letnici planinskega društva Nova Gorica. Ob tej priložnosti bo organiziran izlet z renške smeri. Hoje (lahke) slabi dve uri. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši..
POGREBI
DANES - iz Gorice: 11.00, Francesco Verdoliva iz splošne bolnišnice v kapelo splošne bolnišnice ip na pokopališče v LoCniku; 14.30, Lidia Bais vd. Brandolin iz splošne bolnišnice v Fratto (Romans).
Iz Tržiča: 13.30, Anna Mu-raro vd.Vescovi iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Starancanu.
V Ronkah: 11.00, Alfio Di Bert iz mrliške veže pokopališča v cerkev Marije Matere Cerkve in na pokopališče.
Pihalni orkester Kras iz Doberdoba izreka sožalje svojemu elanu Piu Vescoviju ob izgubi mame
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve.
Finansiranje domačih in tujih partnerjev.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
DAVKI / NAPOVED FINANČNEGA MINISTRA VISCA
Za znižanje davkov so zdaj na vrsti družine
Vlada načrtuje znižanje stopnje Irpef (na 25%?) Confindustria: proizvodne dejavnosti v zastoju
RIM - Podjetja že danes lahko računajo na znižanje davčnega pritiska za odstotek, zdaj pa bo vlada namenila vsa razpoložljiva sredstva za znižanje davkov družinam. Tako je včeraj obljubil finančni minister Vin-cenzo Visco, potem ko so sindikati upokojencev dan prej naznanili lansko zvišanje davčnega pritiska na fiksne dohodke za skoraj 10%, indu-strijci pa ponovili, da ne vlagajo zaradi previsokih bremen za delovno silo. Viscova napoved velja za prihodnji finančno-ekonomski programski dokument, v katerem vlada med drugim predvidi bodoče gibanje davčne ravni, sekretar CGIL Cofferati pa si je ministrove besede razlagal kot namig, da se bo stopnja davka Irpef (na dohodke fizičnih oseb) v prihodnjih letih znižala od 27% na 25%. Kar pa zadeva podjetja, je Visco odgovoril na polemiko Confindustrie zaradi previsokih davkov z opozorilom, da je vlada za letos naredila zelo veliko in da obstajajo vsi pogoji za ugodna vlaganja, saj se davčni pritisk niža za odstotek na leto.
Ne glede na polemiko, ki jo je pravzaprav začel premier D’Alema, ko je podjetja obtožil, da niso nikoli zadovoljna, pa ostaja dejstvo, da je italijanski proizvodni stroj močno upehan. Confindustria, katere Studijski center anticipira Istatove podatke o makroekonomskih gibanjih, je včeraj sporočila, da je industrijska proizvodnja v prvih štirih mesecih letos
ostala na neugodni ravni s konca lanskega leta, hkrati pa pada tudi zaupanje potrošnikov. Skratka, gospodarski ritem je v popolnem zastoju in če si je industrijska proizvodnja marca z ozirom na februar (ko je upadla za 1, 3% glede na januar) nekoliko opomogla, je april prinesel nov upad proizvodne ravni.
Kar pa zadeva mednarodna gospodarska gibanja, ostaja po prvih podatkih za letošnje leto še vedno zelo velik razmik med Združenimi državami Amerike in Evropo, kar se izraža tudi v šibkosti skupne evropske valute. Razvrednotenje njene vrednosti pa po drugi strani povzroča, da so surovine za evropska podjetja vse dražje, kar bo po oceni Confindustrie imelo vsaj en pozitiven učinek, in sicer ta, da se bo v Evropi ustavil de-zinflacijski proces.
V krogih italijanske finance pa je včeraj veliko pozornost pritegnil odlok predsednika vlade o t.im. golden sharu, to je delnici s posebnimi pooblastili (oziroma možnostjo veta), ki jo je država ohranila v privatiziranih podjetjih. Stvar je posebno aktualna v zvezi s Telecomom, odlok pa določa primere, v katerih država delničar lahko uporabi ta pooblastila. Med drugim v primerih, ko ni jasno, kdo je lastnik družbe, ki je napovedala sovražen prevzem (npr. Olivetti), ali pa takrat, ko bi združevanje lahko bilo moteče za prosti trg (npr. državni Deutsche Telekom).
Dobri rezultati zadružnih kreditnih bank v FJK
VIDEM - Zadružne kreditne banke nadaljujejo poslanstvo svojih predhodnic - kmečkih in obrtnih posojilnic - in gojijo svojo zakoreninjenost v okolju, ki mu pomagajo k razvoju tako na ravni družin kot podjetij. Kot beremo v tiskovnem sporočilu deželne Federacije zadružnih kreditnih bank FJK, so le-te tudi lani poslovale uspešno in zbrale skupaj za 7.354 milijard lir vlog (+7, 3%), posodile pa so za 2.584 milijard lir (+13, 8%). Za socialne, športne, rekreacijske in kulturne namene so lani skupaj namenile več kot 5 milijard lir. V Furlaniji - Julijski krajini je 19 zadružnih bank, ki imajo 145 okenc, zaposlujejo pa 1055 oseb. Članov teh bank, med katerimi sta dve slovenski (kraška in sovodenjsko-doberdobska), je skupaj več kot 25.000, svoje storitve pa nudijo 235.000 strankam. Lani so ustvarile za več kot 70 milijard dobička, s katerim je njihovo premoženje doseglo 800 milijard lir.
Rdeča bilanca in zvišanje glavnice v tržaškem Telitalu
TRST - Lanska poslovna bilanca tržaške telekomunikacijske družbe Tehtal, ki je edina italijanska proizvajalka mobilnih telefonov, se je končala z izgubo 14 milijard lir. Znesek bo v celoti pokrit iz rezerve, nastal pa je zaradi 72 milijard lir vrednih investicij, ki bremenijo lansko bilanco. Poslovni obračun so skupaj z zvišanjem kapitala za 50 milijard lir odobrili delničarji na včerajšnjem občnem zboru, na katerem so upravitelji napovedali, da je dokapitalizacija potrebna za nova proizvodna vlaganja.
Telitalov promet, ki vztrajno raste, se je lani povečal za 37% in dosegel vrednost 319 milijard lir. Z dokapitalizacijo bodo lastna sredstva družbe presegla 135 milijard lir, v znesek pa je všteto tudi konvertibilno obvezniško posojilo, ki ga je Teletal razpisal za finančno kritje svojega intenzivnega razvoja. Promet, ki se je že lani znatno povečal, se bo po načrtih letos in tudi prihodnje leto potrojil in konec leta 2000 dosegel 1.100 milijard lir, medte, ko bodo vlaganja v prihodnjem triletju vredna 358 milijard lir. Med delničarji Tehtala so poleg večinskega lastnika in predsednika Massima Zanzija tudi Generali (20%), Me-diobanca, Hanca di Roma, Unicredit in Comit (vsaka po 10%).
_ SLOVENIJA / GOSPODARSKA GIBANJA V LETOŠNJIH PRVIH DVEH MESECIH
TEČAJNICE
T FVDn— I O-»A
? EVRO= 1.936,27 URE
		
5. MAJ 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	5.05.	4.05.
ameriški dolar	1,0667	1,0564
japonski jen	128,78	128,04
grška drahma	325,00	325,17
danska krona	7,4322	7,4320
švedska krona	8,9845	8,8485
britanski funt	0,6552	0,6553
norveška krona	8,2565	8,2385
češka krona	37,547	37,543
ciprska lira	0,5788	0,5784
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	250,19	249,50
poljski zlot	4,1765	4,1708
slovenski tolar	193,6989	193,5000
švicarski frank	1,6041	1,6098
kanadski dolar	1,5535	1,5343
avstralski dolar	1,6194	1,5996
novozelandski dolar	1,9171	1,8933
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
5. MAJ 1999
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt
italijanska lira _____________
200,482
2,20371
40,3399
6,55957
1,95583
5,94573
166,386
13,7603
0,787564
1936,27
EVRO
KSOIMLC V /ALU 1C	NAKUP	PRODAJA
ameriški dolar	1,0745	1,0577
britanski funt	0,6601	0,6471
švicarski frank	1,6211	1,5879
danska krona	7,5718	7,2860
norveška krona	8,4513	8,0725
švedska krona	9,2011	8,7611
kanadski dolar	1,5785	1,5203
grška drahma	340,76	296,61
japonski jen	133,26	125,20
avstralski dolar	1,6949	1,5833 190,77
slovenski tolar	196,58	
hrvaška kuna	8,2394	7,4472
češka krona	45,052	36,552
slovaška krona	55,35	44,028
madžarski florint	298,04	242,15
ZADRUŽNA KRAŠKA BA
Zadruga zo.z. TRST
Neugodni makroekonomski signali vse izrazitejši
Za strokovnjake El PF so vzroki v zastoju domačega in padcu tujega povpraševanja, skupaj za 6,5 odstotka
LJUBLJANA -Povpraševanje i dveh mesecih v p v) z enakim obdol ni realno zaostaja raj toliko kot in di Proizvodnja, ki 0lUenjenem prh Ileui obdobju zni 5%. Razloga ze §it>anja sta po r strokovnjakov El pega inštituta fakultete (EIPF) st; domačega povpra ^ padec izvoza, 1< todica zmanjšan Vajija z državam: v°ju. Kljub zniža Sega naročil in ze Proizvajalci še
dpajo v rast poi ^anja in proizvc aslednjih mesecii ^ zadnji števi spodarskih gibanj
ElPpeCne ?ubl
. opozarjajo, <
Otrpna domača a drobno fet , d^ala za 5, 9 Jdtjino so se zni atki za investici fnj pa se je znis aba države (za 0,: tzvoz in uvoz s ^etku leta u^njsevala, febru , Najhitreje v z wh letih in pol VJ11 dvomesečju ji
oŠTe’
/0- Lemu ustn
je pokritost uvoza z izvozom povečala z lanskih 86, 4% na letošnjih 92, 4%.
Strokovnjaki EIPF ugotavljajo, da se padec industrijske proizvodnje hitro poglablja. Posebej je opazen v predelovalnih dejavnostih, kjer so skupna naročila z lanskim novembrom začela padati precej hitreje kot v Evropi. Zaskrbljujoče so tudi navedbe revije The Eco-nomist o padanju kazalcev industrijske proizvodnje v najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah Slovenije. Negativna gibanja so se že prenesla tudi na področje energetike, saj je rast zaznati samo še na področju rudarstva. V neindustrijskih panogah za zdaj hitro rasteta promet in gradbeništvo, podatki o turističnem prometu v februarju pa so celo ugodnejši od lanskih. Pri tem pa ne gre pozabiti, opozarjajo strokovnjaki EIPF, da bo nova vojna na Balkanu gotovo negativno vplivala na slovenske turistične tokove.
Kljub nizki ravni naročil in dejstvu, da ni znakov izboljšanja, si direktorji slovenskih predelovalnih podjetij v prihodnjih treh do štirih mesecih obetajo rast izvoznega in skupnega
povpraševanja ter proizvodnje. Posledica tega so tudi optimistična pričakovanja o oživljanju gospodarske rasti. Res pa je, navajajo Gospodarska gibanja, da so recesijske tendence, ki so zadnje mesece zajele vsaj del slovenskega gospodarstva, povezane s poslabšanjem likvidnosti.
Med pozitivnimi gibanji navaja EIPF inflacijski trend, ki se vztrajno znižuje in se trenutno giblje na letni ravni okrog
5%. Čeprav se je masa plač februarja precej povečala, pa podatki o povprečnih plačah ne potrjujejo spremembe trenda. Fiskalni prihodki v prvih dveh mesecih letos presegajo lansko primerljivo obdobje.
Na deviznem trgu v prvem četrtletju ni bilo presežkov, predvsem zaradi primanjkljaja na podjetniškem trgu. Tečaj domače valute se od začetka leta ni bistveno okrepil, pač pa drsi hkrati z rastjo
domačih cen. Tudi ukrepi zmerne liberalizacije kapitalskih tokov in sprejem novega bančnega zakona doslej niso znatneje vplivali na devizne tokove.
Gospodarska gibanja marčno analizo sklenejo z ugotovitvijo, da je bila tekoča plačilna bilanca v prvih dveh mesecih pozitivna in da je ugodnejša kot v enakem obdobju lani. Tudi devizna likvidnost države je še naprej ugodna. (STA)
Hrvaška že krepko v recesiji Letošnja rast bo nižja za 1,5%
ZAGREB - Privre dna banka Zagreb je v svojih napovedih tudi uradno potrdila, da se Hrvaška nahaja v globoki recesiji, saj so skoraj vsi makroekonomski kazalci slabši kot lani in kažejo negativen trend, piše Jutranji list, pri tem pa se opira na analize glavnega ekonomista omenjene banke Željka Rohatinskega.
Po njegovih napovedih, ki se jim pridružuje tudi makroekonomist Zagrebške banke Žarko Miljanovič, bo hrvaški BDP letos padel za 1, 5%, industrijska proizvodnja za 3%, turistični promet bo manjši za 4%, promet v trgovini na drobno pa za 3, 5%. Vodilna hrvaška ekonomista pričakujeta negativen trend tudi pri izvozu blaga in storitev (-5, 2%) ter uvozu (-7%), neto devizne rezerve
pa naj bi se zmanjšale za 11, 6%.
Hrvaški ekonomisti ocenjujejo, da bo letošnje leto težje od vseh povojnih in bo privedlo do prelomne točke; v minulih letih je namreč upadla le gospodarska rast, letos pa bo padec znaten v vseh sektorjih. Tako gre po prepričanju finančnih analitikov na Hrvaškem pričakovati zvišanje obrestnih mer, stopnje brezposelnosti in vrednosti tujih valut.
Žarko Miljanovič meni, da so navedena gibanja pričakovana in so nadaljevanje negativnih gibanj zadnjega lanskega trimesečja. Za natančnejšo oceno polletnega gospodarskega položaja bo treba počakati napovedani rebalans proračuna in odločitve Mednarodnega denarnega sklada, še poudarja Žarko Miljanovič. (STA)
KMEČKA BANKA GORICA
5. MAJ 1999	EVRO		URE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	
ameriški dolar	1,0732	1,0521	1804	1840
britanski funt	0,6631	0,6487	2920	2985
kanadski dolar	1,5629	1,5257	1239	1269
japonski jen	130,9184	127,7894	14,79	Ss
švicarski frank	1,6247	1,5940	1192	1215
norveška krona	8,4035	8,2068	230	236
švedska krona	9,1338	8,9192	212	217
grška drahma	325,3844	319,3533	5,95	6,06
danska krona	7,5470	7,3754	257	263
avstralski dolar	1,6386	1,6032	1182	1208
slovenski tolar	196,5756	191,7099	9,85	10,10
hrvaška kuna	8,239	7,5932	235	255
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	LIRE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
			
5. MAJ 1999		INDEKS MIB 30:-0,57% \	
delnica	cena € var.%	delnica	cena € »ar. %
AEM	2,076 -0,19	INA	2,425 «41
ALITALIA	2,924 -1,34	ITALGAS	4,193 b&BO
ALLEANZA	11,125 -2,06	MEDIASET	8,305 +0,20
AUTOSTRADE	6,922 -0,05	MEDIOBANCA	12,250 +1,52
BNL	3,129 -1,94	MEDIOLANUM	6,229 -1,40
COMIT	7,372 -2,51	MONTEDISON	0,915 +041
BCA Dl ROMA	1,595 +0,75	OLIVETTI	3,262 -1,00
FIDEURAM	5,426 +0,50	PIRELLISPA	2,878 -0,27
INTESA	5,221 +0,40	RAS	9,837 -0,65
BCA POP BS	34,940 -1,15	ROLO BCA 1473	23,410 -0,84
EDISON	8,444 -0,50	SAN PAOLO IMI	13,822 -1,51
ENI	6,257 -0,85	TIM	5,572 -2,09
FIAT	3,215 -0,43	TELECOM ITA	9,995 -0,73
FINMECCANICA	0,932 -0,81	UNICREDIT	4,754 -0,97
GENERALI	37,380 -0,74	UNIM	0,531 -2,27
			
mmmmcE		■ ljubljanska banka	
		^	Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
NOVICE
NOGOMET / SINOČI V FIRENCAH 2:2
KOŠARKA
Danes Varese - Kinder Lineltex v Pozzuoliju
VARESE - Košarkarski finale za državni naslov brez vsaj enega od bolonjskih moštev je pravo presenečenje. Drugi po rednem delu prvenstva Varese bo danes gostil četrtega Benettona v prvi tekmi finalne serije, igra pa se na tri zmage. Varese bo v finalu igral prvič po devetih letih, za Benetton pa je to tretji finale v zadnjih petih sezonah. Varese na (deseti) naslov čaka že 21 let, Benetton pa je zadnjič zmagal leta 1995. Poznavalci ocenjujejo, da bo moštvo iz Trevisa prevladovala pod košema, za Varese je odločilen nastop zunanjih igralcev.
V drugi polfinalni tekmi končnice za napredovanje v A2 figo pa bo tržaški Lineltex igral drevi ob 20.30 v Pozzuoliju proti Serapideju. Tržačani vodijo z 1:0. Igra se na tri zmage, tretja tekma bo v nedeljo v Trstu.
Luna rossa med izzivalci na Ameriškem pokalu
PUNTA ALA - Na 30. ameriškem pokalu v jadranju bo prvaka Black Magic New Zeland izzvalo petnajst posadk iz desetih držav. Med temi bo tudi italijanska Luna rossa. Novo jadrnico, v celoten projekt so investirali 90 milijard lir, so splavih včeraj v kraju Punta Ala. Jadrnico je izdelal German Frers, »oče« predhodnic Lune rosse Azzurre in Mora di Venezia, lastnik je Patrizio Bertelli, skipper pa Neapeljčan Francesco De Angelis. Naš cilj je jasen, želimo zmagati na regati izzivalcev Luis Vitton Cup,« je dejal Bertelli.
Figuerasu 1. etapa
FLEURIER - Italijan Giuliano Figueras (Mapei) je po torkovem prologu osvojil prvo etapo dirke po Romandiji. V Sprintu je bil hitrejši od Švicarja Ae-bersolda in rojaka Gabriela Missaglie, ki je prevzel vodstvo na skupni lestvici.
Ferrigoto zmagal in prevzel vodstvo
BOULOGNE SUR MER - Italijan Andrea Ferrigato (Ballan) je zmagal na drugi etapi štiridnevne dirke po Dunkerqueu. Na cilj je prispel s približno minuto prednosti pred zasledovalci, potem ko je iz glavnine pobegnil kakih 30 km pred ciljem. Ferrigato je prevzel vodstvo na skupni lestvici.
Reggina odstavila trenerja Gustinettija
Nogometni drugoligaš Reggina je včeraj odstavil trenerja Elia Gustinettija. V B figi je on že trinajsti odstavljeni trener. Gustinetti je sklep vodstva sprejel zelo slabo. »Zasadili so mi nož v hrbet. Dmšto je bilo skrajno nepošteno. Napriti mi hoče odgovornosti za napake, ki niso bile moje,« je dejal Gustinetti. Reggina je v nedeljo doživela proti Veroni prvi poraz po 19 nastopih in je še vedno v boju za napredovanje.
Francoski nogometni navijači uničevali avtobuse
PARIZ - Nogometni navijači so v Parizu po porazu 01ympique Marseilla na gostovanju pri Pariš St. Germainu uničili sedem avtobusov mestnega prometa. Vodstvo podjetja je sporočilo, da sta bila v izgredih ranjena dva šoferja, policija pa je več navijačev priprla. Policija v Parizu je izgrede pričakovala, zato je okrepila enote na stadionu Park princev. Po porazu 01ympiqua (1:2), ko so nogometaši iz Marseilla izgubili prvo mesto na lestvici, ki je zdaj v lasti Girondins Bordeauxa, pa so se njihova pričakovanja žal uresničila. Bordeamc je s 4:2 zmagal na gostovanju v Lensu.
Salo namesto Zonte tudi v Monacu
BRACKLEV - Finec Mika Salo bo namesto Brazilca Ricarda Zonte v moštvu formule 1 BAR vozil tudi v Monte Carlu. Iz moštva BAR so sporočih, da je Zonta še vedno poškodovan. 32-letni Finec se je izkazal že v nedeljo na dirki v Imoli, kjer je kljub okvari motorja zasedel sedmo mesto. Brazilec Zonta se je poškodoval 10. aprila na prostem treningu pred VN Argentine. Takrat si je natrgal vez na levi nogi, poleg tega pa dobil globoko vreznino, zato na VN Monaca še ne bo mogel nastopiti.
Kubanski trener ostal v ZDA
WASHINGTON - Trener kubanske baseballske reprezentance Rigoberto Herrera je po gostovanju v ameriškem Baltimoru zaprosil za azil. 54-letni trener je izkoristil prvo gostovanje reprezentance v ZDA, odkar je na Kubi na oblasti Fidel Castro. Morda bo nov trener Američanom prišel prav, saj so Kubanci ugnali moštvo Baltimore Orioles z 12:6. Američani so na Kubi gostovah pred mesecem dni.
Brazilec Scheidt jemal nedovoljena poživila
RIO DE JANE1RO - Brazilski nogometni reprezentant Scheidt si je pri brcanju žoge pomagal z nedovoljenimi poživili. Tudi njegov B test je bil po poročanju brazilske televizije CBF pozitiven. Laboratorijske analize so pokazale, da je obrambni igralec prvoligaša Gremio Porto Alegre jemal anabolike.

Parma igrala neodločeno in osvojila italijanski pokal
Lepa in razburljiva tekma - Parmina strelca sta bila Crespo in Vanoli, za Fiorentino pa sta bila uspešna Repka in Cois
Veselje Parminih igralcev po Crespovem golu
Fiorentina - Parma 2:2 (0:1)
STRELCI: Crespo v 43. min., d.p.: Repka v 3. min., Cois v 17. min., Va-noli v 25. min.
FIORENTINA (1-3-4-2): Toldo 7, Padalino 5.5, Falcone 6.5, Repka 6.5, Heinrich 6, Torricelli 5.5, Cois 6.5 (34’ dp Oli-veira), Rui Costa 6, Amo-roso 6.5, Edmundo 6, Ba-tistuta 6, trener Giovanni Trapattoni, 5.5.
PARMA (3-4-1-2); Buffon 6.5, Thuram 6.5, Sensini 6.5, Cannavaro 7, Stanič 6 (19' dp Fiore 6), Fuser 6, Boghossian 6, Vanoli 7, Veron 7 (34' dp Mussi), Chiesa 7, Crespo 6.5 (40' dp Balbo), trener: Alberto Malesani 6.5.
SODNIK: Braschi iz
P-noto A
RUMENI KARTONI: Veron, Sensini, Stanič in Heinrich, Toldo. GLEDALCEV: 40.000.
FIRENCE - Parma je sinoči v povratni finalni tekmi izenačila v Firencah z 2:2 in je osvojila pokal, saj se je prva tekma v Parmi končala z 1:1.
Sinočnja tekma je bila zares vredna finala, saj razburljivih dogodkov gotovo ni manjkalo. Obe ekipi sta namreC igralci odprto, napadalno. Čeprav sta obe moštvi imeli vrsto ugodnih priložnosti za zadetek, je prvi gol padel le ob koncu prvega polčasa, ko je Crespo z udarcem s peto lepo ukanil domačega vratarja Tolda.
Fiorentina je drugi polčas seveda začela izredno napadalno in že v uvodnih minutah stanje izneačila z branilcem Repko, ki je bil najpri-sebnejši v Parminem kazenskem prostoru. Malo zatem je Cois domačine
povedel v vodstvo. Gostje pa so se značajno podali v napad in kronali svojo premoč z zasluženim drugim zadetkom, ki ga je (z glavo) dosegel Vanoli. V preostalih minutah se je Fiorentina odločno vrgla v napad, toda Parmina obramba je bila na mestu.
Disciplinski ukrepi:
lulianu (Juventus) kar tri kola
MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi diskvalificirala Juventu-sovega nogometaša Marka luliana kar za tri kola. Za dve koli je diskvalificiran Fontolan (Bologna), za eno kolo pa: Mirkovič in Davids (Juventus), Batistuta (Fiorentina), Rinaldi (Bolo-
gna), Lassissi (Sampdo-ria), Osmanovski in De Rosa (Bari), Mazzola (Piacenza), Cardone (Vi-cenza) in Valtolina (Ve-
nezia). Za eno kolo sta diskvalificirana tudi trenerja Eugenio Fascetti (Bari) in Vujadin Boškov (Perugia).
Olimpija
državni
prvak
Premagala je Pivovarno Laško
Union Olimpija - Pivovarna Laško 83:80 (46:44)
LJUBLJANA - Ljubljanska Union Olimpija je osvojila že svoj 8. zaporedni državni naslov v košarki. Ljubljančani so sinoči v tretji in odločilni tekmi, po hudem in izenačnem boju premagali Pivovarno Laško, predvsem po zaslugi odličnega Jureta Zdovca, ki je bil tudi najboljši mož na igrišču. Najboljši strelci so pri gostiteljih bili Zdovc 25 točk, Mu-tavždič 20 in Kotnik 10, pri gostih pa Goljovič 28, Lisica 21 in Kunc 12.
V tekmi za 3. mesto je Krka premagala Savinjske Hopse s 86:74 (44:36) in tako z 2:1 osvojila bronasto kolaj-
no.
____________MINNEAPOLIS / SELITEV V ZDA__________
Nesterovič z Minnesoto v končnici NBA
Slovenski reprezentant ima še veljavno pogodbo s Kinderjem - Lani 17. na draftu
MINNEAPOLIS - Predstavniki košarkarskega moštva NBA fige Minnesota Timbervvolves so sporočih, da je slovenski reprezentant Radoslav Nesterovič podpisal večletno pogodbo z njihovim moštvom. Vrednost pogodbe in ostale podrobnosti klub, ki je novico objavil na uradnih straneh lige NBA na internetu, ni navedel.
»Zelo smo zadovoljni, da so pogovori uspeh in da bo Radoslav odslej naš košarkar,« je povedal podpredsednik Volkov Kevin McHalle in dodal: »Se posebej nas veseli, ker bo lahko zaigral že v preostanku letošnje sezone. Tako se bo lahko že letos privadil na ameriške košarkarske razmere in na naše mesto.«
Radoslav Nesterovič je po odhodu iz ljubljanske Olimpije zadnji dve sezoni igral v Bologni pri Kinderju. Pri lanskih evropskih klubskih prvakih je dosegel povprečno 13, 5 točke in 6, 2
skoka na tekmo, na letošnji finalni tekmi lige prvakov v dvoboju z Zalgi-risom pa je zadel 12 točk in zbral 13 skokov.
Volkovi so NesteroviCa na lanskem "draftu" izbrah kot 17. v prvem krogu, vendar ima še enoletno pogodbo z lanskimi evropskimi prvaki. Ni še znano, ah je Nesterovič dobil soglasje bolonjskega Kinderja. Če bi se zdaj kaj zapletlo, se po strogih pravilih hge NBA z njim ne bodo mogli dogovarjati vse do 1. avgusta. S tem bodo v veliki prednosti evropski klubi, ki so mu pripravljeni plačati precej več kot 2, 6 milijona, kolikor bi za tri sezone dobil od tega severnoameriškega moštva.
Minnesota je nocoj doma odigrala zadnjo tekmo rednega dela z Utahom, na slovenskega reprezentanta pa računajo že na prvi tekmi končnice, ki se bo začela konec tedna. Možna nasprotnika sta Utah in San Antonio.
Sanjski večer Stepanie!
SEATTLE - Vladimer Stepania je dočakal sanjski veCer. Prvič v svoji severnoameriški karieri je imel najvecjo minutažo v svojem moštvu (37 minut), prvič je dosegel 17 točk in prvič nanizal deset skokov. Trenerju Nadzvočnih Paulu Westphalu je po sinočnji zmagi nad Dallasom morda le nekoliko žal, da Vladimerju ni bolj zaupal tudi v ključnih tekmah letošnje neuspešne sezone, ki jo lahko Seattle z zmago nad moštvom Los Angeles' Clippers zaključi s polovičnim izkupičkom. Izidi: Miami -Atlanta 93: 79, Charlotte - Philadelphia 117:110 (podaljšek), Indiana -Cleveland 100: 78, Milvvaukee - Toronto 99: 86, Houston - Minnesota 100: 83, Utah - Los Angeles Clippers 99: 82, Portland - San Antonio 81: 87, Seattle - Dallas 110:100.
TENIS / PRVENSTVO ITALIJE
Brez domačih igralk
Martina Hingis brez težav v 3. kolo
RIM - V 2. kolu mednarodnega teniškega prvenstva Italije je bil usoden za domače tenisačice. Seno Zanetti je po pričakovanju premagala Švicarka Patty Schnyder, Tathiana Gar-bin pa je morala priznati premoč Francozinje Tau-ziatove. Brez vsakršnih težav pa se je v 3. kolo uvrstila nosilka št. 1, Martina Hingis, ki je zanesljivo odpravila Francozinjo Dechyjevo.
Izidi 2. kroga: Martina Hingis (Svi) - Dechy (Fra) 6:1, 6:1, Conchita Marti-
nez (Spa/3) - Sarah Pitkovvski (Fra) 6:3, 6:3; Sandrine Testud (Fra/8) -Anne-Gaelle Sidot (Fra) 6:1, 6:1; Mary Pierce (Fra/4) - Kveta Hrdlickova (Češ) 6:3, 6:4; Corina Mo-rariu (ZDA) - Ruxandra Dragomir (Rom) 6:2, 6:3; Nathahe Tauziat (Fra/7) -Tathiana Garbin (Ita) 6:4, 6:2; Irma Spirlea (Rom/13) - Christina Papadaki (Gr) 6:4, 6:0; Anna Smashnova (Izr) - Tara Snyder (ZDA) 6:3 7:5; Plitschke (Av) -Coetzer (J. Afr./12) 6:4, 2:6,6:1.
Odbojko: tudi Časa Modena v finalu
V predzadnjem kolu polfinala play offa za državni naslov v odbojki je Časa Modena doma s 3:0 (15:12,15:10,15:7) premagala Iveco iz Palerma in si zagotovila nastop v finalu za naslov, kjer se bo pomerila s Sisleyjem iz Trevisa, ki je sinoči premagal Alpitour iz Gunea s 3:0 (17:15, 15:12, 15:8), nastop v finalu pa si je zagotovil že prej.
Pred zadnjim kolom polfinala ima Sisley 13 točk, Modena 9, Alpitora in Iveco pa po 4.
ODBOJKA / MOŠKA D LIGA
Borovci zamudili priložnost
Sinoči so v zaostali tekmi izgubili proti Casarsi - Preveč napak
Casarsa - Bor 3:0 (15:11, 15:11,15:13)
BOR: Milic 0+1, Sava-rin 5+10, Jančar 6+7, Co-loni 3+6, Čuk, Šušteršič, Pertot 5+6, Jaogdic 2+7.
Servis: Bor 3/8, Casarsa 3/7; napake: Bor 20, Casarsa 14.
V zaostali tekmi moške D lige so borovci sinoči v Casarsi zamudi-
li lepo priložnost za zmago proti domači še-sterki, ki res ni pokazala nic posebnega, razen večje volje do zmage od naših odbojkarjev.
V prvem in tretjem setu so borovci vodili z 11:7 oz, z 10:8, sledila je nato serija zares naivnih napak in tako so oba seta osvojili gostitelji. V dru-
gem nizu se je bil izenačen boj vse do 9:8 za domačine. Borovci so nato spet napravili vrsto napak in tako izgubili set.
Vsi borovci -so tokrat igrali pod svojimi sposobnostmi. (Dejan)
Na sliki KROMA: borovec Goran Čuk med napadom
ŠPORT
Četrtek, 6. maja 1999
RITMIČNA GIMNASTIKA / V LIGNANU
TENIS / GAJA NA DVEH FRONTAH
NOGOMET / CICIBANI
Se tri borovke na meddeželni fazi
V kategoriji B programa dobri nastopi Katje Starec, Petre Dilli in Meggy Mauri
Za Gajini ekipi v Vidmu in Miljah usodni dvojici
Poraz deklet in ekipe over 45 Konec tedna vsi na Padričah
Na Bregovem turnirju tudi tri naša moštva
Prireditev, na kateri nastopa 7 ekip, se bo končala 27. trn.
V nedeljo je bil v Lignanu deželni finale v športno ritmični gimnastiki in sicer v kategoriji B programa. Borovkam je tudi tokrat uspel veliki met: za glavni cilj so si zastavile uvrstitev v meddeželni finale in vsem trem, ki so nastopile je to tudi uspelo.
Vsaka tekmovalka je nastopila z dvema orodjema, seštevek obeh ocen pa je odločal o mestu na končni lestvici. Med našimi tremi dekleti se je s svojo metodično prizadevnostjo na tej lestvici najbolje odrezala Katja Starec, ki je tesno (za pet stotink točke) prehitela svoji klubski sotekmovalki. Petri Dilli je bil nekoliko usoden nastop z žogo, medtem ko je prikazala odlično vajo s kolebnico, ki ji je prinesla drugo najvišjo oceno v tej konkurenci. Meggy Mauri je na lestvici posameznih orodij z res zelo dobro izvedbo vaje z žogo osvojila med našimi dekleti absolutno najvišjo oceno, kar pa ji ni povsem uspelo v nastopu z obročem. Dosežki naših deklet so vredni še posebnega poudarka, saj je bila konkurenca tokrat izredno kakovostna, pa tudi udeležba rit-micark iz vse dežele res množična (kljub temu je bila celotna organizacija izpeljana vzorno), saj je skupno nastopilo več kot 60 telovadk. Meddeželni finale bo 23.t.m. v Pordenonu, podčrtati pa moramo, da bo imel Bor v tej fazi letos (skupno s Četverico iz A programa) kar sedem svojih predstavnic, to pa je uspelo le malokateremu drugemu društvu, -boj-
Borovke po nedeljskem nastopu (od zgoraj): Mwggy Mauri, Katja Starec in Petra Dilli
V	preteklem koncu tedna so tenisaCi padriško-gropaj-ske Gaje odigrali le dve prvenstveni srečanji: ženska ekipa je v nedeljo nastopila v Miljah, veterani over 45 pa v Vidmu. Moška ekipa je v prvenstvu za italijanski pokal počivala.
V	Miljah je bilo stanje pa nastopu posameznic izenačeno: Devettijeva je brez težav zmagala proti Gherzi-lovi, Marina Morin pa je morala priznati premoč miljske igralke Visintinove. Nastop dvojic je zaCel dobro za naše tanisaCice, toda po izdatnem vodstvu v prvem setu sta Devettijeva in Magda GojCa v konCnici dovoh-li, da sta nasprotnici razliko nadoknadili in set tudi zaključili v svojo korist. Drugi set je bil vseskozi izenačen in je ob koncu pripadel gajevkam. Tretja in od-
ODBOJKA / 2. ZENSKA DIVIZIJA NA GORIŠKEM
Olympia Multiservice v višji ligi!
Z novo zmago v play-offu so se Goričanke pridružile Staranzanu in Villesseju v IZD
01ympia Multiservice - Tor- bile v višjo ligo, za kar vsa dekleta za- Vrstni red: Azzurra 12, Ronchi 9, riana 3:0 (15:13,15:6,15:5)	služijo pohvalo.	Romans 6, Tisk. Budin 4, Lucinico 2.
OLVMPIA: Carrara, Cemic, Cetul, Ostali izid: Tomana- Capriva 3:1.
Corsi, Perše, Severi, Sfiligoj, Visintin.	Vrstni red: 01ympia 15, Capriva 5, Tor-	NARASČAJNICE
Drugi postavi 01ympie je po nekaj	riana 4, Pro Romans 3.	Tolažilna skupina B
poskusih v prejšnjih sezonah uspelo	DEKLICE	_	■ Pallavolo Trieste - Nuova Kre-
doseci napredovanje v 1. divizijo. Kom-	Lucinico - Tiskarna Budin 0:3 ditna B 1:2 (5:15,11:15,15:13)
binirana postava Članic in mladink je (3:15, 8:15,10:15)	NUOVA KREDITNA B: Bellini, Cor-
vceraj v predzadnjem kolu turnirja od TISKARNA BUDIN: Severi, Lo Me- bo, Coretti, Gregori, Kralj, Racman, Ri-3. do 6. mesta premagala se Torriano,	dico, Princi, Longo, Curto, Devetak, La-	segari, Sancin,
kijev preteklem kolu premagala Capri-	vrentič.	V ponedeljek so igralke Nuove Kre-
vo, kar je GoriCankam na stežaj odprlo Tokrat so deklice 01ympie premaga- ditne B tretjič zapored zmagale in tako vrata v višjo ligo. Na tem zaključnem	le nasprotnice iz LoCnika. Izid tekma ni	še utrdile svoje prvo mesto v B skupini,
turnirju so igralke dokazale, da si na-	bil nikoli v dvomu, saj ni Lucinico nu-	Najmlajše slogašice so brez težav
predovanje povsem zasluzijo in da v bi-	dil nikakršnega odpora. Premoč gostinj	osvojile prva dva seta, v katerih so bile
stvu niso nic slabše od Staranzana in	je bila tako vidna skozi celotno tekmo,	stalno boljše od svojih nasprotnic. V
Villesseja, ki sta napredovala direktno.	saj ni domačinkam uspelo igrati ne v	tretjem pa je Pallavolo zaigral kot pri-
Zacetek včerajšnje tekme je bil sicer	obrambi ne v napadu. 01ympia je igrala	rojen in povedel s 6:0, nato pa z 11:9.
povprečen, toda v nadaljevanju so priš-	dobrto in premišljeno ter visiljervala	Naše igralke so zaostanek nadoknadile
le na dan vse odlike, ki so varovankam	nasprotnicam svoj ritem igre, katerega	in celo povedle š 13:11, na koncu pa so
trenerja Meulje omogočile, da so se pre-	domačinke niso vzdržale. *	le imele veC sreCe domačinke. (INKA)
ločilna igra pa je, kljub izenačenosti in poskusom, da bi si jo zagotovile gajevke, spet pripadla domačim igralkam in tako odločila srečanje v korist miljske ekipe.
Podobno je bilo stanje tudi v Vidmu, kjer je na igriščih ST Citta di Udine v srečanjih posameznikov Delli Compagni izgubil svoje v tretjem setu, ravno tako v tretjem pa je zmagal klubski tovariš Zebochin. V odločilni igri dvojic so Vi-demcani poslali na igrišče enega svežega igralca, ki je dal svoj odločilni doprinos za zmago videmske ekipe. Prihodnje kolo bodo vse Gajine ekipe igrale na Pa-dricah, in upati je, da bo nastop na domačih igriščih ugodno pomagal pri razpletu igre.
Končni razultati: Itlijan-ski pokal za ženske ekipe: TC Muggia - SZ Gaja 2:1. Ekipo prvenstvo za klas. over 45: ST Citta di Udine -SZ Gaja 2:1. (ma.r.)
Aleš Plesničar
v 2. slovenski ligi
Konec tedna se bo pričelo ekipno teniško prvenstvo v 2. slovenski ligi. V moštvu Asics Pro tennis, ki igra domača srečanja v portoroškem Bernardinu, kot tujec nastopa tudi Gajin te-nisac Aleš Plesničar. V moštvu so še Andrej Bizjak, eden boljših igralcev na Slovenskem, nekdanji Gajin trener Igor Godnič in drugi igralci. V 2. ligi nastopa dvanajst moštev, razdeljenih v dve skupini, na vsakem srečanju pa je kar šest posamičnih dvobojev in tri dvojice. Asics Pro Tennis raCuna na uvrstitev v 1. ligo.. Gajin kapetan in igralec Jaka Božic v 1. ligi brani barve Slovana.
Kot smo že pisali, poteka v Dolini v organizaccji SD Breg, mednarodni turnir cicibanov.
Dosedanji izidi SKUPINA A: San Lui-gi - Esperia 2:2, Domio -Izola 1:1.
SKUPINA B: Ponzia-na - Primorje Telital 7:0
PRIMORJE: Dobranovich, Regent, Druscovich, Kante, Pipan, Ziani, Meriggioli, Luc-chesi, Candotti.
Breg - Juventina 15:1 BREG: Klun, Segulin 1, Ros-sone, Kalc 3, Carli 2, Kraljic 5, Skerlavaj 3, Marconi 1.
JUVENTINA: Micolino, Argano, Spadari 1, Blasi, Brancovich, Marino, Pintar.
CICIBANI NA GORIŠKEM Sovodnje - Lucinico 1:7 (0:2)
SOVODNJE: Buzin, E. Cev-dek, Zanfagnin, Batistič, Gal-liussi 1 gol, J. Devetak, Pete jan, M. Devetak, F. CZev-dek, M. Butkovic, S. Butko-vie, Juren, Di Giovanna.
V prvem polčasu so se So-vodenjci, ki so nastopih brez trenerja (bil je zaseden zaradi delovnih obveznosti), še kar dobro upirali gostom. V nadaljevanju pa so morali priznati njihovo premoč.
NA TRŽAŠKEM CGS - Breg 0:3 (0:3) BREG: Klun, Segulin, Ros-sone, Kalc, Carli, Kraljic 1 gol, Skerlavaj 2, Marconi.
Po lepi in borbeni tekmi so Brežani zasluženo premagali močno ekipo CGS. Vsi Bregovi igralci si zaslužijo pohvalo, saj so dali vse od sebe, posebno pohvalo pa si zaslužita Peter Carli in Andrea Skerlavaj.
NarašCajniška » selekcija: tudi trije naši igralci
Za današnji zbor kandidatov za pokrajinsko naraščaj-niško selekcijo, ki bo danes v Trstu, so med dragimi sklica-
ni tudi trije nogometaši združene ekipe Primorja Tehtal., Ti so: Carlo Zoranda, Andrea Giralci in Jan Pahor.
NAJMLAJSI
ZAOSTALA TEKMA
S. Canzian B - Sovodnje 3:1 (3:1)
STRELEC ZA SOVODNJE: Santoro.
SOVODNJE: Francescotto, Visintin, Marchese, Galiussi, M. Roner, Ferlež, TerpinJ Primožič), T. Devetak, Santoro, B. Roner, I. Devetak (Cefarin).
V zaostali tekmi so Sovo-denjci zasluženo izgubili, sicer proti močni domači ekipi. Naši so tokrat slabše igrali na sredini igrišča, večino napadov pa so izpeljali iz protinapadov. Tudi častni zadetek je naša ekipa dosegla iz protinapada z Marcom Santorom.
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijski ligi za eno kolo diskvalificirala Patricka Brost-nerja Ceballosa (Zarja/Gaja), v 3. amaterski ligi pa je prejel prepoved igranja za eno kolo
V soboto v Križu tekma med Gurenci in Dulenci
V soboto ob 17.30 bo na kriškem igrišču že tradicionalna nogometna tekma med Gurenci in Dulenci, to se pravi med prebivalci zgornjega in spodnjega dela vasi. Navadno je tekma sovpadala s praznikom vaških patronov Sv.Petra in Pavla in z razstavo do- • maCih vin, sedaj pa so organizatorji izbrali dragi datum. V obeh ekipah bodo nastopih še aktivni in bivši nogometaši Vesne, obenem pa tudi ljubitelji nogometa, ki jim ni bila dana možnost, da bi kdaj nastopili v vaški ekipi.
Obvestila
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA priredita tekmo s skrlami v nedeljo, 9. maja na sedežu SK Devin v Slivnem. Pričetek ob 10. uri.
ŠPORTNI KROŽEK KRAS
sklicuje v ponedeljek, 10. t-m., 35. redni občni zbor, ki bo v Sportno-kultumem centra v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: V otvoritev občnega zbora, 2.) izvohtev predsedstva in komisij, 3. upravno in finančno poročilo predsednika upravnega sveta, 4. Je^prava o poročilu, 5. odobritev poročila, obračuna 1998 in proračuna 1999, 8.) razno.	-
SK DEVIN vabi elane in Prijatelje na družabni J^eCer, ki bo potekal na Stu-beljevi domačiji v Sempo-taju v soboto, 8. t.m. s Pričetkom ob 19.30. Iz organizacijskih razlogov je bjrjna prijava na novi tajski tel. št. 040-2024017 040-220423. Kot obiCaj-n° bo potekalo nagraje-vanje tečajnikov in tekmo-valcev ter udeležencev jjasih odsekov.
IK CUPA vabi elane in Prijatelje na delovno akcijo e-v
T ureditev društvenega s e2a v sesljanskem zalivu obg' .8' t-m-’ s Pricetko:
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
V nedeljo izlet na Gorjance
Se nekaj prostih mest je v avtobusu, ki bo v nedeljo, 9. maja peljal tržaške planince na izlet na Dolenjsko, oziroma na obronke vzhodnih Gorjancev.V Čatežu bodo SPDT-jevce pričakali elani agilnega planinskega društva Brežice, ki bodo tržaške goste popeljali na krožno planinsko pot preko Šentviške gore na Goli Cimik in se potem po zahodnem pobočju spuščali v Mrzlavo vas in Čatež.
Pešačenje traja približno 5 ur, vendar se na tej poti obetajo izredni planinski užitki. Goli Cir-nik je pravo razgledišče in pogled sega daleč naokrog, na Štajersko in v notranjost Hrvat-ske. Možno je, da se bo hoja malo zavlekla, zato naj imajo izletniki založen nahrbtnik, saj na turi ne bodo mogoči dolgi postanki po turističnih kmetijah. Upati je le, da bo vreme lepo. Odhod je določen toCno ob 6. uri s trga Oberdan in ob 6.15 z Op Cin izpred Prosvetnega doma, kjer bodo Čakali planinci s kraškega področja. Vožnja je dolga in ob 9.30 BrežiCani že čakajo v Čatežu.
Zadnje prijave sprejema ZSS-DI (ul. Cicerone, 8/III, tel. 040-635627) še jutri. Za morebitna druga pojasnila je na voljo Lojze
Abram (tel. 040-415534 ah 0348-3144137), ki vodi izlet.
Beneški planinci
gredo na Hum
Planinska družina Benečije vabi na pohod prijateljstva na 912 metrov visok Hum nad Gorenjim Tarbijem v občini Srednje. Gre za prvi izlet, ki ga v sezoni prirejajo beneški planinci z namenom, da bi s prijatelji in ljubitelji narave odkrivali lepote beneških dolin. Zbirališče pohodnikov bo v nedeljo, 9. maja, ob 8.45 v Gorenjem Tar-biju, odkoder se bodo planinci v eni uri povzpeli na Hum in se potem, mimo vasi Malinske, vrnili na izhodišče.
Izlet je primeren za vsakega, tudi za planince SPDT.
Pohod od GraCišCa
do GraCišCa
Odbor za rekreacijo športne zveze v Pazinu in Zveza športne rekreacije Istra prirejata v nedeljo, 9. maja, tradicionalno srečanje »Dan pešačenja županije Istre«. Gre za krožni pohod preko dolin, gričev in razglednih vrhov po peš poti od GraCišCa, kjer je zbirališče ob 10. uri, mimo znamenitega svetišča sv. Sirnima in dalje po slikovitih istrskih vaseh Zlepcari, Sopot in Lo-
vriči. Tri in pol ure dolga hoja mimo lepih naravnih znamenitosti istrske zemlje, se zaključi v Gračišču pri Pazinu, kjer bo poskrbljeno za okrepčilo in zabavo.
Lep zgodovinsko naravoslovni nedeljski planinski izlet po Istri, ki bi se ga lahko udeležili tudi člani SPDT.
Smučarski izlet SO SPDT
Za naše smučarje se zima ni Se poslovila in se še nočejo odpovedati opojnosti smukov in zavijanja po zasneženih poljanah. Skupina članov Smučarskega odseka SPDT potuje pojutrišnjem na dvodnevni smučarski izlet v Avstrijo. Na ledeniku Mollthaler bodo nadaljevali trening in priprave v pričakovanju prihodnje sezone. Prav je, da izkoriščajo priložnost. Snega je v gorah Se dosti, le upati je, da ne bo oviral sezone planinarjenja in zakasnjeval odprtje planinskih koC in postojank. (L. A.)
Proslava 50-letnice
planinskega društva
Nova Gorica
Planinsko društvo v Novi Gorici praznuje zlati jubilej. V nedeljo, 9. maja ob 11. uri bodo 50-letnico obeležili s planinskim in kulturnim srečanjem na Trstelju. Kulturni spored bodo oblikovali
mladinski pihalni orkester Nova iz Nove Gorice, moški pevski zbor Provox iz Renč in igralec RadoS Bolčina. Na slovesnosti, kjer bo posamezne točke povezovala Alenka Saksida, bosta govorila predsednik društva Cveto Hvala in predsednik PZS Andrej Brvar. Ob zlatem jubileju so v PD nova Gorica pripravili tudi novo številko glasila Gornik, ki je izšla v obliki zbornika. Slovensko planinsko društvo se bo srečanja udeležilo organizirano. Zbirališče do 8. ure na parkirišču pri Rdeči hiši, od koder se bomo, z lastnimi sredstvi, popeljali do Rene in mimo lovske koce na Kremancah do začetka gozdne poti proti Trstelju, oziroma Železnim vratom. Zmerne hoje bo slabi dve uri.
Končno začetek del
za koCo na Matajurju
Vreme je doslej precej nagajalo elanom Planinske družine Benečija in zakasnilo začetek del za postavitev planinske koCe na Matajurju. Z deli bodo pričeli v nedeljo, 16. maja, smo izvedeli od predsednika Igorja Tula. Tega dne bodo na gradbišče nanosili kole in mrežo in gradbišče ogradili. Ge bo dovolj pomagačev bodo začeli tudi ravnati teren za temelje. Planinci, ki že-
lijo pomagati naj se v jutranjih urah pripeljejo do zavetišča Pe-lizzo, kjer jim bodo odredili naloge.
Planinsko srečanje 13. junija na Koroškem
Sredi junija bo na Koroškem (13. junija) blizu Celovca, vsakoletno srečanje zamejskih slovenskih planincev s planinci z Jesenic in obmejnih krajev Gorenjske. Slovensko planinsko društvo bo ob tej priložnosti priredilo avtobusni družinski izlet. Prijave že sprejemajo na sedežu društva. Društvo vabi člane in prijatelje, da Cimprej poskrbijo za rezervacijo mest. Sedež je odprt ob Četrtkih ob sredah od 11. do 12. ure in ob Četrtkih od 19. do 20. ure.
Planinci najbolj številni na 20. spominskem pohodu Steverjan-Gonjace-Steverjan
Slovensko planinsko društvo se je udeležilo prvega spominskega pohoda Steverjan-GonjaCe-Steverjan pred dvajsetimi leti in tudi vseh naslednjih. V nedeljo, 2. maja, ko so prireditev priredili dvajsetič, je SPDG prijavila 110-člansko skupino in prejela priznanje za najbolj številno skupino. Ekipa SPDG je popoldne sodelovala tudi na Igrah brez meja.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA ■ GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče La Contrada
Gledališče Cristallo
Do 9. maja bo La premiata ditta izvajala delo »Tema v dvorani«.
Trg zedinjenja Italije
Od 13. do 16. maja bo v priredbi Stalnega gledališča Rossetti, v okviru gledališče pod šotorom, Gigi Proietti podal delo »Poskus za recital«.
OPČINE
Prosvetni dom
V četrtek, 13. maja ob 20.30 bo dobrodelna predstava SSG, ki bo nastopilo z Millerjevo dramo »Vsi moji sinovi«.
BOUUNEC
Občinsko gledališče »F. Prešeren«
Danes, 6. maja, ob 20.30 (red E) predpremiera komedije R. Claira »Sladke šibkosti žena« v
režiji Dušana Mlakarja. Premiera jutri, 7. maja, ob 20.30 (red A in F). Ponovitve: v soboto, 8. maja, ob 20.30 (red B), v nedljo, 9. maja, ob 16. uri (red C) in v torek, 11. maja, ob 20.30 (red D).
GORICA Kulturni dom
Filmska sezona Gorica - Kinema se nadaljuje s pomladnim programom in sicer s predvajanjem filma, ki bo danes, 6. maja ob 20.45 »Življenje, kot ga sanjajo angeli«. V četrtek, 20. maja bo na sporedu film danskega režiserja Larsa Von Trierja »Idioti«.
LATISANA
Gledališče Odeon
V	sklopu prireditve »Komično gledališče - danes« bo 18. maja ob 21.00 predstava »Le muc-che hanno tanta pazienza« skupine Papu.
KRMIN
Občinsko gledališče (Ul. Nazario Sauro 17)
V	sredo, 12. maja ob 20.30 bo SSG uprizorilo
delo »Afrika ali na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal.
______________SLOVENIJA________________
PORTOROŽ
Avditorij
V	nedeljo, 9. maja ob 20.30 komedija »Mamin sinko« (Waterboy). Režija, Frank Coraci.
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
V	ponedeljek, 10. maja ob 20. uri bo gostovalo Slovensko stalno gledališče s predstavo Dušana Jovanoviča »Klinika Kozarcky« (alko komedija). Predstavo si lahko ogledajo tudi tržaški abonen-
'ti SSG, ki »alko komedijo« še niso videli.
LJUBLJANA
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 6., jutri, 7. in 8. maja ob 20.00, 11. maja
ob 15.30 in 20.00, 12. in 15. maja ob 20.00 Bernard Shaw »Pigmalion«.
10. maja ob 15.30 Eugene Ionesco, »Zavratne igre.
V	Četrtek, 13. in v petek, 14. maja ob 20.00 Da-rio Fo, »Burkaški misterij«.
Cankarjev dom
V	torek, 11., 12., 13. in 14. maja ob 20. uri gledališka predstava »Paracelsus in Frankenstein«.
Ljubljanska Drama
V	soboto, 15. maja ob 19.30 bo Slovensko stalno gledališče prikazalo »alko komedijo« Dušana Jovanoviča »Klinika Kozarcky«.
_______________KOROŠKA_____________________
CELOVEC Mestno gledališče
Danes, 6. in jutri, 7. maja ob 19.30 - Gola po-blaznelost - Farsa, Michael Fravn.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoCa, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
»Turandot«, Giacomo Puccini. Ponovitve: danes, 6. maja ob 20.30, v soboto 8. maja ob 17.00, v nedeljo, 9. maja ob 16.00.
V	petek, 14. maja ob 20.30 nastopa »Tokyo bal-let«. Ponovitve: v soboto, 15. maja ob 17.00, v nedeljo, 16. maja ob 16.00, 18., 19., 20. in 21. maja ob 20.30, v soboto, 22. maja ob 16.00.
Gledališče Miela
V	soboto, 8. maja ob 21.30 koncert skupine The Third Planet Kurdistani.
Pomorska postaja
V	Četrtek, 20. maja ob 21.00 »Alfo festival«. Nastopa »Manantial percussion ensamble«,
projekcije Cappella Underground.
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž«
Jutri, 7. maja ob 21. uri koncert ansambla Čuki.
Velika dvorana Študijskega centra
Danes, 6. maja bo ob 21.00 projekcija filma Sardinija na ekranu. Nemi film z glasbeno podlago Maura Palmasa.
PORDENON
Avditorij Concordia
V okviru, glasba na ekranu bo v Četrtek, 27. maja ob 21.00 nastop pianistke Rite Marcotulli. Na sporedu bo filmska glasba Francoisa Truf-fauta.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
12. maja nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma. Kitarist Gerardo Nunez, dirigent Anton Nanut.
28. maja bo z videmskim Filharmoničnim orke-
strom nastopila pianistka Enrica Ciccarelli. Dirigent Lior Shabadal.
_____________SLOVENIJA________________
PORTOROŽ
Avditorij
V	sredo, 12. maja ob 20.00 nastop obalnih baletnih skupin.
DOBROVO Grad Dobrovo
V	petek, 14. maja nastop Komornega orkestra slovenske filharmonije. Umetniški vodja Andrej Petrač.
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
2. Mednarodni festival kitare. V Četrtek, 13. maja ob 20.00 koncert izbranih učencev kitare primorskih glasbenih Sol.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Jutri, 7. in v soboto, 8. maja ob 20. uri bo v okviru rojstnega dne Ivana Cankarja plesna predstava; Mateja Bučar »Telborg«. (Dvorana Duše Počkaj).
Jutri, 7. maja ob 19.30 nastop orkestra slovenske filharmonije. Dirigent Milan Horvat, solist Miran Kolbl. (Gallusova dvorana).
V	torek, 11. maja ob 19.30 nastop Pihalnega kvinteta Eichendorff iz Avstrije. Na klavir igra Ingeborg Baldaszti.
SNG opera in balet
Jutri, 7. ob 16.30 in v soboto, 8. maja ob 19.30 Engelbert Humperdnick »Janko in Metka«.
V	sredo, 12. maja ob 11.00 Bedrich Smetana »Prodana nevesta«.
Ljubljanska stolnica
V	petek, 14. maja ob 20.00 bo krščanska kulturna zveza s Koroške gostovala s psalmsko kantato Jožeta Ropitza »Zena - mati«.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
V	XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja.
V	bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45,*na voljo je tudi katalog.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Poštna palaCa na Trgu Vittorio Veneto 1: do 8. maja razstava arhitektonskih ornamentov za notranjost in zunanjost stavb.
PalaCa Costanzi: do 16. maja odprta razstava Anita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit prikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je mogoCe ogledati vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Rižarna: do 16. maja bo odprta fotografska razstava Erich Hartmann »II silenzio dei campi«. Urnik: od torka do sobote od 9. do 18. ure. Ob praznikih pa od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih.
Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7):
VeC kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00.
Galerija Rettori Tribbio 2: razstavlja Vito Me-lotti. Razstava bo odprta še jutri, 7. maja in sicer od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30.
Galerija Rettori Tribbio 2: od sobote, 8. do 21. maja bo razstavljal Gianni Borta. Ogled ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, ob ponedeljkih zaprto. V nedeljo, 16. maja pa bo odprto od 10.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Gledališče Miela: do 15. maja razstavlja Angela Pietribiasi. Ogled možen ob urah predstav.
Caffe stella polare (Ul. Dante 14 - Trg sv. Antona Novega 6: do 31. maja razstavlja svoja novejša dela Ennio Steidler.
Atelje Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): od sobote, 8. maja do 4. junija bo razstavljala Giosetta Fioroni. Urnik ogleda: od torka do petka od
17.00	do 20.00.
SKEDENJ
Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek
in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure.
MILJE
Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoCe ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931).
Kulturni center Lojze Bratuž: razstava bosanskega umetnika Safeta Zeca, podaljšana do 15. maja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 19.00. Ob nedeljah in praznikih od 10.30 do 12.30.
Galerija kulturnega doma (Ul. Brass 20): jutri, 7. maja ob 18.30 odprtje razstave Jožeta Šubica. Urnik: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00.
CASARSA
Palača »alla Roggia« (Ul. XXIV. maja): do 23. maja je na ogled razstava, Tina Modotti, življenje in fotografija. Razstava je odprta ob praznikih in predprazničnih dneh od 10.00 do 24.00.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr: do 9. maja bo na ogled razstava »Avventurine« Massima Nordia. Razstava je odprta od 9. do 19. ure.
Gallerie delFAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«.
_____________SLOVENIJA________________
PORTOROŽ
Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Umik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v Času večernih predstav.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava.
KROMBERK
Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Umik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven umika.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih
13.00	- 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
NOVA GORICA
V Primorskem dramskem gledališču je do 15.
maja na ogled razstava Zgodovinskega arhiva iz Ptuja »Dekleta in žene« avtorice TjaSe Mrgole Jukič.
Galerija Artes (Gradnikova brigada 6): jutri, 7. maja ob 20.00 odprtje razstave Jožeta Šubica. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 12.30 in od
15.00	do 19.00.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
DOBROVO Grad Dobrovo
V	galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Modeme galerije.
Moderna galerija: Božidar Jakac, razstava ob stoletnici umetnikovega rojstva. Iz zbirk Moderne galerije. Razstava bo odprta do 23. maja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 ob nedeljah od 10.00 do 13.00.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorgio de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled možen od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 14.00.
Galerija Commerce: še jutri, 7. maja razstavlja mariborska slikarka Taya Burmicky. Odprto od
9.00	do 19.00.
BISTRA
V	Tehniškem muzeju Slovenije bo do 30. maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Lisjak.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi.
TV SPORED
Četrtek, 6. maja 1999
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Primorska poje '99: MPZ Tabor z Opčin, vodi Aleksander Sluga
TV DNEVNIK
20.50
TV Mozaik (pon.)
® RAI 1
6.00
6.30
9.45
10.00
11.30
11.35
12.25
13.30
14.05
15.00
15.45
17.35
17.45
18.00
18.35
19.30
20.00
20.35 20.50
23.10
23.15
0.15
0.45
1.15 1.40
Euronevvs
Pregled tiska, 6.50 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, gospodarstvo Zeleni meteo Film: Queen (dram., ZDA ’93, i. Danny Glo-ver, 2. del)
Dnevnik
Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: II tocco di un ange-lo (i. R. Downey)
Dok.: Kvarkov svet - V zemlji grizzlyjev Mladinski variete: «Sol-letico» (vodi Mauro Se-rio), vmes risanke, nan. Lassie ter mladinski dnevnik GT Nan.: Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli)
Dnevnik
Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik
Variete: Caccia al lupo Variete: La časa dei sogni (vodita Milly Carlucci in Sandro Vannucci) Dnevnik
Aktualna odd.: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Amor - Roma, 1.10 Media/Mente Sottovoce - Potihoma Nan.: Samotna golobica
RAI 2
7.00
9.45
10.35
10.50
11.10
11.30
13.00
13.30
14.00
16.00
18.10
18.40
19.05
20.00
20.30
20.50
22.50
23.40
0.25
1.35
2.15
Variete za najmlajse,
vmes risanke
Nan.: L’ arca del Dr.
Bayer
Aktualno: Un mondo a co-lori (vodi B. Buccellato) Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV Kronika v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik in šport Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Sentinel Loto ob 8-ih Večerni dnevnik TV film: II commissario Montalbano - II ladro di merendine (krim., It. '98, i. L. Zingaretti, K. Bolmi) Nan.: Sotto inchiesta Dnevnik, 0.15 v parlamentu Tenis
Aktualno: Periferie Sanremo Compilation
Jk RAI 3
6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lemma, 10.00 Aforizmi Tenis
Schvvarzvaldska klinika Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: T3 Levante, 13.00 Regioneitalia, 13.15 Telesogni Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.50 Tgr -Leonardo
Pravljice in risanke Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.:	Susan, 20.35
Friends
Film: Sesso e fuga con 1’ ostaggio -The Chase (kom., ZDA ’94, i. C. Sheen, K. Svvanson) Dnevnik, deželne vesti | Življenjske zgodbe Aktualno: Pred premiero . Dnevnik, pregled tiska
gg RETE 4	ITAUA 1
m	Nad.: Un volto, dne don-		Otroški variete Ciao ciao
	ne, 7.25 Sel forte papa		mattina, vmes risanke
	Pregled tiska		Nan.: Chips (i. Larry
	Nad.: Aroma de cafe,		Wilcox)
	9.45 Huracan, 10.45 Feb-		Film: Gioco sleale (kom.,
	bre d’ amore		ZDA ’78, i. G. Hawn)
	Dnevnik		Odprti studio, šport
BES	Aktualno: Forum		Nan.: V osmih pod eno
m	Dnevnik Tg 4		streho
H	Kviz: Kolo sreče		Risanke
H	Nad.: Sentieri - Steze	keSI	Risanke: Simpsonovi
MM	Film: 11 grande amore	jBM	Varieteja: Colpo di fulmi-
	(dram., ZDA ’39)		ne (vodi Rebecca Ream),
	Kviz: OK, il prezzo e giu-		15.00 Fuego!
	sto		Nan.: Gli amici del cuore
	Dnevnik in vreme		Variete za najmljaše,
	Nan.: Un giustiziere a		vmes risanke
	New York		Nan.: Baywatch (i. David
	Film: Air America (pust.,		Hasselhoff)
	ZDA ’90, i. Mel Gibson,		Odprti studio, 18.55
	R. Downey jr.)		Šport
	Film: Uno sconosciuto		Nan.: Družina tretjega ti-
	alla porta (thriller, ZDA		pa (i. John Lithgow, Kri-
	'90, i. M. Griffith, M. Mo-		sten Johnston), 19.30 Ta-
	deme, M. Keaton)		ta
	Pregled tiska		Variete: Sarabanda (vodi
			Enrico Papi) Aktualna odd.: Moby
			
B CANALE 5			Dick Variete: Ciro
			Odprti studio, šport, 0.55
			Šport studio
	Na prvi strani, vreme		Fuego
	Jutranji Tg5		Film: Viale della canzone
	Aktualna odd.: Vivere		(glas., It. ’65)
	bene benessere		
	Variete: Maurizio Costanr		
	zoShow Nan.: Komisar Scali (i.	S TELE 4	
	Michael Chiklis), 12.30		
	Hiša Vianello		
ES	Dnevnik TG 5		19.30, 23.00 Dogodki in
m	Aktualno: Sgarbi quoti-		odmevi
1	diani		XIV turnir Gradišče
	Nad.: Beautiful (i. Ronn		Oddaja o živalih
	Moss, Hunter Tylo),		Nan.: Katts and Dog
	14.20 Vivere (i. Fiorenza		Informativna oddaja
	Marchegiani)		Olivno olje
	Aktualna odd.: Uomini e		Danes govorimo o...
	donne - Moški in ženske		XIV turnir Gradišče
	(vodi M. De Filippi)		
	Nan.: Ciao dottore!		
	Aktualna odd.: Verissimo (vodi Cristina Parodi)	(#) MONTECARLO	
	Variete: Passaparola		
	Dnevnik TG 5		
	Variete: Striscia la noti-		19.25, 22.45, 0.30 Dnev-
	zia (vodita Gerry Scotti,		nik, 19.15 Šport
	gene Gnocchi)		Film: Papš, ma che cosa
	Nan.: Inšpektor Giusti (i.		hai fatto in guerra? ('66)
	Enrico Montesano, Miet-		Nan.: Agencija Rockford
	ta, P. Saluzzi)		Nan.: 11 Santo
	Dnevnik	H	Film: Conta fino a cinque
	Dariete: Maurizio Costan-		e muori (krim., VB ’57)
	zo Show, vmes (1.00)		Variete: Tappeto volante
	nočni dnevnik	KijPu	Film: Uccidete la colom-
	Striscia la notizia		ba Manca (krim., '89)
	Nan.: Hill Street noč in		Film: I ragazzi venuti dal
	dan		Brasile (dram. 78)
jr Slovenija 1 {r Slovenija 2
	Vremenska panorama		-1.25 Teletekst
	Napovedniki		Vremenska panorama
	TV prodaja	Ilwm	Napovedniki
	Nad.: Sara (zadnji del)		Tedenski izbor: Video-
	Poročila		ring s Tanjo
	Zgodbe iz školjke		Nan.: Dr. Schvvartz in dr.
	Tedenski izbor. Kviz:		Martinova (Nem., 5. ep.)
	Male sive celice, 11.35		Ekstremne avanture: S
	humoristična odd.: Kdo		kajakom po Korziki
	je na vrsti? 11.55 dok.		Filmski triki: Živali na-
	Druženje in praznovanje		padajo
	Mojstrovine Slovenije:		Nad.: Gospa Bentinck ali
	Vilim Dmešar, goslar		nespravljivi značaji (Ni-
	Poročila, vreme, šport		zozemska, 3. del)
	Vremenska panorama		Svet poroča
	Tedenski izbor. Večerni		Euronevvs
	gost: Andrej Gustinčič,		TV prodaja
	14.30 Zoom, 16.00 Osmi	B8B	Risana nan.: Ferdi
	dan	m	Film: Slačenje (ZDA)
	Slovenski utrinki	ES	Po Sloveniji
	Enajsta šola, oddaja za	M	Nadaljevanka: Dekle (VB.
	radovedeneže		r. David Wheatley, i.
	Ročne ustvarjalnosti:		Siobhan Flynn, Jonathan
	Mavčni podstavki za na-		Cake, Jill Baker, 3. del)
	mizne šopke		TV igrica: Kolo sreče
	Obzornik, vreme, šport		Videoring s Tanjo
	Modro		SP v hokeju: Rusija - Fin-
	Sledi, oddaja o ljubitelj-		ska (skupina A)
	ski kulturi		Kolesarska dirka po Slo-
	Risanka		veniji: radenci - Beltinci
	Dnevnik, vreme, šport		Film: Poseben pogled -
	Tednik		Pogojno	vstajenje
	Oddaja TV Koper: TV Po-		(Nemčija 1996, r. Mi-
	per		chael Dinter, i. Juha Jae-
	Oddaja o turizmu: Homo		ger, Axel Milberg)
	turisticus		Nadaljevanka: Senca svo-
	Odmevi, kultura, vreme		bode (Danska,'2. del)
	Šport		Evropski kulturni maga-
	Podoba podobe: Veno Pilon, ponovno v Parizu		zin: Aliča
	Somrak stoletja		
	Poročila		
	39. Jazz festival Ljubija-		
	na: James Morrison Quar-tet	« Koper	
	Modro		
	Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi		Euronevvs
			Otroška odd.: Gugalnica
			Košarka: DP 3. tekme fi-
	TV PRIMORKA		nala končnice Meridiani
			Program v slovenskem je-
			ziku: Pomagajmo si
	16.00 Videosbani		Minute za...
	Videospot dneva		Primorska kronika
	Kuhajmo skupaj		Tv Dnevnik - Šport
	Večer z bio-hironom		Otroška odd.: Gugalnica
	Resnica o vinu		Četrtkova športna oddaja
	Glasb, odd.: Video Top		Film: Skrivališča (ZDA
	Videostrani		73, r. F. Cook, i. I. Berg-
	Program za otroke		man, R. Mulligan)
	Dnevnik, vreme, iz tiska		TV dnevnik - Vsedanes
	Turizem in gostinstvo		Program v slovenskem je-
	Vi sprašujete, župan od-		ziku: Primorska kronika
	govarja: Miroslav Klun		Potovanje v zeleno
	Kako biti zdrav?		
	Glasbeni premor		
	Dnevnik TV Primorka		
r

Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi: Gor in dol po istrskih vaseh (pripr. R. Špeh); 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Ana Korenina (r. M. Prepeluh); 9.40 Slov. lahka glasba; 10.10 Koncert s slovenskimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (V. Valenčič); 12.40 Pri-ntorska poje '99: MPZ Vesna; 13.20 Glasba Po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 15.00 Pop mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika, nato Glasbena skrinjica (pripr. Katja Kralj); 18.00 Četrtkova srečanja: Edi Selhaus; 18.45 Blues; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
H-30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja;
16,30	Te zanima tvoja prihodnost; 17,30 Tr2aški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koper
(slovenski program)
6'30, 8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; 6'45 Prvih 50 let; 7.00 Jutranjik; 9.45 Sveto-Valna oddaja: Od otroštva do mladosti; \^kl5 Aktualno; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-
15:00 Daj, povej - Z glasbo okoli sveta - Hot dog; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije Primroske; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Neresnih pet; 20.00 Na valovih časa, spominska oddaja.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9,15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Kultura; 11.45 7 popevk; 13.00 Luna blu, čestitke; 13.33 Turistična odd.; 14.33 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Soul povver; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr.; 0.00 Prenos RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.45	Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
9.45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Stari gramofon; 23,05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30, 10.30,11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Glasb, novosti; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.20 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška countr/ lestvica; 22.00 Zr-.calo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz.
Slovenija 3
7.00,	8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza;
13.30	Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni pr., vmes Kiber novice; 15.00 Na ljudsko temo;
15.30	DIO; 16.15 Naši operni pevci; 17.00 Trojna spirala; 17,20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20,00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP st. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
f „ . SREDISCE SREDISCE ANTICIKLONA CIKLONA
JASNO
ZMERNO
OBLAČNO OBLAČNO
RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
HLADNA
FRONTA
OKLUZUA
6
66
6^6
nx!\ c A
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.17.
Dolžina dneva 12.31.
Luna vzide ob 1.00 in zatone db 9.59.
MORJE
Morje razburkano, temperatura morja 11,8 stopinje C.


PLIMOVANJE
Danes: ob 7.25 najnižje -38 cm, ob 14.46 najvišje 13 cm, ob 19.02 najnižje 4 cm, ob 0.29 najvišje 21 cm.
Jutri: ob 8.26 najnižje -31 cm, ob 16.52 najvišje 16 cm, ob 22.12 najnižje 8 cm.
Vremensko najbolj občutljivi ljudje bodo občasno še imeli manjše vremensko pogojene teževe.

(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m............ 12	2000	m..
1000 m..............8	2500 m
1500 m..............4	2864	m..

°c „2 .. 1 .-1
DANES

H
GRADEC
7/13
Z5-
TRBIŽ
CELOVEC ° 6/13
M. SOBOTA
o 6/13
3/13
r,	KRANJSK,
</3
KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 5/14
O
KRANJ
<S
o
S. GRADEC S/12
MARIBOR 3 7/13
d6h>
CEDAD-9/20 O
O VIDEM	c
9/20	_»N. GORICA 9/20
GORICA o
O <	POSTOJNA
o 6/15
TRST,'^
11/20
UMAG
,
^ LJUBLJANA 8/15
O PTUJ
CEUE
O 6/13	___^
ZAGREB 8/14 ^
m
9/20
POREČ
Danes bo na Primorskem delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho vreme. SOSEDNJE POKRAJINE: Ob Jadranu in severni Italiji bo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno.
JUTRI
•GRADEC
7/16

TRBIŽ
CELOVEC O 6/16
66
M. SOBOTA O 6/16
ČEDAD— 9/22 O OVIDEM 9/22	_
GORICA 9/22 O
UMAG
O 3/14
KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 5/16
O KRANJ
9 GRADEC 5/15
MARIBOR O 7/17
CEUE
O 6/16
^N. GORICA 9/22
'UUBLJANA
8/18
66?
PORTOROŽ
POSTOJNA
O 6/18
r, KOČEVJE
:. :54
N. MESTO 7/16 O
ZAGREB 8/16 _
66
o
- ^RNOMEU
V petek bo na Primorskem pretežno jasno, čez dan se bo postopno razjasnilo tudi v notranjosti Slovenije. V soboto bo pretežno jasno, začel bo pihati jugozahodnik. Topleje bo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Sredi naselja pri Ljubljani so morali policisti ustreliti triletnega medveda
LJUBLJANA- Nekateri prebivalci ljubljanske soseske Rakovnik in Galjevica, ki bolj zgodaj odhajajo na delo, so bili davi nemalo presenečeni, verjetno pa tudi zmedeni in prestrašeni, ko so na poti v službo srečali medveda, ki je taval po omenjenih soseskah. Kot je STA neuradno izvedela, je bil medved, ki je zašel v bližnjo okolico Sole in vrtca na Galjevici, že precej agresiven, zaradi Cesar so ga policisti ustrelili že pred prihodom lovcev.
Po prvih neuradnih podatkih je Operativno komunikacijski center (OKC) davi ob 5.20 sprejel prvo obvestilo občanov, da se na območju Rakovnika v strnjenem naselju nahaja medved. Isto sporočilo je sprejel tudi Regijski center za obveščanje. Po tem obvestilu so policisti opravili kontrolo, vendar medveda niso izsledili. NaSli so ga Sele ob 6.10 in ga potem spremljali. Medved je nato v naselju prišel v konflikt s psi, prišlo pa je tudi do panike med občani. Medved se je potem »odpravil« proti Osnovni Soli na Galjevici oz. do varne poti v Solo in to v Času, ko so v Solo že prihajali otroci. Na MNZ so neuradno povedali, da je bil medved razdražen in da lovcev na kraju dogodka Se ni bilo. Ker je medved zaCel ogrožati otroke in starše, so policisti ob 7.20 uporabili strelno orožje in ga ustrelili. Po neuradnih podatkih so bili lovci o tem dogodku obveščeni.
Kot je za STA povedal predstojnik služb Lovske zveze Slovenije (LZS) Blaž Krže, so odzivi ljudi na ta dogodek zelo negativni. Po njegovih besedah je bila odločitev policistov verjetno utemeljena, ker bi medved lahko postal nevaren. LZS oz. lovska družina o tem dogodku ni bila predhodno obveščena, zato na lovski zvezi ne vedo, zakaj je
bila odločitev policistov taksna, saj bi policisti lahko skušali do prihoda lovcev najti kakšno drugo rešitev. Predstojnik lovske zveze je Se povedal, da medved sicer je potencialno nevaren, vendar pa je to plašna žival, ki se Človeku umika.
Kot so poudarili na opoldanski novinarski konferenci policijske uprave Ljubljana, so policisti medveda usmrtili s 4 zadetki. Slo je za 170 cm visokega in približno 80 kilogramov težkega medveda, policisti pa so obžalovali, da so morali zagotoviti varnost ljudi in njihovih življenj na tak način, vendar niso imeli druge izbire, saj nimajo ustrezne opreme za obvladovanje tako vidno razdražene in popadljive živali.
Po jutranjem obvestilu občanov, da se medved nahaja v strnjenem naselju, je OKC PU Ljubljana obvestil tudi lovskega inšpektorja, ob izsleditvi medveda pa so poklicali tudi živalski vrt, kjer pa ni bilo dosegljive osebe. Policisti so medveda najprej poskušali usmeriti izven naselja, kar pa jim ni uspelo. Kot že rečeno, so bili zaradi zavarovanja življenja ljudi, predvsem otrok, ki so bili v navedem Času na poti v osnovno šolo, policisti prisiljeni uporabiti strelno orožje.
Medved je bil samec, v tretjem letu starosti, torej v predpubertetni dobi, v kateri imajo medvedi nepredvidljivo obnašanje in kažejo drznost, je za STA povedal prof. dr. Andrej Bidovec z Inštituta za zdravstveno varstvo in gojitev divjadi, rib in Čebel pri Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Po raztele-sitvi trupla medveda razen štirih prestrelnih ran ni bilo vidnih poškodb, kar pomeni, da medved ni bil poškodovan v prometu, kot so domnevali. (STA)
Slonica v prostovoljno smrt po izgubi partnerke
LUCKNOVV CITY - 72-letna slonica Damini ni mogla preboleti smrti svoje partnerke Champaknili, s katero je delila prostor v živalskem vrtu v Lucknovv Cityju v indijski državi Utar Pradeš, in je po mesecu dni stradanja tudi sama umrla. Slonica Champaknili se je pred mesecem dni smrtno poškodovala pri gozdarskih delih, pri katerih so uporabljali slone iz živalskega vrta. Damini je bila priCa njene smrti in od takrat se ni hotela več premakniti s svojega mesta v živalskem vrtu, odklanjala pa je tudi hrano in vodo. Skušali so ji sicer pomagati z umetnim prehranjevanjem z glukozo in vitamini, toda nic ni pomagalo. Po mesec dni trajajoči agoniji je umrla tudi Damini (na sliki AP).
Delto 3 včeraj končno izstrelili, vendar tudi tokrat neuspešno
CAPE CANAVERAL - Po petih datumskih in več krajših preložitvah zaradi tehničnih težav so vCeraj ob 3.00 po srednjeevropskem Času v letalskem oporiSCu Cape Canaveral na Floridi le izstrelili novo ameriško nosilno raketo delta 3 z geostacionarnim telekomunikacijskim satelitom Orion 3, vendar je tudi to utirjenje, četrto v manj kot mesecu dni, spodletelo, saj je satelit zdaj v nižji orbiti, kot je bilo predvideno. Satelit bi moral, potem ko bi bil dokončno utirjen, Se s pomočjo lastnega pogona, v položaju nad 139 stopinjami vzhodne zemljepisne dolžine 35.887 kilometrov nad ekvatorjem, nuditi telekomunikacijske storitve azijsko-tihooceanskemu področju. Orion 3 ima 10 C-band in 33 Ku-band transponderjev, namenjenih televizijskim prenosom in drugim zvezam. Za nosilko delta 3 je bil to šele drugi polet. Prvi polet pred osmimi meseci je spodletel, ker je raketo že 71 sekund po vzletu razneslo. Pri tem je bil izgubljen telekomunikacijski sate-lit Galaxy 10. Stroški včerajšnje odprave so znašati 225 milijonov dolarjev, še nekaj milijonov dolarjev pa bo zahtevala preiskava. (STA)