118. &iev. Postmna plačana t ffotcmni. Celje, sreda 17. oktobra 1328. Leio X. Izhaja v pondetjeki sredo in peteky Stane mesečno Din 7' — ra inozemstvo Din 20'—. posamezna öfevltlta I Uin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Urednifttvo in upravfliötvoi Celje Strossmayerjeya ullca pritličje. Rokopisov ne vračamo. Ofjlaal po tarifu. Telefon Int. štev. 65. Proračun celjskega okraj- nega zastopa za I I929. V Celju. 16. oiklobra. !va.'kor smo poročaili, jo razpoložen prora:čun celjskega okrajnegia zastopa /a l. 1929 d'o 22. t. m. Proračun iz- kazuje spl-ošnih dohodkov 214.374 Din, proraeunani'li doldad 1,355.526 Din in kritja iz novega posoijila po 450.000 dinarjev, skupaj tedaj 1,831.908 Din, kar se krije s pmlvidonfmi izdafki v i.sti višini. Mal »splašniini doliocLki«. ,jo nave- den prebitek iz 1. 1928 po 2.354.— Din (proračunaiii mordla prerano), nadalje prvikrat oblastni prispevek za ceste po 74.760 Din, drzavni prispevek za. vz- drzewuije cost po 120.000 Din (iz par- tijo 7(50 državnciga proraruna za leto 1928/29), oblastni prispevek za mo;-t i-ez Bolsko v St. Paivlu v znesku po 10.000 Din in so nekateri nianjši do- h'cdki (obresti, prodaja imaitorijialia in dr.). K temu bi bilo pripo'iimiti. da ,je oblastni prispevek za. vzdržoivanje co.-^t |)o 74.760 Din uprav neznaten z ozi- l'Qin na davono niioč okraja (oblagt ima iz njega visoke dohodike že iz trosaTin in oblastnib taks na motcxna vozila). Tudi ,se xe ne vo, ali bode res že drugo leto izvede« sklep ablastne sikupščine. da se prcvedeta diosedanji okrajni ce- sti Celje—St. Jur (Rogvutoc) in Visnja vas—Do'brna v oblastno upravo aili ne. Oblastni poslanci iz okraja bodo imeli tu hvaležno naloigo, da bodo zalntova.Ii iwisek — in to poigumno in brez ozira na stramfcarsko ba.rvo oblaistnega od- bora! Kar se pa tičc po-stavke po 120.000 Din, je stalo še nedsuvno tega v Slovencu«, da je to »padpora mari- bcrskegia oiblastnega odbora« za vzdr- zcvaiij* rest \ okraju. Ta mmnfiVenoa obi. odbora z državnim denarjem je imela naloigo ctkrepiti kleri.ka'lno a.gi- lacijo za volitve v okraj.ni Ziistop eelj- ski, kar je ]5a potvarj-ajije dejstev in nedostojno slepljenje oibčinskih odbor- nikov po okraju. K termi. kar jo naj- lepše, znaša avi doloeilo oininoznega § 101 (po prejšnjeiu prora.čunskeni zakonu S 82) pror. zaikana za 1. 1928/29), po katere.ni se ravno clolnLških družb no sine višje obdaeiti z okrajuimi doikla- d'a,mi ko do 25%. To dolof-ilo. za kate- rc«a nOvsijo sood.govoi'nost slovenski klerikaiei. je pojoxllo v tekorcMii letu okrajnemu zastopu okrog 300.000 Din in ga i>risi'lil;o k naijetju posojila po )O0.CK)O Din. ki ga ]vt\ bodo inorali od- plaeovaü v.^i davkoplacevailci v okra- j-u. Med izdaitki. stoje na c-elu obresti in amortizacija za posojila (165.932 Din in sicer 85.932 Din za 9% obresti in 80.000 Din za aiworUzaa-ijo). Obrestna niio.ra. ni pievisoika in gospodarsko je tudi pr.aivilna višja vsota /.a aniortiza- cijo. Dolga. je bilo koncein lota 1927 (>50.000 Din. tekom I. 1928 se je najelo 300.(M)0 Din. najv-(r i/. ze na.vedenega. ra/Jogri, in za bodoče leto je l^redvide- Jiih 450.000 Din novega posojila, oči- vidno i-adi velikih investicij vodovja okrog (k-lja.. To & pravilno, ker bi no bi-'o praivicno, dia bi seda.nji i-od sproti placal te visoke izdatkc (prora.iama.nih je sarno »a 1. 1929 350.000 Din). Ge- rcntstvo jo proračunano na 12.0roraeunani na 91 tisoč 80,0 Din (trije redni uradniki in I pomožna nioč), pisarniške potvob- sc'ine in najeinnina od pisarne 15.600 dinarjev. Ikižija s>edaj ni previsoka. par pa bedo morali ,skrf>cti novi elani okrajnega zastopa. da se ne bodo po nepotrebnem in po vagledu oblastnega odborai poil rai/jiimi. zveneriuii imeni po nepotrebnejn zviisala. Subvencij je prorarunanih /&\ (57.700 Din; za km,e- tijfiko pospeševanje 35.000 Din, za obrtnonaidailjovailno šolstvo 8.000 Din, za razne gospodarsfce točajo 12.000.— dinarjev, nadailje za pod porno drušlvo na oelj.s.ki ginmaizijii 1.000 Din, za celj- sko dijaško kuhin jo 2.000 Din, za okrajne babice 4.(KM) Din. za SPD 2.000 Din. za za,šeito dece 1.000 Din, za Zveiz-o z,a tu.jski pi'oniet 5(M) Din (ki bi pa se naj bolj brig-aki za naš okraj!), za vzdrževanje vo.^iikili gro- bov 200 Din in raizne inilastne pod- ])ore 22.(K)0 Din. Med nada.ljniini iz- datki c'loveka ra!zveseli postavk«. po 70.000 Din. ki ga se kot »okrajni sol- ski prispevek« kratkonnalo pobere dr- zava (kakor še pobira tudi prejšnje deželne doklade). Davki, pristojhine in ra/ne zaivarovailnine staaiejo okraj 35.000 Din. Glede remuneracij« in nopri&iikovHniih strožkoT v skupnem znosku po 40.000 Din bi elovek rad \ idol vsaj prilirno vazhngo, ker če so nofkatere dvuge pastaivke ja'k-o moono uto le oponibe tako na >brzu ru- ku<. V splošnem pa je trelw pribili pri nas neko c.udovito prikaze.n, da namrec i>os'voca:ino taiko mialo pozor- nosti nasim samioupraivnim proracu- nom. Tu in iaim se kaj č-ita še o Celju in Mairiboru, o drugili okrajnih in o.b- cfnskih proiračunih pa niolcinio. prav ka.kor bi nas daivone dajaive za to sa- inoiipra-ve, ki so po štiri — in petkrat \av'je ko državne (jiiišljeni ,so tu v pr- vi vrsti direktni daivki) pra,v nič ne holele. ^r to proračune in obraeuiie nikdar ne posveti kaka kritična liič, diasi je jasno., da kritika vzbuja interns javjiosti in s tern direktno vpliva. na zboljsanje e.ne in druge postavke all na.prave. Kaj pomiaga tu na'jobsirnej- ša \olilna ])i*aivica, oe se pa uveljavlja stari slendi'i.jan! Kaj na.in pomagajo vsi volilni boji in eiiodnevne kritike po casopisih, t-e pa ne zasledujemo enot- no in trdne gospod^rske politike po nasih samoupravali! In tako dalje: predmet bi bil kaj primeren za doige razprave! Občni zbor Glasbere Matice v Celju. V pciiuieljek, dne 15. t. in. zvecer se je vršil v Celju skromno oibivskan redni obeni zbor celjske Glasbene Mat ice. P-redseidnik g. ravnatelj Gruden je po- dial uvodoima splašne obri.se delovanja Glasbene Matice v preteklem poslov-- nem.letu. Zavod, koje-ga steviilo gojen- ccv se je stabiliziraslo, užiA-a v glaivnein Pri vedno odprtih oknih, najvaižnejši cinitelj uspesnega zdi>a!\lj,enja strašne bolezni. R-a.vnotaiko jo zdlravilisce za- sčitono pred vetrom. Prod severnimi \etrovj scitjjo zgradbo številni višji in nižji griči. Najimoi;nejši zažčitniki Kle- novnika pred. soverom so 473 in visok vrh S\-. Vuka, 493 m visoko Velifco Go- rance in f)8() ju vksoika Ravna. Gora. Proti jugu pa se ra,zprastira do strme, 1060 m visoike gore Ivaaičice približno 15 km si-roka kraisna. ravnina. Vsled tako srečnega položaja ima zdra^ilišče blago klimo in jako mnogo solnčnih dni. Po j)oročilih najbližje meteorološ- ko stanice znasa pavprečna tempera- tura okoli + 10° C. Rela-tiv.na vlaga zinaša okoli 75%, padaiviii pa. je bilo okoli 1200 mm. Največji del bolniskih soli, veliki prostori za dnevno bivanje paeijontov, sobe za zalxive, eitalnica in ocjprte ležalnice, so obrnjeaie proti ju- ju; vsled tega imajo mnogo solnca in s vet lobe. Kar se tiče higijene je sanatorij ure- jen povsem moderno in odgovarja; vAmu zahteviim casa ter ne zaostaja prav nic za inozeniskimi zdraivilišči. Klenovniik inna svoj- 1-astni vodovod iz bogatega in bistroga gorskega studen- ca. Niti kanalizacija in moderna na,- praAa za biolosko čiščemje odpadkov (Kläranlage) &e tu ne pogrešaia, V vsakem nadstropju se naliaja po- trebno število najnvodernejše urejenih poreelanskih umivalnih napra.v in Watorclosetov. Poleg glavne.ga vhoda .straf: 2 »NOVA DOB A« Šrev US. dinarjev, izdatki pa 151.981.20 Din, tako da izkazuje blagajna prebitek 2.434.85 Din. Mestna obci.na celjska je dala podpoiro v znesku 6.250 Din, obi astn i odbor v Mariboru 1.990 Din, poclružnica Ljubljanske kreditne ban- ke 1.500 Din, Celjskn posojilniea in Mestna hranilnica po 1.000 Din, Ljud- ska posojLlnica v Gdju pa 100 Din. Proračun za. leto 1928/29 izkazuje 145.000 Din doJiodkoiv in 162.000 Din potrebščim })riiniainjikljiaj bi torej zna- sal 17 100 Din. Arhivair in šolski oigleda g. Fink je ugotovil, d!a se nalhaja šolska aidinini- stracija v dobrib roikah in da vodijo pouk na zavodu izvrstno kva'lificiraiu: moci. G. ravn. Sane in je v svojem po- roeilu med drugim omionil, da bažejo rnerodajni činitelji še vse premalo raizumevanja za Glasbeno Ma.tieo. Do- čim jo iniela niiaribor-ska Glasbena Ma- tioa v minu'lem soiskiom letu 1.57 go- jencev. je znašalo njib število v Gelju 178. Pri rolitri je bil zopet izvoiljen stari odbor in 1 n.ovi. orlbornik. Predserinik je zopet g. raivn. Gruben, podpredsed-- nik g. notar Drukar, od'bomiiki pa go- sp odična I. Zupančičeva tcr gg. Fink, Marolt, oikoli&ki žu pan Mibeloič. Ma- l'olt. (Ii'. Orožon in Pfeifer. IVi slnčajnostiit je občni /.bor v prinripu sklenil ustaiiiovitev podriiž- nice Glasbene Matice v Laskein; o tem vprasamju bo še podrobno raizpravljal odbor. ()g bo pris'Io v tej zadevi. do po- zitivnega sklepa, bo otvorjena podruz- niea v Laškem z Novim letom. finnipnik^ nvlJ!ljCllla% o (K otrorilveni predstavi v Meshiem gledaliscu v Celju.) Mariboi\ska drama je izbraila za otvoritveno prodstavo v Gelju, ki se je vivšila v torek, dne 16. t. m., Fuldovo veseLoigro »Ognjenik«. Igra ninia. bog've kaikili prelcnzij, a ji ne manjka bumofja, dirbovitasti in dranmtskib ofektov. Motiv: nelogiönost žene, ki povzroča v zaikoiru protmslj'aje, kata- strofo in^pomirj^nU^, je dfob'ro' izve- den. Posatriezni lipi sö real ist ioni in krepki. »Ognjenik«. jo voseloipiva bol.j- še vrsbe. Hežija g. Joška Koviča je biJa skrb- m\ in uc'.inkovita i v zamislekib i v stopnjevainjii vgre. Sconerija je bila aku.sna. odmori kratki. Gdc. Krnljeva je talentiradia igralka. Svojeglavo, lju'basu-mjno in nelogično ženico Sab'i1- no je padala ton\p(*ra)ment.no' ih na- ra.vno. Go.sp. Josko Knrir je kot druga zakonska poloivioa v vseh položajili in zai)lct]jct.jili doceJa uslreza:!. Salid.no in simpatieno siguro je podal gosp. Rm- berfjer kot sorlni svotnik Blom. Zelo postwene so bile gd't*. Rachiora v ka- baretni ulogi Vere Verene, gdc. Star- čeva kot neizprosna sovražnica moš- kega spoila Kresooncija in gdt, Udo- vieeva v o.stro diferenciranib ulogah služkinj Beti in Toni. V m.ali ulogi je nastopi'l gosp. Paivel Kavic kot Kruse. Znanje ulog je bilo Irrezbibno (igra- lo se je brez suflerjaO. Gledališče je bilo siT-dnje diabi'ü zasedeno. Prica'kovati | pa je. da bo obisk priho:dn|ic". šie boljsj. ka.ili Mariborrani ado ne more pogajati. Beograd. se vedno niti naj.nianj ne misli po- pušč-afti. Davidovic je cinieno izjavil \eeraj beograjskini oa^nikairjemi, da ne more biti niti govora o kakem za- (lošcenju za Hrvate, isto, kar trdi tu- di Ijuhljaaiski »Slovenec«. Ne bodeino se tedaj niotili. ako trdirno, da je ta ! drugi. nekoliko dolocneiši i)oskus g. Savcica za ])oretek spcirazuuinüi do- govoroiv propadel. d SokoIsJiO druxtco Celje. Oposnr- jaitio one starejüe brute, ki namerava- :)o iwaecati Iclovadbo, du pridejo v čc- trfek 18. oktobra ob G. uri zvever k redni leloradbi. Pricelo se bo vaditi proste vftje zu l. 1920. Oni< ki bi znčeli obiskocuti ip-lorti, ker sprejnneta labko velika in mala dvo- rana Geljskega dlonia s postranwkimi prostori. vred do 11000 ljudi. Za po- strezbo bode dovoljno preskrbljeno. (I Yolilni inieniki m volitev delefja- tov za Pokojninski zuvod po staaiju z dne 15. ,septembra .Sio razpoloženi do 29. okt. 1928 na celjskem wmgistratu. Do ti-stega roka je treba tudi vložili eventuelne reklaiinacije. (1 fnlernucijoiiulna zelemiska kon- l'ereiica v Celju. V Oelju se vrši pri- hodnje d.ni internacij'onailna žeiezni.š- ka koinferenca, kaiere se udeleze za- stopniki Jugoslavije. T'ebOvSlovaske, A'vstrijp in Madzaii'ske. Na k on serene i, kateri [)red(seduje od])oslaneo čebiosl. zr'lezniskega ministrstvia g. Banja. se bodo do-locevali takozivani zvezni ta~ rifi za blagovni proimet mied Cehaslo- vaisko in Jugoslaivijo. Konferenca se vrsi v Geljskeim doimu. 0 rezultaitib, v kolikor bodo dolo'C'eni za javnost. bo- (Inno svojecasno poročali. (1 Sokolsku zupft v Celju. Z 21. ok- tobroiin priene lO-tedieaiski župni. prednjacki tečaj za elame in članice. S tem tecajciiii se lioče dati osobito po- deželskiin drustvotn prilika, da si da- do naobraiziti dobre vadiitelje. (I Huzenu *EdinosiU v IHuju. V ne- dt'ljo }o goisto'va'la haizena celjske »Edi- nosli« v Ptuju ter je pod'legla v lepi igri Ptujeankam v neugeclhein raz- merju. 11 : 4. (leljanke nis'o pokazale ])red nasprotnimi vratmi dlovolj öd^ laenosti in so na la narin zamudilö \tor \v\nh prilik. cl roduljsunjc crl.iuniih legitimarij ,:u železniške upokojence. Zletaviski upoko'iejici, njib vdove in sirote iz Ge- lja in okoliee z rdeeimi legitimacija- mi morajo te legitimaeije oddaii pri, poshijni blagajni ^' Ol]u najka^sne-je do 20j t. m. Priložiti morajo zadnji nakaznicni oilrezek za po'kojnino., Le- gitimaeije se bodo prolongirale in zo~ pet razdelile dne 31. t. m. d Krujevni odbor U. V. I. v Celju lira-ziuije v smislu svojili društvenih pravil dne 20. t. m. zuhü dan v spo- min ])adlib. in umirlib vo.inib žrtev na- še širše domovine. Ob 8. uri zjutrnj se bo braki v ta naimicui maša-zadušnica v župni eerkvi sv. Datnijela, h kateri se vljudno valDijo vse državne in janio korporaeije. d Iz Celju. V noc-i od nedelje na jjon- • deljek je bi'lo na tukajšnjem niestnem pokopalisču ukradeno stojalo s evet- jem, ki ga j,e postavila neka celjska rodbina v nedeljo dopoldne na grob ,nckdaj zel^Lioludiiega. in sPostuvanega niiešeaina. Rleti*bi bilo, da polieija ta- ke W-OÄVOsln-eze, pred katerinii niso niti grobovi vee sveti, priuwrno kaz- nu je,: d Na celjski koci se priredi v ne- deljo, dne 21. oktobra za člame in pri- jatelje planinskega društva vinska tr- gate.v. Va,l)imo k udeležbi! (I Is eel jske poUrijske kronike. Vče- raj so aretirali v Gelju radJi'vlacugar- slva 26-letno A no Maček, domia nekje od Mur.ske Sobote in pa 25-letno Ivan- ko Kodrič iz Bukavcev pri Ptuju. — Zaradi šušmiarstva so naznanili ne- kega Vek. Bdtra'ina, ki je .s.ta,noval v Gasposki ulici in izdfeloval v svojem stanovanju oibi'toma čevlje. "Beiltrama. so zaprli, ker je osunvljen druzsega. kaznjivoga dejanja. d Nori pvedpisi glede odplrunju in '.utnrunju obrutov. Nekateri mojstri se predpisov o zaipiranju in o'dpii'finju obraitov nikakor nooejo držatf. Oblasti je bil m\ primer te dni. prijavljen nok brivec, da je imel v nedeljo dopoldne brivnico odprto. Pra,vi, da bo še na- dalje drza'l odprto, ker predpis ni ni- kak xiakon, tomivec le sklep brivske obrtne zadruge. Kakar pa smo se li\— forniiirali, so sklopi ¦obrtnih zadrug, ki. so se moraili napra:Viti v okyiru gori citiramih i^redpisav, seveda zaikonito obvozni za vse Clane zadruge. Zaen- krat je stvar tako; trebalo bo se ravno potegoivati za splošne sprememibo mi- nistrski.b ])red!}Disov glede od'Pii'aiija in zaipiranja oibiia/tcxv. d Trije prijatelji firozdja in mošlu. Na vrtove postajenaMnika in drugib žrlezniškib uradnikov med Voglajno in železnico so hod'ili predoasno paiber- kovat trije jiepridipravi, med njimi tudi Veko.slav Beitram, ki je bil prijet radi .šušnmrstva1. EJolagoma so znosili iz \vtov v naib'rbtnikih veöjo množino gro'zdja, kaitevega .so porazdelili med .seboj, nekoliko dali tudi gospodiinji Z., kjer je stanöval Beitrain, ostalo pa sprosali. Praivijo, da jo bilo groizdje prav debro, še boljšl pa most. Soda] se nahia.iajo v.si trije v varslvu ])olici- je, ki jim bo i^reskrbela drugačne pi- jače. d Sukiijo je ukrudel neznaai uzuio- vie iz veže go^filne Kus-na Glavnem trgu Vailentinu Ratovniku, J^i je bil v d'otieni bisi zaposlen. d Francoski mar sal Franchet d' Es- perey je dailies ,ji opal due ob 2. uri pri- si>el iz Zaigreba v Ljubljaino, ki niii je pripravila slovesen spre.jem. d Dot pri llrastniku s,e laliko pona- ša se svojini nulad'im sadjaivskim dru- stvom. Lepi napredek praktičnih uspe- b'OV smo razbrali iz ra,zstavljen(?>ga sad ja dne H-. t. m. HvaJa gre pred vsem krepkemu vodstvii, a ne ma.nj okölioanOiin, ki so razstavljeno sad je poklonili društvu. Pa tudi obeinskemu odlioru in okraj. zaistopu, ki s't'ä ]>od- prbi akeijo s podporanm. d (ioljufije s ponurejenimi veki >• Zugrebu. Na prijavo Jugaslovenske Imnke v Zagrebu, ki je bila oÄkodova- na za 85.000 dinairjev, je policija pri- čela preiskavo proti taikrat še nezna- nim, a spretnim i^onarejevalcem ame- rikaiiskih oekov. Ujeli so pri neki dru- gi banki konečno jednega pr^ynika, jtvlnega eevl'jiairskega. pomočnilea in jednega graver ja. ki sio čeke iz.d^lovali in jih vnovcevaili. Skupna Skoda za- grobskili demarnili zavodov znaša okrog pol rnilijona dinairjev. d Palucu Osrednjega uradu zu za- rurorunje delavcev v Zagrebu je »edaj dogotovliena. Za to stavbo, ki je za njo zelo veliko prispevala tudi Slove- nija, je bilo poi'abljenib 185- vaigonov cementa. 10.500 kubienib metrovjgra- moza. 2(5 vaigonov beton.sk. zekiKa in -¦^ niilj. komadoiv opeke. Za stavbo in opremo se je izdalo 25 miljonov di- narjev. d Trije slucaji malarije so s# po.ia~ vili v ljubljans'ki okolici. Donineva se. da se je jiovizroeitelj maJai'üe, komar iinofeles naselil tudi v -möcM^feni Ijub- Ijanski okolici (?). d I'muzuu lop }}n vemskuturske vu- lilce ugan ja jo.^'Mariboru slovenski kiiM-ikaici in s«:ijalisti. »Slovenec« na pr. se noreuje iz toli potrobnega ostre- ga in dasled'nega nacijonalizma v se vedno moenp nemškutarskem Maribo- i'u s sledeöo sijajjio »danrislico«: »Vče- .¦ raj je sei fantič ntimo Girilove tiskar- v zdra.vilišče se nahajajo posebne s-O- | be, kjer bolniki puščajo abutev, kadar ( pridejo v zgradbo in obuj,ejo liišne co- j pate. Istotam hranijo hišne copate, ka- '• dar izidiejo na spreliod. To preobuva- nje jamči za j>opolno čistočo po hod- nikih in bolniškib sobah, ker sjo ne more prinasati v sana.torij ne blato in ne praih. Po vsem vzorna je ureditev za desinfekeijo pljunkov, peril a, pastolj itd. V najniioderneje urejeni hidrotera- piji je mnogo tušev in fcadi za redno kopanje bolnikov. Za one bolnike, ki ,se radi težke bolezni ne morejo kopati v tem. prostorn. so urejene v vsakem nadstropju posebne kopalnice. Za izolacije slučajnih akutnih in- fekcijskih obolenj ima zdraivilišče po- vsem strogo separirani oddelek s po- sebnim vh^odom in kopalnicami. Peri- lo vseh bolnikov se pere v parni pral- nici. zdravilišča. Bolniške sobe so lepe, svetle, solnčnate in jako prostorne lev služijo bolnikom samo kot spalnice. Ker so okna spaJnic vedno odprta, je v sobaii vedno či.sti in sveži zrak. V vse prostore zdravilišča je napeljana centrahia kurjava im električna raz- svetljüiva. Zdraivniska uroditev sanatorija za moderno zdravljenje jeti-ko in dihalnih organov je popolna. Xma operaeijsko dviorano za apliciranje pneu-motho- raxe in druge operaeije,, kakor tudi' vse druge pripoinoeke za specilicno zdravljenje in za moderno hemotera- pijo tuberkuloze. Zdravilišče ima tudi posebno sobo za vdibavianje, sobo za kvarc in soluks-svetilko. Nadadje je sanatorij opremljen z »Universal«- Röntgenovim strojem a dijagnostiko, terapijo in s posebnimi sobaiini za pe- rijodiene ambulantne preglede. Ra.vno tako se naliaja. v zdlra.vilišču vse.ni za- litovam odgovarjajot' zobni alelje. Isto- taiko ima samatorij dobro urejen am- bulator ij za kemij«ka in bakterijiološ- ka razis'kavan.fa. Hidroterapija je najmoderneje ure- jena. ter inna: tuš-ka.tedtro s parniin. tu- šem in z raznimi d.rugimi tušami, ka- di za kopanje, za različne niedkin.ske ko])elji in kadi za sedenje. Nadalje za- boje za parhe kopeilji in za kopelji v toplem zraku, klopi za nilafiazo. za oniotavanje in odpocivanje.^ Kakor sem že poprej oinenil, so lepe in prostorne lezalnice odpi*te proti ju- gu. vsled tega jalko solneiKvte. Taiko iz ležalne sobe, kakor iz velikanskega sta- rodavnega parka in skozi okna zdra - viliwa, je krasen lvizgled na lepo Za- gorje. na hribčke bližnje okoliee, na vas Klemovnik, na ^riaßko cerkev. na cerkev Sv. Vuka, ki je bila zidana leta 1616, istoca;sno kaikor prvi del grašči- ne. Kralsen pogled midi tudi visoka gora Ivančica. V starom, ])rekrasnem parku, v ka- terega s^dini je sezidan sanatorij, je mnago draigocenega in ]jri nais zelo redkega eksoitičnega d rev ja. V parku jie ninoigo v razJienilV iegah skrbno urejenib potov; potemtaikem imajo bol- niki mnogo prilike za gibanje v svo- bodni i>rirodi, kar je zelo va.žen čini- telj zd.ra;vljenja. Ob potib je mno&o klopi za odtpočivanje. Zdraoilišče upravlja širom nase do- movine znani sanaiorijski strokovnjak zd'i'avnik dr. Rok Jakovic, ustanovitelj in bivši ravmatelj zagrebškega za.seb- nega zdraivilišea. Šef-zdravnik je dr. Pero Samardžija, specialist za pljuč- no tuberkulozo in biv«i zdravnik ena- kega zdiiavilišua na Brestoivcu; njemu sta dodeljena gg. dr. Fran jo Soric' in dr. Stanko Dujmosic, kar je za tako vdifco število bolnikov premailo. Tudi to je Sredisnji urad uvidel in sistemi- zirail cetrlo mesto zd'ravnika, katero bo zasedel Slo/venec. Niego bolnikov so pre-vzele se^tre red(a Svetega Križa. katerim je dodeljeno primerno.število strežniskoga asobja, Postrežba je v v.sa'kein oziru prav dobra,. Pri servira- nju ni opaiziti skoro nobene razlike med liasini dobro. izurjenim nataikar- skim oisobjein in strežništvom sanato» rija.TocnO'st, s katero se streže, je na- ravnost ])resenetljiva. (Konec prihodnjiö.) Siev. 118 »NOVA I) 0 B A* Strar. 3 ne __ prakleta in razbita bodi v ime- nu Naicije! —, šel fantic in jedel kruh in klo^aso. — Nenaidoma: hrup — krik —r joj! — Fa/ntiöa so obkolili, iz- pulili mn pai})ir, da je klobasa padla prav v.listo oljnato tokuro. ki jo poli- vajo po Koroški cesti. Zmiaigovito so aaviliteli pregrešni papir, ki je bil ma ¦ sten od klobase: bil je letak za kino, natiskan v slovenskem in nemiskein (!) joziku . . . Taiko je Mairibor za las ušel neniški nevarnostj. V imenu Nacijc: »Marburg! R-r-ruliU« — Pfui Teufel! In so-cijaiistična »Vorksstiiwme« si jo dovolil^še gršo notieo o obletnici ko- roskega^plebiscita: »Mariborsko pre- bivalstv,o- se je spoinmilo zopet enkrat s straliom one grozne noei po koroš- kem plebiscitu, ko so se nacijonalne pretepaske čete umikale s severa in vandalsko razsajale po na.šem mestu, razbijiaile izložbe, vlomljale v trgovine. demoJirale ffastilne in kaivame in po- kradle vse, kar ni bilo pribito . . .« Kaj bi naj cTövek odgovoril na taiko nopo- pi.sno barabstvo? d Nesreea na itHiriborxkem rojas- kew slreliMu. Nairednik-orožar. Du- šan Jlink'. od domačega 45. pešpolka je botel preskusiti ročno bombo. Od sprozenja do eksplozije tra.ja pvi ror- nib bomfoah in granaitah po pravilu syotovo .šte.vilo sekund, če so pa bombe stars, pa to pravilo no velja: eksplodi- rajo takoj. To se jafbkjoi'z.L'odi tudi iz kakega diru^ega. vzroka! Po nosrečnom slueaju je .hi la tudi vceraj predčasna eksplo;zija in nesreoneniiu naTodhiku je ra.ztrgalo de-sno, roko.,Teles onično ob- vešceni rešilni ¦wldelek' je bil takoj na niestu. luidil je težko raTijenemu na- rodniku prvo pornor ler ga od polj.nl v vojasko bohiisnioo. d Volkdvi so se pojavili olmu? no>- wi'inezniib vaisi na Korevskom. Priba- jaijo celo do bis; nekeniiu kmetu so raz- trgali doiiiačega psa. Pravi.ro. da jo to zna'tnenje blizaij'we se'liude zimo. d Vradne nrp. pri ekrajnib sodiščib v obmocju višjega deželnega sodišca v Ljubljani "Je dioločilo praivosodno mi- nistivtvo od 8. do pal'8.',: da se na ta jiiirin prili'iani neikaj kuriva. d Izvrsitev $wrlne Imzni nad Par- Imii Prpirem »wal'mi« in sedwimi tn- rarixi bode izvrsena sredi iirihcdnje- fla me^eca. aiko bi Nj. Vel. kralj do !i- steffa roka ka.tei'egn up pomilostil. (I Norn nkyohw sodiwe v maribor- ski ohlasti. Kor je zakon o sodiščib in scdnikih postal z obiaivo v »Sluzbenili Novinab1,« z dne 12. t. ni. praivomoeen, je u.^tainovljeno s torn tudi novo oikrož- no sodiušče v Murski Soboti, ki bode ob- segalo „tudi. novoustanovljeni sodni okraj Gornjo Lendavo, Mursko Sobo- to. Poln jo" Lendavo. Gotiijo Radeon n. ljutrailer in Orinož. Zaenkrat in.nn.j- ka.jo Se'v Murski Soboti potrebna i")o- »lopja.1 3lisi se pa, da se je suboška mestna/pbcina že od loci la za de^et- mliijons^o staivlmo posojilo. s katerim se na'inerava Z'jjTad'i t i sod no pala.ro in \ (>rliko 'sfanrn'riujsko liišo. d Gospodinje — prepričajte se o izborni kvaliteti pražcne kave — fino aromaticnib mešanie t\Tdke A. Faza- rinr, Celje. La^tna. najmodern.i'je urejena praiarna. 37 Mestni kino Celje. Danes v sredo 17., v četrtek 18. in petek 19. t. m. predv.ajamo krasen film »Žena, ki ne, more reči ne«, Sedem pikantnib in zelo dubovitib dej'anj iz življenja lii- per.jnoderne raltide daime. — V glavni ulogi krasotica Lee Parry, znama iz ' volesilmov »Najlepm žena sveta«, »/fa- I giim« in »Fedora«. — Film je posnot v Benclka.'h. — Krasne slike! — No zamudite prilike, ki se viam nudü Srcčko Brodar: Velezanimive prazgödo- vinske najdbs v Soloavi. Najdbe dihivijalnih sesalcev in pruih palcoUUcndh izdelkov (artefaklov) v Sloveni.n. V nasLednjili vrstah podajain širši jaivnosti splašno poročilo o najdba.b in odkritjih, o katerib se bo v strokovnoni (¦•asopisju še poročailo. Na starem pailoocoioncni ozcnilju nad Sol6ai\o kraljiuje iniciia sokV|ai\'ska padružnica Sv. Duba (1250 m>). Od tu vodi pot ])reko .silurskih in karbonskih ski'iljcev in konglomera'tov. ki jib re- žejo gil'oibüki potoki, po mwvirnalem gozdu.iLtem svetu na dolgoraztegnjeni HT-obon gore Olševe (J930 ni), zgrajene i /. z,!4 ornjetri jadiiiega dadistein skega apnika. 1'od prviun vrli.odii, ])n'J)ližno v višini 170p m, se nahaja v gori vol- lina, zaiznamenovaiiia tudi v s])ecijia.lni karti, ki jo o])i.še Fi'aai Kocbek v svoji niono-gratfiji »Saivinjske Alpe« sledeče: »Pctocka zijailka — i men ova n a po kmetu Potacni'ku — se naJiaja v juž- riem pobocju OJševe pod zaJiodnun vrli'om. Vli-fcd je polokroftel, do J.5 in sirck in 5 m visok. Jama ima dva od- delka. Prvi del je 15 m širok, v dol- gosli 40 m svetel, dalj,e ü in tenien Di'ugi oddetek ima na vsaki slrani vbod in']e 40 m dolg. Visokost jaime \ do 7 in. X jaini so kapniki in a.pne- na.sta. nioka. ki so jo domacini rabili za zdraivilo. Tla so vecinoma iz ilovke.« Prebivalstvo pripovoduje o tej jaini I'a.zne praivljice, da je üuni zaklad za- kopan. d'a so-prebivali x njej ajdov- ski Jjud.j'e in žadžene itd. Do neda.vna je nnclila le ovčjemu pastirju streiio in redkenm turistu zavetje ob nevib.ti. Znanstveno ni bila preiskana. Yi'oeegct poletnega due (1. avgusta) li^ošnjega leta »em prvič obiskal 01- ševo. Na povratku je go. T. iz Mari- bora strasno ni^orihPžeja. V nadi, d'-it izta'knem nekaj kapljic vode, sem se podal x omenjeno zijalbo. Res sem jo naisel v stairi. jiopolnoma pccrneli skahii skliedi, ki jo je oeividno izdolala x davneim čaisu in v novejšeni nekoliko l)oglobila človeška roka. Postal sem pazoren in Zcičel motriti jamo. Opazil sem diluvijalne plasti in zaslutil, da inora biti tu lep kos prastare zgodovi- ne, hivaJišee diluvijalnib sesaloev kot naJnst' in nnorda tudi — eloveka. V tcm sinislu sem se izrazil tudi na- pram gospej T., ji naivedel vsoto. ki bi bila poitrebna za raziskavo. ki j(> i>.a nimam in bi io bi'lo tudi težko dobiti. Nekaj dni mxto sta i)ris|>e!a k T*is» kerniku v Loüarjevo dolino dva lu- rista. ki sta prLpovedovada, da ima medicinec Gross, doma iz kopališča Bela na Koroškein, sin lastnika kopa- 1 isea. sestavljenega popolnega jam- skoga nwdvcda );4tx'¦ še in.nogo drugib zanimivib stvari. Jasno mi je bilo ta- koj. da m/orajio izvirati vse to najdbe iz Potorke zijalke na Oiševi, ki leži na jugoslcst;iatuski zeinlli-iii je last našo.ga državljana. Da se prepričain o tern. sem naprosil g. K. iz Gelja, ki se je bas odpravljal na Olsevo, naj v.zame raizsvtvtljavo s selmj in pogleda, če se v jami poznajo kaki sledovi izkopn- ^•iallj}l.. Moja doniineva so je obistiniia. v zaidnjem drlu se je kopalo. Poizved- bi» pri kmetiJi so dogna'le, da koplje medieinw Gross že dve leti. ved.no ]>o- D.ori in n.a s-krivnem, dioeim sjti c:ez dan pri cerkovnici v Šentlenartu. Da vidimo, ka-j medicinee Gross prav za prav ima, ,sva se na.potila s prof. Sta'nte-jem v Be/lo. Tu so nama \ so najdbe potr-diili, a ])oka,za.li niče- sar. če,š da ima niiladi gospoitl, ki je šel baš zopet kopait. vse /aklenjeno. Ni t'Oi'ej kriza.Io drugega, kot iti za njim. Zigc-daj nailednje jutro sva že bila na Olsevi. Jama je bila že praizna. prisla sva prepozno. Toda našla sva popol- nonwi s\'ež rov in pol eg njega nosil- nic.o, polno ])ra;vkar izkopainih bosti. IJopolnonna svež kos kruba je prieal, da je kopav pra.v ])red kratkim od.šel. l.opala in kramp sta bila naJabko ]>o- ki-ita s prstjo, v zemlj.i pa zakopan eel '/Awvoj s^';«L•.. Avstrijs-ke zvepienke in agorek danuvs-ciga.rete so govorili, od- kod je bil kopac. Videla sva, da je tu- di fotogivufiral. cteklenice pa so izdaile, Ja se je tudi kr-npcal. Videla ^va do- volj, fcrasen dan naju je vabil na vrh OlsTve. Toda komaj sva inidva zapu- stMm jaimo, že so prišli novi posetniki. J)rva.r in kmetica iz Šentlenarta sta prisla s ko-.šem in kosti so romaile na avistrijs'ko strail, kajti d:o mjeje je J.e j.irliJi deset minut. Treiba. je ImiI.o pj/eprwiti nadaljno ropjMije na.še jaimie in resitL, kaT se še i-csiti dla. Obvestil sem oroznistvo in začel s i^ripravami, da izkoplj.emo \'saj So osta,nke. MeTOdnjn.i faktorji so bili aikciji nakloiiijeni in so .i>o z vsem .1'ajzumievanj.em podpirali. Župan me- ^l-H" Celja, «-. dr. Mo.]'y.i.i Gorioajj, mu- »ejsko driiiislvo x Celjn in ablajstni od- \jc,v \ Mari born so j)rkspevali potrebna sredstva. tafco da se je 10. septeniibra hvbiko pričeLo z delom, ki je trajalo tri te'.lne do 6. oktobra. Glavni stain ekspedicije je bil pri Sv. Dulni (1250 m). Od tu se je bilo treba vzpoti vsak dan v poldrugourni boji d'o vi«ine 1700 m. Vremie je bilo zelo nenaklcnjeno, ves «us smo imeli samo on le.p dan. sieer pa vednio .meglo, dež, ^neg in voter. Trikrat je pobelil s"eg, (Mikrat piv^v občutno, ker ga je padlo do 1 in. Platzoivi so grmeli v dolino. «idnji del poti je bil v tern oziru prav kritičen. V jami je bilo mrzlo in vlaž- no. von dar je slo delo pridno od rok. Akademika Dieh.l in Ra.vbar sta skr~ bela za bumor in skrbno pazila, da se kaka kost ne poškaduje. Kadair je bilo treiba izluščiti gilaivo. sta kar legla v blato in grebla z rokami; Ra.vbar pa je zlasti gledal, da se ne izgubi kaj >O!bdelainogai«. Tudi domacina iz Rol- čave sta se hitro vživela, bila sta prav prid'na. cepra.v sta imela težje delo. zhusti lopato in skale. Onion iti moram tudi g. Vinka Kolmana, kaplana iz Soleave. ki mi jo vsevstram«ko pomuagal in itinoi'Ti dni tudi sam v jatmi sodelo- val. Cspoli ni i/ostal. trud in strošiki so se bogato ?")O]ilaičali. Našli smo: 1. vec gia.v in obilo cnkostja diluvi- jailnih sesalcev, «jamskega medAeda Cbr^ogair. ursus sl^laeus). jamstcega 3Mh s počiikom vred Je trajalo stvar- ;i jenje sveta, tore/ pomeni Sfevilo \ 7 popolnost t| To je dokazano s 7 pred- j nostmi, katere ima |j "fcrpentms gLjy leva (f-elis spelaea, tudi v embrijonal- lH'in staid iju) ter nekaterih glodalcev; 2. izdelke (airtefakte) prazgodovin- skega eloveka., predivsem v obliki pu- sc'ic ali strelie (pa tudi. lesno oglje). Tako jama ni zanimiva samo za pa- loontoloiga, temiveč tudi za arbeologa in Mitropo^Oiga. Dognalo so je, da je tu prvo naliajalisce v Sloiveniji, ki v^ebu- je paleolitii'iie izdeLke in mend a naj- višje v Evropi sploli. Dokler vse gra- div'O n i očišeeno1, konservira.no in pre- gledano, se\'oda nima pomena govo- riti o kaki dojočeni d'obi pa.leolitika. ka.teri bi to uajdbe pripadale. Tudi vprašanje, ali je prcbivail prarlovek dailjo ca.sa v tej votlini ali kaiko je nje- govo orožje z.ašlo v njio, naj ostane za- casno odprto. M^ojgo d'OJ^tev; govori za to, dla je sliižila jama prazgodovin- skeinu lovcu vsaj v gotovem času kot bivališče. Vsekakw botlo te naijdbe vzbii'.lile tudi interes inoz-emskib znan- stveniJi kro'jroiv. Da bo .-lika ja.siK'jis.1,. ))o treba do- biLi seveda tudi mater/jai, ki ga ima medieinec Gross. Nobenega dvoma ne ni;0re bitj, da morajo priti vse njego- \'e izkopine naiza.j'iMdd-O'moivliib.'Posest- nik jaime, kateregaUustnina so, jib za- litova naizaj. da pridejo v domac mu- zej. Privosčimo inozemcem, kar je njiibovcga. naini pa pripada. kar je na- šega. Kompletne nevestine opreme pregrinjala, store, zavese, elegantno perilo, izdeluje M. ŠRIBAR, Celje, Gos,ioska ul 27. Pri večjih naročilih znaten popust. „Grof Zeppelin44 dospel koncno srečno v Ameriko. N'sled neugodneg.a vremena je do- spel jicinÄki zraikoplov »Gros Zeppe- lin^ po več ko stournem poletu iz Ev- roi>e v Ameriko na letališče Lakediurst sole v pondeljek ]oozno zvečer. Dose- g^l je že enkrat zapadno obalo Ame- riko. a se je moral potem zopet vrniti proti Bermudskim otokom. Na levem stabilizaeijskem krilu je dobil dvojno peskodbo in bila je že oelo nevaTiiost. dia se Zepp^in naigne na stran in po- stane prava igraca vctrov. V tej kri- I inii situaciji so se trijc inženjerji spustili po vrveh na stabilizacijsko slran in ])ri hilrosti 70—80 km na uro po])ravljaili pokvarjene dele zra- koplova. To je trajalo polne tri ure. Potnikom. ki so gledali, Kako preme- tava to trojico na. vrveh vihar sedaj sem, sedaj tja, je ])ostalo pri torn sla- bo. Po^adki zrakoplmva, ki je imela s seboj pogonskpga maiterijaila za 150 ur. t. j. do trrka zjutraj, ie'Vrh tega pri- eclo ])riinanjkova.ti tudi že lirane. Na razpola.uo sta bila le še samp;-.-.joe in kavijar. Pr/inorska i)ostaija v LaikeJiur- >(n jt1 i^onoivno v^raišala Zeppelina za njegov polozaj in 6us, kedaj bi mogel dosreti na cilj, toda Zeppelin je poslal O'l.govor: Provcc smo zaniosleni, da bi mogli cdgovo'i'iti«. Postaja je vztrajala na odgovoru. a ga kljub temu ni do- bil a. Amerislvo eolino je do.^egel »Grof Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 118. Zeppelin« v pondeljek okro.t>' 3. urn popöldne (po amerik. času) pri High Islandu. Od taun je odplul nar.a'vnoht proti Washingtanu, kamor jo prispd med V'elikanskkii navdušonjem prebi- valstva ob 18.20. Krožil je paa-krai nad poslopjem ainieriškega parlannenta in palaico predsednika Goolid:g>ea ter od'plul potcra proti Baltimoru in New- yorku. Ob 23.10 ponoči je končno pri- spel v Lakohurst. V dveh velikih lokili je preletel letališče in se prioel na.to spus-cati. Spreinljalo ga ie nad 100 In- tnl. Pred hangairjem se je spustil Zi>p~ pi'lin na 30'inetrov ter vrgel vr-vi. Na- vzoci miomarji so zraikoplov taköj pri- tegnili k tlom in «La pričvrstili, da je rnogla posadika izstopiti. Dcset niinut pred polnocjo jo bil »Crof Zeppolin« i-o v hangarju ma vairnem. Navduso- nje, s katorim je bil »prejet dr. Ecke- ner, jo bilo nopapisno. N*a letaMšču je bilo naid. 150.000 ljudi, na ce.stah. ki vodijo proti letališcui, pa je bilo zbra- ni.h 20.000 avtoraoibilov. Vojaštvo jo lo z najvecjo težaivo vzdrževa.lo red. Na- sproti iKing'arja so bHi. jobnini jyustop- niki a.mer.iškiih ohlaisti. ki so prvi po- »ctraivili juna&ke letmlce. Dr. Et'kenor je vjstrajal doJgili 36 ur nepretrg-onm na krmilu zrakoplova in je bil red no precej. utrujen. Polet »Gros-a Zeppeli- na« iz Evrope v Ameriko jo traj.il skupno 111 ur in 3f) nuinut. Zraikoii)lov je imel pri pristanku še na raizpolago bencina za 03 nadailjnih ur ter je pre- letel nad 11.000 km. Poiskod'ha na sta- bilizacij.sk! ploskvi je precej veli.ka in bo potrebno naid (500 m2 svilnate prod- lake. Dr. Eckener se odpelje dianes iz Lakehursta v Newyork, kier rmi bo prii'ejen sveean sprejem v navzocnosii vsega obeinskoM'a s'veta. Pot na letali- ¦šče v Lakehurstu so kaizala Zeppolinu })'0sebna Mala1, ki so metala di'iimo boim.be. Zgraditelj »Grofa Zeppetlina«. inž. dr. 'Dürr, je označil ameriško vož- lijo za tožko preizkušnjo zrakoplova v viharjn, ki jo je iz/vrstno prestal. Po- škodbo so sicer velike, vendar pa no •bistvene in j,rh ]iHo niogoče v nekaj dneh popraviti, taiko da so bo »Grof Zeppelin« ladiiko broz odloga vrnil na- zaj v Nemcijo. — Po arnoriskill vestoh hoce španska vlada kupiti z,rakopluv za 12 milijonov ddaTjev, docim so z nemške oficijelne stra.ni zatrjuje, da o prodaji zaonki'ait ne more biti nils gavora, ker naimora.va dr. Eckener iz- vršiti še več poletov, da preizkusi vse tmoižno.sti zraikoplova in se bodö even- tualni ne-dostatki pri naidailjnih grad- njah upostevali. Vse potrebščine za novorojencke L. PUTAM, Celje. Vidovdanska ustava. Poljudno-poučna razprava. (Sestavil dr. Ervin Mejak.) (Dalje.) Za vse poslanÜko delo je toroj od- poslaiiöc odigovoren Je disciplini, ki jo predpisuje skupščinski poslovnik. Za zgol'j politične izjaive kot politik, ne uživa poslanec te odgovornosti. Bese- dla »nikdi« je važna. Tudi poyviieje, ko prenehki biti paslanec, ni v «mishi el. 87 usta-ve odgovoren. V-se to se zo- ve poklicna imuniteta posla.ncev. Raz- log za to praivico je, da bodi poslanec popolnoma svoboden pri izvrisevanju poslaniskega poklica in da naj no restuje hranilaie O^ 1! O VeCje staine vloge po dogovoru najugodncje. vl°9c P° *** |2 O lamstvo za vlogc uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost in varčnostso pred- pogoj nravnosti! Pr9 naložbi sneska do Sli Din se dobi nabiralnik na dom- Pisarna v Celju Prešernova ulica 6. Iz rnalega raste veliko! \oren kakor drugi držaivljani, vonckir je v interesu s'kupscine v nioilernib državah pastopanje proti poslancu, ki je izv.ršil kak kaznjiv čin, odivisno od tozadevne pooblastitve skupšcine. Tudi ta privi logij je stroffo osebna pravioa in razlog zainj je, da naj no !x) pos4an.ec preprecen vršiti delo \ parlamentu. Za razpravljanje o izro- citvi kaikciga ])oslanca sodiScn, obsto- ja v parlamentu posoben odibor tk/.v. imunitetni odtor. K pravicaim poslancev s])adajio tu- di tkzv. poslumke dnevnice. Te niso toliko odškodinina za delo kot pa le gmotna podpora, da se paslancein omogoči bivanje v prestolnem mestu. Pre.ie jo bilo v vseh držaAviih paslan- slvo Ie »Officium nobile« (ča&tna služba), šel-e v zaidnjem öaisu so uve- dle jnoderne države dnevnice. Angloš- ka jo lived la. d;ne;vnice .šele tola 190(5, v noka.terib državah pa se hočejo zo- pel. odpraviti dine.vnice, tako na ])r. v Ttaliji. Dnevnice izgubi laibko posla- nec disciplituirni'in potom, ce jo od sej i.ziključen ali če doM dopust preko J.5 dni, seveda bi bilo pravilno, da za čas odgoditve sej tudi ne dobijo po- slanci to odskodnine, vendar je ])i>a,ksa v lorn oziru dniA;w;na. (Dalje prilü Velika, lepa in svetla yinsfia hies uporabljiva tudi kot magacin, se odda v najem. Naslov v upravi. 3-1 Kontoristin jo (začetnico), ki ima veselje tudi za sport, se sprejme. Znanje sloven?kega in nemSkega jezika, strojepisja in tesno- pisja po^oj. Prednost imajo absolven- tinje nižjega tečajnega izpita ali trgov- ske sole, bivajoČe v Celju pri stariših. Lastnoročno spisane ponudbe vposlati pod »AERO«, na poštni predal 35, Celje. SQdorshB pomocnihe sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu FRAN REPIČ, sodar, Ljubljana, Kolezijska ul. 17. Vajenca, ki je že vešč nekoliko tega dela, se sprejme istotam. Za prodati w Benjamin Ipavčevi ul. 15 2 popoinoma novi žimnici, 7 blazin, napol- njenih s puliom, raHičiie porcelanaste in pločevinaste posode, galanterijske stvari, moškc obleke in raznovrstne druge domače potrebščine. Same dobre stvari. 2-1 riiiliuu naibo|iše vr8te I 1 vlIRv^ dobavlja in do- stavlja najcenejSe Fraino JoAi, Celje, A)«kaaiiarova ul. \ Gi*amofoii §e nov, kakor tudi plošče, prodam po nizki ceni. Naslov v upravi lista. Stattovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje, v prit- ličju, na prometnem kraju, odd am s 1. novembroin. Primerno za vsakega obrtnika itd. Naslov v upravi lista. 2-1 Sfanovanje s 3 sobami in kuhinjo v mestu Mari- boru se zamenja takoj z enakim v mestu Celju. Naslov se izve v upravi. 2-1 Proda se dobro ohranjen šivalni slroj „Singer", ročni voz in dva posteljni vložki. VpraSa se: A5kerčeva ui. 7, pritličje levo. 2-2 Naznanifo, Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvor-fl poelružnico mesarije v Gaberju St. 116 (pri tovarni Westen). Seka! bodem vedno prvovrstno vo- lovsko meso. Za obilen obisk se priporoča Franc Gajsek metar w Celju. Slalne kraje^ne proti stalni mesečni plači poleg dobre provizije, sprejmemo takoj. Ponudbe pod »UspeŠno« na upravo lista. 2-2 Elektrotvrdka Ci, Cankarleva i I izvršuje inštalacije za elek- trično luč in pogon, popravlja motorje in aparate, postavlja antene, polni akumulatorje za radio. Sfpohoana dobra postrtžb?. Nizhe cene. Iščemo osebe po «seh mestih kot woditelje podružnic. Posebna izobrazba, skladišče all prometni kapital nepotreben. — Mesečni dohodek ca. 150—200 dolarjev. Vprašanja na: „The Novelty Company" v Valker.burgu (Limburg), Nizozemska. Gromofoni in plošie iz tovarne Edison Bell-Penküla Ltd. kakor tudi plošče *His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Go« I kMM, Gelje knjjigarria in veletpgowina » papirjein, piaalnimi in pisalnimi predmeti. Moderne tlskovin^ vsehvrsl: lcnjlgre^ lepake^ lctailce, plsoitislco glave, Riivert©, vabila 1. dr. Vam nudi v olcusinl lasveclftii In po Äinerral ceni Zvezna tiskarna v Celju Tiska in izdaja Zvezna tiskarna, — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Ceiina v Celju.