124. številka. Trst, v sredo 4. maja 1904 Tečaj XXIX. V J z naj a "rsak. dan I K ob nedeljah in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob uri zjutraj. ••aaezne številke ne prodajajo po 3 novi. (6 stotink) i mnogih tobakarn: h ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, •Iji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, ^t. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. O (lase In naročbe sprejema uprara lista „Edinost", ailoa Molin picoolo stv. 7. — Uradne are ed 2 pep. do 8 zvečer. . ?ae oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbu TELEFON 8tv. 870. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči Narofinlna znala za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kro«. Na naročbe brez doposlane naročnine ae jpiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranktvaa« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnih konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcila lista ,»Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca Siv. is Poštno-hranilnič ni račun št. 841.652. MU-mmli via (Brzojavne vesti.) Osem japonskih ladij pogreznjenih. PETROGRAD 3. Razširja se veet, da je bilo pogreznjenih osem japonskih ladij po i g&lk in dve tnrpedovki, ko ao se bližale v ninoli noči Port Artur,u, da bi polagale m ne. Uradnega potrdila še ni. Nov japonski poskns pred Port-Arturjem TIENTSIN 3. (Reuterjev biro.) Ruske c lastnije bo prejele dane* popoludne poro-i !o, da je plulo i* japonskih trgovskih ladij 7 nsjvečo tilo proti vhodu v poitartursko r stanišče, s namenom, da bi zaprle vhod. .• ada streli z ruskih utrdb eo jih pigreznili n vhod v luko je svoboden. Boj pri KiuLienčengu. TOKIO 3. Japonski general Kuroki je -e poročal o boju pri Kiulienčengu z Zgube aponcev e« znašale največ 700 mož. Japonci -o zaplenili 28 brz:s rclaih topov, mnogo pušk in munieje. Glasom poročila nekega vjetega ruskega častnika to" zgubili Rini 800 mož. Med temi je bil ran;en poveljnik armadnega zbora in poveljnik divizije. 'rve vojne operacije generala Kuro-patkina. BEROLIN 3. »Berliner Tageblatt« je ~ejel o prvih vojnih operscjah generala .uropatkina daljše p ;ročilo, ki ee glasi: zlic navidezni nedelavnosti se je trudil ge ral Kuropatkin z železao energ jo cdkar ,e prejel vrhovno poveljništvo, da bi svojo armado na vse načine taso popolnil da bo . tš nalogi, ki jo čaka. Kuropatkin je takoj po sprejetju vrh ovij e;a pjveljništva po treznem n mirnem pre n. sleku sprevidel, da je popolnoma nemo-5e, da bi se uprl Japoncem na reki Jalu. >deail je torej jih pričakovati v Mandžuriji ' r si je na vse načine prizadeva!, da bi kon-atroval ruske čete, ki so bile pri njegovem ihodu po deželi raztresene. V ta namen skienil vporabit! v polni meri železnice in a to je že meseca februvarja ukaza! na ti-e:a prepeljati iz Vladivostoka čez Harbin Mukden v Liaojang glavno vojno silo tre severnovztočne armade, obstoječe iz prvega sibirskega vojnega zbora, mečaae divi zije in usursfce brigade konjeništva. To severno v z točno armado je združil r julmvztočno ter ju razvrstil na Črti Kaiping-Liaojang Mukden v eno eamo, enotno mandžursko operacijsko .roiado. Ti obsežni železniški transporti, bo -9 vršili z veliko previdnostjo in energ^o ttr -o bili že dovršeni koncem mescca marca. Ti /.iruženi armadi na črt Kaiping-Laojang- Mukden in poznejše došle nove vojaške čete, nahajajoče Ee pod vrhovnim poveljništvom Kuropatkinovem, štejejo približno 140.000 mož. To je že znatna aila, katera se zamore postaviti nasproti tudi mnogo veči premoči japon»k:, zlasti, ker je ozemlje okolo Muk-dena ugodno za obrano. Na reko Jalu so bile odposlane samo prednje čete. Kakor prednje čete stoje na reki Jalu že več tednov tretja vzt,čnosibirska divizija strelcev pod generalnim majorjem Kušialin-skim in zabajkalska kozaška brigada pod.generalnim majorjem Miščenkom, vsega skupaj 25.000 mož. Na reki sami se nahajajo od teh čet v močnih utrdbah samo »ohotniki« teh čet. Ti chotniki so neka vrst dobrovoljcev, ki bodo branili reko do skrajnosii ter zadržavali prodiranje japonske vojske. Ziradi teh ruskib oačrtov ne more torej priti do odločilne bitke na reki Jalu. Tega ni Kuropatkin nikdar nameraval. Baske utrdbe. TIENTSIN 3. (Rsuterjev biio.) Kitajski delavci gradijo pod vodstvom ruskib inženirjev utrdbe na reki Liso tri milje od Šumintuna. Tudi dve milji od Kupangtie, kjer ee nahaja stalni ruski tabor so pričeli graditi utrdbe. — Železniško progo Čuva 180 mož. Pojasnilo berolinskega ruskega poslaništva. BEROLIN 3. Rusko poslaništvo v Be-rolinu je izjavilo, da nimajo Japonci povoda pripisovati sebi zmage zaradi tega, ker ho ec iu-»ke čete umaknile iz pozicij na reki Jalu. To umikauje je že predvideno v ruskem voj nem načrtu. Čete na Jalu bo imele samo nalog, da branijo manjšim japonskim oddelkom prehod čez reko ter ga otežajo po j možnosti tudi veČim oddelkom. Žs nematno število ruskih čet na reki Jalu priča, da ni I nameravalo rusko poveljništvo zibraniti Japoncem prodiranja v Mandžurijo. Samo ob eebi je umevno, da se ne more 30 000 mož resno upirati celi japonski armadi. Kie da hoče general Kuropatkin biti odločilno bitko, seveda ni tukaj znano. Toliko se pa ve, da ni že od začetka mislil na to, da bi se ta vršila na reki Jalu. Ruska pomnoženja vojske. BEROLIN 3. Iz Ba kala v Sibiriji ee poroča »Lokal-Anzeigerju« : Iz Irkut^kega idete danes čez bajkalsko jezero tretja in četrta sibirska kozaška divizija. Ti d viziji obstojiti vBaka iz 3 aktivnih in 6 reservnih polkov. K&vkažka kozsšii.a brigada p>d po-veljništvom kneza Orbel:anta je pripravna za odhod. slovno čitanje došlih ulog je trajalo do 12. in četrt, nakar je predlagal posl. Spinč.c da se neka peticija priloži zapisniku ter zahteval naj Be pri tem konštatira razmerje glasov. Cehi so korporativno zapustili dvGrano. Predsednik je izjavil, da je bil predlog Spinči-čev s 94 proti 5 glasovi odklonjen, (Nemir; Ćehi protestujejo.) Posl. Mastalka je označil konstatiranje glasov neresničnim ter izjavil, da je bila zbornica nesklepčna. Predsednik je odvrnil, naj gospod poslanec prepušča njemu, da konštatuje razmerje glasov. (Živahen prepir med posl. Gotzom in Mastal-kom.) Na to je predlagal posl. Reichsstadter naj se neka pet cija priloži zapisniku in naj se o tem dvakrat po imenu glasuje. Predlog je bil dovelj podprt in glasovanje se je vršilo po imenu. Iz parlamentarnih krogov. DUNAJ 3. Izvrševalni odbor nemških s'ranlc j« imel danes pred zbornično S9jo po svetovanje v katerem je poročal tačasni predsednik dr. Gross o večkratnih konferencah izvrševalnega odreka in parlamentarne komisije poljskega kluba. Poljski klub ni do-sedaj stavil še nikakih konkretnih predlogov, ki naj bi vodili do sporazumljenja med Nemci in Oehi; naznanil je pač, da hoče v eai bo-čih sej uložiti predlog, naj se postavi kakor prva točka na dnevni red Grabmayerjev predlog o poslovnem redu, če tudi Nemci temu pr.trdijo. Izvrševalni odbor ni o tem ničesar sklenil, ampak je prepustil posameznim klubom nemških strank, naj se o tem posvetujejo, kar se zgodi jutri. Pri tretjem poimenskem posvetovanju ni bila zbornica več sklepčna, ker je bilo navzočih samo 89 poslancev, nakar je bila seja zaključena. Pihodnja seja z današnjim dnevnim redom ee vrši jutri. PODLISTEK. 7*» Teodora. Pefest Hrvate ki spisal Evgenij Kumioie, prevel J. S. Drugi del. VI. — Gospod kap tan, kaj želite ? se je atmehnil Laris prisiljeno, kakor da ga je apiran povabil na skledico čaja.? — Izpraznite mu žepe! je zapovedal apitan stražarjema in je pokazal Larisu v obrar. Laris je okamenel in potemnel. Kapitan je vzel njegovo listnico, jo pre--kal, dvignil v vis en tisočak, pak pogledal sanj in v spise. — Štev.lka se strinja. Tudi ta tisočak e bil v Dakidevi listnici. Od kje je ta tiso-ak ? Zakjj molč te ? <>J kje? je vprašal Kapitan Lansa. — Ta tieočak ?..,. je ponavljal Laris ea zmešan. Bilo mu je kakcr da ga je kdo zgrabil za vrat. Avstrijska zbornica. (Brzojavno poročilo.) DUNAJ 3. Predsednik grtf Vetter je otvoril sejo ob 11. in četrt predpoludne. Dc- — Dobili ste ga danes na Adamoviče-vem »molu«. — Gospod kapitan.... ! — Dal vam ga je Sandro Bernara, ki je pred osmimi dnevi umoril vašega tasta. Tu imam neko vašo obveznico, vi sie dolž nik Bernaru... Kapitan je ojatro uprl svoji okrogli sivi očesi v Larisev obraz. — Jaz vas ne umejem... to je... spletka — grda spletka... — Zakaj niste vprašali ubijalca svojega tasta, odkodi ima tisočake ? Vi veste dobro, da je Bernara umoril in oropal vašega tatta, pa zakaj niste pozvali redarjev, ko ste videli tisočak v roki svojega upnika Bernare ? — Peklenska spletka... Jaz sem bil v Trstu.... Ženski »domino« je stopil pred-enj in snel krinko z obraza. On se je umaknil korak nazaj, skozi srce in kosti mu je preletela strela sida in zaničevanja: Teodorine oči so ga probole. Poražen, strahom na obrazu, je gledal ponosno de voj ko. Iz neke ulice je bilo čuti p e vanje hri-pavih in razkričanih grl. Brzojavne vesti. Tisza v avdijenci pri cesarju. BUDIMPEŠTA 3. MinisterBki predsednik grof Tisza je bil predpoludne sprejet od cesarja v privatni avdijenci. Cesar v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 3. Cesar je obiskal danes razstavo slik in cvetlic. Ko se je vračal v budimsko palačo, mu je priredilo občinstvo burne ovac je.) Ardijenca pri papežu. RIM 3. Papež je Bprejel danes krakovskega knezoškofa kardinala Puzvno in Ivov-skega nadškofa Bilczevakega. Čestitke nemške cesprske dvojice. BEROLIN 3. Cesar Viljem in cesarica Avgusta Viktorija sta danes predpoludne osebno čestitala kancelarju Biilowu povodom njegovega rojstnega dne. — Odvedite ga v zapore ! je prekinil kapitan grobno tišino v sobi. Stražarji so ga prijeli za rame. Zlomljen, pripognene glave in tresoč se je odišel Laris iz sobe. — — — Ko sta Teodora in Karlo stopila iz mestne hiše na mali trg, ki je pred isto, sta se oddahnila globoko. Bila je blaga noč, na vlažni tlak trga je padala mesečina. Njima na levo se je vzdigala visoka hiša z železnimi mrežami na oknih. — Karlo, jaz ne morem več... a sedaj me čaka še najhuje .. — Pojva od tu, je rekel Karlo tiho, pogledavši na one železne mreže. — Spremiš me do hiše, a potem pojdeš h kočijflžu. Povedala sem ti, kje je. Naj za-preže takoj in pride po-me. Malo na to sta krenila v ulico, kjer je stanovala Lucija. Na pročelje hiše je padala mesečina. Teodora je opazila sestro na oknu v prvem nadstropju. Ko sta bila pred hišo, je poklicala Teodora t ho : — Lucija ! (Pride še.) Profesor Lenbach bolan. MONAKO VO 3. Profesor Lenbach je imel slabo noč ; se je shujšal. Praska zbornica. BEROLIN 3. Poslanska zborn:ci je pričela prvo posvetovanje predloge o kanalih. Mister Budde je utemeljeval v daljšem govoru to predlogo ter izrazil nado, za ugodno rešite?. Protest papežev. HIM 3. »Tribuna« piše da je doznala iz dobrih virov, da je papež za časa, ko je bival francozki predsednik Loubet v Rmu, poslal vsem apostolskim nuncijem v Evropi oster protest proti razžalitvi vrhovnega glavarja katoliške cerkve. Nove čete za Afriko. BEROLIN 3. »Lokal-Anzeigerju« poročajo iz parlamentarnih krogov, da odide v južao zapadno Afriko na pomoč : 500 mož konjenice i a 500 pešcev, 2 poljski bateriji z dotičnim možtvom in 150 mož namenjenih z posadke na raznih postajah. Vsega možtva skup otide 1500 mož. Snltan Murad. FRANKOBROD na M. 3. Kakor se poroča »Frankf. Zeit.« iz Carigrada, je opasno obolel sultan Murad, ki je od leta 1876 interniran v palači Čiragan. (Murad V. sin bivšega turškega sultana Abdul Mešida je star sedaj 64 1. ter je prišel na prestol, 30. maja 1876, potem ko so odstavili njegovega strica Abdul Azira. Toda že 31. avg. 1876 ga je proglasil Sejkil-Isiam radi bolezni na umu za nesposobnega zi vladanje ter so na njegovo mesto proglasili sultanom njegi brata Abdul Hamida IT., kateri še zdaj vlada.) Španski kralj na potovanju. MADRID 3. Kralj Alfonz je dospel na ladiji »Giralda« v Melilo, kjer ga je prebivalstvo, med katerim je bilo mnogo Mavrov, živahno pozdravljalo. Iz Macedonije. CARIGRAD 3. General De Giorg s je dospel v nedeljo s svojimi pobočniki in vojaškim atašejem baronom Grieslom in generalnim majorjem Kalminom v Bitolj. Za slovensko univerzo v Ljubljani. Govor pravniškega kandidata Žerjava na shodu slovenskih akademikov na Dunaju v soboto dne oO. aprila. Slavna gospoda! Velikokrat smo se že zbrali slovenski dijaki, da ponovimo svojo staro zahtevo po slovenski univerzi v Ljubljani, nikdar nismo tega storili pod utiBom takih dalekosežnih dogodkov, kakoršni so se pojavili zadnji čas na dunajski univerzi. Nikdar še nismo tega storili tako upravičeno kakor danes. Saj smo neposredno tangirani, ko se nam je ne-le od nemško dijaške, ampak tudi od uradne strani na univerzi dalo čutiti, da nas tu le težko trpe. Začutili smo bridko, da smo tukaj tujci m«d tujci. Poleg vseh onih stoterih argumentov, s katerimi smo toli- in tolikrat dokazali upravičenost in možnoBt slovenskega vseučilišča, nam danes dejstvo, da se nam je nam-gnilo, kje bo vrata, polaga zopet na usta vsklik : dajte nam univerzo v Ljubljani! Danes se hočem v glavnem cmejiti na lo, kako refleksijo vrle kriza, v kateri se nahaja dunajsko slov. dijaštvo, na n t še slovensko vseučiliško vprašanje. Zahteva po slovenski univerzi pomenja toliko kakor kulturno osamosvojenje, korak h kulturni avtonomiji Slovencev. Kakor taka je nasprotna centralizmu, naj si bo ta nemški ali avstrijsko državni, kar je sicer itak navadno eno in isto. Dunajska univerza je bila in je še dan*s reprezentant avstrijskega državnega centralizma, zgodovina avstrijskih univerz pa je že dalj časa stopila v novo fazo, ki je slovenski vseučiliščni zahtevi naravnost paralelna, v fazo, ki jo je prinesla rastoča ločitev avstrijskih naroda« stij. Tudi tovo, da se na more več dolg j držati, včasih na dunajski univerzi ni težko dokazati tega. je potem Port Artur že padel. Ia kako je Današnii ustroj vseh avstrijskih univerz, {prišlo pozneje in kaj vidimo danes? Port ki se ločijo med salo le po učnem, uradnem Artur je še vedno ruski in intakten, rusko m morda še po izprasevalnem jeziku, bi- j brodovje pri Port Arturju šteje danes že etveno pa v ničemer, je rezuitat reformne blizu isto število kakor pred onim napadom, dobe od 1. 1*49. do 1873. v glavnem po Japonci si niso upali niti enkrat še v ob-idejah grofa Thuos. Kako se je izvršila mo- mof5je ruskih topov trdnjave in — vladivo dernzacia avstrijskih vseučilišč, nas tu ne gtoško brodovje je danes nevarno japonskim zanims. Iz vsega vzamem le ono, kar se tiče narodnosti. Do 1. 1849. in v gotovem oziru celo do 1873. so imeli takozvani »narodi« na univerzi v njeni samoupravi zelo važno ulogo. 8 temi »narodi« je pomela reformna doba. L. 1849. so jih provizorično deloma, 1873. popolnoma, defioit vno odpravili. Mesto njih se ni p stavila nobena narodnost, ampak le država in njena korist. Takrat 8) ee s strahom izogibali vsake besede, ki bi utegnila le od daleč spominjati na narodnost in grof Thun je to tudi priznal 1. 1854, ko je bil načrt za refjrme že izdelan, češ, da ne bi samo zvok besedij spominjal študentov na narodnost, in bi se širile državi centrifugalne transportnim ladijam Naslednji dogodki so temeljito opovrgli ves oni pretirani krik. Tako pride tudi na kopnem. Mi smo že včeraj označili svoje nazore ozirom na dogodke ob reki Jalu. Jedro naših izvajanj je bilo, da ob reki Jalu ne pride do nikakih odločilnih dogodkov, ker ee jim bodo Rusi izogibali. Sedaj pa izvolite poslušati, kaj so rekli na ruskem poslaništvu v Berolinu poročevalcu dunajske »N. Freie Presse«. Rekli so, da Japonci nimajo nikakega razToga videti svojo zmago v dejstvu, da so se KuBi umaknili na Fenguancsng. V na- črtu Rusov da niti ni bila pred-moči, če bi se še dalj kaj čulo o »avstrijski, Ividjena bitka ob Jalu. Ćetam ru- češk , ogrski in italo-ilirski« narodnosti, ki ekim ob Jalu je ta naloga da male odd ike so volile nekdaj celo rektorja. Najmanje ee je čulo o nemštvu ; saj so spomini na Frankfurt b li ncv»rn:. Z reformo dunajske uni Japoncev ovirajo na prehodu čez Reko in da večim silam kolikor možno otežujejo ta prehod. Ze razmerno malo število ruskih čet. verze je slavil zmago avstrijski centralizem : nameščenih ob Jalu, priča, da vodstvo ruske nikjer narodov, le država in poleg nje malo vojske ni imelo namena preprečiti Japoncem avtonomije aba lemiČnega senata. Reforma je invazijo v Mandžurjj. Ni znano »e, kje se izključila z univerze nemški nacijonalizem hoče Kuropatkin Bpustiti v odločilno bitko ravno tako kakor vae druge narodnosti. Zgo- ali to je got)vo, da sa tone zgodi ob dovinsko se torej da vse prej dokazati, nego Jalu. kak nemški značaj dunajske univerze. Od 1. 1^73. do danes slone vse univerze na samo-državnem, c. kr. temelju. Samo nekaj se je ta čas premenilo, in to bo načrti in mnenja Nemcev. Kdor pa le malo pozna dobo Bachov in Sshmerlingov, ki je pomenila toliko kakor germanizacijo, ee ne bo čudil, da so se dali Nemsi v dobi reforme tako brez hrupa popolnoma podrža* viti. Nemci so državi, glavnemu predstojniku evoje politike, radi prholili, da se je povsod povdarjal edino državni interes, narodnosti pa da so stopile v ozadje. Niso pomislili, da bi jim to le v malem kedaj moglo nasprotovati. In ravno v univerzitetnem vprašanju se je zgodilo to. Danes že isti Nemci, ki so uvedli Ali ni to za las slično onemu, kar smo mi rekli včeraj ? Zelo karakteristično je tud;, kakor danes došla nam »Neue Freie Presse« zaključuje svoj uvodni članek o vojni. Pravi : v bodočih vojnih dogodkih utegnejo na vstati momenti, ko bo ves civilizovani Bvet napolnjen od enega samega čutstva, da je žs dovolj te grozne igre; in to čutstvo utegne postajati jače, kolikor bo trajalo dalje klanje in prelivanje krvi. — Uverjena o ruski premoči, o pomožnih virih Rusije, ne dvomeča na svoji zmagi je ruska vlada že v naprej izključila vsako umešavanje tretjih, da ne bo Rusija prikrajšana na uživanju sadu svojih nezaslišanih žrtev za vojno. To utegne biti pravo in opravičeno se stali direktive. Viharji avstrijske kriza jo sučejo da pluje danes proti severu, jutri protirjugu. Danes prisegajo na princ p naoijonalne avto nomije in ravnopravnosti narodov, jutri pakti- rajo s sovražniki tega principa, pojutršnjim pa se zopet plašijo tega, kar so govorili včeraj, in tako dalje z gracijo od enega dne / do druzega. Pred par dnevi je sporočil »Piccolo« o pogajanjih med Italijani in Nemci in je tem pogajanjem podeljal svoj (to zveni sicer malce parodoksno) blagoslov, rekši, da skupnost med Italijani in Nemci je veča, neg} med Italijani in Slovani, kateri poslednji da nikakor ne smejo pričakovati, da bi Italijani podpirali njihove aepracije. Italijansko glasilo ni niti več misliio na to, da Italijani prisegajo na princip nacijonalne avtonomije, katero so — Slovani zapisali na svojo zastavo!! Včerajšnji »Piccolo« pa se je že zopet nekoliko odmaknil od ttališča, na katero se je bil postavil pred par dnevi, kajti zatrja, da je izvedel od kompetentne strani, da bi se med Italijani in Nemci »prava in resnična pogajanja« ne mogla izvesti. Kajti jednostavno absurdno da je mislit:, da bi se Italijani vezali z Nemci, ako ne dobe ed poslednjih konkretnih obvez glede vseučiliščnega vprašanja. In če nočejo Nemci vsprejeti takih obvez glede tega važnega kulturnega vprašanja, kje je potem tista »skupnost interesov« med Nemci in Italijani?!! Na višek nedoslednosti pa se je »Piccolo« teh ljudij sploh ni možno smatrati resnimi politiki. Dan na dan mesari avstrijske vlade z nožem svoje kritike, sedaj pa ploska istej avstrijski vladi, ki se je v odgovoru na pritožbo dunajskih Cehov na državno sodišče ob vprašanju čeških šol na Dunaju izrekla — proti zahtevi Čehov ! Kar prisvaja si vso argumentacijo vlade, v kolikor je more izkoriščati proti — zahtevi tižašk h Slovencev na šolskem polju ! Tu mu je kar naenkrat vladin odgovor vir same in vse modrosti. Izlasti pa si prisvaja tolmačenje vlade o razliki »med prebivalstvom in narodaostjo« in prihaja srečno do zaključka, da Slovenci niso stalno prebivalstvo in njihov jezik ni deželni jezik ! V istej sapi pa, ko se naslanja i»a nazore vlade, kakor hromi na bergljo, mu na- Občinske volitve na Francozkem. V nedeljo 1. maja so se vršile po vsem Francozkem volitve v občinske zastope. P-do-edaj znanih vspeh h so skoraj v vseli večih me3tih zmagali pristaši republikanske stranke. V večih krajih je prišlo do ožjih volitev, katerih izid ni še znan. avstnjanstvo po univerzah, žalijo in kršijo šča ugleda ruske sile in moraličnega delova- zori iste vlade niso veljavni, ker — snuje v nja na rusko državo, obremenjeno z žrtvami Trstu nemšfce šole. Tako se love naši Itali-za vojno. Ali se stališča človečnosti in civili- jani, ker niso odkriti, ker nisi iskreni, ker svoj lastni princip. Oai, ki so mislili, da bodo pokriti pod ćrno-rumeno barvo najbolje vozili, ee danes tega nočejo več držati. Moč Slovanov je v tem času zrastla in ž njo njihov upljiv na državno upravo; seveda še ne dovolj in sorazmerno. Djnes vkljub vsem nemš&im naporom ni več možno reči, da mora biti vlada v Avstriji na vsak način nemška. Sicer je res sedanje ministarstvo u tele s s no nemstvo, pa vendar se Neme ne upajo več brezpogojno zaupati se državi in vladi. Stari pr.ncip zscije dvajsetega stoletja je to globoko obžalovati.« Nemški list se torej postavlja se stališča humanitete in civilizacije proti nadaljevanju te vojne : Bog ve, ako bi se postavljal na to stališče tudi tedaj, če bi vedel, da bo Rusija poražena v tej vojni ? ! »Neue Fr. Presse« je izrecno japonofilski list, ali je ob enem resen list, ki ima zastopati izvestne velike jim postaja neprijeteD. Za začenjajo po malem, interese. In ker ve dobro, kako stvari stoje in z zadnjim ukazom rektorja celo Bkokoma, kakov bo konec tej tragediji, je v imenu — mesto državljanstva riniti v ospredje nemško humanitete proti nadaljevanju te vojne ! Saj se umemo ! - r univerzo. Iz državne naj postane nemsko-narodna univerza ! Ponarodenje dunajske univerze pomenja za nas toliko, kakor popolno priznanje, kar se tiče kulture., da sj imeli oni prav, ko so od nekdaj zahtevali, da se narodi ločijo »po mizi in postelji«. Će se univerza glavnega in stolnega mesta cesarstva začenja otresati avstrijanstva in postavla mest d t*ga nemštvo, je s tem dokazan — fijasko centralistične politike, popolno odobrenje od nas od nekdaj zastopan.h federalističnih teženj. Tudi mi smo v principu zoper to, da bi se vsi narodi silili v eno železno srajco, tudi mi zahtevamo narodno kulturno samostojnost. (Zvršetek pride.) Stusko-japonska vojna. Trst, 3. maja 1904. Danes nismo dobili nijedne ve iti z bojišča. Tudi sinoćnja »Triester Zeitucg« je brez vsake vesti. »Piccolo« jih ima seveda celo vrsto v — zoaae namene, od vseh možnih krajev, samo iz Petrograda nijedne. In ravco v Petrogradu ni navaiia, da bi prikrivali, kadar ee je kaj dogodilo. Tu vam »Piccolo« ponavlja, mntž", mult plicira, podaja stare stvari v novi oblik-, deia v eenzacjji in — nabira goldinarčke. Po tolikem hrupu in kriku ni danes nobene vesti. Žs to dejstvo samo na sebi je zelo znač Ino. Ponavlja se isto, kar ee je godilo po prvem napadu na Port Artur. Tudi tedaj je b la Rusija totalno poražena, vse nje brodovje definitivno stavljeno izven boja, Japonci absolutni gospodarji ca morju, o Port Arturju je bilo go- Kuropatkin t .Mukdenn Kakor smo že poročali v brzojavki, je prišel general Kuropatkin minolo nedeljo v Mukden, kjer ga je na kolodvoru vsprejel mukdenski tsiant3in (župan) ter mu ponudil čašo šampanjce. General je najprej napil namestniku Aleksejevu, potem pa županu. Ta se je zahvalil na zdravijci ter želel Kuropat-feinu zmago nad eovrežnikom. General je potem pregledal prvi rezervni polk Stienski ter se o njem pohvalno izrazil. Na to si je Kuropatkin v spremstvu generalnega štaba ogledal mukdenBko okol.co ur je popoludne zopet odpotoval. Častniki z »Varjaga« in »Korejca«. Na banketu, ki je bil v Petrogradu prirejen ni čast čaetaikom z »Varjaga« in »Korejca« je rekel car sledeče: Iste besede priznanja izražam tudi Vara, kakor sem jih izrazil možtvu. Sijajna junaštva, ki so za naše orožje tako slavna, pripisujem Učiteljsko vprašanje na Goriškem. Dne 28. aprila vršil se je v Gorici občni zbor deželnega učiteljskega društva. Navzočih je bilo rad 100 udov učiteljskega stanu. Na predlog g. Franzota je učiteljstvo viharnim odobravanjem s )glasno vsprejelo sledečo resolucijo: Uvažavaje dejstvo, da je vzgoja in pouk prvi pogoj vsestranskega ljudskega napredia, in ozirom na to, da ljudska šola v naši deželi ob sedanjih razmerah ne more odgovarjati vzvišenim smotrom, zaradi katerih je bila poklicana v življenje ; uvaževaje, da je rešitev težavnega, a važnega šolskega prašanja v najviši meri odvisna od končne ureditve učiteljskih prejemkov ; uvaževaje dalje, da eedanji prejemki učiteljstva (poleg tega, da niso v čast deželi), nikakor ne zadostujejo niti najskrom-nejš;m potrebam, posebno v očigled podraže-nju živil in vedno raraščajočim zahtevam povspel v včerajšnji številki, tako, da življenja, in da se godi krivica šoli in onim, ki izvišujejo plemenito delo vzgojevanja in širjenja omike med narodom ; izjavlja učiteljstvo poknežene grcfije Goriško - Gradiščanske, zbrano na rednem občnem zboru deželnega učiteljskega' društva, opiraje se na iskreno solidarnost in složnost vsega stanu v deželi, in prepričano, da je deželnemu zboru sveta in neodložljiva dolžnost takoj in brez odlašanja rešiti nujno šolsko zadevo v splcšno zboljšanje napredka,- vzgoje in omike, da izraža odločno svojo nevoljo in už -ljenost, ker je deželni zbore svojo nedelavnostjo in brezbrižnostjo odvzel učitelj3tvu vse upanje do zboljšanja prežalostnega položaja, kakor tud ljudstvu vso voljo in vsako veselje do 5 spodarskega napredka, ter s« čudi, da občine in društva, ks-terih namen je pospeševanje ljudskfgi bla^o stanja, k veemu t:mu molčš in mirno trj r tako nemarnost za ljudski blagor ; zato učiteljstvo apeluje na splošno sočutje apeluje na čut pravičnosti in humanitete V;egi prebivalstva v domovini in iskreno poživlja vse prebivalstvo na živahno agitacijo, da ee končno ugodi opravičenim zahtevam ljudstva in njegovega učiteljstva. Vsi časopisi v deželi so naprošeni, da priobčijo to resolucijo. — V smislu resolucije poslana je bila c. k. namestniku brzojavka s prošnjo, da s svojim uplivom pov-Bpeši rešitev učiteljstva iz neznosnega položaja. niso pošteni v izpovedovanju svojih političnih načel ; ker pripoznavajo in zopet zatajujejo ista načela, kakor jim ravno prihaja v prilog. Tudi če bi hoteli pripoznati, da so vladini nazori res produkt vse modrosti, je italijansko glasilo vendar-le udarilo s palico po vodi, kar menda ni possbno imenitno početje. Kajti proti sedanjim nazorom vlade, ki si jih je »Piccolo« vzel v podstavo za svoje potrebe, moremo mi postaviti nasproti dejstvo, da je že več vladinih enuncijacij iz različaih dob. ki konstatirajo, da v Trstu je slovenski jezik deželni jezik ! ! Ali mi ne zidamo toliko na vladine enun -cijacije. Naše zahteve in naša pravo v teh krajih je še vse drugače fundirano. Mi se oslanjamo na državne osnovne zakone ! Mi se oslanjamo na opetovane judikate visokih sod-: nih instancij, da imamo v teh kraj h svoje pravo in da je tu naš jezik deželni jez k ! ! Dnevne novice. Promocija Goep. Bogumil 8 a n 9-k o v i č, c. kr. konceptni praktikant na »le želni vladi v Ljubljanii je bil včeraj ob 12. To je podstava našim postulatom. Če hočejo uri opoldne v slavnostni dvorani Ksrol-Fran- Italijani dajati Dazorom vlad veeo veljavo, nego določilom zakonov in godnim judikatom, naj le ! Ali zapomnijo naj s>, da zidajo na pesek, ki ga more odnesti veaka ministerska kriza. Vlade in njih naz iri prihajajo in izginjajo, zakoni pa ostejsjo tudi za njimi ! Sestanek hrvatskih in slovenskih škofov v Zagrebu. Hrvatski 1 sti javljajo, da se snide ta uzomemu ve- teden kakih 15 hrvatskih in slovenskih škcfov denju poveljnika in častnikov ter se Vam iz " Hrvatske, Dalmacije, B^sne, Primorske in srca zahvaljujem, da ste svojo dolžnost tako Kranjske na konference v Zagrebu. Ta kon-častno izpolnili. Želeči, ca cs:ane ta dogodek ferenca ima razpravljati vprašanje staroslo-v trajnem spominu, ukazal sem nakovati venskega bogoslužja ter o storjenih zaključkih spom n ke medalje zi Vas in za možtvo, da se bodo tudi pc znejši rodovi spominjali tega junaštva. Iz vsega srca napijam v Vaše zdravje, Bog Vas čuvaj !« Italijani, Slovani, Nemci in — Politika stdin^e ital. delegacija je podobna ladiji na visjkem morju, ki je izgu-b.la krmila. Vsaki dan ima drugačno direktivo, kar pomenja toliko, kakor da je — brez poročati sv. Stolici. Radovedni smo, da-li pojdeta ra to konferenco tudi istrska škofa dr. Fiapp in dr. Nagi? In kako da hrvatski in slovenski škofje rešijo to eminentno slovansko vprašanje. Ako res pride do te konference v tak namen, moremo reči, da bo cerkvena dostojanstvenike obremenjala velikanska odgovornost. Kajti te3re&no rfšenje tega velikega vprašanja bi utegnilo imeti na nršem jugu nedogledn h uho Inih poiled c. cevega vseučiliš5a v Gradcu promoviran dok torjem prava. Visoko odlikovanje. Švedski kralj podelil je poštnemu viš mu 03krbni:tu v Opa tiji, našemu rojaku iz Crnič, gosp. Franu Lebaou, vitežki Križ Olat" reda ter ga vsprejel v posebni audijenci. Iinenovauje. Predsednistvo finanČnegt mvnateljstva je imenovalo računskega j rak-tikanta Mario Girardellija računskim azistentom v XI. plač lnem razredu. Iz jnstidne službe. Deželno sadna sve tovalca v Rovinju, dr. Andrej Sancin in dr. Anton Verona sta imenovana deželno sodnima svetovalcema na deželnem, oziroma trgovskem in pjmorskem sodišču v Trstu. — Sodni tajnik na trg. in pomorskem sodišču v Trstu Viktor Garzon, ki nosi naslov in zds-čaj deželnosodnega svetovalca, je imenovan deželno-sodnim avetovalcem na i=tem to-dišču. Dalje so imenovani deželno aodnimi svetovalci : državnega pravdnika namestnik dr. Anton Sbisa v Rovinju, sodai tajnik na deželnem sodišču v Trstu Jo3ip l^uciani za to sodišče in sodni tajn k dr. Albreht grof C • ronini v Gorici za Gorico. — Deželnc-3 <1- nim> svetovalci in predstojniki okrajnih sođiše sta imenovana : okrajni sodnik Alojzij Marti-nelli v Poreču in Rihard Paulin v Podgradu. Oba (Staneta na svoj.b dosedanjih službenih mestih. — Okrajnimi scdniki so imenovani : sodni adjunkt Emil Renče! v Poreču za Gradiško, Ivan Cegnar v Lab nju za Lošinj in Maks Čeme v Voloskem za Krk. Sodnimi tajniki so imenovani: okrajni sodnik dr. Marko Cosulich v JLcšinju za trgovsko in (»omorsko ■sodišče v Trstu, sodni adjunkt dr. Silvij pl. Milost v Korminu za Gorico in Anton Co-lomb s v Pazinu za Rjvinj. — Slednjič je više deželno sodišče imenovalo avskultantom pravnega praktikanta Ivana Nežiča. Municipalna delegacija. Vzemši na znanje dve odredbi namestništvs, b katerima bo nekateri sklepi delegacije — med njimi tudi glede orgelj v Trebcah — odobreni le pod pc gojeno, da bo dotični izdatki pokriti v okvirju že proračunjemh izdatkov, je sklenila delegacija zavarovati se proti sodbi o občinskih financah, ker iste da nikakor ni?o ne ugodne. Delegacija se sklicuje na to, da bo izdatki pokriti z zneski, proraounjenimi za deia, ki se letos niso prič?la oziroma ne dovršila, a da bi Lili še bolje pokriti, ako bi centralna državna blagajna izplačala občini onih 443.000 K, ki so depozitirani tamkaj za bolniške stroške regnicolov, in ako bi se bila dovolila prodaja onega dela trga pred vojsš-nieo, ki ni potreben za javni promet. (Bravo! Izborno ! Potem pa naj kar prodajo vse občinsko premoženje. Potem bodo pokriti tekoči treški za dlje časa, občina pa se bo mogla ponosno uvrstiti med — nemaniČe. Zasebnik, ki prodaja svoje nepremičnine, da more živeti od danes do jutri, Be bliža gospodarskemu polomu in bo moral danes jutri stra --dati. Ia kaj tacega hočejo gospoda imenovati — racijonalno gospodarstvo! ! O trdit vi, da prostor prei veliko vojašnico ni potreben za javni promet, se niti nočemo prepirati. Kdor se hoČ3 uveriti, naj s i le za par minut po3tavi pred vojašnico, pa bo \idel, ali je tisti prostor potreben za javni promet ali ne. 2<» abiturijentov više trgovske šole v /airrebu je došlo včeiaj predpoludne iz Benetek v Tre . D jaki so na poučcem potovanju in jih vodita profesorja, gg. Ma a Med c in Oton Bcšajak. V T ratu ostanejo dva do tri dni, da ei ogledajo znamen teje ustanove in industrijalna podjetja. Domovinsko pravico so si izposlova!i s pom e o urada političnega društva »Edinost« : Andrej Ćepak iz I*tre, Filip J*rič iz Luko\ea na Krasu, Vid Klančar iz Lozic pri Vipavi, An*oa Zorzetti, Josip Škof, Ana Gruden :n J s p na Gruden zadnji dve iz Postojne. Na železnici Gorici - Ajdovščina so uvedene 1. junijem \02ne karte s 6 in 12-mesečno veljavo. — Natančneja določila je možno doznati na obratnem vodstvu v Aj-ovščin", na vseh postajah ž?le»n ce Gorica-Ajdovščina in pri načelniku postaje v Gor ci. Razširjenje kolodvora pri sr. An dreju. C. k. železn;šbo ravnateljstvo razpisuje pr pravljalna dela za razširjtnje kolodvora Trst-sv. Aodrsj in ra priredbo skladišča lesu pod Skednjem. Natanjčne podatke se dobiva v razsežn< m oglasu v uradnem »Osser-vat?re Triestino«, na ravnateljstvu žtlezniš-kih gr?denj na Dunaju, XI Gumpendorfer-strasse š:. 10. in na ravnateljstvu državnih železno v Trstu, via G orgio Galatti št. kjer se tudi dobivajo vse potrebne tiskovine. Društvo za poTspeševanje ribištva je imelo v nedeljo predpoludne svoj redni občni zbor v dvorani pomorske oblasti. Predsedoval ;e vi ez Hutterot. Tajnik Valle je poro čal o delovanju društva v povspeševanje ribiške obrti. Povdarjal je sosebno zasluge viteza Hut-terotta, ki je člen industrijalnega sveta kakor posvetovalne korporacije ministerstva za trgovino. Župan Davanzo iz Ci ta no ve se je zahvalil vodstvu društva v imenu ribičev na zapadni obali Istre in je stavil več nasvetov, ki so bili podpirani tudi od gospoda Campi-tellija in od calzornika ribištva, g. Lorinija. Vitez Bud'nich se je čudil, kako da vlada daja samo 11.77.r> kron subvencije v povspa-eevanje ribiške obrti, ki je najsiremašneja med domačimi obrtm'. Poživljal je poslance in vodstvo društva, naj skušajo dobiti vteo subvecc jo od vlade. Tudi g. Basevi je grajal vlado, ker dovoljuje le tako malenkostno podporo. Obljublja, da se bo kakor poslanec poteeroval za večo subvencijo ali želel je, da tudi današnji zbor stavi elično zahtevo. G. Dollenz je podal nekoliko zgodovine o korakih, ki so se storili cd leta 1894 , da bi v Barkovljah dobili prostor za sušenje mrež. A ničesar se ni storilo. Ravnateljstvo društva naj se zopet bavi s to stvarjo ter naj sestavi spomenico, ki naj se predloži prihod, zboru. Predsednik je dal tozadevno obljubo. Izrekši zahvalo tajniku je bil zbor zaključen. Z občne?« zbora tržaške ženske po-drnžnice družbe sv. Cirila in Metodija. Iz poročila gospice tajnice je posneti, da je veselica, prirejena dne 5. julija skupno z možko podružnico na korist glavne družbe, vspela s jajno. Materijalni vspeh je bil popoln, moralni pa diven. Na dan Vseh svetnikov je »Dramatično društvo« uprizorilo igro »Mlinar in njegova hči« družbi v korist. Dne 18. oktobra je bila v »Narodnem domu« pri bv. Ivanu »Vinska poskušnja« družbi na korist, ki se je posrečila popolnoma. Da je veselica tako krasno vspela, zahvaliti se je v prvi vrsti gospej dr. Rvbarevi in gospici Milki Mankočevi, ki so se toliko žrtvovale in podarile ! Poeebna zahvala gre tudi prodajalkam Modic, Skuk, Farožič, Negode, Poniž in Odinal. Iskrena hvala slavnemu »Slovanskemu pevskemu društvu« za prijazno sodelovanje ! Enaka hvala tudi gospici Milki Mankočevi in gospici Cargi, ker sti pomagali pri blagajni ! Lep dobiček je imela podružnica od soh Prešerna, Jurčiča in Gregorčiča, ki s-» bile dane na loterijo. Neumorne tržaške gOBpe priredile so dne februvarja t. 1. v tržaški Čitalnici kostimiran ples v prid slovenskim otroškim vrt-com. Ples je v vsakem obziru sijajno vspel' No, prihodnje leto bomo že v drugih kras-nejih prostorih, kjer se bo društveno življenje vse drugače razvijalo. Podružnica je priredila nadalje »M klav-žev večer« v Rocolu in pri sv. Ivanu, kjer se je tudi nekaj nabralo. Na »belo nedeljo« je podružnica priredila 8 pomočjo »Dramat. društva« igro »Ženski Otsllo«. Najsrčnejša hvala rodbini Dežmanovi, ki je blagohotno Bvirala na predstavi. R idoljubnusti in požrtvovalnosti naših dam, posebno gospice Milke in gospe dr. Rybtrdve se je zahvaliti, da je tudi letošnja božičnica toli lepo vspela. Ubožnim učenkam in učencem preskrbela je podružnica 200 parov čevljev in raž-dslilo se je mnogo obieke, ki so jo zgotovile naše rodoljubne tržaške dame. Sploh gre hvala vsem, ki so kaj žrtvovali in žrtvovale. Njihova požrtvovalnost nam je v jamstvo, da se še lahko zanašamo na nase dobre rodoljubke, ko gre za korist naše narodne prosvete. Bog plačaj ! Na lan?ki glavni skupščini sv. Cirila in Matodija, ki se je vrš la meseca avgusta v Litiji, je zastopala podružnico naša vrla predsednica gospa Karla Ponikvar ! Njen divni govor je vzbudil, kakor navadno, veliko zanimanje ! Nov.h udinj se je nekaj nabralo, ali pri vsem tem se pokazuje še velika praznina, ksjti ta družba bi lahko, radi vzvišenega in plemenitega pomena svojega, štela najmanje 10-krat toliko udinj, nego jih šteje. Pokroviteljici sti 2, U:tinovnic 38, letnic 152, Skupno 192 udinj. Poročilo zazvršuje : To Bvoje skromno poročilo polagam va u, častite zborovalke, in b tem polaga tudi naŽ odbor častna svoja mesta. Volite tedaj ve, po svojem prepričanju v odbor le take moči, o katerih Bte prepričane, da bodo delovale. Predrage rodoljubke v Trstu ! Naša podružnica je v jako težavnem položaju. Želeti bi bilo, da bi ta podružnica v bodoča še bolj napredovala, nego je do ssdaj. Vse preveč smo Slovenke v besedi, a vse premalo v dejanju, v izpolnjevanju narodnih zapovedi. To ni častno za nas. Vem, da so sedaj težki časi za vsakogar, vem pa tudi, da mnogoka-tera od nas trosi denar v nepotrebne svrhe. Nekoliko davka bi lahko plačevala vsaka naši podružnici v korist. Ne morem zamolčati, da je oseb, tudi odličnih oseb, ki se kratko malo, sploh popolnoma nič ne zanimajo in Ee nikjer ne udeležujejo na katerisibodi način ! Naša iskrena želja bodi, da bi v bodoče naša družba napredovala ! V to pomozita Bog in sreča junaška ! Slovenske trgovce se opozarja, da se bo vršil danes ob 2. ia pol uri popoludne pogovor radi prihodnjegi občnega zbora trgovskega konsorcija, vsled česar so najul^ud neje naprošeni slovenski trgovc;, da se vsi gotovo udeleže tega ee3tanka. Koleg. ! na noge in na svidenje danes v Tržaškem pod« pornem in bralnem društvu Via Stfcdion 19. Zlocinea na potovanju. Včeraj je dospel iz Carigrada v našo luko Llovdov parnik »Apollo«. Ko je šel policijski oficijal Kreiner na brod, je našel na parniku zakonsko dvojico 28-letno Katarino in 27-letnega Josipa Antič, katera je spremljal kavas avstro-ogrskega konzulata v Carigradu, z nalogo, da ju izroči avstrijskim oblastim. Josip in Katarina Antič sta namreč obdolžena zločina umora, katerega sta baje izvršila začetkom t. 1. v Spljetu na osebi nekega duhovnika. Po zvršenem zločinu sta ušla v Carigrad. Sedaj potujeta pod spremstvom nazaj v Spljet, kjer bosta sojena. Strajk na Jarornikn in v Jesena. Da čujemo še tretji glas. Ravnatelja Luckmann in Trappen priobčujeta v »Laibacher Zeit.« daljšo izjavo, v kateri trdita, da so bili delavci iz politiških razlogov od vnanjih agitatorjev na hujakani v štrajk. Delavcem ni bilo nič pri-voljeno v namen, da opuste štrajk, pač pa je ravnatelj Luckmann rad obljubil dvema tamošnjima gg. župnikoma, ki sta posredovala pri njem, da bodo vsi delavci zopet Vsprejeti na delo in da ne bo nikdo nič trpel radi štrajka. Delavci da imajo od štrajka 30.000 K škode, družba pa 20.000 K. Izjava gg. Luckmanna in Trappena zaključuje: »Delavci n so dosegli čisto nič. razun enega, česar so se mogli nadejati že pred štrajkom, kajti od-puščenje za njihovo samovoljno postopanje je bilo edina koncesija, ki je bila zagotovljena gg. župnikoma kakor prosilcema za delavce«. Tako izjava rečenih dveh gospodov. 89.040 vreč riža sta privela v naše mesto dva parnika iz Kalkrne in Rangoona, oziroma iz Moulmeina. Riž je namenjen za čistilnico riža pri sv. Sabi. < Tujcev je došlo v Ljubljano v mesecu aprilu 2866, 415 več nego prejšnji mesec. po sklepu lista. Rusko japonska vojna. Japonske ladije pogreznjene pred Port Arturjem. PORT ARTUR 4. (Uradno.) Po noči se je prikazalo 5 japonskih torpedovk, ki so se morale vsled streljanja biterij in ladij umaknit''. Kmalo potem je pr šlo v malih presledkih 10 japonskih ladij požigalk, ki so deloma naletele na mine in se potopile, deloma so bile b kroglami pegrezojene. Tudi 2 torpedovki ste se pogreznili. Ob 4 zjutraj so Rusi prenehali streljati. PETROGRAD 4. Ruska brz. agentura javlja nadalje iz Port Arturja glede včeraj-: šnjega boja : Na ruskej strani ni nikake zgube, na strani Japoncev, kakih 30 mož. Predpoludne ob 9. uri in pol Be je približala japonska eskadra. Prebivalstvo Port Arturja je mirno. B tka traja dalje. Sklicanje ogrskeara državnega zbora. BUDIMPEŠTA 4. Državni zbor je »klican za 7. t. m. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 9071«; Lombardi 31 , srebro 25l4, Španska renta 81l/i} italijanska renta 1021/4, tržni diskont 2*/„, menjice na Dunaju —— dohodki banke —.—% izplačila banke —.—. Mirna. Tržna poročila 3. maja. Budimpešta. Pšenica za maj od 7.84 do 7.85 za oktober 7.95 do7.96. Rž za oktober 6-56 do 6.58. Oves za maj Iv 5.!8 do 5..0, za oktober K 5.50 do 5.61 Koruza za maj K 5.05 do 5.06, za julij 5.18 do 5.19. Pšenica : ponudbe srednje ; povpraševanje poboljšano, ugoineje. Prodaja 33.000 met. stot. nekoliko stotink višje. Druga ž »ta nespremenjeno]— Vreme: lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 40.00 frk, z i sept. 41.75. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za maj 33'/*» za september 341/*, za dec. 35—, za marec 35mirno. — Kava Rio navadna loco 31—33, navadna reelna 34—36, navadna dobra 37—40. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za maj 17 70, za julij 17.95, za sept 1S.10, za oktober 18.15, za dec. 18.20, za marec. 18.50; stalno. Vreme: oblačno. London. Sladkor iz repe surov 8l3/16 Sh Java 9.6— Sh. Stalno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.-- do —.—, marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassš in &Ielispile promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. .63.30 do 69.30. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodifie dobave, vzdržano. Pariz. Rž za tekoči mesec 15—, rž za junij 14.25, za julij-avgust i4.75, za september-de-cember 14.75 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.25, za junij 21.25, za julij-avgust 20.90, za september-december 20.55 (stalno). — Moka za tekoči mesec 28.10 za junij 28.25, za julij-avg. 28.30 za september-december 27.65. (stalno). — Repično olje za tekoči meaec 43.—, za juaij 44.25. za julij-avg. 45.25, za sept.-december 46.25 (mlačno.) Špirit za tekoči mesec 38 75, za junij 38.75, za julij-avg. 38.50, za sept.-december 35.-— (mirno). Sladkor surov 88° uho no/ 223/4—23 (mirno), bel za tekoči mesec 26.50, za junij 26.75 (stalno), za ju ij-avgust 27.12*/», za okt.-jan. 23.12'/», rafiniran 57l/H—58— Vreme: lepo. Meblirana soba z 2 poateljami ee odd;\ v najem 2 gospodom v škorklji št. 251. (hiši Bartoli zraven cerkve v Rojanui. Mladenič prodajalnico va»prejme v pri »Edinosti* 15 do 18 leten, poštenega značaja likerjev. Naslov Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. A. =1 (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Eustrov&n oenlfc br-zpIftSno ln fraaio. Borzna poročila dne 3. maja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06 19.08, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239.40 229^0, Francija K 95.30—95.50, Italija K 95 10 —95.30, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.10—117.30, nemški bankovci K---—.— avstrijska ednotna renta K 99 75—100.—, ogrska, kronska renta Iv 97.75—J)8.'/s» »talijanska renta K 10L.— 101.50 kreditne akcije K 639.50 — 641.M) državne železnice K 640.50 — 642.50, Lombardi K 79.— 81.—, Lloydove akcije K 650—655.—. — Srečke: Tisa K 323.--327—, Kredit K 4k.ivalom, največje šivalne 1 itrosti ;n sigurnosti ter pripraven za t«brt K. 58. — centralni Robbin s pokrivalom K 90. — 5 Irtno pismeno jamstvo. Ceniki brezplačno. Razpošilja po predplačilu i 5 K ter < >stanek po povzetju. Zaloga koles in šivalnih strojev, M. KUN DBA K IN, DUN AJ, IX. 1., Lichlen >teinstrasse 23. Ustanovljeno leta 1ST"». proilajatmca izgotovljenih oblek ^ „Alla CM ili Trieste" ^ tvrdke XX EDVARD KALASCH Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" s krojačnieo, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V ^ prcnlajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah Izbor boljših in navadnih saovij. veliki izbor -mm izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za blače, ki se na-if pravijo po meri. AvtorizoTaua krojaenica. ^^ pope Ustanovljeno leta 1832. 9 ,0 o 'O efi a Cd »O O u p« priznano najboljše Oljnate barve zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah jfldolj JCauptmann v £jubtjani iXX#OCX prva tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovani ceniki se dobe brezplačno. »t »■« o Pj .9» 0 P O* -t O C s o s Kašelj - Ka.ta.ri Dobroznane katramnate paštilije fiavasini, koje se izdelujejo z izvlečkom kemično čistega norveškega katrama, imajo same na set>i že medicinalno moč, dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vBe bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in črevesne zasliženja. Ena Skatljica z navodilom 80 stot. Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom „Ravasini" ter zavračat vsakovrstna ponarejanja. Po pošti pošilja proti povzetju najmanj 3 škatljice. Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah : Antoniazzo £ t eden j, Biasoletto Ponterosso, Gmeiner ulica Giulia, Jeroniti nI. Caserma, de Leitenburg pri javnem vrtu Leitenburg trg S- Giovanni, Pieciola Barr. vecchia, Serravalo ul. Pešce, Suttina Corso, Vtdali <£ Vardabasso pri sv. Antonu nov. ; v GORICI : Cristofoletti in Pontoni; na REKI: Prodam in Schindler. in v glavnih lekarnah v Avstvo-Ogerskej. X K K K X X X X X X URAR F. PERTOT priporeča vel.ti izbor ur: Ornega, Sehaft" hau«t* Lonslnes, Tavannes itd., kakor tud: zl»te, ^rehrne in kovinske ure za gospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah i CUNARD LINE - KoncesJjovana od c. avstrijske vlade - TRST - NEWYORK Redna direktna vožnja za potnike in tovor. Najcenejša in najprikladnejša pot iz Avstrije v Severno Ameriko. Dobra prosta hrana in pijače. Glede pojasnil, podpisov, voznih kart itd. se je obrniti na : - Generalni zastop parobrodne družbe ---— „CUNABD LINE ' SCHRODER & Co. — TRST --Via Carlo Ghega št v. 8.-- sli pa na: Glavni zastrop parobrodne družbe - - „CUNARD LINE' - -Ljubljana, Marijin trg štv. 1. Anton Skerl mehanik. \ , - _ Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia) " " Gramofoni, fon cg™ ti, plošče in ci- Zaloga obuvala in čevljarski mojster lindri za godbo v velik*-m izboru. JOSiP StailtiČ Internacijonalna godba in petje 7j|IajratHj f kr redar*,ne straže. e. kr. *i.T„es» ««•!..- V^i t>o cenah da se ni bati konkiu tsnee. »kesra urada in skladisr. e. kr. pri v. llovd. »rož. c. kr. finančne * ' i straže t Trstu. Kopru iu Pni ju. Specijeliteta: TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST Priprave za točenje piva. J . „ , * , . . priporoča svojo bogato za- XB. V olajšanje nakupovanja »e proda- ^ ° _ t predmeti tudi u. me.eSua „broke. ^go raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. siaj j V vseh mestih iščemo dobre agente, katerim dajemo [ veliko plačo in provizijo. Ponudbe na E r n e s t A jr u 1 a r VIII, Bndapest. Prodaja najboljše vosiilo (hlks) = fredin Cene nizke. Postrežba točna „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v ? i Podružnica v Celovcn. Kupuje in prodaja vs* Trate rent, ustavnih pisem, prijoritet. kom analnih Obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devi«. Promue iidajt k Tukamo irtUaJn. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl - Izgubi - ■ —■ ■ Zamenjava in eakomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale - kupone. ---. Vinkuluje In dlvlnkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. Kskom.pt isi Lnknsso mmnic. W Borr-nm naročil*. Izvozno-marčne (E?cport-Marzen) in vležane (Lager) == Pive = v sodčekih in v boteljkak, kakor tudi = Kvasa = iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Qradcu. | zaloga JVSattonijcve giesshiibler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah. pri ANTONU DEJAK junior TRST | Via degli Artisti št. 9 in 10. f FIL1JALKA E ^tf :" c. kr. privat. 17 S T R. KREDITNEGA ZAVODI za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH .ia blagajniške nakaze prinoscu ioti 4 dnevni odpovedi 21/, % » 30 » > 3°/o na naslovljena izplačilna pisma proti i dnevni oduovedi 2 Vi7. > 8 > » > 38 > > 37„ v z atih napoljonih na izplaeiina pisma proti 30 dnevni odpovedi 2% „ 3 mea. . 21/ *l 6 2l/>/„ blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi. Bancogiro v kronali z 27,°/o takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napoljoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, t'»ji se stavijo od časa do časa in sicer po loka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari, Reko,. Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost> Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, riaaz, Solnograd,, prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevaDj. Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojin. Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenab. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli me=to. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna za votla. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' Italia" v italijanskih lirah ali v kronah po dnevnem kurzu. cccc se Kapelnik H. 0. Vogrič naseli s 15. majem t. 1. stalno v Trstu. Podpirajte družbo Cirila in jfietoda! Slavna glasbena in pevska društva v '1 rslu in okolici kakor tudi sasebniki ki ,-ele pouka v petju, glasovirju blagovolč poslali ^ do.ićue ponudbe na upravo lista >EDIN'OSl«. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra S t. 2. (Vogal ul. Torrente.) Prva zsloza izgotovljenih oblek za moške, defike in otroke. Jope Črne in barvane v velikem izberu nadalje bele od satena in platna, kortumi saten al platneni za otroke. Velik izbor snov.j za obleke pa meri. ki se izgotove v lastnej krojacn.c. ; bOO oblek po K JO za moške, 400 po K 3 /.a dečke. Zaloga je-vedno oblo/ena z izdelki najboljših tovaren Češke, Kormiua in C ervinjana. PODRUŽNICA: ALLA CITTA DI LONDRA" Ul. Poste Iiuore št. 5. (vogal ul. Torre bianca) LJUBLJANI Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema ▼ tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do -dne vzdiga. — ■ ^^ Promet a čeki in nakaznicami.