Kmečka trgovina Obremenitve pri prodaji živine Vsakomur je znano, da je med cenami živine in ceno mesa velika razlika. Ta razlika nastane •v veliki meri iz sledečih vzrokov: 1. nakup živipe po mešetarju in mešetarjev zaslužek; 2. prsgled živine po uradnem živinozdravniku pred zakolom; 3. stroški prevoza v klavnico; 4. izdatki za klanje v klavnici; 5. pregled zaklane živihe po živinozdravniku; 6. prometni davek; 7. Iklavniške pristojbine; 8. državni davek; 9. obCtnske in banovinake doklade in 10. zaslužek trgovca z živino in zaslužek mesarja. Tako vidimo, da se živina desetkrat obremeni, preden se meso prodaja. In radl vseh. teh obremenitev rje prikrajšan kmet pri ceni, kajti kupec in raesar vae te etroške prevalita na živinorejca. Ce k temu dodamo še razne špekulacije, ki se vrše pri kupčiji, vidimo, da je kmetov izkupiček za živino po mesecih in letib. pridne in marljive rejje sramotno nizek. S panietno ureditvijo bi sc pa dalo marsikaj izboljšati in tako kmetov izkupiček za živino povišati ne da bi se pri tem podražilo meso. Samo dobro izdelan načrt in odJočnost je v tem oziru potrebna. TJpajmo, da se bo našel kdo, ki bo pametno uredil tudi to stvar. I Osrednja blagovna zadruga v Itfariboru Naloga blagovnega zadružništva je izravnava cea med kmetijskimi In industrijskimi produkti. Vemo, da so tndustrijski produkti vedno dražji fcot pa kmetijski, in to je v glavnem vzrok vse *<evš6ine na kmetih. Na podlagi tega dejstva je Itudi banska uprava sklenila ustanoviti večjo Osrednjo blagovno zadrugo s sedežem v Maritioru, katera si je postavila gornje cilje. UstaJiovna skupščina zadruge se je vršila ob navzoCnosti zastopnikov banske uprave, javnih funkeionarjev in agilnih zadružnih delavcev dne 9. maja. Za predsednika zadruge je bil izvoljen f^rllni narodni poslanec Jože špindler, v upravni odbor pa gospodje: minister Snoj, arhidiakon Pranc Tovornik in drugl odHčni zadružni delavci iz kmečkih vrst. Za poslovodjo je imenovan g. lAnton Radanovič iz Zreč pri Slov. Konjicah. Upajmo, da bo novo ustanovljena osrednja blagovna zadruga olajšala težko žlvljenje trpečemu Janetu, celotnemu gospodarstvu pa prinesla obik> uspehov in da bi gospodarsko okrepila našejga obmejnega kmeta, kar bo tudi v narodnostnem oziru neprecenljivega pomena. Gospodarske zanimivosti Konjerejska, podružnica se je ustanovila v Petrovčah dne 7. maja za Savinjsko dolino. Potfružnica bo delovala za napredek konjereje v Savinjski dolini, ki je v povojnih letih vidno hirala. Za predsednika je bil izvoljen JelovSek Jože, v odboru pa so Pešec Ivan, Turnšek Leopold, Sitar Janez, Pižek Jože, Prlstovšek Vinko, AntJoga Karel, Sedminek in Kokolj Martin. PosebJio zanimivo je bilo predavanje o zgodovini savinjskega konja, katerega tipi se še najdejo v gornji Savinjski dolini. 12.000 vagonov koruze ima še na prodaj naša država. V zadnjih letih se je izvoz koruze povečal, kar je ugodno vplivalo tudi na ceno, ki se je dvignila od 100 din na približno 105 din 100 kg. Radi dražje koruze so se dvignile tudi cene svinj za 1.50—2 din pri kilogramu. TJpanje pa obstoja, da se bo cena svinj na ta račun še dvignila. Denar nam ponujajo. Da bi zmanjšali vpliv (Kmudbe denarja od Francije in Anglije nam ponuja Italija 500 milijonov lir, Nemčija pa 200 inilijonov mark, seveda ne denarja, ampak nemSkega in italijanskega blaga za gori navedeno Vrednost. Kmetijsko ministrstvo je odkupilo na veliki živinski razstavi v Novem Sadu vso živino, ki jje ostala brez kupcev. Ta nakup tvori 30% vse ¦•¦azstavljene živine. Cene goveje živine Voli. Maribor debeli 4.50 dln, poldebeli 3.75, plemenski 4.25—5.50 din; Ptuj 4.75, Celje 5 do 5.50 din, Laško 4.50—5.50 din, Ljubljana 4 do 8.50 din, Novo mesto 3—5 din, Kranj 5.25—5.75. Biki. Maribor 3.25—4 din, Ptuj 3.50—4.50 din. , Krave. Maribor klavne 4.60 din, plemenske 4.50 din, molzne 4—5 din, breje 3.50—4.50 din, klobasarice 2—3 din; Ptuj povprečno 3.75 din, .Celje 3—4 din, Laško 3.50—4.25 din, Ljubljana 3.50—4 din, Kranj 4—5 din kg žive vage. Mladl voli povprečno 4—5 din. TeUce. Ptirf 4.75 din, CeJje 4.50—5 din, LaSko 4.50—4.75 din, Kranj 5—5.50 din. Teleta, Maribor 5—6 din, Celje 5.50—6.50 din, Ljubljana in Kranj 6—7 dln kg žive vage. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov atari 90 do 125 din komad, 7—9 tednov 125—140 din, 2—4 mesece 200—280 din kpmad; kg žive teže 6 do 8 din. Ptuj mladi pujsfei 6—12 tednov 90—160 din komad, kg žive teže 6—6.75 din; v Novem mestu pa par mladih pujskov (odstavljenih) 250—400 din, v Kranjy 7—8 tednov stari 180 do 280 din komad. Pršutarji. Maribor 9.50 din, Ptuj 7—7.50 din, Celje 7—8 din, Laško 7.75 din, Ljubljana 7.50 do 8 din, Kranj 7.25 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Maribor 7 din, Ptuj 8 din, Celje 8—9 din, Laško 9 din, Kranj 8.50 din, Ljubljana 8—9 din, sremski špeharji pa 9—9.50 din kg žive vage. Les Na ljubljanski borzi se je prodajal: Okrogli les (hlodi) nad 30 ctn debelosti; smreke 155—195 din, smrekovi brzojavni drogovi 160 do 190 din, trami 180—200 din; bukev 105—135 din, hlodi za furnir od 40 cm debelosti 200—230 din; hrast 205—305 din kub. meter. Kezan les (deske, plohi ali štuki). Smreka 340 do 370 din; bukev neobrobljeni 250—290 din, obrobljeni (žamani) 420—500 din; hrast neobrobljeni 700—750 din, obrobljeni 800—900 din; oreh neobrobljeni 800—900 din, parjeni neobrobljeni 1000—1100 din; brest neobrobljeni 480—550 diri, javor neobrobljeni 500—600 din, jesen neobrobljeni 800—900 din, lipa neobrobljeni 450—550 dm kubični meter. Parket hrastov 58—68 din, foukov 35—45 din kvadr. meter. Železniški pragi: dolžina 2.60 m, debelina 14 krat 24 cm, hrastovi 38—40 din, bukovi 24 do 27 din komad. Drva: bukova 11—12 din, hrastova 9—11 din 100 kg. Oglje: bukovo 48—54 din, »canella« 56—60 din 100 kg. ' Tržne cene Meso. Volovsko 8—12 din, kravje 8—10 din, vampi 6 din, pljuča 5 din, jetra 8 din, ledvice 12 din, loj 6 din. teletina 10—12 din, telečje in svinjska pljuča 8 din, svuijska jetra 10 din, svinjska glava 9 din, slanina 15—16 din, suha slanina 18—20 din, svinjska mast 18—19 din, šunka 20 din, pr&kajeno meso 16—18 din, prekajen jezik 22 din, suhe kranjske klobase 30 din kilogram. Perutnlna. Piščanec 10—12 din, kokoš 23—30 din, raca 20 din, gos 45 din, puran 40—60 din, domači zajec 6—25 din, kozlič 35—70 din. IMlečni proizvodi. Ldter mleka 1.75—2 din, kg kisle smetaiie 12 din, surovega masla 24—28 din, čajnega masla 30 dln, domači sir 10 din, bohinjski sir 24—28 din, trapistovski sir 16—28 din, ementalski sir 30 din, jajce 0.60 din. Sadje. Jabolka 5—10 din, orehi 10 din, lušče~ ni 32 din, suhe češplje 9—12 din, suhe hrušlte 7 din, češnje 20—24 din kg\ žito, 1 q pšenice 190 din, rži 190 din, ječmena 190 din, ovsa 200 din, prosa 250 din, koruze 135 din, fižola 250—400 din. Krma: 1 q sladkega Bena 65—70 din, polsladkega 60 din, kislega 55 din, slame 40 din, snop škope 1.50 din. Zelenjava. Solata navadno kot je običaj. šparglji 16—20 din kg, luščen grah 15 din kg, kumarce 2—10 din komad. Sejrni 22. maja svinjski: Središče; živinski in kramarski: Poljčane, Rajhenburg, Velenje, Zidani most — 23. maja tržni dan s evinjami: Dolnja L«ndava; svinjski: Ormož; živinski in kramarski: Martjanci, Sv. Peter pod Sv. goraml; žlvinski s konji: Maribor — 24. maja svinjakj: Celje, Trbovlje — 25. maja žtvinski in krama#ski: Gornja Radgona, Kotije, Podčetrtek, V^raCe, Svetina, Vitanje; tržnl dan e svinjaml: Turnišče — 26. maja svinjsM: Maribor — 27. maja za govedo, ovce, koze in kramarje: Stara gora (občina Podsreda); svinjskl: Brežice, Celje, Trbovlje.