Stav. 1S8.	(Posamezna številka 8 vinarjev.)
Mala vsah dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob d zjutraj.
Uredniilvo: Ulica Sv FranOBu Aslikcga št 20, !. «ad*tr. - Vsi dopisi raj se posi'iajo »red^fcvu liflte. Nefcankiran« pisma se n«
sprejemajo in rokopisi se ne vrač-, Iz'-'a'atelj in odgovorai urednik Štefan 0*d:na Lastnik l.onsorclj IKiS .Edinost*. — Tink tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s •r^nitn pun mrnm v Tr*ta. ulica FranttSka . »ekega St 20. Teleta uTO#ii»ra hi uprave itev. 11-57.
Naročnin« znaša: «Za oolo leto.......K 3120
Za pol leta.................15 GQ
si tri mesece.....................• 7 80
ia ncdeljako Izdaje ta celo leto ...... . 6*20
•a pel tata	%
V nna. w pofdHH, 9. lulUe 1911
LeSnlk XIII.
P9aamesne Številke .Edinosti* se prodajajo po 8 vinarjev^ zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosil ene kolone«
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 via»
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih z*.
vodov...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst . .......K 20.—i
vsaka nadaljna vrsta............• 2.
MaH oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Narcfnin* In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Piafuje se Izključno le upravi .Edinosti* — PUa ia toži s« v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FranCtik* Asilkega St 20. — Poltnohranilnični račun it. «41.652.
Zuezna nraaflffl poročila.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se razglasa:
8. julija 1917.	«. ...
Vzhodno bol H C e. — V Karpatih ie zmeren sovražen topovski ogenj in neznatno poizvedovalno delovanje. Pri Stanislavu je nadaljeval sovražnik svoje napi Je včeraj in danes zjutraj z veliko žilavosti«; po ponesrečenem slabefseni f anku ie l>il ob eni popoldne Izvršen od-Ioiilni -apad močnih, številno jačjih s«l na r pestojuke na obeh straneh ceste Stanislav - Kaluš. Vsi napadi so se razbili ob hrabrem zadržanju in izvrstnem skupnem delovati vseh vrst orožja miškolske di-viziie. Sovražnik, ki je na mik) točkah prodrl v naše sprednje Jarke, je bil s ta-f r/wi.:»in protinapadom zopet vržen. Nov napad v večernih urah .ie potlačil že nas topovski ogeuj. Tudi danes zjutraj brez topovske priprave izvršeni napad le bfl brezuspešen. V dolini Bistrice Sokrtvin-ske. pri Sluti, ie sovražnik istotako izvršil napad z močnejšimi silami. Znani šiezijski p' lk št. l kesar Franc Jožef) je v žilavem toju ohranil tu v?e postojanke. V napadih ozem!:'h prejšnjih dni, razven brezin pesnega so> ražnega Sunka jugozapadno Zborova, ni bilo nobenih večjih bajnih de-i
Yt a i i j a u s k o in jugovzhodno bojišče. — Nespremenjeno.
Načelnik getiera-nega štaba;
NEMŠKO.
BCPOLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan, b. Julija 1917.
Zapadno bojišče. — Armada k 4i>ev!ča Ruprehta: Ob obali, v odseku V ne, m in \\ytschaete kakor tudi pri Le- u i u med Sommo in Oiso menjajoč se • „jen topovski boi. Dočim m bili vzhodno Y parna ansleški poizvedoval™ sunki z vrnjeni, so napravfl naši poizvedovalni oJd.lki severe«zapadno in zapadno St. Qaentfca ujeijfce. — ArmaA nemškega cesarieviča: Po močni tepovski pripravi tekom dneva So izvršil; Francozi proti \ -čeru z znatnimi silami napad vzhodno Cer*iy. Navat se J^tacobonosno razbil v našem ognili in boju z robnimi granatami. Enak neuspeli so ime« ponoči s«nki proti nam jarkom juina La Borella in jugozapadno Aillesa. Na*?:n napadnim četam se je posreči napad na sovražno poljsko stražo pri Meaiiejaenu. južno aeste Laon— Soissons. V zapadni šampanii ie bil vče-r-i z^vaj odbit nov n^pad F-rancosov na gori Corniliet. Na levem bregu Moze je nai as*i topovski ogesj zvečer do velike SriiitostL Ponoči je hI izvršen močen Itmk M napad na višioo 304 in zapadno f^obočje »Mrtvega moža«. Sovražnik je bi odbit. Za nekatere tose jarhav s8 boj še nadaljnje. — Armada vojvode Albrehta: Kazvcn od časa do časa oživljenega o-nia v lotarin&ki nižini ia brezuspešnega boja v predoze^fa prekopa Ren—Podan, nobenih posebnih dogodkov. — V noći o* 6. na 7. t. m. je prišlo rszven metanja fcrmb blizu fronte tudi do zračnih napadov na nemško ozemlje. Sovražni letalci so z netali na \restfa|sko industrijsko ozem-!Je* Trer in okolico. Mannheim, Ludvvrgs-hafen in Rodslpen skupno rad sto zaži-ga^ni1! !-oinh Vci^Sfea škcJa ni bila po-Fno !»m rržn'!h letri je M!o uple-rl-no. Zjutraj 7. h'lija so nato naša letalske brodovja nar?d!a London. Ob 11 dopoldne so bili doki, pristaniške naprave in ratoge izdatno obmetane z bombami. Kon^iatirani so b»!i učinki ognla in razstreliv. Eno ant'o>ka letalo Je bflo nad Londnnom sestrel.ieno. Bombe so bile vr-fene tudi na Margate. vzhodni obali Anglije. Na^a letala so se vsa vrniia. raz-ven enega. Ki je u»oralo pristati na morju m je ni bilo mogoče več rešiti. V zračnih .?o;,h in t obrambnim ognjat« na frJnti je bflo Se*trellenRi v čeraj 9 so\Menih letal. tno »o sestrelil poročnik V/olff? ki je t7\ j.'teva! s tem 33. zmago.
Vzhodno bojišče. — Pronta prin-l.eopolda Pav. (Bohmcva armada): Na ovjišču med Stripo in Zloto Lipo Rusi po brezuspešnih žrtvah prednjih dni i?"?so lutjuii obnoviti svojih napadov. Danes zjutraj se je napad pri Zborovu, izvršen bre^
topovske priprave, izgubonosno izjalovit I stopniki na konferenci nalog, da zastopajo
r. . r--- ....	-----------» •	----------1	______2.. .^C^^Ik tmročnn; no R-i 1
Pri Stanislavu so se včerig »• danes zjutraj vršiii bo?i. Avstroogr*! polki so odbili tan:kaj v boju iz bližine več ruskih div!z*i. karerlh po našem uničevalnem ocu}u razredčena vrste so prodrle v naše postnianke. Tudi pri Hutfl, v gornP dolini Bistrite Solotvjnske, le bfl napad Rusov odbit. Pri ostalih armadah na vzhodni fronti je bilo bojno četovaaja zmerno.
Macedonska fronta. — Položaj te neizpremenien.
BEROIJlf, 8. (Kor.) Woffiov urad poroča: Ve!Iki glavni stan, 8. fnl^ja 1917, zvečer.
Na Cheminu des Dames jugovzhodno Pargny- -Filam nam je prinesel napad znate« dobiček na prostoru ter nad 700 ujetnikov. — Na vzhodu so dane* Rusi pri Stanisiavovem ponovno napadH ter pridobili na ozemlja.
Prvi generalni *vart!nnojsteri pl. Ludendorft TURSKO.
CARIGRAD. 7. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na frontah nobenih važnih dogod kov.__
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročlo.
7. julija. — V odseku Pasubia. na pobočjih Malega La^azuot in v ozemlju Vo-' dila fToImin) smo odbili sovražne pa-irulje. ki so se jjoizkušale približati našim jrrair.. Nh Krasu je biio dclova.ije naših izvklnih i atruij uspešno, čeprav jih je oviralo zbiranje sovražnih čet. Naša artiljerija je razpršila pri MoiUe Se'higio na pohodu se nahajajoče so^-ra^ne kolone in vode v dolini Gaimari, zadela sktip:no delavcev v gornjMh dalmah Bele in Jezer-niee, prisilila sovražni o^enj na postojanke pri Vodicah k molku in uspešno obstreljevala sovražne črte vzhodno Faite-ga hrib;, in zapadno Sela. — V Albanij-i so izvedla 6. t. m. sovražna letaka ra:d na Valono, a jih je pregnal naš ogenj in so se morala vrniti, bkode ni bilo.
NEMŠKI LETALSKI NAPAD NA LONDON.
BEROLLN, 8. (Kor.) \Yoitfov urad poroča: 7. t. m. so nemška letala pouj-vuo ii-pe?no napadla trdnjavo London ob belem ;_nevu. Nemška letala so se, iz-vzenifl eno, vrnila vsa v domače pnsia-nišče.	_
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN. 8. <Kor.) Wotffov u/ad poroča: V AtldTktskem arorju >e eden naših podvoJnikov poropil zopet 23.000 ton. V Sredozemskem morju so potopili naši podvodn.ki zopet 11 parnikov in 39 ja-driic, skupno 5O.U00 tc>n.
PARIZ, 7. (Kor.) Podvodnik »Ariane« ie bil dne 19. junija v Sredozemskem morju torpediran in potopljen. En oficir in del posadke je utoni!, 9 mož je brlo rešenih.
LONDON, 7. (Kor.) Uradno se poroča: Neki v Sredozemskem morju se nastajajoči angleški iskalec min je fine 4. julija zadel na mino in se potopil. Pogreša se 10 mož posadke. _
HOMATiJE NA KITAJSKEM.
Novi cesar abdicira!.
PF.KINO, 7. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Cesar se je odpovedal prestolu.
SANGAJ, 7. (Kor.) Reuter javlja: Položaj je zmeden, kakor ni)-, Jar poprej. Štiri stranke obstojaj: republika iska. stranka birokra-tičnih republikancev s Tuan Tsi Yui na čelu, stranka Feng jvuo liaiiga, o katerem ^e govori, da lioče postati predsednik provizorične vlade v Nankingu in stranka šangajskih republikancev, ki so prsi al i eno križarko iz liai Hi v liing Van-rav, di odpelje Lu Jan g Junga v Sangaj.
Ententna konferenca v Parizu in ruska demokracija.
iT ROG RAD, 8. (Pet. brz. ag. — Kor.) Provizorična vlada objavlja: Sredi julija bo sklicana v Pariz konferenca zaveznikov. na kateri se bodo razpravljala na balkanske zadeve nanašajoča se vprašanja. Razen navodil, ki se nanašajo na čisto va?aška vprašanja, so dobili naši za-
pri reševanju političnih vprašani na BaJ-kau stališče provizorične vlad-a ter se potegujejo zlasti za to. da se uveljavijo od demokracije proglašena splašna načela vnanje politike. Ta navodila se nanašajo predvsem na grško vpraša?nje v zvezi z najnovejšimi dogodki. V tem p ravan ju si nismo mogli kaj. da ne bi graiaii sredstev, s katerimi se je izvršila nasilna nadomestitev enega kralja z drugim kraliem. To nas je naklonilo, da smo se odrekli udeležbi naših čert na p^etju v južni Grški. Pri razgovorih, ki so -se vTŠiili z nasnr, srno se postavili na stališče, da je- določitev vladne oblike Grške ter -njene upravne o: ganizacije izključnos<Dvar grškega naroda, ter smo izjavili, cia gredo simpatijo ruskega naroda, ki se je raviittor osvobodi izpod dinastičnega jarma, izključno le raki svobodni odločitvi grškega naroda samega. Brezpogojno je potrebno poudarjati, da podajejo mHitarične operacije naših čet našemu glasu o mednarodnih zadevah zvišano veljavo in da se beseda na dejanja rucke revolacifonarne armade opirajoče se ruske demokracija posebno upošteva. To je velike važnosti z ozirom na nameravano pariško konferenco, katere dela se bodo gotovo vzajemno spajala z deli vseobčne konference zaveznikov, ki se bo vršila v kratkem in ki jo provizorična vlada že pripravila!
P O R L I J T E IC
Hililenar,
Boiiian Francoski spiral Evgen Chaveiia<
In wUdrv ! Nekam čudno se mu je
Skrcmžil obraz, ko ie zagledal sliko, katero je druga le gledal vedno s tako vcli-K.iii spt»š»ovan?eni.
IV.
^adm-eJnost pariškega ofcčinstva se •e tedaj kot dandanes vrne mala prav hitro, a je prav tako hitro u;.'i ugajala. Zato ie tudi v Brichetovi palači, kjer je bi! > »rve dni vsa sila posetnikov, kmalu zopet last al mir, in Brichet je živel ie še sam '.ase in skoraj ni več zapuščal svojega Irmia. Prijateljem, ki so mu očitali sajno-arienje. je odgovarjal: — '"knaditi si hočem srečo, fci sem
^e je v svoji naumnosti izogibal dve dolgi
leti.
-Takoj, ko se ja vrnil, je pričel svoje prejšnje življenje in se nastanil v svojih sobah. Dve leti. ki ju jc preživel na perto-\ anju, sta oči vidno zakonsko ljubezen starega moža do njegove mlade žene iz-premenili v skoraj očetovsko nežnost. Ko si jc ogledal Avrorin paviljon in primerno pohvalil tamkaj združeno razkoš-nost in tivlobnost, je dovolil soprogi, da naj le čisto mirno ostane v svojem dra-žestnem gnezdecu.
Tudi raapram Pavlini »e bil enako nežen in ljubezniv kot prej.
— Pred vsem ne pozabi, dragica moja, da sem zaukazal Colardu, da naj ugodi vsem tvojim željam. — je dejal svoji hčeri, božajoč ji zlatorumene lase.
En sam človek ni imel povoda, da bi se b:l veselil Brichetovega povratka, in ta je HI Hanibal, ki si je mislil, da bo mogel
Italijansko časopisje proti plebiscitu v »neodresenih« pokrajinah.
LUGANO, 7. (Kor.) Skoraj vsi italijanski listi razpravljajo (deloma v ostri medsebojni polemiki ter z izpadi proti Franciji) o nekem na paiiški koaf^rt ici več velelož b. t. ni. sprejetem dnevnim Fedu, glasom katerega naj bi bil cilj vojne poleg uničenja pruskega militarizma, združenja Poljske in neodvisnosti Čeike na eni strani gladka povrnitev Alzaiko-Lo-iarmške Franciji, na drogi strani pa osvoboditev in združitev avistro-ogrskih narodnosti šele na podlagi plebiscita (ljudskega glasovanja) feh poslednjih. Italijanski listi se z ogorčenem upirajo proti te-liiu, da bi bile takozvane pravice Italije na ;ažno Tirolsko. Trst, stro in Dalmacij« na k kofsc -tufi.pogoj, in bi bil ta pogoj tudi ljudska" glasovanje, in da bi te pravice stale na nižji stepnji kot pa francoske pravice na Alzaiško-Lotarin-ško. Med tem bo najbrž italijanska vlifda potom kakega italijanskega prostozidarskega lista demenriraia francosko verzijo onega dnevmega reda ali pa primerno interpretirala.
Bethmann-Ifollwec pri cesarju V5!femu.
BEROLIN, 8. (Kor.) Cesar Viljem je sprejel opoldne državnega kancelarja v avdijend, ki je trajala poldrugo uro.
Neresnične vesti o socialističnem ultimatu.
BEROLIN, 8. (Kor.) Wolffov uraii poroča: V časopisju je razširjeno poročilo, da so socialistični voditelji izročili včeraj državnemu kancelarju političen ultimatum To ne odgovarja dejstvu. Socijalist: so imeli kakor druge stranke s kance-larjeni razgovor o jXHlitičnean položaju in predložili pri tej priliki posebno želje glede mirovnega vprašanja in pruske volilne pravice. O kakih drugih specijalnih stvareh se ni razpravljale* o ultimatu pa sn'oh ni govora.
"ir.dsnhtirg se je vrnil v glavni sten.
BEROLIN, S. (Kar.) Woifiov urad pore ča da sta se generalni vojni maršal lli'idenburg in generalni kvanirmo;«ter LucienJorif po svojih poročilih cesar^ v soboto vrnila v veliki glavni stan.
Govor dro. lyWr8
v zbornici poslancev dne 23. junija 1917.
(Konec.)
Pravica države in pravica narodov.
Nu, gospoda moja, vterai smo doživeli še drugo razočaranje, ki je tudi jako grenko občutim. Je to vedenje n^mško-m?ščanskih strank, ali, da rečemo natančneje: neinškoga Nationalverbanda. V imenu iz zveze je govoril tu gospod poslanec dr. Stolzel. Ta gos.i>od je gotovo
nafialjevaati svoje prijetno življenje, k<* ga je imel pred Brichetovim prihodom.
Drugi dan po njegovi osvoboditvi so namreč prišli kapitan ovi tovariši, ki so toliko časa smatrali Briehetovo palačo za gostilno, da bi povra»tek svojega prijatelja poprazrtovali z veselo gostbo. Vso noč je bil v drugem nadstropju, kjer ie stanoval Hanibal, tak hrup, da je presenečeni Brichet viprašal, kaj je vzrok temu hrupu.
Ko so prihodnji dan Hanibalovi prijatelji prišli zopet na svoj neumno predrzni način, da" bi nadaljevali zabavo prejšnjega dne, jih je Brichet ustavil že v veži, jim povedal, da naj si za svoje hrupne veselice poiščejo druge prostore, ter jim Čisto enostavno pokazal vrata.
Ko je izvedel kapitan v se to, je najprej { zragljal cel leksikon kletvic, potem pa v j silnem razburjenju planil iz so-be. da pošteno izpove onega, ki ga je navadno imenoval »starca«.	1
med najsimpatičnejimi pošavami v parlamentu in jako žal in$ je, da moram tu nastopiti proti njemu. Nočem biti oseben, marveč ga smatram le kot glasnika, kot eksponenta nemškega Nationalverbanda, ki je nastopil tu kot tak.
Gospod poslanec dr. StSIzel je v svojem govoru skušal obrazložiti vso strašno krivico, ki se nam je godila v teh treh letih, prelome ustave, protlzalkonitosti, da, še več: skušal jih je opravičiti. Smatral je izločenje parlamenta kot opravičeno, izjavivši, da parlament ne bi bil mogel votirati izjemnih odredeb. ki sq se ukrenile. Saj je res, da parlament ni uvedel vojaške Juisdikcije za civilne osebe, toda potrebne izjemne odredbe in določbe bi bil noliral tudi ta parlamnt, kakor je v letu 1912. zakon o vojnih dajatvah, dežel-nobrambni zakon, vojni zakon, vojaško-kazen<ld pravdni red itd., kakor je tuiii dovoiil vse militarične kredite, ki so se kdaj zahtevali od nlega.
Gospod po?Iajiec dr. Stolzed se sklicuje na pravico države v sili. Nu, pojm te pravice je v juridiški znanosti zelo dvomljiv in sporen. 'J oda, gospoda moja, parlament, ki se zaveda svojega dostojanstva, svojega položaja, svoje važnosti, bo priznaval lc zakonito pravico države v sili, le tako pravico v sili, ki se opira na zakone, nastale v parlamentu ustavnim potom, na zakone, ki za potrebo sile previ-devajo izjemne določbe ravno za slučaj sile; nikdar pa ne more in ne sme — a>ko se noče izneveriti samemu sebi — priznavati kake pravice v sili, ki namesto zakona postavila samovoljo, na mesto pravice enostaven in gol absolutizem. In to, gospoda moja, se je zgodiio. (Živahno pritrjevanje).
Ali. iti moramo še datje. Gospod poslanec dr. Stolzel je rekel, da država ima pravico do življenja in zato tudi pravico, da v slučaju sile ukrepa take odredbe. — Gospoda moja I Gotovo, država ima pravico do življenja, ali tudi ljudstva, narodi imajo pravico do življenja! (Živahna pohvala in ploskanje). In če ima. država po nazoru gospoda dra. Stolzela pravico, da v slučaju sile porablja silo, potem imajo narodi v slučaj-u sile pravico do rabe sile. (Živahna pchvcia in ^Joskarie) Ta teorija rti morda le moja teorija: ne, gospoda moja, tej teoriji so pritrdiii tudi naši državniki. Ko ie izbruhnila ruska revolucija in se je ruski narod poslužil te pravice v sili, ter je odpravil carizem in tedanjo rusko vlado, tedaj so naši državniki priznavali to. Če priznavajo v Rusiji, potem bodo morali, logično, priznavati tudi kje drugje. (Živahna pohvala).
In sedaj vprašam: ali se hoče nemški narod v tem trenotku res identificirati s stališčem dr." Stolzela in se-li hoče izlasti nemško meščanstvo, takozvano — danes ta izraz ni posebno priljubljen — svobodomiselno meščanstvo identificirati s tem stališčem? .Ali so gospodje pozabili vso svojo minolost ali so pozabili.leto 1848. in pa vlogo, ki jo je. igralo tedaj nemško svobodomiselno meščanstvo? Ali ste pozabili r.a črno-rdeče-zlate barve — gospodje moji? Je-li potrebno, da vam jaz kot Slovan kličem k zavesti pomembnost črno-rdeče-zlatih barv? Nemci morajo vendar vedeti, kaj p omenja čnio-rdeče-zlata zastava: »Iz temne noči po krvavem boju k zlati luči svobode!« Je-li to svoboda, zlata svoboda (živahna pohvala iu ploskanje), ki jo imajo pred očmi gospodje, ki, še danes norijo črno-rdeee-zlat trak na verižici ure? (Veselost in mej-klici).
Jako obžalovati je, da so se taki nazori izražali tu v tej zbornici. Na ta način bo sporazum liemožen, kajti, ako glede temeljnih pravic ljudskega zastopa nismo edini in na jasnem, potem enostavno ni možno kako skupno delovanje. In, gospoda moja, že opetovano se je v tej zbornici — v te$ debati in v prejšnjih — naglašalo, da moramo priti do kakega sporazuma, da moramo pripraviti pot do sprave, da moramo pripraviti pot do mrru med naredi v Avstriji, če hočemo potem s potrebnim povdarkom nastopati napram inozemstvu in če hočemo zahtevati mir med narodi v inozemstvu. (Živahna pohvala in ploskanje).
Hrepenenje po miru.
Miru ne želi — menim jaz — nikdo tako silno kot ravno južnoslovanski narod; in s'cer morem — ne da bi bil formelno pooblaščen v to, — izjaviti tu, da toliko na tej, kolikor na oni strani državnih mej. Danes ga ni morda nobenega južnega Slovana, ki bi ne hrepenel po miru. Mi Slovani smo bili pač vojevko ljudstvo <io zadnjih časov — to je bila posledica razmer, zgodovinskega razvoja toda, dovolj krvi smo prelili (pohvala), dovolj krvi za-se in za druge; hočemo pr ti sled-mič do mirnega dela. , Mi, ki smo tako dolgo stali kot trden zid proti navalom azijatskih trum, dočiin se je v istem času zapadna Evropa mogla mirno razvijati in si ustvarjati svojo kulturo — mi hočemo pokazati slednjič, da tudi mi moremo mirno delati, dn imamo svojo lastno kulturo in da hočemo razvijati to kulturo. (Živahna pohvala).
Mi pa imamo še nek: drug razlog in to
so grozote te vojne, ki niso morda nikogar zadele tako, kot nas južne Slovane. Poljaki imajo prav, da se pritožujejo, ali poljska mesta stoje še danes taka, kalkor so bila pred vojno (Klici: Tako je! — Oporekanje). Prosim, Lvov in Varšava stojita še tu. (Poslanec dr. TryIo\vskyi: Lvov ni poljsko mesto! — Veselost in mcj-klici). Govorim čisto splošno, nikogar se nisem hotel dotakniti (Mej-klici)!
Gospoda moja! Ta mesta in istotako tudi inaloruska so danes še obljudena in v teh mestih se razvija življem je, morda živahne je, nego .je bilo pred vojno. Sedaj pa pojte, gospoda moja, na Balkan, v sovražne dežele in našo Bosno in Mercega-vino, v Dalmacijo, in videli boste, da od nekdaj cvetočih naselbin, od nekdaj cvetočih vasi in mest so le še ruševine. (Klic: Isto je v vzhodni Galiciji!). Da, v posameznih krajih. Pri nas je vse opustošeno in zapuščeno, in sicer ne le po sili in potrebi vojne, marveč se je zgodilo po sa-movlastnih činih naših lastnih -oblasti, po besnenju proti vsemu, kar nosi slovansko ime, in na tak način, kaJ\or ga pač od bitke na Kosovem polju Evropa ni videla več. In, gospodje moji, kam pridemo? Mož je ločen od svoje žene, otroke— ta«ko se je zgodilo z mnogimi — mladeniče in starčke so odtirali v ujetništvo, ki spominja na rimske in grške čase. Omenjam le, da so iz Niša in okolice Bolgari odtirali 30.000 Srbov v Malo Azijo.
Predsednik jc prekinil: Prosim, gospod govornik, odmerjen vam čas je potekel.
Poslanec dr. Rybžr: Neham takoj.
Vodila se je proti nam direktno iztre-bljevalna m uničevalna vojna in se obračamo tu do naše vlade in do vlade en-tentnih držav, naj v interesu ohranitve južnega Slovanstva napravijo konec temu besnenju, temu prelivanju krvi. Ententine države pravijo, da so šle v vojno, tJa rešijo Srbijo, ali Srbov in južnih Slovanov ne rešijo: ne bo nikogar tu, ki bi mogel potem uživati blagoslove miru!
Gospoda moja! Zaključiti meram, ker le čas mojega govora potekel. Zaključiti hočem le z izjavo, oziroma z apelom, ki nadoveže tam, kjer sem začel: sedanja vojna ic povratek v najhuje barbarstvo, medjiarodno pravo ni več obstoialo, no-vsodi je nastopilo opustošenje, kakršnjega morda še ni videl svet. Porabljala so se najkruteja bojna sredstva in bojne metode. Prepričan sem, da bodo v bodočih časih le z grozo mislili na to voino in da pridejo do uverjenja, da do take vojne ne sme priti več, da se ne sme več ponavljati to, kar se je zgodilo tu. Močno jamstvo proti ponovitvi take vojne pa b! bilo dano že s tem, da bi odločitev o vojni in miru ne bila dana v roke poedinca, marveč v roke narodov. In ta misel je v poedinih državah že uresničena. Uveljaviti se mora povsod. Demokracija je na pohodu. Je na pohodu ne le v Rusiji, ampak tudi v centralnih državah. Demokracija zmaga — o tem sem uverjeai — in nam prinese potem tudi trajen mir. (Živahna pohvala in ploskanje. Govorniku so čestitali).
Brezusfrisna stanje u Bosni In Hercegovini.
Interpelacija poslancev dra. Korošci profesorja S p i n č i ć a, dra. B a 1 j a k a in tovarišev na ministrskega predsednika v seji zbornice poslancev dne 28. junija 19J7.
V	smislu zakona z dne 22. februvarja 1880., drž. z. št. 18, je c. kr. avstrijska vlada opravičena in obvezana, da vpliva na načela uprave v Bosni in Hercegovini.
Oprti na ta.pozitivni zakoniti predpis in izpolnjevale svoio narodno dolžnost srno smatrali za absolutno potrebo, da utemeljimo in stavimo to interpelacijo.
Ustava za Bosno in Hercegovino je bila dana po cesarju Eranu Josipu I. in razglašena dne 17. februvarja 1910.
V	najvišjem ročnem pismu cd* dne 5. oktobra 1908., s katerim so se odredila pripravljalna dela za bosensko-hercegov-sko ustavo, vidimo izražena nastopna na-
čela-	. .	^ X •
>Kot nepremičen cilj mi je pred oemi in je moja trdna volja, da se pripadnikom Bosne in Hercegovine dovole m zagotove državljanske pravice. Razun svobode osebe in vere, varnosti lastnine, časti, šog in običajev, varovanja hišne pravice, ki so že po obstoječih zakonih zajamčeni, se ima spoštovati svobo_'i:o preseljevanje, kakor tudi pisemska tajnost; sod^vo po pristojnem sodniku, peticijsko pravo, pra\ico do združevanja in zborovanja jo postaviti pod izrecno zakonito zaščito. Prežet po prepričanju, da dovolitev ustavnih naprav nujno zahtevata: kulturckio stanje prebivalstva in potreba izdatnega zajarr.čenja zakonito pripoznanih in ti-stih državljanskih pravic, ki se imajo še pripoznati, odrejam s tem, da se potrebam prebivalstva po primerni soudeležbi na oskrbovanju deželnih stvari zadosti z deželnim zastopstvom.« Prišla je aneksijska kriza, ki je pome-njala ogrožanje svetovnega miru in je bila
Stran II.
.EDINOST* štev. 188.
V Trstu, dne 9. julija 1917.
vini povrnejo ustavne in državljanske pravice?«
-___-_____-___-	niinistnski predsednik voljan,
razglašene "ustava in državljanske svo- zastaviti svoj vpliv, da se bosansko-her-
radostno surejeta pr! pretežni večini prebivalstva Cmosliuii in pravosiaviii Srbi). V februvarju 1910. so bile podeljene in
boSČine in v maju istega leta Je naš ce-tar priredil potovanje po Bosni. Potovanje cesarja po vsej Bosni in Hercegovini je bilo triumialtJi pohod monarha, odi-čen po navdušenju, ljubezni in hvaležnosti vseskupnega prebivalstva brez razli
cegovski deželni zbor nemudoma
skli-
Razne politične vesti.
vsesKUDiieKtt urcuixaiMv« u.^	P°uk o državi, »veleizdajstvu« in de-
ke vereT ^e ^d^^edai je prebivalst\'o mmcijantstvu. Med čitanjem cesarske "a
priredilo kakemu vladarju tako prisrčno soglasen sprejem. Deželni zbor je bil
redbe c amnestiji v seji zbornice poslan cev, so kričali nemški radikalci v divji
str	JSS »r
zastopstvo, oba ministra. Burian in Bilin-1 zasluzeno texcuo.^ ^naca ob sfcl. sla mogla v delegacijah le najbooe
K<»vcrlti o deželnem zboru.
Prišla je vojna. Tedanji, do ža'ostrega flovesa došli deželni načelnik Je odpravil v<e državljanske in človeške pravice. — Povsem nedolžne državljane so zapirali in jih vlačili v kazemate v Aradu. Izredno veliko število pripadnikov dežele so določili kot tale in mnogo njih Je bilo ustreljenih brez vzroka.
Potiorek je ustanovil tako imenovan varstveni zbor. V ta zbor so bili sprejeti bi oboroženi najdvomljrvejl indivkluvi — nekateri so bili poprej večkrat kaznovani radi tatvine, sleparije, ropa. Kar je prebivalstvo. ki se ni moglo branftl. trpek« pod strahotnim gospodstvom teh band, bi biJo težko opisati. Kjer so se pokazali, Je bilo posilstev, umorstev, ropa. tatvine in požiga na dnevnem redu.
mora! Cen peleni teh ljudi — pravo justi-fikacijo. Taki klici so sramota, ki pada na — klicatelie. Sami se izključajo iz skupnosti drugih narodov monarhijo, ki
so z odkritosrčnim veseljem pozdravili ta državniško-modri čfei mladostnega vladarja. Barbarsko tuljenje nemških radi-kalcev je pa tudi politično Težka pogreška. In druge stranke nemškega Na-t:on;:!verbanda (tuui žnjinii zvezani krščanski socijalci) bi dobro si orile, da bi brzdale instinkte nemških radikalcev, dokler K. ti. Wolf in tovariši ne izpof.1-kopljejo moralične pozicije avstrijskih Nemcev še globlje, nego je t« zgodilo s ponesrečenimi richt linijami! Dejstvo, da niti najhujše kazni, s katerimi zakon kaznuje vele izdajstvo, ne morejo v oćeh človeštva potisniti veleizdaja!cev na isto stopnjo z navadnimi zločinci, in pa opetovano zgodovinsko dejstvo, da vele-
nadvojvodc Josipa 11, Taverna, P. Ponte-rosso 4, Gatznig, ul. S. Spiridione 7, Vi-sintini, ul. Cavana 22, Pabbro, ul. S. Vito 7, Vattovatz. ul. GiustmeHi 5, Benedettich, ul. S. Sebasiiano 3, Bruna, ul Becclierie 1. Levi, ul. Becclierie 6, Poiacco, ul. Bec-clierie 47, Pasqualini, ul. Marije Terezije 43, Zadnik, P. S. Giovanni 6, Kustan, ul. delle Legna 8, Rumetz. ul. Largo Santo-rio 2, Pinter, ul. Farneto 9, Polli, ul. Acqusdotto 13, Castellitz, ul. Oiulia 67, Pen^o, ul. Giulia 7, Periatti, ul. Barriera vecchia 4. Depace, ul. Barriera vecchia 20, Cossich, ul. Ugo Fosoolo 2, Jenco, ul. Istituto 4, Ferluga, ul. Medla 46, Ccope-rative Operaie, ui. Settefontane, Polacco, ul. iSettefontane 44, Pozzi, ul. Settefontane 1, Pouschč, ul. del Rfvo 38, Rizzian, ul. deli' Istria 1, Cau, ul S. Maroo 34, GatznPg. Skedenj 50, Godina. Skedenj 13S, Sinigaglia, Barkovlje 41, Pimter, Greta Zgornja.
CENA:
Prednji deli s priklado po K 6'72 kg,
zadnji deli s priklado po K 7'84 kg.
Fran J(*ip se ni dal skloniti, da bi ljud *tvu krčil nje-ga pravice.
Proti deželnemu zboru Je bil tudi Usti
nes toliko bahatijo koi državo vzdržujoč element . pred d\ema desetletjema sma-j t rani za velcizdajalce? Kaj se je godilo
| I	" '	, j I I t* i I I	» »-.VI ŽULJIH VV .	" J	- "	"
del uradiiištva, ki je mogel brez kontrole lcjaj n:> Dunaju, v Inomostu, Gradcu
i	.	______X---- — * :.< r	■ r ■ a <	•	~ 1 .	rtt
in v lastno korist gospodovati in ravnati.
Deželni zbor je bil razpuščen in uprava je iiicgla brez kontrole delati, kar je ho-
C Posledice tega brezkontro!nega stanja so bile zlorabe, poneverjanja m slepar-stva različnih organ "	" —1
znatno število viŠJili ski preiskavi radi gori navedenih zločincev. I)va uradnika sta izvršila samomor. VoJi se se več preiskav zaupno, ns da bi
v prihodnjem zasedanju delegacij.
Po obstoječih ustavnih zakonih je v Bosni in Hercegovini vlada navezana na proračun, ki fca je sprejel deželni zbor in cesar sankcioniral. dasrmi & 44. ustave ne sme ne več prejemati, ne izdajati, nego Jej je bito dovoljeno s proračunom. Ako ni bil proračun v deželnem zboru pravočasno rešen, ostaja proračun tekočega leta v veljavi, dokler se ne napomeni z novim, nastalim ustavnim potom.
Kaj se dogala danes? .
Vlada Je sprejela le proračun za prvo polovico leta 1914. Smela se f=> strogo držati tega proračuna v vsakem pogledu. TzJaia fe veliko več in se prttro£en)u ne t!rži proračunskega zakona in proračuna To Je protizakonito in škodliivo za ugled
države.	.	.
V tem fcrezkontrolneiii m protizakonitem Času brez deželnega zbora, ki bi ga bili morali po b mesecih sklicati, ^e je
m
Pragi?! Ako je nemške radikalce tu za-pastil spomin, smo radi pripravljeni, da jim osvežimo spomine na čase Badepsja. -- Definicij i države kot skupnosti, ki izvaja naivišo oblast nad svojimi člani v ... _.svrho vodstva in povspeševanja skupnih Sedaj se nahaja interesov, seveda že davno ni več pra-uradnikev v kazen- j vj|na> Bila je vedno kriva in je mogla
nastati le tako. da je odgovarjala vzorni državi — v glavah učenih mož: fantazijski sliki, ki v resnici ni nikdar obsta-
dvoma država ne inanj-
___________________ da ravno
airtagonfzem med nadv ladovano večino in vladajočo manjSino tvori življenje države in jo drži skupaj. Zato tudi pojav, ko se »veleizdajalci« kar čez noč razvijajo v j državi najzvesteii eleuunt«, ni nič nenavadnega, ka; no-1 i nenaravnega! Ako se je kaka velika ideja pojavila od zdolaj — in velike ideie prihajajo navadno od zdolaj — se jej upirajo najhuje oni., ki so go-( ri. In potem se smatra kot velelzdajstvo marsikaj, kar je poklicano, da v beJočno-j stl iači državo, da je nje hrbtišče! Ker pa velikih idej ni nuržno uničiti, se razvijajo vedno dalje, pridobivajo pristašev, razširjajo sv\*ie kroge, postajajo skupna last celih narodov, celili držav. To Je potek stvari v svetu, proti kateremu ne more nič opraviti noben paragraf. Zgodo\ina narodnih in drugih držav govori cele knjige o tem. In kako se je n. pr. godilo socijalistom, ko Je sdcijalizem začel po-ganiati? Toda, čemu naj posezamo tako 1	■ " " " lc: kako
pred ka-
.......................državah
omajano.	,	aropovedovali »mir brez aneksij in brez
i aostrar^ka uprava birokratov pri ze- Kontribucij?!« — Na vsak način stoji sla-L-iii mizi le posebno pri vprašanju pre-' ^ s i>0ruiko, ki vedno kriči po policiji in 1 doveJla do hudih neprihcnosti. državnem pravdništvu. Da zastopniki ta-\'sled na<»pačnih odredb in vsled po- ke po]itike na vse zajinje žanjejo le v?e-manikanja potrebne previdnosti se je do- stranjo zaničevanje, to se razume samo godilo, da S4> v Bosni in Hercegovim c<r.c! ()b	jc zahtevano po naravi. Kajti
a..... policija in državno pravdništvo sta ko-
risini napravi, ti:Ji simpatični, dokler ščitita življenje, lastnino in varnost. Le, če posegata nr politično polje, izgubljata na prikupnosti! In če se napravlia iz tega zistem. kakor bi n. pr. hoteli — nemški radikalci, se tak zistem maščuje na politikih, ki hočejo s tem dosegati uspehov! Cas gre pač mimo njih; ali pa — preko
I • .1 iliUia.l J'kJ \J	------------ --. : IgiiMjaur 1 UUd, LWJliU IIMJ ^jv^H.u
\ ljudstvo popolnoma odluji4o upravi m j Kk)b0i(0 v*minolost? Vprašamo le: !
, ;»,ma: ikHiveiu in protinravnem pra- b. Sc bHo sodit0 tistim, ki bi bili prec \ ^ dstvu sod:>Č je zaupanje popolnoma kimj dveraj \c{\ |n pol v vojujočlh drž
_______:------I	_____.____<1 _:_ I____ anAlrC:i Sn
'ani dežele morale trpeti k'Iad in da so tisoči pomrli v*!ed gladu/Danes t*djenilje-
>ni reknzic!} se to
;govina ste edi.'.a dežela
Jf» ubogemu kmetu p malo, kar še ima.	.
Vse to je po>ledLa brezkoiiTrolnega stanja. ZA se, da \ Bosni in Hercegovini, nasprotno duhu časa, še danes ve!>a princip, da umetnost vladanja obstoji v moči in nasiiju.
V modernih pravnih državah obstoji imietnost vlaJanja v pametnem prilago-dianju javnemu mne ljudstva in u v. zevanju stva in dežele.
Bosna in Her na zemeljski krogi j i, kjer se lju>->tvn ne dovoljuje nobena soudeležba na deželnih stv areh. Vlada jeh - ela kot surogat za deželni zboj ski cati »tko. po njej imenova-
no sosv etovalstvo. To bi bilo v dana-šn^eni času smešne zavračati I
pre
ra\.__ ________
krvi in imetju, na izpolnjevanju državljanskih in vojaških dolžnosti, razmerno več dalo, nego katcro-koli drugo ljudstvo monarhije.
lemu protizakonitemu, brezkontnolne-inu stanju bi se moglo napraviti konec na ta naCin, da se z razveljavljen jem raz-pustnega »Jekr'eta skliče deželni zbor v V. zasedanje. Novim volitvam vsega deželnega zbora se je absolutno izogniti.
Na podlagi te^a stavljamo v imenu južuoslovanskega kiuba sledeča vprašanja:
niili!
i. , Bolgari in Madjari. Poznano je, da so v
-tijii. euisi^'^ >vanju | zajI,jj|1 j^ jj izvestni madjarski politiki L	rotreb ljud- J jn zgodovinarj! začeli dokazovati, da v
M a d jarih in Bolgarih teče rsta kri. Sedaj pa je bolgarski profesor in rektor vseučilišča v Sofiji, dr. J. Oeorgov nastopil v Pester Lloydu« proti tej teoriji ter pro-testujc proti krvnemu sorodstvu z _ . . ...	Madjari. Dokazuje, da so Bolgari
jo bi bilo v daiia-j cisto slovansko pleme. Jako značilna so ki je trera absolutno|la izvajailja bolgarskega profesorja: Pa idkiiu.	naj so Bolgari tudi slovanski mrc^ ven-
fo je težka krivica, ki jo vseskupno Ljar nj v njih trdne slovanske solidarnosti, bivalstvo tako bo!->tr:o obeuti, ko 1 prežtso z močnim bolgarskim čutstvom no ljudstvo Bosne in Hercegov ine naj jn zalo tudi smatrali Srbe za svoje naj-
...___________________________oje naj
hujše sovražnike! Georgovr w tudi uver-jen. da čut solidarnosti interesov z Madjari postaja v bolgarskem narodu vedno močneji.
Aorovizacilske stvari.
GOVEJE MESO.
Jutri, v torek, 10. t. m., se bo prodajala gov edina proti izkaznici za živila in proti izročitvi izkaznico št. 1 serije I.—II. Na vsako izkaznico št. 1 se bo moglo <!obiti i:	V« kg mesa. — Prihodnje razdeljevanje
1.)	Je-li g. ministrskemu predsedniku mesa po normalnih cenah se bo vršiio v znano, da vlada v Bosni in Hercegovini čeirtek in sicer proti izročitvi izkaznice brezuSiavno in protizakonito stanje? št. 1 serije I1U IV. in V. — Prodaja se
2.)	Je-li g. ministrski predsednik vo- p»ične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah; Ijan, napraviti korec temu stanju in delati i Bin, Roj ar, 9, Dapretto, ul. Boccacclo 6, na to da se ljudstvu v Bosni in ilercego- Troeca, uL Commerciale 3, Cadorhn, ul.
Ustanovitev deželnega gospodarskega svfcfa za Primorsko. V smislu od c. *kr. urada za ljudsko prehrano danili navodil se je sedal na odretfbo g1, namestnika ustanovil »deželni gospodarski svet za Primorsko. ki mu poleg zastopnikov goriškega deželnega odbora, istrske deželne upravne komisije in mesta Trsta ter trgovskih in obrtnih zbornic pripadajo tudi zastopniki kmetijskih korporacij. V tem gospodarskem svetu so prrmerno zastopani vsi deli Primorske in vse narodnosti dežele. Z novo institucijo se ima, na<k>vezujoč na posvetovanja z interesenti, ki so se že prei opetovano vršila pri namestništvu, vsem krogom prebivalstva nuditi prilika, da izražajo svoje želje in potrebe glede preskrbe z živili, tQ|r /se ima na ta način zagotovit' tesno sodelovanje z aprovizS-cijskirni zadevami poverjenimi državnimi organi z interesenti tta tem, za blai^rnjo cclokupnosti sedaj najbolj važnem polju. Deželni gospodarski svet sie bo pod predsedstvom g. namestnika od časa do časa sestajal pri nainestništvu ter bo že prihodnje dni imel -svoijo prvo sejo.
Sklep šolskega leta na zaposlovalnera tečaju c. kr. goriških učiteljišč v Trstu. Danes se je zaključilo šolsko leto na za-poslovalnein tečaju c. kr. goriških u-či-teliišč v Trstu z razdelitvijo državnove-ljavmih letnih izpričeval. Na zavodu je bilo vpisaiih 96 gojencev in gojenk in sicer v priprav Ijavnem tečaju 18—18, v prvem 10—15, v drugem 7—9, v tretjem 4—6, v četrtem 2—7. Med letom je odšk> 7 go-jcncev v vojaško službovanje, od teh je 5 gojencev napravilo predčasne izpite. 1 maturo. Od ostalih 89 gojencev in gojenk je bilo odlično spusobnih za vstop v naslednji višji razreJ 6; sposobnih 56, ne-sposobna 2. PonavljaJni izpit je dobilo 8, brez razredbe so ostali 4 in pred razredbo jih je izstopilo o. 7 gojenk se je prijavilo k zrelostnemu izpitu. Sprejemni izpiti za šolsko leto 1917—18 bodo septembra meseca.
Zrelostni izpit na zaposlovalnlh tečajih c. kr. goriških učiteljic v Trstu so napravile bledeče abiturijentinje in sicer: za ljudske šoje s slovenskim učnim jezikom: Marija Bunc, Antonija Cak, Roealija Lu-xa, Marica Martinz, Stanislava Siškovič. Za ljudske šole s slovenskim in z nemškim učnim jezikom: Gabrijela Cok in Hermina Slekovcc (z odliko za slovenski učni iezik). Dodatni izpit za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom je napravila gospodična učiteljica Otga Goljevšček.
Pošiljanje petroleja potf napačno navedbo vsebine. V poslednjem času se je često opaziio. da se v poštnih zavitkih pošilja petrolej pod krivo navedbo vsebine. Zato se daje v splošno znanje, da so vsled S 27. 2. skupina i i S. poštnega reda iz leta 1910 (drž. zakonik št. 317—1916) izključene cd prevoza gorljive tekočine, med njimi ravno tudi petrolej, zaradi ogrožanja prstnega obrata. Kdor take stvari odda na pošto v z lic prepovedi, in pri tem za-ntolči vsebino ali je navede nepravilno ali netočno ali drugače zvodi pošto, se kaT znuie v smislu točke 3 imenovanega § razen s kaznijo po dotičnih predpisih tudi z denarno globo 50 K, — Raz v en tega je pošiljatelj odgovoren za vsako škodo na osebah in stvareh, ki je nastala iz posebnih lastnosti vsebine, ter mora jamčiti za vse tozadevne tožfce in zahteve do poštne uprave.
Občno se razglaša, da se bo vršilo izplačevanje prodane volne od preteklega meseca, dne 9. in 10. t. m., pri »k. u. k. Anschaffungs- und Auskunftsstelle« ulica Torrente štev. 2.
V begunskem taborišču v Stelnklamitiu (pošta Rabenstein) se ustanove kmetijski in gospodinjski tečaji. Strokovne učne moči, ki žele prevzeti pouk na teh tečajih, naj se prijavijo pri deželnem odboru goriškem (Dunaj VIII Schdesingerplatz 2/1II).
Cene za zgodoft krompir. G. kr. osrednja komisija za presojevanje cen je z veljavnostjo od 16. t m. daije določila ceno, po kateri na} se ravnajo avstrijski pridelovalci pri prodaji zdravega^ primerno suhega, neprstenega zgodnjega krompirja letošnjega pridelka brez poganjkov, in sicer za roži Časti krompir na 60 K, za ostale vrste pa na 30 K za metrski stat (100 kg). Od omenjenega dne daUe ne velja več 13. Junija t. 1. določena cena 46 K.
Nekoiko odgovora. K notici v »Edinosti« z dne 1. julija glede pravilnosti izrazov »načelstvo« in »nadzorstvo«, si uso-jam pripomniti, da sta izraza »nadzorni-štvo« ki »načeiniStvo« ^ovrilko edino prkvitaa. ker besedi »načelstvo« in »nadzorstvo« ne vsebujete pojma iz več oseb sestavljene korporacije, oziroma odbora,
ampak označujete le svojstvo, značaj, oziroma dejansko stanje ene same osebe kakor take n. pr. Jaz imam ali vršim »-načelstvo^ ali »nadzorstvo« tega ali onega, ako sem načelnik, ali nadzornik. Nikakor pa ne morem reči, da imam »nadzorni-štvo« ali vnačelništvo«, ker so te korporacije sestavljene iz več oseb.
Mestna zastavljalnica. V torek. 10. t. m., se bodo od 9V2 dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca aprila leta 1915 na svetlomodre listke serije 137 in sicer od št. 230.201 do št. 231.800.
Podpisi na VI. vojno posojilo.
26. izi-a;.. - Pokojninski zavod avstr. Llovda K 100.000, Po J pisani znesek tvrdke Costi G.' H. sirovi se zvišuje na K 150.0o0t bar. Etna L.ut'e oth K 140.« 00, c. kr. pomorska vlada za >klad /.a pomožno akcijo za pomorščake ia ribiče, ki jih je rojna spraviia v bedo K 100 000. Židovska občina K 50.000. občinska plinarna za lastne uslužbence K 24 0JO, Plescli Filip in Pavla K 14 000. Edvard Horak. Mestna h aniln'ca v Kamniku. S. Sal. Levi, G. V. Lđizzar. P. Kugv \o K 10.000, Ljudska posojilnica in hranilnica nadaljen podpis* K 5.050, Občinska hranilnica v Postojni, Peter Masera, M. A. von R., Fran Kosoveli. Alfred Konrad, c. in kr. nadporoćnik Julij Fanta po K 5«)00, J^iuch it H Ifferich. Ivan Klnn, Niua in Rudolf Moretti. Evgen Baver po K 4'.0;\ tvrdk.i Bratje Rauber. Antonija Racman. Atilij Kozmann po K 3(K>;». Anton Rjoza, dr. Anton Požar, Bon-aiuto Mustachi, dr. Viktor Maudel. Mat. M.ilusa. Marija Kleva po K 2003, Ivan Kovic K 17o\ Albert Jurza K 1500. Ivan Muzemc K 1200, Alojz iioftik. Jo-ip Inamo, ing. Josip Janoušek, Artur Kaltenbranner, Anton Kolar, Zd avko Katni k. Evgen Krasna, Fridrik Kroupa, Gjuro Kuhar-Martinov, c. in kr. nadporočnik Kurt Maksimiljan. Eostanca Mattesich, Josip Mncb m ji s. Karel Mi-cchia in don Anton Mecchiu. Olga Maurice -Kohn, Kristina Nović, don Karel Musizza. Alfonz Pepeu, Josip Prebilič, I\a i pl Renallv po K 10 0, c. kr. pododsečno po^ eljuištvo v Kopru K 700, Vladimir Maurin K G01, F. Josip Morpurgo, Morterra & Co, Edvard Poche. Franc Pribil, Peter Privileggi lekarna Crevato), Jean Feliks Mohr Andrej Mikisa, Lega pat.iottica della gioventu ♦riestinj, dr Maqo Rusca po K TOO, Ivana Kleva K -500, Marija Bello (hotel Adria) Marija Pellis (bnfai) po K 800, dr. Josip Landr, Karel Ko zmanu. Dora Rossi, Pavel Koeco, prof. don Lu-C:jan Luc ani, Avgu-t Laurencich po K 200, Roman Rankel, Josip Prunk, Pasquale Marchio, Fraac P zzarello. Jo-iipina Kunz. Fr. A. Kovačevič, O ga Karneil, Andrej Jug, Alojz Oizerle Franc Btnko, po K 100. Edvard Pegan K 50
da naj se brezplačno objavljajo njihova poročna naznanila, osmrtnice in sigavedi kai še vse. Radovedni smo, kaj bi rekli taki Ijuoje. ce bi k<.!<► o-l vyh za^ hteval kakih uslu^? Ljudem, pouebniir* podpore, in tistim, ki f*Cx\i > svoje pravice prci javnostjo, je pač časopisje gotico večino rado na razpolago; tistim, ki poznajo časopisje saino tedaj. Kcdar «re za njihove osebne prilike, pa enkrat za vselej — koš!
	MALI OdLUSi			i::
□□		%m računajo po 4 stot. besedo. H&atno tiskan* beseda se raša-najo enkrat ved. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :	iCQ □□	
f rt Krilo ysake vrste kipuje Jakob Margon. Via LmI\1|W Solitario 21 (pri mestni bolnišnici) 117")
Žveplo
zatrte se proda, t lica Gii lia št. 21, pro-d^j dna ze enjav. Angelo Zo'ticr (1217
SOlIS Žclezae" ^eseQe' °^jeve» I et olj t ve, bec-
cine in inineriilnega clja ku[>nje S ttefontano 1
FT vr°c IliS
Fotosraf v
Anton Jerkič pos uje v s
Trstu. Via delle 1'o-te Št, 10.
ojem ateljei u 4U7
Kupujem
žaklje vsake vrste, cunje, bomba/. F. Babič, Molin grande 20 1210
F)!n!ftTnfMft?jrf Uči*el,iic9 p~du(nje z ^otovira ' IJipiUlliliuIlU ui, el-ora po najhitreji in najlažji metodi otroke in odrasle (gospe, gospodi«'ne in spode) nemško in slovensku na svojem domu po zmerni ce ii. Informacije od 1—8. I lica Cbio/.za 27 III. n. II. i-topaice zadaj ra dvr.riiču vr. 8 Al
UMNinm 5,6	»oba s prosiim vhod > u. —
nUjtni Commerciale 14, T. vr 3, desno (L 6
DAROVI.
Darov], došli vladnemu komisarju. Karel Mioni K 150 kot četrti in poslednji prispevek čistega dohodka iz prodaje bro-šuric »Visioni« in »Mater dolorosa« — za vdove in sirote padlih vojakov in ga oslepele vojnike. S tem prispevkom je g. Mioni daroval skupaj K 1150 za dobrodelne in patrijotične namene. Vodstvo mestne ljudske šole v ulici Donadoni K 12'74 kot dohodek zbirke za »dan žepnih robcev«. Vodstvo italijanske mestne ljudske šole v Rojanu K 15'60 in sicer polovico za Rlieči križ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov.
Vodstvo mestne ljudske šole pri Sv. Vidu K 33'28 kot dohodek zbirke za »Ja,n žepnih robcev« in K 4'20, nabranih med učenci, in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov. Vodstvo slovenske mestne ljudske šole na Vrteli K 10. kot dohodek zbirke za »(Jpn žepnih robcev«. — Učiteljsko osobje in otroci mestnega otroškega vrtca v ulici de! Pallini K 2') 61 za »Vojašl-i dom t. Slovenska mestna ljudska šola v Rojanu K 30 in italijanska mestna ljudska šola ravnotam K 21 Kot dohodek zbir\c za »dan žepnih robcev«.
Za Žensko podružnico CM D daruje g. Fran Rupniik 5 K, gdč. Vera Pertotova 2 kronf.
Za nase hrabre vojake darujejo: Jakob Stoka: 2500 vp. dopisnic. 20 en ve!, pis. papirja. 24 svinčnikov, 12 ustnikov, 6 ška-telj stročnic, gca. Anica Marovt: časopise, 3 slov., 1 nem. knjigo, gca. Pepi Golob 9 nem. knjig; slov. svetoiv. ljudska I šola: 28 zv. »Int. Blatt«, veliko množino: »KI. Zeitun^«, ^Edinosti«. »Slovenca«, 90 zv. »Bogoljuba«, ga. Marija Mohorčič 5 slov. 2 nem. knjigi, 24 zv. Bogoljuba in 50 zv. »Domoljuba«; gca. Mary Schuber-ger 22 slov. knjig; ga. Mihelič. časopise; ga. Peric, časopise; gca. Basanić Ivanka, 1 slov. knjigo in 1 domino; g. Franc čebule, orožnik, 105 zv. »Llustr. Glasnik-a«; ga. Stepančič 25 nem. knjig; gca. Pertotova 11 slov. in 1 itaJ. knjigo. Hvala lepa!
Za naše hrabre branitelje je darovala ga. Marija Schonerer 1 mandolino. — Iskrena hvala!
za porabo penzljonuia y Portorož (središče) 14 sob, eua-	» rana, Kufiinja, ki2t ter pri-	i bilžno 1000 m' »rta za 60.002..!
j Pojasnila daje Ins. odd. Edinosti,	jj
K523i SIBBBI a WBBEBE^2š* H S
i a mm
! u Portorose. s 5 sobami, Ku-
" hinjo, Kletjo, podstrešjem in	|
urtom se proda za K 30.000	1
L Pojasnilo daje Insr. odd. Eiiinosii.	|
i
JADDARSKA
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Tistim, katerim are! — Čaisopisjn; se mora dandanes boriti z največjimi težavami. Papir, ki ga je silno težko dobiti, se }c podražil tako. da je naravnost neverjetno, ves materijal se je podražil skoraj Jo nezinagljivosti ttd. itd., in vendar so ljudje, ki čitrjo liste samo v kavarnah, ne da br žrtvovali zanie tudi le en sam vinar, ali cek) taki, ki jih sploh ne čitajo in ?e manie plačujejo, pa vendar prihajajo k listom ter celc nekako zahtevajo od njih.
Trs«, Via Cassa di Risparmio S
(Lastno poslopje) Kapital In rezerva K 13,?.03.000.
I1LIJALKK: Dunaj Tcgethdfsttasflc .7—9 Dubrovnik. Kotor. Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Za<fav
VLOGE NA KNJIŽICE
31 0 -
2 O----
otl »locva v loge do duevu vzaiga. lientni liaveU p!itćujo banka svojega Obrestovat:je vlo^ i .i tekočem in žirontčunu p-j dogovoru - A!-:reJeti> :. čeki in nakaznice na v-a tu-iu ino/.mm :a trii; i
K C P L'JI* IN PRODAJA: vrednoslue jaji. • . rento, obligacije, zastavna pi-Jsia. prijorito* delnice, srečke itd — V A LUTK LN DEVIZI! PREDUJMI na vrednostne papirje in b .a Ir?.e«'e v javnih skladiščih. SAFE Di.POSlT>
PROME9E.--Prodaja srofck r:i7.redii'j ift.-
rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev ^i o; kur/.ni i/gnbi. revizija žrebanja srti":k i. t i brezplačno. Stavbni kre lit, renih^urs kredit . Bor/na naročila. — Inka-o.
MENJALNICA —----E S KOM T MENIC.
Telefoni; I4firj, 17'.'3 iu "Jo.ti Uradna ure: od 9 do 1 popoldne. Brzojavi: JADRANSKA
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čermak
v Trstu, ul. Poste vecchie 13« vogal ulice della Poste.
Izdiranje zobov brez
bolečine. x Plombiranje. :-: UMETNI ZOBJE
HISA
v sredini mesta, za Fran Josšpovlm trgom
(Veliki trs), 5 nadstropna, gostilna s petimi	|
uhodi In velikp skladitte in zaloga vina	g
proda **	|
za K 110.000. — Izborna prilika.	J
Pojasnila daje Inseratnl oddelek „Edinosti",	i
mm?