Poštnina platana v gotovini
Stev. 22	V	Ljubljani,	sobota	27.	januarja	1940	Leto	V
Zanimive razlage o novem razmeri‘u med Nemčij‘o in Sovjeti:
Nemčija je z zasedbo Galicije začela mimo
Afuaiati Ducii#* Če Hitler ne bo potreboval vse svoje vojske na osvajali nillljv zahodu bi utegnil Rusijo celo napasti...
Ženeva, 27. jan. o. V diplomatskih krogih Zveze narodov napovedujejo o bodočem razmerju med Nemčijo in Rusijo naslednje:
Potek vojne na Finskem je Nemčijo popolnoma razočaral v pogledu sovjetske vojne moči in organizacije. Če ne bo Hitler potreboval vse svoje oborožene sile na zahodnem bojišču, bi utegnil popolnoma spremeniti svojo politiko do Rusije ter Sovjete z orožjem napasti. Za zdaj, dokler ni položaj na zahodu kolikor toliko jasen, nemški voditelji še ne mislijo porabiti sile, da si zagotove ruske surovine in gospodarsko pomoč, temveč skušajo to doseči z mirnimi sredstvi in z zvijačo.
Da je to res, kažejo trdovratna nemška zagotovila, da hoče Nemčija ostati strogo nevtralna v sporu s Finsko. S to nevtralnostjo so Nemci že dozdaj dosegli, da je potihnil odpor nekaterih ruskih voditeljev proti nemškim gospodarskim in drugim zahtevam, ker računajo, da bi jim Nemčija le utegnila pomagati proti Fincem, če bodo izpolnili vse njene zahteve.
Pogajanja, ki so se začela med Nemčijo in Rusijo v Moskvi dne 16. januarja, so se končalo z zaključkom, da so Sovjeti dovolili Nemčiji zasesti 60 km širok pas vzdolž železnice, ki drži iz Krakova čez Lvov v Romunijo. S tem so Nemci od Sovjetov dosegli, da je ustvarjeno v poljski Galiciji sovladje, ki je pa samo navidezno, v resnici pa je Nemčija dejansko dobila _v svojo oblast ne samo to železnico, ki je bistvenega pomena za dobavo romunskih
Zahvala poveljnika naše mornarice ljubljanskemu županu
Ljubljana, 27. januarja.
Na včerajšnjo sožalno brzojavko je ljubljanski župan dr. Juro Adlešič dobil takoj naslednji brzojavni odgovor iz Zemuna:
>Dr. Juro Adlešiču, županu mesta Ljubljane! V imenu kr. mornarice in posadke velike torpe-dovke »Ljubljana« se najtopleje zahvaljujem Vam in prebivalstvu mesta Ljubljane za tolažilne besede, nadejajoč se skupno z Vami, da bi kr. ladja »Ljubljana« v kratkem zavzela svojo mesto v vrstah našega ladjevja.«
Poveljnik mornarice, podadmiral Polič.
Delna demobilizacija v Belgiji
Bruselj, 27. januarja, o. Ministrstvo za narodno obrambo je sklenilo z ozirom na popuščanje napetosti demobilizirati gotove kontingente pomožnih čet kopnene vojske. Gre za obveznike, ki so bili poklicani pod zastavo v zadnjem času in ki pripadajo letnikom 1920, 1921 in 1922. Ti vojaki se bodo vrnili domov, kjer bodo imeli shranjene vojaške obleke, v katerih se bodo morali ob potrebi v najkrajšem roku zglasiti na določenih mestih. Predvsem pripadajo tu vojaki sanitetni, nad-zorniški in prometni službi.
Razprave o novem vollvnem zakonu
Belgrad, 27. jan. m. Na včerajšnji seji političnega odbora ministrov so znova začeli razpravljati o volivnem zakonu in sicer na podlagi predlogov glavnega odbora JRZ. Kolikor je bilo možno zvedeti na državni listi ne bo kandidiralo več kot 50 kandidatov. Število mandatov se bo vrnilo okrožjem. Zato se bo spremenilo tudi volivno računstvo. Za enega poslanca bo potrebnih 40.000 glasov, ne pa 5000, kakor je bilo določeno do zdaj.
^ ^ m m m e ^
Danes ob 8 zvečer priredi Klub pomožnega grafičnega delavstva v spodnji dvorani hotela »Metropol« (Miklič)
družabno zabavo
Praga, 27. januarja, in. Uradno poročajo: Predsednik Hacha je odstavil ministra za kmetijstvo dr. Vladislava Feierabenda in komisarja za cene inž. Nečasa. Zatrjujejo, da sta oba že 22., januarja verjetno čez Slovaško in Madžarsko pobegnila v Francijo. Protektor von Neurath je imenoval pravosodnega ministra Kreičija za začasnega kmetijskega ministra, položaj češkega komisarja za cene pa je prevzel nemški vladni komisar von Buschel. Izjavljajo, da o teh spremembah češko časopisje ne bo smelo ničesar poročati. 0 neposrednem povodu za beg omenjenih dveh politikov tudi ni Se nič znanega. Na obveščenih mestih samo zatrjujejo, da bo ta beg imel globoke posledice za odnošaje med Češko-moravskim protektoratom in Nemčijo.
Minister Feierabend in komisar Nečas sta v
surovin Nemčiji in za morebitni nemški napad na Romunijo, marveč tudi gališko petrolejsko ozemlje. S tem se je začelo mirno, toda zanesljivo nemško napredovanje proti ruskemu vzhodu. S tem so tudi padle v vodo vse utvare, da bo Sovjetska Rusija mogla ostati v vojni med Nemčijo ter Anglijo in Francijo nevtralna in da bo s pomočjo^ njene zveze z Nemčijo komunizem počasi zavladal tudi v Nemčiji, kakor je to računal Stalin, ko je lani sklenil zvezo z narodnim socializmom.
Bukarešta, 27. jan. o. Romunske petrolejske družbe, ki so odvisne od angleškega, francoskega, ameriškega, belgijskega in holandskega kapitala, so sporočile romunski vladi, da_ ne priznavajo oblasti novega generalnega komisa-rija za petrolej, imenovanega včeraj. Ravnatelji teh družb se bodo sešli danes pod predsedstvom gospodarskega ministra Angelesca in se posvetovali o bodočem svojem vedenju.
Bern, 27. jan. o. Romunsko poslaništvo sporoča uradno: Romunsko javno mnenje je zelo presenečeno zaradi vesti v raznih tujih, tudi švicarskih listih, ki poročajo o čezmernem izvozu romunskega petroleja v Nemčijo in spravljajo v zvezo s tem izvozom imenovanje novega vrhovnega komisarja za petrolej. To imenovanje pa je v resnici samo ukrep za nadzorstvo nad izvozom, sprejet iz čisto notranjih razlogov. Komisariat ne bo dobavljal Nemčiji več petroleja, kakor je določeno po veljavnih pogodbah in tudi ne bo spreminjal obsega izvoza v druge tuje države. Romunija ne bo enostransko spreminjala izvoznih količin in jih ne bo povečevala nobeni tuji državi.
London, 27. jan. o. Angleški listi pravijo, da postaja pritisk, ki ga Nemčija izvaja na Romunijo, zaradi petroleja, vedno resnejši in da bi utegnilo priti do popolne spremembe v gospodarskih in političnih odnošajih med Anglijo in Romunijo. Anglija bo storila vse, da I prepreči podreditev Romunije Nemčiji v go- I spodarskein in političnem oziru. Če bi se Ro-
Posvet Balkanske
Carigrad, 27. januarja, o. Turški zunanji minister Saradzoglu je včeraj dal izjavo o tem, kaj bo na sporedu zasedanja Balkanske zveze v Belgradu.
Prvi del razgovorov bo veljal odnošajem med balkanskimi državami samimi. Madžarska in Bolgarija ne bosta sodelovali niti pri teh posvetih niti pri drugem delu, ki bo posvečen odnošajem med Balkanom in velesilami. Upati je pa treba, da bo brez ozira na sedanja nasprotstva Balkan popolnoma pripravljen tudi če bi se sedanja vojna razširila na balkanske države.
Ugledni turški list »Džufhuriet« prinaša da-
Budimpešta, 27. januarja, m. »Maggiar Orsag«
Srinaša vest, da je Nemčija poslala italijanski vla-i spomenico, v kateri nemški zunanji minister von Ribbentrop in Hitlerjev namestnik Rudolf Hess pojasnjujeta italijanski vladi nemško-rusko sodelovanje ter poudarjata, da to sodelovanje v nobenem primeru ni naperjeno proti Italiji in tudi ne proti njenim koristim, če bi vojna zahtevala kake posebne korake od strani Nemčije ali Sovjetske Rusije. 8 to spomenico se bavi omenjeni madžarski list in poudarja, da Nemčija namerava še dalje vztrajati pri vzajemnosti med Rimom in Berlinom.
Pariz, 27. januarja, o. Ves pariški tisk danes razpravlja o nevarnem položaju, ki je po novih sporazumih med Nemčijo in Sovjeti nastal za Romunijo. Ugodno je dejstvo, da je italijanski zunanji minister na sestanku v Benetkah pregovoril Madžare, naj za zdaj ne postavljajo nobenih pretiranih zahtev do Romunije, turški zunanji mini-
uradnih nemških krogih uživala velik ugled kot zelo sposobna uradnika, posebno Nečas, ki se je trudil, da bi našel primerno rešitev za številna vprašanja, ki so ovirala delovanje med Češko-mo-ravskim protektoratom in Nemčijo. Dejstvo, da sta se oba pridružila češkim emigrantom, bo vsekakor imelo za posledice ostre ukrepe, ki jih je že svoj čas zahteval državni tajnik dr. Frank. Ta je že
2.	marca lani povabil Čehe in Moravane, naj opu-ste dvolično igro.
Češki krogi obžalujejo ta primer ter jim je posebno žal za komisariat za cene, ki so ga zdaj prevzeli Nemci. V tem komisariatu je bilo do 80 odstotkov uradništva, generalov in častnikov bivše češkoslovaške vojske in je bil ena naimočneišib čeških organizacij, ki so še ostale.
Premisel, 27. jan. AA. DNB: Preseljevanje Nemcev iz Galicije in Volinije se približuje koncu. Do sedaj je bilo z vlaki preseljenih 103.000, z drugimi prevoznimi sredstvi pa 35-tisoč Nemcev. Pričakujejo še štiri skupine izseljencev, tako da bo doseglo skupno število izseljencev iz teh krajev 160.000. Vodja SS čet Himmler je zaželel izseljencem, ki so včeraj prispeli, dobrodošlico. Nemci so se ob svojem prihodu zahvalili llimmlerju za skrb za izseljence ter izrazili veselje, da se ponovno nahajajo na nemškem ozemlju.
munija res udala Nemčiji, bi Anglija utegnila razveljaviti poroštvo, ki ga je s Francijo vred dala lansko pomlad Romuniji. Potem Romunija ne more več računati na angleško pomoč ob kakršnem koli napadu. Če se bo nemškemu pritisku pridružila še Rusija, jo je treba smatrati ne za nevtralno državo, marveč za vojaško zaveznico Nemčije in s tem sovražnico Anglije in Francije.
Berlin, 27. jan. m. Nemška politična javnost se obširno bavi s sporom, ki je izbruhnil zaradi romunskega petroleja med romunsko in angleško vlado. O tem sporu piše tudi glasilo zunanjega ministrstva, »Nemška diplomatična politična korespondenca« ter omenja Romunijo kot prvo žrtev britanske jeze zaradi slabega odmeva na Churchillov poskus, kako bi prisilili nevtralne države, da bi se pridružile angleško-francoski zvezi. Britanija se huduje na Romunijo zato, ker se ji ni posrečilo, da bi jo pridobila za se, zatrjujoč, da se nemške čete zbirajo v vzhodni Galiciji ter da s tem želi Nemčija pritiskati na Romunijo. Od trenutka, ko je Romunija pokazala prav malo volje, da odgovori tem britanskim željam, so se začela dejanja sabotaže v nekatrih glavnih industrijskih središčih, kar je vsekakor moralo dovesti do tega, da je Romunija izdala varnostne ukrepe. Tako je prišlo tudi do tega. da je Romunija prisilila francoske in angleške petrolejske družbe, da sodelujejo pri izvozu petroleja v Nemčijo. Seveda je ta sklep romunske vlade v Parizu in Londonu naletel na nezadovoljstvo.
zveze v Belgradu
nes članek, v katerem pravi, da velika Balkanska zveza, ki bi štela 80,000.000 ljudi, sicer pravno še ni ustanovljena, da je pa dejansko že ustvarjena, zakaj vsako ogrožanje katerekoli balkanske države pomeni ogrožanje vsega Balkana. Če bi bila katerakoli balkanska ali podonavska država napadena in bi morala svoje sile umakniti v sosednje države, bi jih te ne razorožile, marveč jih pridružile svojim ter z njimi vred ogranizirale obrambo proti napadalcu. Če bodo znale balkanske države potolažiti medsebojna nasprotja, si bo vsakdo premislil, da bi se spuščal v kako vojno pustolovščino na Balkanu.
ster pa si je za podobno reč prizadeval v Bolgariji. Italija je prepričana, da je mogoče nevarnost od Romunije odvrniti samo s čim izdatnejšo pomočjo za Finsko, č čimer bodo Sovjeti morali obrniti vso svojo silo na sever in klicati tudi Nemce na pomoč.
Vprašanje Romunije Italijo zelo zanima, saj je močna odjemalka romunskega petroleja in se ne bo dala zaslepiti raznim nemškim pretvezam ali ruskim zvijačam. Obisk dr. Clodiusa v Rimu ima namen Italijo potolažiti, češ da njene koristi v Romuniji ne bodo ogrožene, naj pride tam karkoli.
Za 15% so bile povišane mezde rudarjem v državnih rudnikih
Ljubljana, 26. januarja. Ker je draginja tako izredno narasla, sta »Jugoras« in »Zveza rudarjev kruljevine Jugoslavije« odpovedala delovno pogodbo rudarskih delavcev z dne 25. marca 1938, s katero so bili na novo 'urejeni delovni pogoji in mezde vsega delavstva, zaposlenega v državnih rudniških jiodjetjih in ustanovah, katere vodi Centralna direkcija državnih rudniških podjetij.
Zaradi te odpovedi je Centralna direkcija državnih rudniških podjetij v Sarajevu sklicala pogajanja delegatov in odbora delavskih zaupnikov ter povabila tudi Delavske zbornice. Pogajanja so potekala od 24. na 25. t. m. v Sarajevu ter je bil med Centralno direkcijo in zastopniki rudarskega delavstva dosežen sledeči doaatek k delovni pogodbi:
1. Draginjska doklada rudarskih delavcev v državnih rudnikih se zviša od 120 do 150%. Ta doklada pripada na temeljno dnino, velja pa tudi /.a delo v akordu. Efektivno znaša to povišanje mezde za 13.6%.
2 Starostna premija se zviša za 20%.
3.	Ta snorazum velia pod pogojem, da bo
Vesti 27. januarja
Poročila s finskih bojišč pravijo, da so Finci pripravili Sovjetom nov jjoraz pri Aglajaerviju in pri Aitoxjokiju, kjer morajo Sovjeti oskrbovati svoje čete samo s pomočjo letal.
Ameriški poslanik na Švedskem je j>oslal vsem ameriškim državljanom opomin, naj se čim prej vrnejo v domovino. V švedskih krogih pravijo, da ta opomin ni v zvezi s kakim poslabšanjem položaja v severnih državah.
Zaradi hudega mraza v Združenih državah je do sedaj našlo smrt 324 ljudi.
Nemški poslaniki iz Budimpešte, Belgrada in Bukarešte so imeli včeraj in predvčerajšnjim važne posvete v Berlinu. Posveti so veljali odnošajem med Nemčijo in južnovzhodnimi evropskimi državami
Bivši nemški cesar Viljem praznuje 81. rojstni dan.
V Rimu so včeraj prenehali z zatemnjevanjem, ki je bilo zapovedano od začetka sedanje vojne.
Pogreba švic. zveznega predsednika Motte sta se udeležila predsednik francoske vlade Daladier ter vatikanski državni tajnik kardinal Maglione.
Nemški poslanik pri sv. Stolici ie včeraj protestiral zarudi nemških oddaj vatikanskega radia ter zahteval, da mora vatikanska postaja prenehati s poročili o trpljenju poljskih katoličanov v zasedenih krajih.
Odredbe proti poslušanju tujih radijskih postaj so spet jjoostrili v Nemči ji. Odslej veljajo za poslušanje nevtralnih postaj enake kazni, kakor za poslušanje Angležev in Francozov.
Bivši finski zunanji minister Erkko je dal j>oseb-netnu dopisniku milanskega nCorriere della Sera« izjavo, v kateri pravi da je italijansko stališče do sovjetskega napada vzbudilo globok odmev po vsem Finskem in da je Italija edina od vseh velesil pravilno ocenila komunistično nevarnost za Evropo.
Romunski zunanji minister Gufencu je na snočnji ministrski seji imel dolgo poročilo v mednarodnem položaju. Vlada je sklenila izdali obsežne gosjx>darske ukrepe v korist madžarskega prebivalstva na Sedmograškem.
Sveta Stolica bo sodelovala s posebnim oddelkom na svetovni razstavi 1942 v Rimu. Med drugim bodo priredili v papeškem paviljonu razstavo domače krščanske umetnosti iz vseh misijonskih dežel, iz vatikanskih muzejev pa bodo poslali na razstavo vse umetniške in zgodovinske dragocenosti, ki pričajo o širjenju krščanstva v 2000 letih.
Od danes je v Anglijo prepovedan uvoz čaja, suhega grozdja in sadja ter datljev brez posebnega uvoznegr dovoljenja.
Obisk nemškega gospodarskega strokovnjaka dr.
Clodiusa v Rimu razlagajo s j»otrebo, da morata Italija in Nemčija rešiti celo vrsto gospodarskih in finančnih vprašanj ter spremeniti tudi trgovsko pogodbo, sklenjeno pred dvema letoma.
Predsednik Češko-moravskegn protektorata dr.
Hacha je odstavil jvoljedelskega ministra, ker ni njegovo delo ustrezalo nemškim vojnim zahtevam.
Več pokrajinskih tajnikov italijanske fašistovske stranke je bilo spet izmenjanih. Na mesta prejšnjih tajnikov so prišli sami stari faši-stovski borci, po večini prostovoljci iz abesinske in španske vojne. Te spremembe so v zvezi z napovedmi o temeljitem čiščenju v stranki, ker so se na vodilna mesta pririnili razni zajedalci.
Osem in pol milijona knjig za vojake na fronti so nabrali zadnje dni po vsej Nemčiji. Če bodo vojaki utegnili vso to goro papirja prebrati, j>otem ni treba računati s jioslabšanjem položaja na bojiščih ...
Predsednik Združenih držav Roosevelt je včeraj dejal časnikarjem, da je Amerikancem dovoljeno stopati v tuje armade in da ne bodo iz-
fubili ameriškega državljanstva, če ne prise-ejo zvestobe kaki vojskujoči se državi.
Voditelj nemške skrivne policije Himmler je dejal včeraj dopisniku nekega ameriškega lista, da se njegova policija bori zlasti proti zločinstvu in da so zločinci, j>oslani v koncentracijska taborišča, boljše oblečeni in hranjeni kakor n. pr. angleški rudarji. Za politične nasprotnike se njegova policija ne zanima, razen če pripravljalo zaroto.
Grčija in Anglija sta včeraj sklenili nov gospodarski in finančni sj>orazum.
Današnji govor angleškega mornariškega ministra
Churchila bo imel uradni značaj, pravijo angleška službena zagotovila.
Francosko vojno sodišče je obsodilo na j»et let ječe komunističnega jmslanca Marthyja, ki je zdaj v Moskvi in ki se je med špansko državljansko vojno proslavil z lastnoročnim streljanjem nezadovoljnih članov mednarodnih brigad v Al-bacetu.
Poskusne vožnje z motornimi vlaki na lesno oglje so začeli na italijanski progi med Genovo in Milanom. Vlaki so dosegli 120 km na uro, na kilometer vožnje pa so porabili poldrug kilogram oglja.
v roku treh mesecev prišla na vrsto revizija celotne delovne pogodbe rudarskih delavcev v državnih rudniških podjetjih v kraljevini Jugoslaviji: ta naj, če bo draginja ponovno narasla, da tudi možnost za ponovno zvišanje mezde.
Na pogajanjih so bili zastopani delegati rudarjev iz vse države; iz Slovenije je zastopal Delavsko zbornico član plenuma in rudarskega odseka g. Vekoslav Zajc. rudar iz Velenja, m tajnik Hafner Andrei, Zvezo rudariev na g. Arh iz Zagorje
Zaostritev položaja na Češkem:
Beg dveh čeških ministrov v Francijo
Angleški, nemški in sovjetski pritisk na Romunijo - zaradi petroleja
bo veljal razpravam o medsebojnih odnošajih balkanskih držav in o odnošajih Balkana do velesil
Nemška pojasnila Italiji zaradi nemških in ruskih priprav proti Romuniji
Minister dr. Krek o naših perečih notranjepolitičnih vprašanjih:
Zadovoljiti najprej
pa na
Belgrad, 27. jan. Gradbeni minister dr. Miha Krek je včeraj kot običajno sprejel časnikarje in jim podal pregledno sliko dela in načrtov, katere namerava njegovo ministrstvo v državi izvesti. Zatem so časnikarji vprašali ministra dr. Kreka tudi o tem, kaj misli o izjavah dr. Mačka in Dragiša Cvetkoviča in katero vprašanje ima po njegovem prednost, ali volitve ali ureditev tudi slovenske in srbske banovine. Minister dr. Krek je odgovoril, da ne želi komentirati izjav Dragiša Cvetkoviča in dr. Mačka, češ da bosta te račune že lepo uredila oba šefa strank. Resolucija JRZ je jasna, da ne rabi nobenih razlag« Pač pa po mnenju ministra dr. Kreka ne smemo teh dogodkov gledati izvzetih iz celotne politike, temveč v zvezi z vsem razvojem našega i>olitičnega življenja.
^Minister dr. Krek je nato naglasil, da je obisk knežjega para v Zagrebu prinesel bogate sadove, saj je bil dokaz zvestobe ljudstva do kraljevega doma, čeprav so centralisti skušali dvajset let dokazovati, da je centralizem edina možna oblika za vodenje naše države. Najbolj pomembna je ugotovitev kneza namestnika, da je politika narodnega sporazuma dala temelje za duhovno zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Tod« čeprav še vedno živimo od sijaja in veličine zagrebških dni, vendar vidimo, da so se že pojavile v javnosti mnenja in predlogi, kako je treba politiko, ki je v Zagrebu dobila svojo krono ter proslavila svoje zmagoslavje, pospešeno nadaljevati.
To je politika narodnega sporazuma in politika demokratizacije javnega življenja.
Zdaj je treba urediti še druge dele države po istem načelu z ustavo in organizacijo, da bodo tudi Slovenci in Srbi ter ves narod Jugoslavije čimprej občutili vse dobrote nove državne ureditve, da bomo spravili čimprej v celoti to vprašanje z dnevnega reaa, da bo dobilo pravilno osnovo za harmonično sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev in urejeno državo. Lahko
ljubljanska drama:
vso državo, potem volitve •
dodamo še to, da si ne moremo zamisliti
niti demokratizacije javnega življenja v
naši državi brez predhodne rešitve tega
problema v celoti.«
Minister dr. Krek je nadalje dejal, da ni važno,	v kakšnem	vrstnem redu	prihajajo novi	politični	zakoni, pač	pa je važno,	da ti zakoni	pri-
neso srečo in zadovoljstvo med ljudstvom. Ne bi bilo na mestu, če bi se volivna borba vodila v nekaterih delih države brez programa in brez stvarnega cilja z ozirom na naš notranji program, ki je sedaj najbolj pereč. Izvoljeni parlament, bi bil neorien-tiran glede osnovnih vprašanj državne ureditve. V parlament bi prišli zadovoljivi le Hrvatje, drugi pa bi bili v negotovosti, kako se bo uredila država. Po mnenju dr. Kreka bi bil tak parlament v najboljšem primeru neploden.
Minister dr. Krek je prepričan, da ni važen čas volitev, pač pa je važen cilj in namen novega parlamenta v novih volitvah. Novi parlament naj da pravo sliko ljudskega mišljenja in pravega ustroja politične organizacije ljudstva. Zato je potrebna silno natančna priprava vseh pogojev, ki bi dosegli ta cilj. Ostati mora začasna ureditev države po načelih narodnega sporazuma. Sele, ko bo to doseženo, bodo Slovenci in Srbi pozdravili navdušeno novo ureditev in šele potem bo lahko uspešna in plodna ureditev našega strankarsko-političnega življenja v državi. Pri izvedbi volitev v sedanjih razmerah bi naleteli še na druge očitke. Današnji čas ni tak, da bi brez sleherne bojazni za našo državo šli v politično borbo. Verjetno je, da bi	preureditev	vse države še bolj dvignila	naš
ugled	in okrepila	našo skupno	odporno silo.	Pač
pa je treba pri tem gledati, da se odstranijo vse ostrine in strasti. Gledati je treba vsa ta vprašanja z zrelišča, da smo Slovenci, Hrvatje in srbi bratje, ki si urejajo svoj skupni dom. Srečno in sporazumno rešitev bomo našli, če bomo dosegli splošno enakopravnost in če bomo zadovoljili vse prave ljudske želje v vseh krajih in delih naše države.
Surovo maslo s kavo, klobase in paprika, konzerve iz popra ...
Novi triki za tihotapstvo prepovedanih dobrot
Helga Krog: „Na prisojni strani"
Če kdaj, potem je snoči, ko je odhajalo od premiere, ljubljansko občinstvo živo začutilo, kako prav bi bilo, če bi na repertoar dramskega gledališča prišla spet tragedija velikega formata, delo, ki bi utegnilo v teh negotovih dneh, v tem jalovem prikrivanju in nebogljenem slepljenju pred nepreglednimi, orjaškimi možnoetmi jutrišnjega časa, človeško dušo in srce dvigniti iz tečajev, ju vznemiriti, razbičati, pretresti in očistiti: drzen, odločen pogled v vijoličasto brezno, v, katerem kotijo gorje in bolečino človeške strasti ter usoda, ki je ni moči razgonetiti, ne pregledati.
Na oder naše Drame pa noč j in noče priti dogodek, ki bi kot drameč, osvežujoč piš potegnil skozi duše, pregnal neznosno soparico in pripeko nepremičnega opoldanskega 6olnca ter zrušil varljivi, zlagani občutek, da se zibljemo v prijetnih sanjah, da se je čas ustavil in da se v sladkem, lenobnem vzdušju idilično pari osmojeno ščavje ob plotu. Toda nel Vzemimo si rajši za glavno pravilo prijetno zazibavanje v sanje na brezskrbnem, zelcnm vrtu, pod cvetočimi jablanami in pod nebom, kjer plovejo beli oblački, zazibavanje v zgodba, kakor so jih doživljali ljudje varnih dni, ko se na obzorje ni poganjal noben črn oblak in ko je za gorami godel grom le še k stanovitnejšemu lepemu vremenu. Vsi čutimo zgrešenost teh zgodb in morečo zlaganost vzdušja, ki ga ustvarjajo v nas, dojemalcih. Čutimo, da nam Taldikini, Boubourocheji, Klepci, Estere in Hartwigi le brez potrebe in proti naši volji trapajo oči ter zavajajo misli v lažno brezskrbnost. Siti smo vsega tega čez in čez, pa še ne vidimo konca. Bog vedi, koliko te oparjene salate je še pripravljene po dobrem namenu, da »bi gledalca osvežila, mu pospešila tek ter mu odvrnila misli od vsakdanjih 6krbi in resnične podobe življenja.«
Več ko preveč je že vsega tegal S temi deli, ki bi v resnem gledališču lahko učinkovali kot prijetni intennezzi, naša uprava menda uganja sklenjen trdno povezan sistem, ki v enaki meri niža umetniško gladino in razbija 6erioznost visoke kulturne institucije kakor ubija voljo pri oblikovalcih. Gledalce pa odbija s svojo zaporednostjo in šibko kvalitet-nostjo, ki tudi v svojem genreju govori o pičlem okusu izbiralcev.
Takšne misli so snoči obhajale človeka, ko je gledal »veseloigro« švedske pisateljice Helge Kro-gove, »Na prisojni strani«. S tem delom se je letošnji dramski repertoar »obogatil« še z enim nepotrebnim medlim delom.
Odveč so vsa ljubezniva modrovanja in pojasnjevanja v »Gledališkem listu« — veseloigra »Na prisojni strani« ni - kakor smo se snoči lahko prepričali — zaslužila niti prevoda, še manj pa uprizoritve na našem dramskem odru. Kaj je prav za prav hotela povedati, pisateljici sami najbrž ni bilo jasno, čeprav je svojemu »stricu Severinu« položila v usta
nekaj razmišljanj, ki govore o njenem treznem, modrem gledanju na življenje. Toda to so le drobci. Sicer pa se v njenem delu, ki šele proti koncu III. dejanja dobi po dolgovezni, medli ekspoziciji svoj vozel, da se v IV. potem konča v6e, kakor je bilo pričakovati, z jasno izpričano oblikovalno šibkostjo pisateljice prepleta vse v nepregleden, pisan klobčič, v katerem ne veš, katera nit naj bi bila logična: ali težnja, da bi poučila zakonce, kako je treba dosegati večjo osebno in medsebojno disciplino po ognjenih preizkušnjah, ki utegnejo postati nevarne, ali težnja, da bi nam z liričnimi toni odpela slavospev košati, čvrsti ženi visokega Severa, ali težnja, da bi pred nami šatirala prepad, ki loči en svet, svet umetnikov-revežev, od drugega, hierarhičnega, bogatega in sezidala med njima mo6t, — ali težnja, da bi nas z gospo Bomemannovo naučila življenjske umetnosti, ali pa nemara celo težnja, da bi nas pripravila do smeha s situacijami in dovtipi, ki 60 ponekod zlasti še za žensko kar pretvegano spolzke.
Kakor je šibka v nogah zgodba sama, tako so medlo in nerazločno postavljene (z dvemi, tremi izjemami)) tudi osebe. To so prav lahko občutili posamezni igralci, ki ponesod iz šare berila (Jan kot Preben) za svoj lik niso mogli do premiere razbrati niti enovitosti. Jan se je potrudil, kolikor se je mogel, kaj pametnega, sprejemljivega in vsaj približno psihološko razumljivega pa iz »lahko-živčka«, kakor ga pojmuje Krogova, ni mogel napraviti. Če se mu bo to v prihodnjih predstavah posrečilo, bo to izključno njegova, od pisateljice neodvisna, popolnoma samostojna zasluga. Helgo je živo, skoraj s preveliko vnemo, ki je lik sam ne zasluži, ustvarila Mira Danilova. Senčno eksistenco strica Severina je oživil Daneš, ki vselej reši dobro jedrce na svoj način, tudi iz partij, ki so pisane premalo jasno; stric Severin pa je zanj predstavljal sicer nekoliko apartno, vendar prikupno nalogo. Po svojih najboljših močeh so vsi ostali, P. Juvanova, V. Juvanova, Kralj in Jerman napravili vse, da bi iz bledih »pisanic« švedske pisateljice napravili vendarle vsaj za silo verjetne človeške figure.
Režiser Jože Šest se je odločil, da bo delo postavil brez umovanja, preprosto, le da ga bo moč gledati. Če pa je na papirju govoril o »prisojni« in »osojni« plali, potem bi bil moral gornji sklep brezpogojno zavreči. Jarka med dvema družabnima plastema po svoji iniciativi niti osvetliti ni poskušal — pa nemara delu kaj takega ne bi škodovalol Oba sloja je pomešal, jih zlil v eno in jih zlagoma premikal po sceni, ki je (razen v IV. dejanju) spominjala deloma na slike iz predvojnih učbenikov o severnih deželah, deloma pa poskušala ustvarjati dojem moderniziranih lepih krajev in tragične veličastnost nočnega polarnega neba ter morja (vsega dobrega po ščepec). _ Oseba mu počepajo, posedajo, skakljajo s stolički, se
Maribor, 26. januarja.
Sorodnike mariborskih in štajerakih Nemcev, ki žive v obljubljeni deželi, je težko prizadela odredba naših obla6ti, s katero se praktično onemogoča pošiljanje 5 kilogramskih zavojev z živili iz naše države. Saj eo te pošiljke zavzele že takšen obseg, da eo predstavljale ogromen — pa neplačan izvoz najboljših živil, ki smo jih mi siromaki vsak mesec v desetine vagonov poklanjali zastonj bogatim sosedom. Sedaj je potreba za take pošiljke zagotoviti plačilo v kliringu, enako, kakor pri vagonskih pošiljkah. Pač pa so še dovoljene pošiljke zavojev do 1 kilograma, kar 6e pa prav tako sedaj živahno izkorišča. Prepovedano pa je izvažati iz država vsake vrste blago, za katerega' moramo plačevati inozemstvu devize, ker ga moramo uvažati. To so pred vsem razne dišave, kava, milo — katerega 60-6edom tako primanjkuje — začimbe itd. Ravno te stvari pa so v Nemčiji najbolj zaželjene, saj jih tam ljudje ne dobe, pa da jih odtehtajo s čistim zlatom. Dane6 stane tam kilogram kave že 100 mark — če se računa to po predpisanem kurzu, je v našem de-
narju 1750 din. Zaradi tega poskušajo na vse načine, da spravijo to blago na skrivaj in v manjših količinah čez mejo. Mariborski carinski uradniki eo prišli zadnje čase na 6led zanimivim trikom, katerih so se posluževali nekateri prav ugledni Mariborčani. Eden takih trikov je, da naliješ v pločevinasto posodo na dno raztopljenega surovega masla. Ko se maslo strdi, ga pokriješ s pergamentnim papirjem, naj nasuješ kave, vmes med njo vtakneš še nekaj zavojev mila- Kave nasuješ za nekaj prstov pod vrh poeode. Nato pokriješ spet a pergamentnim papirjem ter zaliješ vse skupaj s surovim maslom. Ko se to strdi, imaš videz, da je vsa posoda napolnjena z maslom in to »maslo« vzameš potem brez skrebi s seboj čez mejo. Naleteli so potem na klobase, ki so bile namesto z mesom polnjene z zmleto papriko, v originalno zaprtih škatlah z« razne konzerve pa so našli poper, cimet, papriko ali zmleto kavo. Naravno, da povzročajo ti novejši triki carinskim organom precej posla, toda dosedaj doseženi uspehi 60 bili prav lepi ter se jim je posrečilo, da so te poskuse tihotapstva 6koraj v kali zatrli.
ed všeraj do danes
Čeprav je temperatura še vedno dve stopinji pod ničlo, 6e je davi v mestu že močno poznala odjuga. Hodniki ob hišah so bili mokri, od streh 6e je natekala snežnica. Zdi se, da bo v bodoče jug še bolj pritisnil in da se kmalu ne bomo več mogli izogniti plundri, ki nas v Ljubljani obišče vsako leto vsaj nekajkrat.
Pospravite sneg z ulrc
Sneg, ki se raz streh V6ipa na cesto, morajo hišni posestniki odpeljati na 6voje stroške, posebno jih pa opozorjamo, naj nujno odkopljejo sneg iz obcestnih kadunj, da bo mogla voda oh južnem vremenu odtekati. Ob sedanjem velikem snegu moramo veliko večino hišnih posestnikov pohvaliti, da so zelo hitro in vestno očistili hodnike snega, sedaj jih pa še prosimo, naj z enako uvidevnostjo hodnike tudi posipajo proti poledici. Mestna uprava s priznanjem ugotavlja, da se hišni posestniki zavedajo svojih dolžnosti in se potrudijo ustreči predpisom, da ni pritožb in nesreč ter s tem združenih glob
Pa še nekaj: Smučanje in sankanje po poti na Orle, torej'na golovški poti od Hradcckcga ceste ■do zadnje nove hiše, je strogo prepovedano in policijsko kaznivo, ker smučarji in sankači ogrožajo pešce in delajo škodo.
Drevi bo v operi premiera „Rusalke"
Znamenito delo češkega skladatelja Antonina Dvoraka bo drevi uprizorila ljubljanska opera. Za to uprizoritev je tekst predelal dirigent Niko Štritof, ki bo tudi dirigiral, sceno in režijo pa je pripravil režiser Ciril Debevec. V glavnih vlogah bodo nastopili Heybalova, Bašičeva, Kogojeva in Franci. Zgodba postavlja princa v boj med dvema svetovoma, med čisto, nežno duhovno ljubezen (Rusalka) ter med nagonsko (knežna). Princ orna' huje, končno pa se le odloči za čisto ljubezen, ki ga povede v Rusalkino naročje, kjer pa umre. Predstava je bila pripravljena z veliko skrbjo in ljubeznivo ter bo brez dvema privabila v opero mnogo občinstva.
Svetosavsko praznovanje
Danes praznujejo naši bratje Srbi praznik svojega narodnega prosvetitelja sv. Save. Tudi pri nas praznujemo ta praznik, zlasti po šolah, kjer so bile opravljene razne priložnostne proslave s pri-godnim, prazniku primernim sporedom. Na ljubljanski univerzi so bile dopoldne razdeljene letošnje svetosavske nagrade.
Nekaj podatkov iz bolnišnice
Hči dninarja iz Podreče, Bremšek Ana, je padla in si poškodovala levo nogo.
Ilavač IVana, hči pisarniškega sluge iz Novih Jarš je padla pri telovadbi ter si izpahnila desno nogo.
Brezposelni delavec Frelih Peter se je grel v hlevu, pa je tako ozebel, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Tovorni avto je na Fužinah podrl brezposelno
dsko dninarico Jančar Alojzijo, ki je dobila
. ie poškodbe.
drže objete kakor »Trois de St. Cyr«, se vrte v krogu in prekladajo. V II. dejanju mu je za njihovo premikanje celo zmanjkalo prostora, ker je bil napravil preveliko »čajnico«. Kljub njegovi nedvomni, pogosto izpričani veliki rutini in iznajdljivosti je delo »Na prisojni strani« ostalo neotesano, grčasto in zveženo še vedno naimanj tako kakor je že samo po sebi.
Padla je in si poškodovala roko Telič Marija, žena posestnika z Loža.
Doma je padel z mize ter si poškodoval roko štiriletni sinček kočarja iz Lipnice pri Katnni Gorici, Ažman Lojzek.
Filmi
»Šola herojev« (Kino Malica). Ta lepi francoski film o »šoli junakov«, o francoskem vzgajališču za bodoče častnike, nosi v izvirniku naslov »Trois de St. Cyr«. Z veliko spretnostjo, čvrstim prijemom in zdravim smislom za resnobo kakor za humor nam režiser Paulin prikaže trdo vojaško življenje v tem vzgajališču, ambicije mladih mož, ki v jedru čutijo vsi enako, čeprav svet okrog sebe jemlje vsak po svoje, in vrsto radosti, težav ter bojev, na katere nalete, ko se z gorečnostjo vdi-njajo v službo za močno Francijo. Zaključne scene in tudi nekaj scen v začetku filma nosi resničen, velik zamah, druge spet subtilno občutevanje nežnosti in brig, ki rasto iz preizkušenih src. Rahlo kakor rdeča nit se skozi ves prikupni film vleče zgodba zveste ljubezni. Kljub temu, da ima film brez dvoma tendenco, ne učinkuje tendenciozno, ampak ves čas umetniško prepričljivo in pristno. Glavni igralci Roland Toutain, Mercanton, Chevier, Helene Pedriere in Worms se v svojih vlogah obnesejo odlično.
Dijak in ključavničarski vajenec prijela roparja
Zagreb, 27. jan. Včeraj dopoldne 60 trije razbojniki oropali inkasantko nadškofijske tiskarne v Zagrebu. Inka6antka Erjavčeva se je vrnila iz Poštne hranilnice, kjer je vnovčila čak za 16 000 din. Čim je stopila v vežo v tiskarni, je zagledala tri neznance, od katerih je eden stopil za njo in ji iztrgal iz rok torbico, v kateri je imela denar. Trije neznanci so nato pobegnili, toda Erjavčeva je skočila za njimi in začela na vse grlo vpiti na pomoč. Tedaj pa je 6topal mimo hiše ključavničarski vajenec Sviben. Fant s; je v položaju znašel in skočil za beguncem. Čim ga je dohitel, ga je rooar udaril po glavi, toda tedaj 6e je znašel pred njim sedmošolec Knezovič, ki je že prej večkrat zažvižgal, da bi opozoril policaje. Dijak je z bliskovito naglico zgrabil roparja po načinu japonskega »jiu-jicu« in ga obvladal. S ključavničarskem vajencem sta nato roparja tako »previla«, da sta ga lahko gnala na policijsko stražnico, 6eveda pa sta mu spotoma vzela torbico z denarjem. Na policiji 60 potem ugotovili, da se piše ropar Blai Blača, takoj nato »a so prijeli še njegova dva pomagača.
Časopisi so pohvalili korajžna mladeniča, ki sta na ta način odkrila roparsko družbo, ki je izvršila v Zagrebu že več ropov pri belem dnevu.
Napredovanja učiteljev
Belgrad, 27. januarja, m. Napredovali so sledeči učitelji iz Slovenije: v 6 pol. skup.: Vlaslimir Levstik iz Ljubljane, Alojzij Novak iz Ljubljane, Andrej Jakoc iz Maribora. — V 7. pol. skup.: Ljudevit Burja, šolski tajnik v Krškem, Vinko Mo-derndorfer iz Ljubljane, Franc Lubej iz Ljubljane, Marija Pec iz Dobrne, Marija Pristov iz Rakitne, Olga Črmelj iz Ljubljane, Janko Vanič iz Krškega, Josip Kotnik iz Celja, Bernard Zupančič iz Ljubljane. — V 8. pol skup.: Irma Mežan iz Novega mesta, Josipina Šušteršič iz Ljubljane, Bogomir Vodopivec iz Ljubljane in Lovro Farazin iz Ptuja.
Belgrad, 27. januarja, m. S snočnjim ekspresnim vlakom je odpotoval v Slovenijo gradbeni minister dr. Miha Krek ter bo te dni imel več sestankov s pristaši JRZ.
Smrt vznemirja Craig!ey College
Zadržal je dih in napel ušesa, da bi slišal udarce, ki bodo sedaj trkali na vrata gospoda Netltona. Saj je gospodična Santaiy očividno prišla k njemu. Čim. ho vstopila, mu ne preostane drugega, kakor da se čim tiše prikrade nazaj v spalnico.
Toda cekunde 60 takle, Irkanja pa ni Mo slišati. Koraki so se biil ustaviU pred vrati gospoda Netltona in tega dela hodnika se ie polastila nevzdržna tišina, ki jo je motilo edino pokanje desk.
Lucas je počakal nekaj trenutkov dušeč se med umazanimi rjuhami. Mislil je že, da je morda učiteljica francoščine izginila, sprhnela v nič, ko mu je nejasan šum napovedal, da se je premaknila, toda tokrat v nasprotno smer proti stopnicam. Odvraten vonj po vijolici ga je po-r.ovno dregnil v nosnice. Prva stopnica je zaškripala, nato pa je nastala tišina: gospodična Santaiy je odšla prav tako skrivnostno kakor je bila prišla.
Nekaj sekund kasneje je bil Lucas spet v svoji postelji in premišljeval o čudnih dogodkih, ki so se bili odigrali. Končno ie zaspal spanje, polno groze in stra-hot.
V teh 6anjah je Lucas občutil veliko večji strah kakor pa ga je sploh kdaj občutil v dejanskem življenju. Zlasti se je bal postelje sebi nasproti. Komaj je smel
pogledati na to stran, že ga je neka ne-odoljiva sila prisilila, da je zapustil svojo posteljo, vzel kos mila in odšel do pregraje, ki sc je tako bal. Čim je prišel do nje, se je smrčanje pretvorilo v besno rjovenje volka, zaradi česar ga je zago-mazelo po vsem hrbtu. Pa kljub temu je moral iti naprej v6e do vzglavja postelje.	_
V tej pregradi je bilo mračno kakor v peklu. Lucas je 6 prsti skušal otipati zglavje, ki ga ni mogel videti, ko je posebno močen blisk strele odkril visoko ženo, ki je stala ob Mossejevem vzglavju nagnjena nad njim in pripravljena, da ga zgrabi za goltanec. Čim jo je Lucas videt, je oikamenel in od strahu pogledal, je dvignila glavo. To je bila »6iva bolniška strežnica«.
Pritajeno je kriknil in se spet znašel v svoji postelji. Oh! To 60 bile 6amo strašne 6anje! Nekaj časa 6e je premetaval po postelji v stanju, ki ni bilo niti resničnost niti sanje. Popolna tišina, prav za prav mrtvaška tišina, je obkrožala šolo. Ura vampirjev in pošasti, se je domislil John Lucas, trenutek, ko 6e zares lahko pojavi »siva bolniška strežnica«,
Kakšen šum pa je bil to?
Z zamolklim gromom se je po sobi razlila bela svetloba bliska. Lucas je začutil, da se mu ježijo lasie na glavi. Na-
sproti njegove postelje proti oknu Mo6sc-jevc pregraje se je zarisala neka prikazen — prava prikazen. Pomikala se je in zdelo se je, kakor da se je razblinila v mraku. Potem pa je spet postala jasna in se nagnila naprej.
Lucas je hotel zakričati, toda strah mu je bil vzel glas . . V spalnici je vladala popolna tišina, samo pod je zaškripal, nato pa se je slišalo komaj slišno šušljanjc, kakor šumenje neke ženske obleke.
Lucas ni ničesar več niti slišal niti videl. Ostanek noči je prebil z glavo skrito pod blazino
TRETJE POGLAVJE »Jaz sem življenje in vstajenje, je rekel Gospod...«
Naslednjega dne zjutraj ob osmih je gospa Dodd predsedovala pri zajtrku. Čeprav je bilo zgodaj, so bili vsi gostje že zbrani. Gospa Bemard-Mossc, ki je trdila, da je sijajno prebila noč je z nesigumo roko vtikala žlicico v vrelo juho, v zajtrk, ki je bil za Amerikanko nenavaden. Mon-signor Lucas in Willfrid Pamberley sta si z zamolklim glasom voščila »dobro jutro« in ugibala o vremenu Čisto na koncu mize je sedela gospodična Santaiy z bledimi in izmučenimi lici in komaj še jedla. Sofija in Nellton 6ta uslužno delila na vse strani sladkor, mleko in sol.
Lahen žvenket vilic se je izgubil v ropotu, ki je prihajal izza mize učencev, Eno mesto ob tej mizi je bilo prosto, toda tega ni nihče zapazil. Profesorji 60 bili pre-
več zaposleni z go6titeljskimi dolžnostmi, učenci pa so bili spet preveč zaverovani v jajca s slanino. Toda John Lucas, ki je znal običajno zelo dobro izkoristiti takšno priložnost, i2 jedel danes zelo počasi ... Njegov okrogli in pegasti obraz je bil zaskrbljen in njegove oči so se 6talno obračale na prazno mesto.
Zvonec je velel mir, in ob spremljeva-nju klavirja, za katerim je sedela Sofija, so vsi prisotni zapeli »otroško himno«, katere pelje je gospa Dodd vpeljala kot neke vrste zahvalno molitev po jedi Tedaj pa je v dvorano nepričakovano planila nadzornica gospodična Blouser. Njena lica, ki so bila običajno rdeča kakor mak, 60 bila ta trenutek podobna zeleni slivi.
Vsi glasovi eo prešli v šepet, in šele dva močno udarjena klavirska akorda sta jim vrnila približno moč.
Večina pevcev je z radovednimi pogledi spremljala gospodično Blouser, ki je odrinila gospoda Netltona in gospodično Santaiy, da bi dospela do ravnatelja. Končno je prišla do njega, in Lucas je lahko jasno slišal, kako mu je dahnila: »Pojdite, gospod ravnatelj, pojdite brž . .. Nekaj strašnega se je pripetilo . .«
r -'natelj se je s pomembnim pogledom obi. proti svoji ženi in nato odšel z nadzornico Gospa Dood je dala z roko znak svoji hčerki: »Druga kitica, Sofijaf«
»Ti naša nada, naš ponos . .«
Lucas se je nenadoma začutil popolnoma majhnega Njegov pogled je preletel sobo. Tam je nemima bela lasulja gospe
Dodd dajala takt... Tam je njegov oče na V6e grlo pel to rodoljubno pesem .. Kaj se nista gospa Bernard-Mosse in gospod Netlton nekam čudno spogledala? Kaj je neki prišla javit gospa Blouser?
Ravnatelj se je pojavil šele čez pol ure med skupino molitvijo. Med tem so se odigrali dogodki, ki so bili zadosti jasni, da so zbudili pozornost tudi tistih učencev, ki niso bili preveč dobri opazovalci. Avtomobili so neprestano prihajali in odhajali, zlasti jja stari avtomobil zdravnika Woodhouseja. Učenci so kar goreli od radovednosti.	Ali so se morda pojavile
osepnice ali škrlatinka? Končno je bil tudi John Lucas sam manj preplašen, a tembolj radoveden, ko je z ostalimi učenci vstopil v veliko šolsko dvorano.
Čakalo ga je presenečenje. Molitev je bik v Craigleyju ceremonija, pri kateri so običajno bili samo profesorji in dijaki. Sem pa tja je bila zraven še kaka »zverina« ali »visoka živina«, kakšen župnik ali škof, ki je potoval mimo in potem govoril ter bral molitev. Toda to je bilo tudi vse.
Toda to jutro niso bili navzoči samo vsi profesorji, temveč tudi vse str2žniško osebje, moški in ženske, razvrščeni ob rezljanih lesenih zidovih. MacPheyeva glava je do polovice zastirala sliko zmagoslavnega nogometnega moštva iz leta 1928, kuharica, to bajeslovno bitje, ki ga učenci skoro nikdar niso mogli videti, pa je stala s prekrižanimi rokami ob stekleni omari, v kateri so bili zmagoslavni pokali. Tu sta bila tudi škof in sir Willfrid Pamberley.
Od tu in tam
Sklep izvršnega odbora JRZ, da je treba iti
na volitve šele potem, ko bo vsa država preurejena, je naletel v srbskih političnih krogih na ugoden odmev. Belgrajska »Politika« pravi sledeče: Po mnenju političnih krogov bodo ti sklepi JRZ merodajni za vprašanje izvedbe volitev z ozirom na to, ker predstavlja JRZ glavno srbsko stranko v vladi. Ta resolucija JRZ je potrdila mnenje bel-grajskih političnih krogov, da ne morejo biti volitve prej, preden se ne preuredi vsa država in se s tem izvrši politična predpriprava za volitve. To spet pomeni: kdor hoče volitve, se mora potruditi, da se čim prej ustanovi srbska enota in najde širši temelj, da bi nastala zdrava volilna situacija. — V neločljivi zvezi z ustanovitvijo srbske upravne enote je tudi slovenska banovina, kajti v srbskih političnih krogih prevladuje prepričanje, da prav za prav slovenska enota že obstoji, ker z njo ni nobenih težav glede razmejitve in notranje organizacije. Prestolniško časopisje tako tudi zmerom naglasa, ker poudarja, da je treba največje preglavice ob ustanavljanju srbske upravne enote pričakovati 'v vprašanju ozemeljske razmejitve med banovino Hrvatsko in Srbijo »Hrvatski dnevnik« zmerom naglasa, da ozemlje hrvaške banovine še ni končno veljavno odrejeno in da se bodo Hrvatje že oglasili, čim se bodo določevale meje srbske banovine. Hrvatje ne priznavajo, da bi smeli Srbi vse preostalo ozemlje izven Slovenije in dosedanje banovine Hrvatske prištevati v svojo enoto. Po mnenju imenovanega lista bo treba vprašati za mnenje tudi bosanske muslimane, kam se bodo odločili, če bi bil sprejet načrt, da se vse preostalo ozemlje združi v srbsko enoto, potem bo Hrvatska zahtevala zase še dele Bosne in Vojvodine, zlasti pa tiste okraje, ki bi sami želeli priti pod okrilje banovine Hrvatske.
Za dirigenta v belgrajski operi je bil angažiran bivši ravnatelj ljubljanske opere Mirko Polič. Kakor znano, je bil Polič s svojega mesta odstavljen zaradi svojega delovanja in zaradi enotnega nastopa vsega opernega osebja, ki je ravnatelja dolžilo za neznosno ozračje v operi. Kakor poročajo listi, bo Polič sedaj v Belgradu dirigiral Verdijevo opero »Falstaff«. *
Posebno delavsko šolo bo odprla uprava Delavske zbornice v Zagrebu, V tej šoli se bodo v trimesečnih tečajih izobraževali funkcionarji sindikalnih delavskih organizacij in delavski obratni zaupniki. V vsak tečaj bo sprejeth po 50 delavcev. Idejna vzgoja bo seveda protimarksistična, kajti zagrebško Delavsko zbornico imajo v upravi zastopniki Hrvaške delavske zveze, ki je sestavni del hrvaškega narodnega gibanja. Zagrebški časopisi so s tem v zvezi razglasili, da bo to prva šola te vrste v državi. Ta ugotovitev pa ne bo držala. Še nekaj prej kakor Hrvatje pa so s tako šolo začeli v Ljubljani. Ljubljanska Delavska zbornica je bila že pred nekaj meseci sklenila, da bo organizirala tako šolo za vzgojo delavskih funkcionarjev
Cene premogu in koksu na HrvaSkem so se zvišale za 15 odstotkov. Najprej se je s tem vprašanjem bavila zagrebška mestna občina, kateri so njeni dobavitelji predložili nov cenik z zvišanimi cenami. Komisija je ugotovila, da so se režijski stroški premogovnikov zares -zvišali in je torej podražitev upravičena. Istočasno je tudi banska oblast s svoje strani uvedla preiskavo in končno tudi potrdila povišanje, toda samo za premog iz hrvaških rudnikov.
Hrvaški učitelji, ki so ustanovili novo Zvezo hrvaških učiteljev, so se danes dopoldne zbrali v Zagrebu na svoj izredni občni zbor. Nova zveza se je oživila po devetih letih in sicer takoj, čim je bila formirana banovina Hrvatska. Banska oblast je nova pravila zveze takoj potrdila. Na današnjem zborovanju bodo učitelji sklepali tudi o likvidaciji podružnic in okrajnih učiteljskih društev Jugoslovanskega učiteljskega združenja, ki ima svoj sedež v Belgradu in mu predseduje Ivan Dimnik, na ozemlju bivše savske in primorske banovine.
Monopolska uprava je končala z odkupovanjem tobaka v Hercegovini. Letos je Hercegovina dobila za svoj tobak dvakrat toliko, kakor lani, ker so se hrvatski ministri zavzeli za to, da se je vpeljala nova kategorija za ocenjevanje hercegovskega tobaka. Ta kategorija II a je bila ukinjena pred devetimi leti, ker so se pritoževali mace-donski sadilci tobaka, češ da je njihov tobak boljši kakor hercegovski in da zato nima pravice na isto odkupno ceno. S podobno pritožbo se južno-srbski sadilci tobaka oglašajo tudi sedaj. Toda tudi Hercegovci imajo edini svoj zaslužek v tobaku in zato so bili letos izredno veseli, da je vlada uvedla novo ocenitev in so mogli letos prodajati svoj tobak povprečno po 26 dinarjev za kilogram, medtem, ko so lani dobili le po 12.5 dinarja za kilogram. Po drugi strani pa je dobila Hercegovina še to dovoljenje, da sme za prihodnja leto nasaditi dvojno količino tobačnih stebelc.
Tudi vino in žganje bo začela od proizvajalcev kupovati Privilegirana izvozna družba. Uvedba državne trošarine na alkoholne pijače je razburila mnoge veletrgovce, obenem P* ,e« z?" čela med vinogradniki propaganda, češ da bodo davčna bremena v prvi vrsti prizadela vinogradnika, ne pa tistega, ki z alkoholnimi pijačami prekupčuje. S temi govoricami se je bavil tudi »ae-ljački dom«, službeno glasilo HSS, ki pravi, da se vsak kmet, ki tem vestem verjame, vprega sam v .voz tistih, ki so živeli na račun kmeta dolga leta. Da bi pa preprečili nakano prekupčevalcev, ki bi radi prevalili breme troSarine na vinogradnika, je vlada dala Prizadu ukaz, da začne tudi vino in žganje kupovati od vinogradnikov in proizvajalcev. Zaenkrat je bilo sklenjeno, da bodo od-kupovalne postaje na Visu, v Splitu, Smederevu, Negotinu in Čačku. Finančni organi pa bodo dobili nalog, naj ne popisujejo vina, ki se nahaja
še pri proizvajalcih.
Glede resolucije izvršnega odbora JRZ pravi »Hrvatski dnevnik«, da ie »pobuda prišla od strani slovenske JRZ. Ni dvoma, da je kaj lahko določiti obseg slovenske banovine. Z malimi korekturami bi bil to obseg današnje dravske banovine.« Nato osporava list upravičenost mnenja, da je Belgrad še vedno edino središče. Po njegovem mnenju je država bolj podobna elipsi, ki ima od-števši Slovenijo dve središči, namreč Zagreb in Belgrad. List obenem pravi, da bi se srbska banovina ne smela urediti pred volitvami, ker da na srbski strani ni jasno, komu ljudstvo dejansko zaupa in kakšno mnenje ima srbski narod o načrtih za preureditev. Za Hrvate je to drugače, ker dr. Maček predstavlja dejansko ogromno večino Hrvatov in se torej lahko reče, da predstavlja hrvaški narod.
S strehe, kjer je odmetaval sneg, je padel in se ubil v Zagrebu fotografski pomočnik Stjepan Klaič. Fant je začel odmetavati sneg na ulico, ni pa preveč pazil nase. Na spolzki strehi mu je spodrsnilo in je padel na pločnik ceste. Ljudje so mu sicer pritekli na pomoč, toda padec je bil prehud. Fant ie obležal na mestu mrtev.
Zanimiva statistika mariborskih mestnih podjetij
Maribor, 26. januarja. Eno največjih tovarniških podjetij v Sloveniji — Medna podjetja v Mariboru so naredila za lansko leto statistiko z zanimivimi podatki za svoje posamezne obrate, le te statistike posnemamo sledeče:
Avtobusni promet je vzdrževal v letu 1939 7 podeželskih prog, 4 mestne proge in 2 sezonski progi. Vsi avtobusi so prevozili v letu 1939 561.175 kilometrov in so prevozili na vseh progah 1,249.038 potnikov. Avtobusni promet je prevozil od svojega početka 26. decembra 1926 do 31. decembra 1939 skupaj 6,422.493 km. Ob koncu leta 1939 je imel avtobusni promet skupaj 24 avtobusov, od katerih je bilo nabavljenih od leta 1936 20, 4 pa so še bili izpred leta 1936.
Električno podjetje je prejelo v letu 1939 od Elektrarne Fale 26,945.00 kw. ur. V tej uporabi pa ni upoštevana poraba zasebnih elektrarn po raznih industrijah. Obča poraba elektrike je ostala v letu 1939 na enaki višini kakor v letu 1938, čeprav jc bilo obratovanje v nekaterih tekstilnih tovarnah občutno skrčeno.
Električno podjetje je zgradilo v letu 1939 nove transformatorske postaje v Zg. Kungoti, Razvanju, Rošpohu in v mestu na Aleksandrovi cesti, preuredilo pa je transformatorako postajo v Sodni ulici. V letu 1939 je mestno električno podjetje inštaliralo na novo 961 elektroštevcev.
Klavnica! Letni uvoz in zakol v koaih in kg je bil v letu 1939 sledeč: Zakol; 207 bikov, 1410 volov, 2645 krav, 922 telic, 3601 telet, 7 ovac, 1 kozlič, 6442 6vinj, 294 konj. Uvozilo se je v tem letu v Maribor 595 zaklanih goved, 13.722 telet, 3 ovce, 30 kozličev, 7615 svinj, 39 odojkov. Vsega skupaj je Maribor lansko leto prebavil 37.633 komadov raznovrstne zaklane živine, kar da skupaj 3,166.576 kg mesa. To pa je že preejšnja količina, za katero nas onstran meje vsekakor lahko zavidajo!
Pogrebni zavod je preskrbel pogreb 858 mrličem iti sicer iz mesta : 310 moških in 307 žensk, 89 pa otrok, iz bolnišnice pa 66 moških, 34 žensk	ter 33 otrok. Nadalje je	pokopal	15
voiakov	ter	4 kaznjence.	V prvem	razredu	so
pokopali lani 10 oseb, v drugem 53 in v .tret jem 91, v četrtem 95, v petem 137, v šestem 76, v sedmem	pa	95. Otroških	pogrebov	je bilo	59,
ubožnih	38,	bolniških 131,	vojaških	15. Pokopal
je tudi 30 samomorilcev, 27 moških in 3 ženslce.
Vodovod. Celotna potrošnja vode je bila v
letu 1939 2,020.680 m*. Največja poraba vode je bila meseca julija 224.645 m3 — najmanjša pa meseca januarja 136.555 m*. Dnevna največja poraba je bila 2. julija 1939 9.243 m’ — najmanjša pa 30. januarja 3.528 m*. Povprečna dnevna potrošnja vode je bila v letu 1939 5.536 m3. Povprečna dnevna potrošnja vode na osebo je bila v letu 1939 153.8 litrov. — Za črpanje celotne množine potrošene vode se je porabila 735.050 kilovatnih ur električne energije. Vodovoddno omrežje je bilo v letu 1939 podaljšano za 502 m. Skupna dolžina mestnega vodovodnega omrežja je bila ob koncu 1. 1939 65.322 m.
Zanimiva je primerjava potrošnje v letu 1939 v izmeri 2,020.680 nr\ ki je od obstoja mestnega vodovoda (1901) naivečja — s potrošnjo vode v letu 1903, iz katerega leta^ so nam znani prvi statistični podatki o potrošnjj vode; če k temu še navedemo, da je leta 1903 uporabljalo vodo iz mestnega vodovoda približno 26.000 prebivalcev, v letu 1939 pa 36.000, potem vidimo, kako zelo je porastel higienski standard prebivalstva mesta Maribora v pogledu potrošnje vode. V letu 1903 je potrošil Mariborčan povprečno dnevno komaj 46.82 1 vode, medtem ko je z lanskim letom narasla povprečna dnevna potrošnja vode na osebo že na 153.8 1. Število prebivalstva je naraslo od leta 1903 do 1939 nekoliko več ko za eno tretjino, medtem ko se je v istem času dnevna osebna potrošnja vode več ko potrojila. Ta porast porabe vode gre predvsfem na račun uvedbe raznih higienskih naprav, kakor kopalnic, iz-plakovalnih stranišč, škropljenja ccst in dru-
Kljub velikemu porastu potrošnje vode od ustanovitve mestnega vodovoda pa do danes, Maribor vendar še ni dosegel pri dnevni osebni potrošnji vode drugih večjih mest n. pr. Za-greoa ali Ljubljane, kjer znaša dnevna povprečna potrošnja na osebo približno 250 do 280 litrov. VzrOk je v glavnem v tem, da večina zgradb starega dela mesta še danes trima higienski vodovodnih naprav, t. j.^ kopalnic in izplakovalnih stranišč. Vse starejše, tudi večstanovanjske zgradbe imajo večinoma le po 1 ali kvečjemu po dva vodovodna iztoka, nameščena kje na dvorišču ali v pritličju, stranišča so pa seveda Se vsa navadna — suha.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Razne zgodbe iz sodne dvorane
Zaradi protldriavne propagand« 1 leto - Nepošten najditelj Demon alkohol zahteva irtve
Ljubljana, 27. januarja.
Litijčau Ludvik Melin, brezposelni in oženjeni delavec, je moral lani septembra k vojakom, kamor so bili klicani še drugi rezervisti. Odšel je v Škofjo Loko. Spotoma je nekega delavca, rezervista odgovarjal, da bi se odzval vojaškemu pozivu na orožno vajo. V neki škofjeloški gostilni se je dalje zelo slabo izražal o naši državi, hvaleč razmere nekje drugje pri sosedu. Pozneje je grdo žalil tudi orožniško patrolo. Bil je aretiran in nazadnje pred okrožnim sodiščem v Ljubljani obtožen zaradi protidržavne propagande in žaljenja orožnikov. Prišel je pred veliki senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj. Pred sodniki je Melin zanikal krivdo ter navajal najrazličnejše priče v svojo razbremenitev in o svoji nekrivdi. Bile so 4 gtavne razprave, vse tajne. Nazadnje je bil Ludvik Melin obsojen zrradi zločina protidržavne propagande in žaljenja orožnikov na 1 leto strogega zapora in 60 din denarne kaini. v primeru neizterljivosti na 1 dan navadnega zapora. Državni tožilec g. Bogdan Lendovšek je prijavil priziv zaradi prenizko odmerjene kazni. Tudi obtoženec ni bil s sodbo zadovoljen.
*
Pošten najditelj je vse časti vreden človek. Taki ljudje so prav redki, večje je število nepoštenih najditeljev, ki denar poberejo In ga za sebe spravijo, ne brigajoč se za to, če ni mogoče človek, ki je denar izgubil, velik revež. Urad za najdene in izgubljene predmete na policijski upravi vodi točen seznam o prijavljenih izgubah. Lani je bilo prijavljenih 514 izgub v vrednosti 156.516 din. Najdb pa jc bilo prijavljenih 810 za vrednost 70 tisoč 530 din. Pred kazenskim sodnikom se je moral nedavno zagovarjati neki nepošten najditelj P., ki je našel 150 din na cesti, last nekega revnega delavca. Pred kazenskim sodnikom se je ta človek cinično izgovarjal: »Tudi jaz sem nekoč izgubil večjo vsoto denarja. Nisem je dobil nazaj. Zato sem sedaj na ta način hotel kriti svojo škodo.« Sodnik: >Ali vas ni pekla vest, da je mogoče denar izgubil kak revež?« Obtoženec: »Ne. Niti na um mi ni prišlo!« Bil je obsojeu na 15 dni strogega zapor«.
*
Žalostno sliko o žrtvah demona — alkohola nam je pokazala kazenska razprava pred malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, a sla kot sosodnika fungirala gg. Rajko I-iederhas in dr. Julij Fellaher. lia zatožni klopi je sedel T. Rozman, mizar, oženjen, iz Hraš pri Smledniku. Ponoči od 27. na 28. novembra 1939 je v svoji delavnici pobil, kakor to navaja javna obtožba, posestniškega sina Frana Oblaka. Z nožem ga je udaril po glavi, ga vrgel na tla in kot Jerina skakal po njegovem trebuhu tako, da mu je počilo desno krilo pljuč ter je revež v nekaj urali^ umrl. Pred malim kazenskim senatom je bil obtožen zločina uboja. Obtoženec se je zagovarjal, kar je običajno pri junakih noža, da se je nahajal v silobranu in da ga je pokojnik sam prej napadel z velikimi vilami, česar pa niso mogle potrditi _ niti priče, njemu naklonjene. Kritični dan je večja družba popivala v obtoženčevi delavnici. Pili so 9trupeno žganje. Zvrnili so ga več steklenic. Neka priča drastično pripoveduje sodnikom:
»Pili smo žganje. Bili smo veseli. Celo po starem avstrijskem načinu smo selcirali. Jaz sem komandiral »Hechts um!< »Habt achtl« »Ruhtl« in tako naprej. Vsi so lepo delali. Nazadnje sta se obtoženec jn pokojnik sprla. Vrgel ga je Tone na tla.« Obtoženec se je izgovarjal, da je pokojni Oblak po naključju umrl, ker je nanj padel sko-helnik. Priče so označile obtoženca kot nasilnega človeka, ki rad meče nasprotnike na tla in ima prav sadistične užitke,^ ko skače po nasprotniku, ležečem na tleh. Obtoženec se je celo izgovarjal, da ga je pokojni Oblak z vilami napadel pred hišnimi vrati.
Po veselem plesu, v velikih množinah zaužitega žganja je demon alkohol zahteval, da je eden odšel v hladni grob, drugi pa v kriminal. Obtoženec je imel slabo lastnost, da je rad koga pretepal, kadar je bil pijan. Vedno je delal kraval. S pokojnim Oblakom sta si bila sprva prijatelja. Pozneje je Oblaka pred tem pobojem že dvakrat pretepel. Njegova grda razvada je bila, fin ie nflsnmtnikn rad skakal no trebuhu
Po daljši razpravi, ki ji je prisostvovalo veliko ljudi iz smledniške okolice, je bil Tone Rozman zaradi zločina uboja obsojen na 3 leta robije. Sodniki so upoštevali nekatere olajševalne okol-nosti, kot zelo obtežilno okolnost pa so smatrali, da je obtoženec na tako bestijalen način pobil pokojnega Oblaka. Poleg triletne robije ima obtoženec plačati zasebnemu udeležencu, bratu pokojnega Jakobu Oblaku, ki ga je zastopal dr. Ka-mušič, za razno stroške in izdatke skupno vsoto 1620 din. Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik jo proti sodbi prijavil priziv zaradi prenizko odmerjene kazni. Obtoženec, zastopan po branilcu dr. Janku Žirovniku, si je pridržal tridnevni rok za izjavo glede sprejema al! nesprejema kazni.
Josip Kugy - oproščen
Maribor, 26. jan.
V današnjem »Slovenskem domu« smo obširno opisali vsebino današnje dopoldanske razprave
E roti upokojenemu policijskemu nadstražniku in išnemu posestniku Josipu Kugyju iz Maribora, katerega je državno pravdništvo spravilo na zatožno klop pod sumom, da je zakrivil smrt svoje žene Eleonore. Ta njegova žena, ki je bila 21 let starejša od moža in ki mu je prinesla v zakon obilno premoženje, obstoječe iz velike hiše v mestu ter vinogradnega posestva v Košakih, je umrla lansko leto 20. marca v mestni oskrbnišnici, kamor jo je dal prepeljati mestni fizikat, da bi imela boljšo nego, kakor doma. Po smrti so njeno Iru-plo stehtali ter ugotovili, da ima samo 19 in pol kilograma. Zdravniki so ugotovili, da je pokojnica umrla zaradi pomanjkljive prehrane in oskrbe in tako je potem prišel njen mož pred sodnike.
Za današnjo razpravo je vladalo izredno zanimanje in so ljudje razpravno dvorano do zadnjega prostora napolnili. V senatu so bili dr. Čemer kot predsednik. Rebula in dr. Ormovšek kot prisednika, Kukovič kot zapisnikar. Obtožbo je zastopal državni tožilec Sever. Obtoženec je zelo tiho odgovarjal na predsednikova vprašanja, da se ga je jedva slišalo. Izjavil je, da se ne čuti krivega, da ie za ženo dobro skrbel, v bolnišnico pa je ni dal, ker mu je vratar dejal, da nimajo prostora. Bal se je, da bi ležala v bolnišnici na hodniku ter prezebala. Vse to pa, kar ga dolžijo priče, je laž in govore vse le iz maščevanja.
Nato je sodišče zaslišalo dva zdravnika, ki sta pokojno Eleonoro Kugy pregledala še na njenem domu. Dr. Zirngast, ki je bil prvi pri njej, je izpovedal, da je naročil hčerki obdolženca, naj spravijo bolnico v bolnišnico, hčerka pa je izjavila, da oče stroškov za bolnišnico ne bi hotel plačati. Tudi dr. Daražio jo je preiskal ter hotel poslati v bolnišnico, pa so mu izjavili, da ima dobro oskrbo. Mestni fizik dr. Novak jo je prgeledal v oskrbnišnici, pa je bila takrat že tako slaba, da ni mogla več govoriti.
Zanimivo je opisal policijski nadzornik Lovrenčič svoje poizvedbe. Policija je bila najprej opozorjena na stanje Eleonore Kugy z nekim nepodpisanim lističem, ki so ga ljudje našli na cesti ter ga oddali na stražnici na rrankopanski ulici. Na podlagi tega je šel potem nadzornik v Kugy-jevo stanovanje. Zena je ležala v postelji, obrnjena proti steni ter ga ni pogledala. Dejala je, da ji mož da jesti, kadar gre in kadar se vrne. Na vprašanje, če je v stanovanje zaklepa, je odvrnila, da jo mora, ker bi drugače vse pokradli. Potem, ko je nadzornik odšel, pa so stranke pripovedovale, da je pokojnica vprašala, če odhaja policist sam. Ko so to potrdile, se je hotela obleči ter oditi za njim, da mu vse pove. Nato sta bila zaslišana kot priči dr. Jurečko, ki je podal obdukcijski izvid in dr. Pavlič, ki je izjavil, da je izvi/ala oslabelost od nezadostne prehrane. Močno sta obremenjevali obtoženca obe priči Rozman in Glazerjeva.
Razprava je trajala do pol dveh popoldne. Poslušalci so vstrajali v nabito polni dvorani do konca. Ko se je pojavil sodni senat po kratkem posvetovanju v dvorani, je bila napetost zelo velika. Senat je proglasil razsodbo, da se Josip Kugv oprošča vsake krivde. Sodba je pri posluš-ilcin izzvala glasno kritiko, državni tožilec pa je ori-iavil revizijo.
Kraj	Barometer-sko stanje	Temperatura v O		a t» >	■a o |	Veter	Pada- vine	
		, n B ►	CC • a 0? 'S a E	M *	oc -7 s'	(siner, iakost)	m/m	« <-* 0} t
Ljubljana	766-0	1-0	-2v	90	10	• U	—	—
Maribor	765-4	0*5	-6-0	90	10	0	—	—
Zagreb	706-0	00	-5 "C	90	10		1-0	eneg
Belgrad	765-7	2-0	-4-1	90	10	0	—	—
Sarajevo	765-7	-1-0	-5-0	90	10	0	—	—
Vis	757-5	7-0	•1-0	60	5	ENE,	—	—
Split	757-7	11-0	4-0	50	5	ENE,	—	—
Kumbor	755t	14-0	9-0	5u	4	N,	—	<—
Rab Dubrovnlh	75t>v	140	70	40	5	NE*	_	—
Vrem. napoved: Zmanjšanje oblačnosti, precej stanovitno vreme. Najnižja toplota zraka na letališču —4° C. Snežna plast je 50.5 cm visoka.
Koledar
Danes, sobota, 27. januarja: Janez Zlatousti. Nedelja, ‘28. januarja: Meta, Odorik.
Obvestita
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Tmkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7.
'Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova ul. št. 18 telefon št. 36—24.«
V nedeljo 28. jan. 1940 vozita na progi Tržič— Kranj—Tržič potniška vlada št. 8517 in 8518. V nedeljo, dne 28. januarja t. 1. vozita na progi Tržič— Kranj—Tržič potniška vlaka štev. 8517, ki odhaja iz Tržiča ob 19. uri 9 min. in pride v Kranj ob
19. uri 35 min., in vlak štev. 8518, ki odhaja iz Kranja ob 20. uri 27 min. in pride v Tržič ob
20. uri 56 min. S tem je omogočena udeležencem zimsko-športskih prireditev v Tržiču zveza v Kranju na vlak št. 917 in 919 proti Ljubljani ter na vlak št. 918 proti Jesenicam. Istotako pa ima vlak Š.J8518 proti Tržiču zvezo od vlaka št. 917 iz Jesenic in vlaka št. 918 iz Ljubljane.
Delo je treba predložiti do 1. oktobra 1940 predsedniku mestne občine mariborske tako, da je avtor označen z geslom, njegov naslov pa priložen v zaprti kuverti.
Prosvetno društvo Trnovo uprizori v nedeljo, 28. januarja ob 20 na društvenem odru veseloigro v treh dejanjih »Detektiv Megla«. - Predprodaja vstopnic na dan uprizoritve od 10 do 12 dopoldne.
»Micki je trebn moža« je naslov narodni veseloigri s petjem, katere ponovitev bo jutri ob petih pojx)ldne v Rokodelskem domu. Vstopnice se bodo dobivale jutri od 10 do 12 dopoldne in od 4 do 5 popoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Vabimo k prav obilni udeležbi.
IZLET NA KUREščEK. — PRIJAVE PUTNDC.
Predavanje Pedagoškega društva. Danes jbb 18 zvečer bo v dvorani mineraloškega instituta predavanje prof. Venčeslava Čopiča »Državljanska in narodnostna vzgoja«. Vsi, ki se zanimajo za naše domuče pedagoške problem«', vljudno vabljeni. Vstop prost.
Ljubljansko gledališče
Drama. Začetek ob 20.
Sobota, 26 jan.: »Profesor Klepec«. Red B. Nedelja, 27. jan. ob 15: »Kupčija s smrtjo«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Na prisojni strani«. Izven.
Opera. Začetek ob 20.
Sobota. 26. jan.: »Rusalka«. Premiera. Premierski abonma.
Nedelja, 27. jan. ob 15: »Frasquita« Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. — Ob 20: »Nižava«. Izven. Znižane cene.
Mariborsko gledališče
Sobota, 27. jan., ob 20: »Konto X«. Red C. Nedelja, 28. jan., ob 15:: »Via Mala«. Znižane cene. — Ob 20: »Zaroka na Jadranu«. Znižane cene.
Športne vesti
Drsalne tekme v Celju odpovedane. Zaradi neuklonljivih tehničnih ovir odj>ade današnja in jutrišnja drsalna prireditev v Celju.
ZFO: III. smučarske tekme ZFO v Bohinju in
Dovjem-Mojstrani. Ena največjih zimskošportnih prireditev v letošnji zimi bodo brez dvoma tretje smučarske tekme, ki jih priredi ZFO v Bohinju in v Dovjem-Mojstrani. Prav za prav bosta to dve prireditvi. V Bohinju bodo tekme v nedeljo 4. februarja v alpski kombinaciji (smuk in slalom ter smuk za starejše člane nad 38 let starih), v Dovjem -Mojstrani pi bodo tekme v soboto in nedeljo 10. in 11. februarja v klasični kombinaciji (tek in skoki) ter štafetnem toku in samostojnih skokih. Lični plakati, ki jih je izdala ZFO, vabijo širom Slovenije na ta fantovski praznik, pri katerem bodo tekmovali naši najboljši smučarji. Za tekmo v obeh krajih vlada med fanti veliko zanimanje in izgleda, da bodo letošnje tekme prekašale vso prejšnje smučarske tekme ZFO. Prijatelje naše mladinske organizacijo vabimo, da pohite dne 4. februarja v Bohinj, 10. in 11. februarja pa v Dov je-Mojst ra no.
Hokejska reprezentanca vendarle odpotuje v Ga-Pa.
V zadnjem hipu je Jugoslovanska drsalna zveza na posredovanje ministra za ljudsko telesno vzgojo Jevrema Tomiča vendarle sprejela pogoje, ki jih je Ilirija stavila za svoje sodelovanje pri tekmah v Ga-Pa. V tem smislu je včeraj j>osre-doval tudi ban dr. Marko Natlačen. Zveza in Ilirija sta se glede sestave moštva sporazumeli že sredi tedna, odprto pa je ostalo vprašanje, kdo bo tehnični delegat Zveze. Zveza je zdaj pritrdila, da prevzame to funkcijo načelnik hokejskega odseka Ilirije Viktor Vodišek.
Moštvo bo odpotovalo v Ga-Pa v ponedeljek. Obenem odpotuje tudi naša drsalna prvakinja gdč. Hilda Palmetova, ki bo tudi nastopila v Ga-Pa.
Gdč Palmetova se bo iz Ga-Pa podala spet j na Dunaj, kjer namerava nadaljevati s svojim tre-J ningom. Ker je malo verjetnosti, da bi v tej se-: zoni še kaj nastopila v Ljubljani, bo priredila Ilirija vnedeljo ob 18 na svojem drsališču še eno produkcijo v prostem drsanju, v kateri bo sodelovala Palmetova in nekateri drugi klubski to-
vflHž?
Ali bi se Norvežani mogli z uspehom braniti ?
Pravijo, da bi zaradi njihovih skušenj na severnih morjih lahko čisto onemogočili sovjetsko mornarico
Krrljevina Norveška ima okrog 3 milijone prebivalcev in je številčno najmanjša država na severu, dočim je po obsegu približno tako velika kakor Švedska. Najbrž je še bolj ogrožena od^ boliševikov kakor Švedi, kajti njeno pristanišče Narvik (ki je najsevernejše pristanišče) predstavlja ostro konkurenco ruskima pristaniščema Polarnoje in Murmansk.
Znano je, da je norveška vlada v zvezi s Finsko, zato more slednja pričakovati pomoč tudi s te strani. Čeprav tako majhna, se je Norveška, ki je tudi zelo miroljubna, morala pripraviti za vsak primer.
Vojska na suhem
V mirnem času šteje norveška suhozemska oborožena sila 50.000 častnikov, podčastnikov in vojakov. V zimskem času se to število zniža na 20.000.
V primeru mobilizacije more moderno opremiti 120.000 mož. Vse za vojno sposobne moške, ki jih je okrog 350.000, pa bi bilo treba še izuriti.
Vojaki so porazdeljeni v šest divizij, od katerih ima prva tri pehote, en konjeniški in topniški polk. Poveljstvo je v Haldenu. Druga divizija, katere sedež je v prestolnici, ima poleg že omenjenih petih polkov še kraljevo gardo; tretja divizija, na najjužnejši točki v Kristijansandu, ima dva pehotna polka (bata-. Ijon kolesarjev) in gorsko topništvo; isti sestav ima četrta divizija v Bergenu. V Traud-hajmu je sedež pete divizije, ki je sestavljena iz treh polkov pehote, konjeniškega, topniškega in pijonirskega polka in letalskega oddelka. Najmočnejša je šesta divizija s sedežem v Hartstadu pri tromeji; obsega tri polke pehote, dva samostojna pehotna bataljona, polk gorskega topništva, pijonirski bataljon in letalstvo. V primeru dejanske pomoči finski, bi vse čete na tem mestu prestopile mejo.
Kakor vidimo, ima Norveška malo konjenice, kar je odvisno od terena, in tudi samo cn polk protiletalskih topov. Vsega skupaj ima norveška vojska 66 bataljonov pehote, 18 eskadronov konjenice in 36 baterij topništva Poleg tega pa še štiri bataljone tehničnih čet. Oborožitev je odlična, polki so veliki (3750 mož). Teren zahteva veliko število lahkih strojnic. Težke strojnice imajo konjsko vprego. Tudi psi pomagajo pri prevažanju orožja. Tankov in oklopnih voz Norvežani nimajo, pač pa zelo dobro protitankovsko orožje.
Najsposobnejši mornarji na svetu
Norveška je domovina najboljših pomorščakov. Njena trgovska mornarica je med največjimi, ribiška pa sploh največja na svetu. Med svsetovno vojno (1914—1918) je imela nor-
veška trgovska mornarica večje izgube, kakor Francija, čeprav je bila slednja zapletena v vojno, dočim so bili Norvežani skromni ne-
vtralci.
Zato je razumljivo, da je norveška vojna mornarica zelo sposobna, mnogo bolj kakor mogoče povedo številke. Posadka je odlična in to je odločilnega pomena, čeprav se na morju bolj ceni oklep ladje, kakor pa tisti, ki jo upravlja.
Jedro norveške oborožene sile na morju so s(iri obalne oklopnice po 3500 ton vsaka, ki so zelo hitre in odlično oborožene. Imenujejo se »Norge« (Norveška), »Eidvvold«, »llurulrl Harfarge« in »Tordenskjold«.
Dalje imajo Norvežani dva velika mino-nosca po 1500 ton, 9 minonoscev po 260 ton, 5 rušilcev po 500 ton, 3 torpedovke po 200 ton, 22 malih torpedovk, 9 podmornic s skupaj 3270 tonami in dve oboroženi ladji za zaščito ribičev. V gradnji pa je 6 velikih rušilcev. Mornarico ojačuje tudi šest bar za vodna letala.
S svojo mornarico, ki ima najmodernejše topove in po naravi zavarovana oporišča, morejo Norvežani, ki imajo največ izkušenj v polarnem morju, popolnoma onemogočiti rdečo mornarico na severu.
Ameriški Iitsi poročajo, da nameravata kupiti Velika Britanija in Francija v USA 6 do 8 tisoč bombnikov in več tisoč letal. Kupnina bo znašala 1000 do 1700 milijonov dolarjev.
Vojaška bolnišnica v zaledju zahodnega bojišča
Finci so tudi zelo prevejani vojščaki
S svetiljkami zapeljujejo sovražnika, medtem pa ga drugi obsipajo s silnim ognjem — Vsak vojak ima pri sebi tudi zemljevid
Tudi zadnji poskusi sovjetskih čet, da bi se prebile skozi sovražne postojanke severno od Ladoškega jezera, so po zadnjih poročilih ostali brez uspeha. To je nov sovjetski poraz, ki ga ni mogoče utajiti spričo dejstva, da o njem piše z velikim navdušenjem vse svetovno časopisje in pri tem spet poudarja odlične sposobnosti finske vojske. V zvezi s tem pa omenjajo tudi nekatere zelo zanimive podrobnosti o tem. kako se prav za prav Finci vojskujejo in kakšne taktike se pri tem poslužujejo.
Velika prednost Fincev pred sovražnikom je razen drugega tudi v tem, da ima vsak finski vojak pri sebi natančen zemljevid ozemlja, na katerem divjajo boji. Va/no pa je pri tem seveda, da te zemljevide finski vojaki tudi znajo uporabljati, to se pravi, da se nanje res razumejo. Drugače jim pač ne bi mogli nič koristiti. Potovanje Fincev s' ozi le divje in zapuščene finske pokrajine s pomočjo zemljepisnih kart in kompasa, je bil pri njih že pred mnogimi leti nekak ljudski običaj Zdaj se je pokazalo, kako je to koristno tudi vojakom, ki branijo domovino. Sovjetske čete niso sposobne l>oriti se v deželi polarne noči, katere se še niso navadili. Finski vojaki, ki so izurjeni tudi za nočne smučarske pohode, izvajajo to taktiko z velikim uspehom. Vsaka patrola, ki sestoji iz desetih ali dvanajstih mož. ima pri sebi močne električne svetiljke. Le en mož ima pri nočnih patrolnih pohodih svetiljko prižgano, da bi na ta način preslepil sovražnika in obrnil njegovo pozornost na kraj. kjer gori ta luč. Toda ta mož je od ostalih nekoliko oddaljen. Njegovi tovariši so oblečeni čisto v belo obleko in jih v snegu ni mogoče opaziti niti iz manjše razdalje. Če se zgodi, da vojak, ki nosi svetiljko, pade, prevzame njegovo mesto in nevarno službo vnaprej določeni namestnik Medtem ko na ta način sovražnika varajo s svetiljko. ga ostali vojaki in dotične patrole. ki jo skriva noč, obsipavajo s silnim ognjem. Pravijo, da se redko kdaj zgodi, da se tak način napada ne bi posrečil.
Kakor se iz tega vidi, Finci niso samo
Z zahodnrega bojišča
Velika jeklena francoska zverina, ki jo pravkar prilomastila čez vodo
hrabri, pač pa tudi od sile zviti vojščaki. Bog ve, koliko takšnih prevejanih domislic imajo še za bregom. Menda bo res držalo, da je človek tedaj, ko je v stiski, neprimerno bolj iznajdljiv kot sicer.
V Sveto deželo se vračajo mir, red in — Judje
O Palestini se zdaj nič kaj dosti več ne govori, ker je na svetu dovolj važnejših vprašanj, takšnih, da jih morajo reševati celo z orožjem, ker s pametjo ne gre več. Včasih, ko ni bilo še vojne, oziroma je bila samo v Španiji in tam na Daljnem vzhodu, so bili časopisi skoraj vsak dan polni poročil o krvavih pokoljih in o aretacijah v Sveti deželi. Zdaj pa ie dežela čisto pomirjena, kakor pravijo Angleži. Sem pa tja pove kaj o tem v spodnji zbornici angleški ministrski predsednik Chamberlain, kadar ga kak poslanec spomni na Palestino. V svojem zadnjem odgovoru v angleški poslanski zbornici je Chamberlain dejal, da se je položaj v Palestini zelo zboljšal. Tudi s priseljevanjem ni več tako strogo, kakor je bilo prej. V zadnjih treh mesecih preteklega leta se je v Sveto deželo priselilo 3042 Judov, in sicer z dovoljenjem oblasti. Brez tega dovoljenja, torej protizakonito, pa se je pretihotapita tja 459 ljudi. Tudi ni več nobene prepovedi, da ne bi smeli sprejemati še novih priseljencev.
Francoski uspehi pomorske vojne
Uradno šo bili zdaj objavljeni podatki, ki govore o velikih uspehih francoske vojne mornarice glede pomorske zapore v času med 3. in 21. januarjem. Na kratko se poročilo glasi: Ustavili smo devet ladij, zaplenili pa 15.600 ton raznega blaga. Od začetka vojne smo zajeli 254 ladij ter od tedaj do danes zaplenili 480.500 ton blaga.
Ženske predlagajo mir
Na konferenci 11 ameriških ženskih organizacij, ki štejejo skupno 5 milijonov članic, je bil sprejet sklep, ki poziva vlado Zedinjenih držav, naj čimprej skliče konferenco nevtralnih držav, na kateri naj bi se vojskujočim se državam predložili posredovalni predlogi za mir.
Trgovina med Nemčijo in Holandsko
Te dni so Nemci objavili statistične podatke o gibanju danske zunanje trgovine leta 1939. Iz teh podatkov se vidi, da se trgovina med Dansko in 71 milijonov danskih kron, danski izvoz v Nemčije je lani poskočil v primeri z letom 1938 za 71 milizonov danskih kron, danski izvoz v Nemčijo pa je poskočil za 64 milijonov kron. Danski uvoz v Nemčijo je znašal leta 1939 27% vsega danskega uvoza, danski izvoz v Nemčijo pa 23% vsega danskega izvoza. Lani je Danska v glavnem povečala uvoz nemškega železa in železnih izdelkov, tekstilnih izdelkov, kemičnih barv in drugih izdelkov kemične industrije.
Letos bodo v Ameriki zgradili dvakrat toliko letal kot lani
Predsednik ameriške letalske trgovinske zbornice je izjavil, da bo leta 1940 proizvodnja letal in motorjev v USA dvakrat večja kakor lani. Izvoz letal in letalskega materiala je znašal lani okoli 117 milijonov dolarjev (leta 1938: 68 milijonov dolarjev). To povečanje ni nastalo samo zaradi nakupov od strani zaveznikov, ampak tudi z nakupi Južne Amerike.
Pisan drobiž
Akcija za zbiranje knjig, namenjenih nemški vojski, je bila izvedena uspešno — kakor poročajo iz Berlina. Dozdaj so nabrali osem in pol milijona knjig. Ob navzočnosti vrhovnega poveljnika pborožene sile armijskega generala Keitela je bila izvršena danes predaja zbranih knjig, ki ji je bila organizirana na predlog voditelja Rozenberga.
Medtem ko je vsa severna Španija pokrita s snegom divjajo ob obalah Sredozemskega morja velike nevihte, tako da je promet deloma prekinjen. V sredozemski luki Motril so morski valovi zaradi velike burje poplavili obal ter onemogočili promet na cesti Mafaga-Almerija na pet krajih. V Madridu je zavladal mraz, ki ga že dolga leta ne pomnijo v Španiji. V severni Španiji je zaradi visokega snega onemogočen promet na več cestah
Italijanski Narodni fašistični urad za pomoč mornarjem je sklenil izplačati družinam mornarjev, ki so se ponesrečili pri požaru na italijanskem parniku »Oraziu«, 100.000 lir. Ta znesek in denar, ki ga bodo naknadno izplačali, bodo prva pomoč družinam, ki so izgubile svoje rednike.
*
Študenti medicine, ki so dozdaj služili na fronti, bodo v bodoče mogli s posebnim dovoljenjem vrhovnega poveljstva nadaljevati svoje študije na berlinskem vseučilišču. Gre v glavnem za študente, ki jim manjka še poslednji izpit in ki bodo po končanih študijah mogli kot rezervni sanitetni častniki spet na fronto.
*
Predsednik republike Chille je podpisal zakonski osnutek o priseljevanju, osnutek, ki bo v kratkem predložen kongresu. Osnutek določa posebne ukrepe za olajšanje priseljevanja tistih tujcev, ki s svojim denarjem morejo pospešiti razvoj gospodarskega življenja v Chille ter dvignili življenjski standard v državi. Določeni so tudi posebni ukrepi, 3 katerimi bi se preprečilo ustvarjanje narodnih manjšin v Čhille. V zvezi s teni bo uvedeno najstrožje nadzorstvo o priliki priselitve.
*
Japonska parniška družba »Nipon Jusenkajšak poroča, da _ ne bo več sprejemala med potnike nemških državljanov, vojaških obvezancev.
Program radio Ljubljana
Sobota, Z7. jan.: 7 Jut ran j' pozdrav — 7.05 Napovedi In poročila — 7.1? Pisan venček v ost*! ib zvokov (ploSče) — 12 Zdaj ve« -li spot bodimo olo&če lepe iz berimo — 12.30 Poročila, oblnve — 18 Napovedi — 18.j>-
Zdaj veseli spet bodimo. ploSCe tepe izbe: ; jo — 14 Po ročila — 17 Otro&ka ura: a) Slovenske naiodne pra^. ljive (bere Mileva boitnr-TTkmarjev i.» b) Cicibanove prigode. Izvajajo članice Narod, grledal. v I.j.) — 17.5<> Progled sporeda — 18 Zn delopust ign. Radij, orkester
— 18.4o Pogovori g	poslušale -	19	Napovedi,	poročilu
— 19.ao Xac. nra:	Zveza naSe	in	bolgarske	likovne
umetuoHti (Milan Katič noviuar Zgb) — 19 4o Objavi'
— 20 O zunanji politiki (dr. Al. Kuhar) — 2o.3o Pisano raznoterosti. Vesel večer s sodelovanjem znancev in neznancev — 22 Napovedi, poročila — iK.li Za vesel konec tedna igra Radijski orkesteT
Neriilja. SK. jan.: 8 Jntranjl pozdrav (ploSče) — 8.15 TambnraSki septet — 9 Na|K>vedi. poročila — 9.15 Veseli Španski napevi (ploSče) — 1.45 Verski govor (dr. Tgn. Lenček) — lo Prenos cerkv. glasbe iz stolnice — 11 Smučarske tekme gorenjske Zimskošportne podzve ze v Tržiču (prenos reportaže	slalom-tekem)	— 12.30
Poročila, objave —	13 Napovedi	—	13.02 Rad.	orkester
14 NaSe zborovske pesmi (ploSče) — 17 Kmet. ura: 2i vnlske kužne bolezni, nevarne za človeka (dr. Žiberi Simon) — 17.30 PloSče — 18 Poročilo o smučarskih tek mah v Tržiču — 19 Napovedi, poročila — 19.2o Nac. ura: Vlndimir Jovnnovič in srbska tkzv. realistična poezija (SiniSa Kordič Bgd) — 19.40 Objav — 90 Pev skl zbor 'Gosposvetski zvonr — 20.45 Vesel poipoldan koncert. Sodeluleta: Radij, orkester in Radii komorni zbor Dirigent D M. Sijanec — 22 Napovedi, poročiln
— 22.15 PloSče.
Drugi nrograml
Sobota, 27. jan-: Belgrad: 2o.3o Ork. kr. parde — Zagreb: 2o.3o Violina, 21 Zah. koncert — Bratislava: 19.!k> Koračnice — Sofija: io.So Ork ir. zbor. 21 Valč. ki — Angleške postaje: 22.3o Orkester in zbor — Bero-munster: 21 Harmonikarji — Budimpešta: 22.1o Ork. koncert — Bukarešta: 20.15 Plesna glasba — Stock-holm-Hdrbg: 21.15 Zbor — Trst-Milan: 2i Simf. kon eert. 2' Moderna glasba 22.lo Trio - Oslo: 3o 2o Ork.. in vok. koncert — Poste Parisien. 21.50 Ork. koncert — Suttcna: 21 Kabaret.
'A. G. Barrilli
62
DVE BEATRICI
»Včeraj;« je vzkliknil Damjan. »Ali je bil včeraj Kozma na otoku?«
»Da; odšel je z ladje in sc podal v Guakanagarijevo naselbino. Nato ije poklical mene in mi rekel, da se hoče naučiti moje govorice.«
»Čudno!« si je deial Damjan »Videti bi ga bil moral. Pri admiralu 6em bil precej pozno. Če bi bil govoril on z admiralom pred menoj, bi bil io gotovo spoznal iz njegovih besed.«
»A ti?« je vprašal tolmača. »Kaj si storil?«
»Povedal sem mu več besed, katere ei je zapisal prav kakor si poprej delal ti.«
Damjan je zamišljen odšel. Ni mogel doumeti, čemu se je Kozma lotil učen|a sedaj, ko 6e bliža čas odhoda.
Ko je dospel na ladjo, je naletel na prijatelja.
»Dober dan;« ga je pozdravil, kot da 6e med njima ni nič zgodilo.
»Dober dan;« je odvrnil Kozma in ga začudeno pogledal
»Kako to, da 6e misliš učiti govorice tukajšnjih domačinov?« ga je vprašal Damjan, ki ni mogel več premagovati svoje radovednosti.
»Iz zelo preprostega razloga. Premislil sem 6C in ostanem tudi jaz tukaj.«
X. poglavje.
Damjan bi bil pričakoval vse prej kot to, kar mu je povedal prijatelj. Sicer se mu je nekaj že dozdevalo, ko mu je tolmač povedal, da se hoče Kozma učiti govorice domačinov.
Sicer pa, ali je bilo to kaj čudnega? Kozma si je na vse mogoče načine prizadeval, da bi odvrnil prijatelja od njegove odločitve. Ker se mu to ni posrečilo in ker se ni hotel ločiti od njega, kaj je bilo bolj samo po sebi umevno, kot da ostane tudi on na otoku?
In vendar Damjana tc domneve niso pomirile. Notranji glas mu Je pravil, da je treba iskati pravi vzrok drugje. Čemu je včeraj Kozma šel na kopno? Kod je hodil, da ga Damjan nikjer ni srečal? In ali ni mogoče V6e to v zvezi s čudnim vedenjem njegove izvoljenke? Ali ni bila zjutraj popolnoma drugačna kot prejšnji večer? Toda ali ne gre s
'svojim sumničenjem predaleč? Skušal se je prepričati, da je njegov strah neutemeljen; a popolnoma se le ni mogel pomiriti.
Nekaj časa 6e .je še sprehajal po krovu ladje in koval načrte, kako bi preprečil prijatelju, da bi mu delal ovire pri njegovih načrtih. Resno se je namreč bal, da bi Kozma začaral njegovo izvoljenko s svo-I jimi zlatimi lasmi; opazil je namreč, da so dekletom iz novega sveta ; zelo všeč zlati lasje.
Končno 6e je naveličal sprehajanja; pomignil je domačinu, ki je bil s svojim čolnom nedaleč od ladje, naj se približa.
Kozma je v tem hipu prišel iz drugega konca ladje in zdelo 6e je, kot da hoče govoriti s prijateljem. Damjanu pa se prav nič ni ljubilo razgovarjati 6e. Pogledal je od strani prijatelja in dejal:
»Na svidenje!«
»Kam greš«
»Na otok, kakor vidrš«
»Želim ti dobro zabavo.«
»Ali misliš, da nimam tam nobenega dela. Saj moram pripraviti tudi zate stanovanje.«
»Zame?«
»Ali nisi dejal, da ostaneš tudi ti na otoku?«
»Res je; zame se ti ni treba preveč truditi.«
Damjan ni odgovoril ničesar več, ampak je skočil	v	čoln. Kmalu
je	dosegel	obrežje. Odšel je v vas in stari Tolteomek	mu je prihitel
naproti.
»Pravkar sem hotel poslati nekoga, da te pokliče;« mu je dejal, »Kosilo je pripravljeoo.«
»Hvaležen sem ti za pozornost;« je odvrnil Damjan in stisnil starcu roko,
Ta ga	je odvedel v hišo, kjer je bila že vsa družina	zbrana okrog
mize. Zanj	je bil pripravljen prostor poleg Abarime
Po končanem obedu je Abarima odšla pred hišo, kjer je začela plesti lično košarico Damjan ji je sledil in sedel poleg nje Nekaj časa je nemo opazoval njene gibčne prste, nato pa dejal:
»Danes bom govoril s tvojim očetom o najini poroki.«
»Saj sem ti rekla že zjutraj, počakaj.«
»Čemu odlašaš? Čez nekaj dni bo naša trdnjava končana in admiral bo odpotoval. Toda rad bi mu pred odhodom sporočil veselo novico. Lahko bi še prisostvoval najini poroki.«
’»To pa ne gre tako hitro. Pri nas je treba za takšne stvari precej časa.«
»Povej mi odkrito,« ji je Damjan dejal nestrpno; »ali hočeš, da se poročiva ali ne?«
»Kakor veli oče.«
»A ti? Kaj misliš?«
»To, kar hoče oče,« mu je odgovorila, ne da bi ga pogledala. Nie: pogled je bil obrnjen proti gozdičku.
»Zakaj me nočeš pogledati?« jo je vprašal.
»Ker gledam drugam «
»Drugam! Tam je gozdiček in v njem vodnjak.«
»Kaj hočeš reči s tem?«
»Tam je vodnjak, kjer si ti pred kratkim videla nekoga »
Abarima ga je presenečeno pogledala.
»Da videla si mojega prijatelja Kozma.« ,
»Kako to veš?«
»Nima pomena, da bi ti o tem govoril. Veseli me, da ne tajiš, da si ga videla. Vem tudi, da se nista mogla pogovarjati, ker Kozma ne zna Se tvoje govorice Bodi odkrita in povej mi, če ga ljubiš«
»Kozma je_ lep,« je tiho dejala deklica in sklonila glavo.
»O tem ni nikakega dvoma. Gotovo so ti zelo všeč njegovi zlati lasje. Ali bi oklevala tudi, če bi te on prosil za roko?«
Albarima ni odgovorila. Pokrila je obraz z rokami
»Ah nesrečnica!« je vzkliknil Damjan. »Tako hitro si se mi torej izneverila! A hočem se maščevati Vedi, da Kozina ne bo nikoli Dro6il za tvojo roko, ker ljubi drugo deklico v domovini. Čeprav se mu je izneverila, kakor ti meni je vendar ne more pozabiti.«
»Ubogi Kozina!« je zašepetala Abarima.
»A jaz se tl ne smilim? Tako brezsrčno si me pahnila od 6cbe!«
Abarima ni odgovorila ničesar Damjan je V6tal in skoraj zbežal proti morju.
Ko je prišel na ladjo je zagledal prijatelja v tolmačevi družbi
»Le uči se, prijateljček;« si je dejal. »Prav rad ti odstopim svoje mesto v trdnjavi. Ne bom ti delal družbe; vrnem se raje z admiralom v domovino «
Odšel je v spodnje prostore in se vrgel na posteljo. Začel ie premišljevati o vgem, kar se je zgodilo Čudno! Ni 6e čutil nesrečnega; zdelo se mu je, da se je prebudil iz sanj. Nič več mu ni bilo mar za divjakinjo, le na prijatelja je bil še jezen. Premišljeval je, kako bi mu vrnil milo za drago.
Ko je drugo iutro prišel na krov, je zagledal admirala, ki je pravkar odhajal z ladje.
Za Jngoglovanskn tiskarno « Ljubljani: Joie Kramarič - lidajatel): Ini lote Sodja. - Hrednik: Mirko la*ornik - Rokopis«* o« vračamo »Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. ca Inosemstvo 25 dtp Uredništvo: Kopitarjeva ulica 8/(11 Teletoo 4001 do 4005 Uprava: Kopitarjeva aliea B.