Primorski košarkar NBA lige Primož Brezec se je v Sežani srečal z najmlajšimi košarkarji z obeh strani meje ^20 Društvu Jadro javno priznanje zaradi prispevka k sožitju v Laškem V Mavhinjah danes gledališču ob predstavah namenjajo tudi posvet Primorski PETEK, 29. JUNIJA 2007 Št. 153 (18.936) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 2B - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€ (191,71 S Ivan Lukan Neskončna zgodba o dvojezičnih krajevnih tablah na Koroškem se nadaljuje. Po včerajšnjem »ne« Ljudske stranke v odboru za ustavno pravo avstrijskega parlamenta, je namreč potekel zadnji rok za obravnavo Gusenbauerjevega predloga za postavitev 163 tabel. To pomeni, da razprave o dodatnih dvojezičnih tabel na Koroškem ne bo vsaj do jeseni ali - če bo Gusenbauer uresničil svojo napoved - dokler bo vladala rdeče-črna koalicija. Torej do leta 2010, če bo vladna koalicija zdržala do konca mandata. Zmagovalec tokratne »tabelske bitke« je vnovič koroški deželni glavar Jörg Haider. V samo nekaj dneh je zbrisal Gusenbauerjev predlog, ker je stavil na pravilno karto - ljudsko stranko. Le-ta se je po pričakovanju maščevala za poraz izpred leta dni, ko so socialdemokrati tedanjemu kanclerju Schüsslu preprečili rešitev s samo 141 tablami. Poraženec teh maščevalnih iger je vsekakor pravna država, ki se tudi šest let po razsodbi ustavnega sodišča ni uveljavila Praznih rok pa so spet ostali tudi koroški Slovenci, ki so bili tokrat pripravljeni celo sprejeti predlog, ki ni več sledil razsodbi ustavnega sodišča, samo, da ne bi bili oni tisti, ki bi onemogočili rešitev. Velik del krivde za to polomijo nosi kancler Gusenbauer. Ukrepal je - milo rečeno - amatersko. Predlagati rešitev, ki ni usklajena niti s partnerjem v vladi, je neopravičljiva napaka. Kanclerje imel, a je že zamudil zgodovinsko priložnost, da reši pol stoletja nerešeno vprašanje dvojezičnih tabel. S tem pa je Haiderju dal v roke največji adut za predvolilno kampanijo pri prihodnjih deželnih volitvah na Koroškem. SODELOVANJE - Včeraj dve srečanji v vidiku velikih sprememb na meji Dipiazza v Sežani Brulc in Valenčič v Gorici Med Trstom in Sežano val lepih besed, v Gorici pa pozornost Hitu GORICA, SEŽANA - V vidiku dokončne odprave meje, ki je predvidena za konec leta, pa tudi iz želje po poglobitvi sodelovanja je prišlo včeraj do dveh pomembnih srečanj. Po valu polemik je tržaški župan Roberto Dipiazza obiskal sežanskega župana Davorina Terčona; govorila sta o vsem, najpomembnejše pa je, da je do srečanja sploh prišlo, saj tokrat Dipiazze od obiska niso odvrnila negodovanja njegove koalicije. Gorico pa sta včeraj obiskala župana Nove Gorice in Šempetra Mirko Brulc in Dragan Valenčič. Z županom Romolijem sta govorila o nadaljevanju sodelovanja, poseben sestanek pa je bil namenjen projektu za gradnjo zabavišča v Novi Gorici. Na 5. in 14. strani AVSTRIJA Brez rešitve za topografijo DUNAJ - Ustavni odbor avstrijskega parlamenta včeraj ni razpravljal o predlogu kanclerja Gusenbauerja v zvezi z rešitvijo vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem in s tem dejansko zaključil vsako nadaljnjo razpravo o tem problemu. Odločilno je bilo negativno stališče Ljudske stran ke, ki je v bi stvu pod pr la ko -roškega glavarja Haiderja, kije ves čas nasprotoval rešitvi. Koordinacijski odbor koroških Slovencevje sicer izrazil pripravljenost, da podpre kanclerjev predlog kot skrajni minimum, ki je še lahko sprejemljiv za slovensko manjšino. Na 3. strani Zgoraj Roberto Dipiazza in Davorin Terčon v Sežani, spodaj Mirko Brulc, Ettore Romoli in Dragan Valenčič na goriškem županstvu KROMA, BUMBACA TEHNIKE ADMINISTRATIVNEGA POSLOVANJA IN FISKALNEGA SVETOVANJA (SEDEŽ: TRST) Dejavnost: podjetniško svetovanje in obdelava podatkov / Izbor: 2. julija 2007 ORODJA IN TEHNIKE ZA NAČRTOVANJE IN PROMOCIJO TURISTIČNIH PAKETOV (SEDEŽ: GORICA) Dejavnost: potovalne in turistične organizacije /Izbor: 9. julija 2007 Kdo so lahko udeleženci: brezposelni z diplomo višje-srednje šole in bivališčem v deželi FJK Koliko traja: 280 ur predavanj, dva meseca delovne prakse s štipendijo Štipendija: 320 evrov na mesec za delovno prakso Vpisnina: tečaj je brezplačen Sedež v Trstu: Ul. Ginnastica 72, tel.: 040 566360, ts@sdzpi-irsip.it Sedež v Gorici: Korzo Verdi 51, tel.: 0481 81826, go@sdzpi-irsip.it Vpisovanje od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro www.sdzpi-irsip.it Ae I Evropska Ministrstvo za delo in socialno politiko - ---- Montezemolo v Vidmu o odnosih med podjetji in politiko Na 4. strani Župan Dipiazza z odredbo zahteval omejitev V • V • I ••• onesnazujocih emisij škedenjske Železarne Na 6. strani Glede lahke železnice v tržaški pokrajini zaenkrat včeraj podpisan sporazum Na 7. strani 2 Sobota, 30. junija 2007 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Nostalgija preteklosti in negotovost prihodnosti Evelina Umek Vsi naši kraji, kjer je tradicija še živa, imajo svoja slavja, spominske obletnice, praznik farnega zavetnika, ko se dogajanje zgosti okoli določenega datuma in se med ljudmi prebudi občutek skupnosti. Tako se je v tem mesecu dogajalo tudi pri Sv. Ivanu, kjer praznujemo farnega zavetnika 24. junija. Obe društvi Slavko Škamperle in Marij Kogoj sta se potrudili in pripravili nekaj prireditev, ki so s svojo vsebino potrjevale nekdanjo identiteto tega predela mesta. V svojih prostorih, na Stadionu 1. maj, je društvo Slavko Škamperle v začetku in v sredini junija predstavilo najprej knjigo Romantika in platonika v času vojne, zadnji del trilogije Mladosti pri Svetem Ivanu našega najbolj slavnega Svetoivančana Vladimirja Bartola in zbornik s pomenljivim naslovom Narodni dom pri Sv. Ivanu. Urednica Bogomila Kravos in drugi avtorji: Gorazd Bajc, Samo Pahor, Neva Zaghet, Igor Čok in Aleš Plesničar so razgrnili pred nami zgodovinsko podobo kraja, kakršna je bila v preteklih stoletjih vse do nastanka Narodnega doma, osvetlili so del kulturne in politične preteklosti, na katero bi lahko bili ponosni tudi veliko večji kraji. Na zadnjih straneh zbornika najdemo zemljevid Sv. Ivana s starimi poimenovanji različnih predelov, ulic, potokov, z oznakami hiš, v katerih so živeli pomembni Svetoivančani ali se je tam kaj pomembnega zgodilo. V spomin in opomin. Kajti kdo se bo čez kakšno desetletje spomnil, kje je stala hiša Štefana Nadliška, kjer so ustanovili Politično društvo Edinost in je živela pisateljica Marica Nadlišek, prva urednica Slovenke, prvega slovenskega ženskega glasila, in se je rodil Vladimir Bartol, ali Trobčeva hiša, kjer so prav tako sprejemali pomembne odločitve. Nihče ne bo vedel, da so tu živeli in delali prizadevni možje: Ivan Piano, Josip Negode, Ivan Vatovec in drugi, da ostanemo pri tistih, na katere je spomin že davno zamrl. Toda vrnimo se k praznovanju. Društvo Marij Kogoj je priredilo koncert sakralne glasbe, na katerem sta nastopila dva zbora: tržaški Jacobus Gallus in komorni zbor Ipavska iz Slovenije. Oba pod vodstvom dirigenta Matjaža Ščeka. Praznovanje se je zaključilo s procesijo 24. junija, ki sodi v slovensko tradicijo in je bila včasih vrh ljudskega slavja, ki se je odvijalo na prostoru pred cerkvijo, na Vali. Da je procesija še vedno občutena kot potrjevanje slovenske navzočnosti, dokazuje lepo število narodnih noš, ki vedno znova žanjejo občudovanje. Zakaj je tako pomembno obleči narodno nošo? Z njo postaneš viden, obenem pa potešiš prvinsko hrepenenje po potrditvi lastne identitete, čeprav že naslednji dan ponikneš v brezimnost vsakdanjosti in vse hitrejše, včasih nezavedne asimilacije. Toda kaj se dogaja, ko je praznovanja konec? Smo še skupnost, ki skupaj načrtuje? Ne samo procesije, udeležbo narodnih noš, posamezne prireditve, ampak mnogo več- skupno prihodnost v tem kraju, kjer živi še vedno lepo število Slovencev. Se ta volja po sodelovanju razblini? Ponikne, ker imamo različne svetovne nazore, čeprav je to danes zastarel pojem, volimo za različne politične stranke ali pa nam vsakodnevni napori jemljejo preveč moči, da bi zmogli kaj drugega kot zgolj skrb za lastno preživetje in za preživetje družine. Je tempo življenja prehiter? So naše vsakdanje zahteve prevelike, da bi za trenutek postali in se vprašali, kaj je za nas bistveno? (Pri tem ne mislim, da to velja samo za Sv. Ivan, ampak se bolj ali manj v vseh naših krajih.) Ko smo pred približno letom in pol izvedeli, da nam bodo vrnili Narodni dom pri Sv. Ivanu, smo se novice razveselili, potem je sledilo nekaj pogovorov, polemik in potem je vse potihnilo do pred nekaj dnevi, ko je deželni odbornik Antonaz povabil na srečanje vse tiste, ki menijo, da bi lahko našli prostor v Narodnem domu pri Sv. Ivanu.. Ko bo to objavljeno, bo srečanje že minilo in zelo si želim, da bi znali udeleženci strniti svoje misli in želje v jasno odločitev. Kajti, če tako ne bo, pa ne samo v zvezi s svetoivanskim Narodnim domom, ampak z vsem, kar zadeva Slovence v Italiji, se zaman spominjamo tradicij, se utapljamo v nostalgiji preteklih dni, vse to pa bo zaman, če ne bomo znali začrtati skupne prihodnosti. Lahko bomo vedno znova ugotavljali, da odločitve namesto nas sprejemajo drugi, ki nam žal niso vedno naklonjeni ali nas celo potiskajo na stranski tir.. KULINARIČNI KOTIČEK Ob 50. rojstnem dnevu Evrope Brskajoč po spletu sem te dni naletel na stran ob 50. obletnici podpisa Rimske listine, se pravi ob 50. rojstnem dnevu Evrope. Ob tej priložnosti so objavili recepte najbolj značilnih sladic vseh članic Evropske unije. Zanimivo je tudi to, da so recepti objavljeni v vseh 25 jezikih članov EU. Iz radovednosti sem pogledal, katere imajo za najbolj značilne sladice Slovenije, Italije in Avstrije. Slovenija je prispevala recept peh-tranove potice in prekmurske gibanice (slednjega tudi povzemamo), Italija tiramisu in ciambellone, Avstrija pa linško in Sacherjevo torto. Prekmurska gibanica Sestavine Testo za dno: 25 dkg moke, 8 dkg masla, 1 jajce, 2-3 žlice smetane, sol, 1 žlička sladkorja. Vlečeno testo: 50 dkg moke, 1 jajce, 2 žlici olja, malo kisa ali limoninega soka, topla voda, sol. Makov nadev: 20 dkg zmletega maka, 5 dkg sladkorja, 1 vanilijev sladkor, 1 dl mleka ali smetane, 1 jajce. Skutin nadev: 40 dkg skute, 1 jajce, 1 dl kisle smetane, 5 dkg rozin, 5 dkg sladkorja. Orehov nadev: 20 dkg zmletih orehov, 5 dkg sladkorja, 1 vanilijev sladkor, cimet, 1-2 dl mleka. Jabolčni nadev: 50 dkg jabolk, 3 dkg sladkorja, limonina lupinica, cimet. Priprava Prekmursko gibanico pripravimo iz dveh vrst testa. S testom za dno pokrijemo dno pekača. Vse sestavine damo v skledo in naredimo testo. Gnetemo ga toliko časa, da je gladko, pustimo počivati približno pol ure. Medtem pripravimo vlečeno testo in iz njega naredimo 6 hlebčkov. Pustimo počivati. Makov nadev: zmleti mak prelijemo z vročim mlekom in zamešamo sladkor ter vanilijev sladkor. Skutin nadev: z vilicami zdrobimo skuto in vanjo zamešamo jajce, smetano, rozine in sladkor. Orehov nadev: zmlete orehe prelijemo z vročim mlekom, vmešamo sladkor in cimet. Jabolčni nadev: jabolka olupimo, narežemo v rezine in s sladkorjem dušimo, da so jabolka mehka. Dodatmo cimet in limonino lupini-co. Spočito testo za dno razvaljamo na debelino 1 cm in ga položimo v na-maščen pekač, tudi na robove. Na po-mokanem prtiču razvaljamo vlečeno testo. Na testo v pekaču namažemo makov nadev (približno pol cm) in pokrijemo nadev z vlečenim testom. Testo premažemo z maslom. Nanj razmažemo skutin nadev in pokrijemo z vlečenim testom. Premažemo z maslom. Nato razmažemo orehov nadev, pokrijemo z vlečenim testom in premažemo z maslom. Sledi še premaz z jabolčnim nadevom, pokrijemo s testom in premažemo z maslom. Celotni postopek z nadevi in testom ponovimo. Povrhu damo 1 do 2 lista vlečenega testa in premažemo z maslom. Gibanico prelijemo s smetano. Ivan Fischer ZALOŽBA SANJE - Roman Brede Smolnikar Olistane breze spet na knjižnih policah LJUBLJANA - O romanu Ko se tam gori olistajo breze pisateljice Brede Smolnikar se je v zadnjih letih slišalo zelo veliko, na začetku zaradi navdušenih odzivov literarne kritike, kasneje pa zaradi sodnih procesov, ko je bila knjiga zaradi petih tožnic, ki so v pripovedki prepoznale lika svojih staršev, prepovedane. Kot je na sredini novinarski konferenci založbe Sanje, na kateri so predstavili ponovno izdajo "olistanih brez", dejala avtorica spremne besede Tanja Lesničar-Pučko, "na začetku je vse izpadlo kot posrečena šala obskurnih starih gospa". Te "obskurne stare gospe", pet sestra, dve iz Združenih držav Amerike in tri iz Slovenije, so s svojimi tožbami dosegle večletni sodni proces z več etapami, sicer javnosti dobro znan iz številnih medijskih sporočil. V osmih letih sodnega boja se je, kot je v spremni besedi zapisala Lesničar-Pučkova, višina odškodnine v prid tožnic povzpela na skoraj dvesto tisoč evrov. Smolnikarjeva se je ves ta čas borila na svoj, tudi pisateljski način. Sodna zgodba je svoj epilog dosegla 13. aprila 2007, ko je Ustavno sodišče v celoti razveljavilo sodbo okrajnega in višjega sodišča. Kot je na novinarski konferenci pojasnila Smolnikarjeva, je v vseh teh letih v samozaložbi izdala več knjig, s katerimi je ironizirala nastale razmere. Knjige z variacijami na temo "olistanih brez" je izdajala skupaj s sodnimi spisi o lastnem primeru, nekatere knjige so bile zapečatene, eni je manjkala "nespodobna črka f", spet druga je nosila trepetajoči naslov Kkko ssse tttam gggori ooolistajo bbbreze. Kot je dodala avtorica spremne besede, Smolnikarjeva je Brechtovo misel o knjigi kot orožju vzela dobesedno, s knjigami je bila boj s, tako Lesničar-Pučko-va, pravno državo, ki caplja na najbolj neumnih mestih. Smolnikarjeva je napovedala, da premišljuje o tem, da bi državo tožila zaradi dolgotrajnega sodnega procesa, čeprav se je iz občinstva slišalo predloge, naj toži tudi zaradi prizadejanih duševnih bolečin. Tožnice so ji prvi del zneska, ki so ga v času procesa iztržile, že vrnile, na drugega še čaka. Pisateljica napoveduje nove knjige, ostala bo zvesta sama sebi, z mislimi se bo oddaljila od mučnega sodnega procesa ter se z zgodbami raje vrnila v kraje okrog Domžal, ki jih dobro pozna in jih ima rada. Nikakor pa urednikom oziroma založbam ne bo dopustila, da na prvo stran zapišejo svarilo, da se morebitne podobnosti z resničnimi osebami zgolj naključne. Veliki škandali ne spremljajo dveh novih glasbenih izdaj Sanj: prvenca zasedbe Same Babe z naslovom Za ljubi kruhek in njene črne črne lase in podnaslovom Pesmi Janeza Menarta, in albuma Anglčešejne Uršule Ramo-veš in Fantov z jazbecove grape. O zgoščenki Samih Bab je glasbeni poznavalec Jure Longyka zapisal, "Bend, ob poslušanju katerega te ne zanima, kaj je in kaj ni in iz česa je in iz česa ni njihova muzika. Ker preprosto uživaš." Čeprav Same Babe sestavljajo kitara, kontrabas, trobenta, orglice, glasovi in drobna tolkala je to, tako Longyka, big band, ki spaja etno, blues, swing, jazz, rock, punk, klasiko, šanson in bogve kaj še vse. Uršula Ramoveš je o albumu Anglčešejne povedala, da gre za posnetek s koncerta, kajti v živo so najboljši. Uglasbene pesmi Janeza Ramoveša iz Poljanske doline zasedba izvaja v mestoma težko razumljivem narečju, toda vokalistka meni, da včasih ni nujno, da poslušalec h glasbi pristopi kot raziskovalec, pomembno je, da jo začuti. Na zgoščenki so starejšim že znanim pesmim pridružene nekatere novejše. In kaj pomeni naslov albuma Anglčešejne? Večerno zvonenje. (STA) DRAGA MLADIH - Od 6. do 8. julija na Ptuju Letos o doživljanju vere in duhovnosti med mladimi Tudi letos bodo tako kot lani (na arhivskem posnetku) na sporedu številne delavnice KROMA PTUJ - Draga mladih, mladinski intelektualni forum, na katerem se vsako leto zbirajo mladi iz Slovenije, zamejstva in zdomstva, se tudi letos predstavlja v značilni privlačni obliki kulturnih in hkrati zabavnih počitnic, ki že 17 let navdušujejo njene udeležence. Draga mladih je iz srečanja, ki je vsako leto potekalo v okviru študijskih dnevov Draga na Opčinah, zrasla v samostojen intelektualni forum (čeprav ohranja s študijskimi dnevi Draga še vedno hčerinski odnos), ki se vsako leto seli iz slovenskega kraja v kraj in na katerem mladi razpravljajo o zanimivih in aktualnih temah, se spoznavajo in izmenjujejo mnenja, gradijo mostove med različnimi območji, kjer Slovenci živimo, in se hkrati prepustijo zabavi in počitniškemu vzdušju z delavnicami in izleti. Pri pripravi Drage mladih sodelujejo člani raznih organizacij iz vse Slovenije in iz zamejstva: Mladi v odkrivanju skupnih poti iz Trsta, društva izobražencev Viktorina Ptujskega, Katoliške mla- dine iz Celovca, Doma svetega Jožefa iz Celja, središča Rotunda iz Kopra, Svetovnega slovenskega kongresa in mnogih dru gih. Pripravljalni odbor Drage mladih se je letos odločil za aktualno temo, ki je med mladimi zelo pogosto predmet pogovora in debat, včasih pa tudi sinonim številnih razkolov med posamezniki: duhovnost. Kako mladi doživljajo duhovnost in vero in kakšen pomen jima dandanes pripisujejo? Ali se mladi še sprašujejo o bistvu obstoja in o smislu življenja. Kje iščejo in kje najdejo odgovore na svoje iskanje? S takimi in podobnimi vprašanji se bodo mladi spopadali od 6. do 8. julija na Ptuju, kjer bosta potekali prvi okrogli mizi, zaključna okrogla miza pa bo kot običajno septembra na Opčinah. Okrogle mize bodo sooblikovali ugledni gostje, ki so letos res številni: pisatelj Alojz Rebula, psihoterapevt Bogdan Zorž, zaporniški duhovnik Robi Friškovec, vodja muslimanske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus in mnogi drugi. Poleg tega se bodo mladi tudi letos lahko vpisali v številne delavnice (žonglerska, kajak, kulinarična, jahanje...), se udeležili neštetih izletov in nasploh zelo bogatega programa. Novost letošnje Drage mladih je anketa o duhovnosti, ki jo mladi lahko izpolnijo na spletni strani HYPERLINK "http://-www.dragamladih.org" www.dragamladih.org in ki bo udeležencem pomagala pri spoznavanju odnosa, ki ga imajo sovrstniki do duhovnosti. Mladi od 17. leta dalje se lahko prijavijo na spletni strani HYPERLINK "http://www.dragamladih.org" www.dragamladih.org, preko e-mail naslova HYPERLINK "mailto:-rast_mladika@hotmail.com" rast_mladika@hotmail.com ali na telefonski številki 040 370846 (Raf-faella ali Patrizia). Organizatorji svetujejo, naj pohitijo s prijavami, saj so mes ta ome je na. Patrizia Jurincic ^^_ALPE-JADRAN_Petek, 29. junija 2007 3 DUNAJ - Vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem ostaja nerešeno Parlamentarni odbor za ustavna vprašanja ni razpravljal o topografiji Ljudska stranka je v bistvu podprla Haiderjeva stališča proti predlogu kanclerja Gusenbauerja Razširjeni Koordinacijski odbor koroških Slovencev je izrazil pripravljenost za sprejem kanclerjevega predloga CELOVEC - Zasedanje razširjenega Koordinacijskega odbora koroških Slovencev Gusenbauerjev predlog za manjšino skrajni minimum, ki ga še lahko sprejme CELOVEC - Odbor za ustavna vprašanja avstrijskega parlamenta včeraj ni obravnaval predloga kanclerja Alfreda Gusenbauerja za rešitev vprašanja dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem. Ljudska stranka (OVP) namreč skupaj s Hai-derjevim Zavezništvom za prihodnost Avstrije (BZO) in svobodnjaško stranko (FPO) ni podprla predloga socialdemokratov (SPO), da bi se dnevni red seje dopolnil še s tem vprašanjem. Sedaj praktično ni več možnosti, da bi avstrijski parlament še pred počitnicami sprejel novo topografsko ureditev. Parlamentarni odbor za ustavna vprašanja bi namreč v skladu s poslovnikom moral obravnavati in potrditi Gusenbauerjev predlog, preden bi o njem do konč no skle pa li na ple -narni seji parlamenta. SPO je v sredo za to pred la gal, da bi kljub raz lič -nim po gle dom zno traj vlad ne ko a li -cije med SPO in OVP kanclerjev osnutek uvrstili na dnevni red včerajšnje seje, ki pa bi jo nato prekinili. Do predvidenega nadaljevanje seje v torek bi lah ko še uskla di li no vo ure di -tev topografskega vprašanja, so predlagali v največji avstrijski stranki. Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, se je kancler Gusen-bauer včeraj celo osebno udeležil seje par la men tar ne ga od bo ra, da bi podprl zahtevo po dopolnitvi dnevne ga re da. Pri tem je po se bej po uda -ril, da je za "dokončno" rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na av strij skem Ko roš kem po tre ben ustavni zakon. O predlogu, ki ga je pripravil, pa naj bi obstajal "širok konsenz", je dejal avstrijski kancler. Koalicijski partnerici OVP, ki ni podprla dopolnitve dnevnega reda, je Gusenbauer očital, daje postala "talka" deželnega glavarja Koroške Jorga Haiderja. Ugibanj, ali se bo politična razprava o dvojezičnih krajevnih tablah v parlamentu nadaljevala jeseni po počitnicah, avstrijski kancler ni želel potrditi. Podpredsednik avstrijskega parlamenta iz vrst OVP Michael Spinde-legger odločitev svoje stranke utemeljuje, da je nasprotovala dopolnitvi dnevnega reda seje parlamentarnega odbora za ustavna vprašanja s tem, da naj bi veliki pogajalski krog v torek potrdil, da vprašanje dvojezične topografije "še ni zrelo za ustavni odbor". (STA) CELOVEC Danes zasedanje Slomaka CELOVEC - Pred iztekom sezone se bo danes v Celovcu na sedežu Narodnega sveta koroških Slovencev v Mohorjevi hiši sestala Slovenska manjšinska koordinacija SLOMAK.Poleg predstavnikov vseh slovenskih manjšin, se bodo srečanja udeležili odgovorni uredniki oz. predstavniki vseh zamejskih medijev. Srečanje predstavlja priložnost za nekoliko bolj poglobljeno oceno sedanjega položaj na tem področju in za razmislek o večjem povezovanju in sodelovanju na tem pomembnem področju manjšinske stvarnosti. Izhodiščno razmišljanje je pripravil odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar. Na seji bodo podrobno obravnavali tudi nekatere teme, o katerih je bil že govor na seminarju v Mo-noštru, gotovo pa udeleženci ne bodo mogli mimo zadnjih dogodkov v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi na Koroškem. CELOVEC/DUNAJ - Koroški Slovenci na pogajanjih ne mislijo »niti minimalno odstopati« od predloga kanclerja Gusenbauerja s skupno 163 dvojezičnimi krajevnimi napisi, kajti predlog predstavlja skrajni minimum, ki ga manjšina še lahko sprejme! Tako se glasi soglasen sklep 60-članskega razširjenega Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS), ki j e v sredo zvečer s perspektivo več ali manj že propadle rešitve vprašanja dvojezičnih tabel zasedal za zaprtimi vrati sejne dvorane Mladinskega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu. V svojem stališču so člani Koordinacijskega odbora koroških Slovencev glede morebitnih nadalnjih pogajanjih v zvezi z razrešitvijo vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem jasno in nedvoumno opozorili, da tudi z Gusen-bauerjevim predlogom ne bi bil uresničen DANES V Praprotu programska konferenca SSk TRST - Po zadnjih upravnih volitvah se Slovenska skupnost, narodna stranka Slovencev v Italiji, nahaja pred pomembnimi izbirami. Kot piše v tiskovnem sporočilu stranke je bil v začetku marca dosežen zgodovinski politični uspeh, saj je deželni svet FJK sprejel nov volilni zakon, ki SSk spet omogoča samostojen nastop s simbolom lipove vejice. Po drugi strani nastaja v levi sredini Demokratska stranka, kar predstavlja tudi za Slovence v Italiji pomemben politični izziv. SSk je v nekaterih okoljih v precej dobrem stanju, drugje pa bo potrebno več pozornosti. Potrebna je priprava na deželne volitve, ki bodo prihodnjo pomlad, zato je nujno posvetiti nekaj časa skupnemu razmišljanju in si naliti čistega vina, da bo politično delo SSK bolj uspešno in koristno za vso slovensko narodnostno skupnost, piše v tiskovnem sporočilu. Zato SSk za danes ob 18.30 v kmečkem turizmu Lupinc v Praprotu sklicuje programsko-organizacijsko konferenco za vse člane deželnega in pokrajinskih svetov v Trstu in Gorici, za vse izvoljene predstavnike SSk ter za vse člane sekcij SSk. sedmi člen Avstrijske državne pogodbe (-ADP), temveč bi si bilo treba prizadevati za »sistematizacijo v smislu mednarodnega prava in razsodb ustavnega sodišča. Ker se je razširjeni KOKS, v katerem je paritetno zastopanih po 30 odbornikov, ki jih imenujeta Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij, zavedal, da zaradi razhajanj v vladi obstajajo le minimalne možnosti za rešitev še pred poletjem, je še sklenil, da naj bi posebna delovna skupina nemudoma pripravila predlog za nadaljnje aktivnosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem. O izdelanem predlogu pa naj bi razširjeni KOKS razpravljal še julija letos na posebni klavzuri. Kot sta predsednika NSKS in ZSO Matevž Grilc ter Marjan Sturm poudarila po seji KOKS-a, je bila za javnost zaprta seja zelo živahna, na koncu pa so vsi soglašali v tem, da pomeni Gusenbauer- UKVE - Dejavnosti Slovenskega kulturnega središča Planika v Kanalski dolini stalno potekajo tudi v poletnem času. Po uspeli glasbeni delavnici, ki se je zaključila pred kratkim in je potekala v sodelovanju z Glasbeno matico - Glasbeno šolo Tomaža Holmarja, je bil na vrsti Raziskovalni Tabor Kanalska dolina 2007. Sodelavci Planike so primerjali že zbrane podatke v Lipalji vasi in jih bodo objavili v posebni publikaciji. Slovenski jezik je v tej obrobni vasici Kanalske doline že skoraj izginil. V nekoč skoraj popolnoma slovenski vasi bivajo samo še trije govorci slovenskega jezika. Drugi sklop letošnjega raziskovalnega tabora pa je bila priprava gradiva za posebno publikacijo, ki bo obravnavala oblačilno dediščino Kanalske doline. V katalogu bo deloma prikazano gradivo, ki ga je središče zbralo na lanskoletnem taboru. Polek slikovnega gradiva (motiv na posnetku) bo katalog vseboval še poljudni tekst in prvi del izbranega izrasoslovja s prilagojenim slo-varčekom. (R. B.) jev predlog skrajni minimum, na katerega manjšina lahko še pristane. Predlog niti ne upošteva več pravnih kriterijev ustavnega sodišča, je pa očitno zadnja priložnost, da se vprašanje, ki se vleče že več kot pol stoletja, vsaj politično končno reši. To seveda po pogojem, da zvezna vlada v zadnjem trenutku podpre predlog zveznega kanclerja in da ne kloni pritisku Koroške oz. deželnega glavarja Haiderja, ki očitno noče nobene rešitve. Nezadovoljna mladina Seje KOKS-a so se udeležili tudi predstavniki slovenskih mladinskih organizacij (študentski klubi na Dunaju, v Gradcu in Celovcu ter Koroška dijaška zveza in Mlada Enotna lista), ki pa so iz protesta predčasno zapustili sejo. Poudarili so, »da ne vidijo nobenega razloga, da bi se koroški Slovenci sploh opredeli do Gusenbauerjevega predloga, če se niti vladna koalicija ne more zediniti, kako ZORKO PELIKAN Slovenija še upa na rešitev LJUBLJANA - Vodja urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, državni sekretar Zorko Pelikan je včeraj izrazil upanje, da bo vendarle kmalu prišlo do rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. To, da predlog avstrijskega vlade o rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem ni bil na dnevnem redu včerajšnje seje odbora avstrijskega parlamenta za ustavna vprašanja, je po besedah Pelikan sicer negativen znak, "ni pa to razlog, da bi obupali". Gre za zelo resno vprašanje in videti je, da avstrijski kancler Alfred Gusenbauer resno vztraja, da se to vprašanje reši, je še dejal vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. uresničiti pravno državo«, je dejal predstavnik Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem Dejan Zwitter. Izredna seja deželnega zbora Medtem se za danes napoveduje nova politična bitka o tablah - tokrat med deželnozborskimi strankami na Koroškem. Na zahtevo Haiderjeve stranke BZÖ se bo dopoldne sestal deželni zbor na izredni seji, vodja poslanskega kluba BZÖ Kurt Scheuch pa zahteva od v deželnem zboru zastopanih socialdemokratskih županov, ki na Dunaju niso zavzeli stališča do Gusenbauerjevega predloga, neke vrste »razodetveno zaprisego«. Sporazuma strank na seji ni pričakovati, morda pa se bo celo ponovil scenarij, ko so spomladi letos vse ostale stranke zavrnile predlog BZÖ po izredni seji deželnega zbora o dvojezični topografiji in sejo bojkotirali. Ivan Lukan KANALSKA DOLINA - Raziskovalni tabor SKS Planika Podatki iz raziskav bodo objavljeni v dveh publikacijah 4 Petek, 29. junija 2007 GOSPODARSTVO / CONFINDUSTRIA - Luca Cordero di Montezemolo na skupščini videmskih industrijcev Brez industrije ni razvoja Potrebujemo močno politiko Po Giovanniju Fantoniju je krmilo furlanskih industrijcev prevzel Adriano Luci VIDEM - Furlanski industrijci so na včerajšnji skupščini dobili novega predsednika, saj je dosedanjega, Gio-vannija Fantonija, zamenjal dosedanji podpredsednik Adriano Luci, predvsem pa so imeli na svoji javni skupščini v gosteh predsednika Confindustrie, ki j e v zadnjem času zbudil kar precej razprav na italijansiki politični sceni. Toda Luca Cordero di Montezemolo je tudi tokrat razgrel zborovalce, med katerimi so prevladovali toni bojazni in tudi ponosa. Bojazni zaradi »tolikih ciljev, ki bi jih bilo mogoče uresničiti, pa jih nismo po svoji krivdi«, medtem ko ponos izvira iz prepričanja, da »igramo v družbi temeljno vlogo predvsem kot državljani, nosilci splošnih interesov in vrednot, ki so interesi in vrednote podjetij«. Pri vrednotah je vztrajal tudi Montezemolo, ki se je nanašal na potrebo po spremembah ustave in po večjih pristojnostih predsednika vlade, na potrebo po »močnih sporočilih za civilno družbo«, po dialogu tako s političnim razredom kot s sindikati, predvsem pa na vlogo, ki so jo v teh letih odigrala podjetja in podjetniki. »Italija je spet začela teči, in to predvsem po naši zaslugi in po zaslugi tolikih podjetij, razpršenih po ozemlju. Toda nočemo se sprijazniti s tem, da smo zadnji v Evropi. Želimo rasti hitreje. A za to potrebujemo močno politiko, ki bo znala odločati in dialogirati s civilno družbo,« je dejal Motezemolo. Za predsednika Confindustrie je seveda potreben tudi dialog s sindikati, kajti »sindikat je potreben, a se mora spremeniti«, ne more vedno reči ne. Glede davkov pa je predsednik Confindustrie zatrdil, da jih industrijci plačujejo, vendar hočejo vedeti, kam gre denar. Treba je namreč pretrgati perverzni začarani krog »več davkov, več porabe, manj vlaganj«. Cenimo zaostritev boja proti utajevanju, toda želimo vedeti, kaj država počne z našim denarjem. Ko je govoril o politični klimi v Italiji, je Montezemolo menil, da sta potrebni predvsem dve stvari: soočanje in bolj sproščeno ozračje. Za to pa je potrebno več omike, kije v Italiji primanjkuje. Ob tem je predsednik Confindustrie na koncu svojega posega izrazil po-klon Furlaniji-Julijski krajini, ko jo je označil kot »deželo z lepo mešanico podjetij in z vodilnim razredom, ki ga odlikuje smisel za državo in ki zahteva boljše pogoje za delo«. Treba je torej re-lansirati »sistem Italija«, v katerem podjetniki delujejo in razmišljajo najprej Luca Cordero di Montezemolo ob nedavnem proslavljanju 60-letnice Ferrarija v Maranellu ANSA kot državljani in potem kot gospodarstveniki, je sklenil Montezemolo. Po pozdravih predstavnikov lokalnih oblasti, videmskega župana Cecot-tija, predsednika pokrajinske uprave Strassolda, deželnega odbornika za proizvodne dejavnosti Enrica Bertossi-ja in predsednika deželne Confindustrie Adalberta Valduge, je odhajajoči predsednik furlanskih industrijcev Giovanni Fantoni v svojem poročilu postavil v ospredje odnos med gospodarstvom in politiko. Ta odnos je v Furlaniji-Julijski krajini po njegovi oceni optimalen, saj je de že la do ka za la, da je maj hen, a po -memben politični laboratorij. To deželo vodi podjetnik, ki je potrebam gospodarstva namenil veliko pozornost, je dejal Fantoni, ki ga je s konkretnejšimi podatki o skrbi deželne uprave za gospodarski razvoj dopolnil odbornik Bertossi. Fantoni, ki je bil vidno ganjen ob slovesu od svoje dosedanje vloge, je ob koncu poudaril, da se mora podjetje vrniti v središče interesov civilne družbe, kajti »brez industrije ni razvoja, ni prihodnosti«. Zato so skrajno škodljive zamude pri gradnji infrastruktur, kajti podjetja se morajo meriti na trgu, ta pa ne čaka. Politika in industrija si torej »ne smeta obračati hrbta, ampak morata dialogirati za splošno dobro«, je bilo sporočilo, ki ga je Fantoni zapustil svojemu nasledniku Adrianu Luciju. GIBANJA - Po podatkih iz vzorčnih mest Junija inflacija v Italiji zrasla na 1,7 odstotka, v Trstu znaša 1,6 odstotka TRST - Povprečna letna inflacijska stopnja se je v Italiji junija zvišala na 1,7 odstotka, potem ko j e maj a znašala 1,5 odstotka, je včeraj sporočil zavod Istat na osnovi podatkov iz vzorčnih mest. V Trstu je bila letna inflacijska stopnja rahlo nižja in je znašala 1,6 odstotka. V mesečni primerjavi so se življenjski stroški v tržaški občini junija glede na maj zvišali za 0,2 odstotka. Najbolj so zrasli stroški za transport in za rekreacijo, prireditve in kulturo, in sicer za odstotek, za 0,2 odstotka so zrasli stroški za hotelske in gostinske storitve in za ostale dobrine in storitve, za 0,1 odstotka pa stroški za živila in nealkoholne pijače, za alkoholne pijače in tobačne ozdelke ter za stanovanje, vodo, elektriko in goriva. Nespremenjen je ostal indeks cen pri poglavju pohištvo, predmeti in storitve za dom ter izobraževanje, znižal pa se je indeks pri poglavjih zdravstvene storitve in stroški za zdravje (-0,1%), obleka in obutev (0,2%) ter komunikacije (-1,4%). V letni primerjavi, torej glede na lanski junij, so se v Trstu daleč najbolj zvišale cene alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov (+4,7%), sledijo prevozi (+4,0%), hotelske in gostinske storitve (+3,0%), pohištvo, predmeti in storitve za dom ter stanovanje, voda, elektrika in goriva (oba indeksa +1,9%), rekreacija, prireditve in kultura (+1,7%), živila in nealkoholne po-jače (+1,6%), ostale dobrine in storitve (+1,5%), izobraževanje (+1,3%) ter obleka in obutev (+0,6%). Edina, indeksa, ki sta se v zadnjih dvanajstih mesecih znižala, sta indeksa poglavij zdravstvene storitve in stroški za zdravje (-0,4%) ter komunikacije, kjer je prišlo predvsem zaradi padanja cen telefonskih aparatov do kar 10,1-od-stotnega padca indeksa. Cene mobilnih telefonov so se namreč junija glede na enak lanski mesec v povprečju znižale za 6,4 odstotka. MEDNARODNO SODELOVANJE - Občni zbor goriške razvojne agencije Storitev Informesta se je poslužilo 521 podjetij iz vse severovzhodne Italije Podpredsednik in predsednik agencije Informest, Ugo Poli in Pierluigi Bolla BUMBACA GORICA - Dejavnosti goriške agencije za razvoj in mednarodno sodelovanje Informest so bile lani vredne skoraj 2,4 milijona evrov, približno enako kot v letu 2005, vendar se je znatno povečala dohodkovnost, ki je bila lani višja za 79 tisoč evrov, medtem ko se je predlani zmanjšala za 4.000 evrov. Agencija je lani realizirala projekte v skupni vrednosti 1,725 milijona evrov. Osnovne podatke o lanskem poslovanju agencije je njen predsednik Pierluigi Bolla podal na včerajšnjem občnem zboru, ki je lanski poslovni obračun tudi odobril. Storitev razvojne agencije se je lani poslužilo 521 podjetij iz Triveneta, vseh italijanskih podjetij, ki so bila deležna asistence, svetovanja ali informacij pa je bilo 753. Informest zagotavlja tehnično pomoč tudi Deželi FJK za novo programsko obdobje evropskega programa Cilj3, z njo sodeluje pri zastavljanju in izvajanju evropskih in nacionalnih projektov, predvsem pa pri mednarodnih sporazumih o sodelovanju, ki jih je FJK sklenila s Hrvaško, Srbijo, Rusijo, Češko in Madžarsko. Iz predsednikovega poročila izhaja, da je tudi Dežela Veneto znatno okrepila izkoriščanje mednarodnih storitev razvojne agencije, v kateri ima tako kot Dežela FJK pomemben lastniški delež. Veneto izvaja projekte sodelovanja v Ukrajini, Bolgariji, Hrvaški, Poljski in v Sloveniji. Pierluigi Bolla je izpostavil še plodno sodelovanje Informesta z zavodom za zunanjo trgovino ICE in z bančnim sistemom severovzhodne Italije, med ostalimi dejavnostmi pa je poudaril pomen Infocentra Furlanije-Julijske krajine, ki deluje v okviru Informesta kot mrežni partner Evropske komisije. Evropska centralna banka 28. junija 2007 evro valute povprečni tečaj 28.06 27.06 ameriški dolar 1,3467 1,3438 japonski jen 165,61 164,69 kitajski juan 10,2553 10,2381 ruski rubel 34,7420 34,7330 danska krona 7,4425 7,4423 britanski funt 0,67215 0,67295 švedska krona 9,2415 9,2815 norveška krona 7,9520 7,9725 češka krona 28,633 28,648 švicarski frank 1,6544 1,6520 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 247,44 247,72 poljski zlot 3,7820 3,8030 kanadski dolar 1,4293 1,4384 avstralski dolar 1,5918 1,5965 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lej 3,1666 3,1695 slovaška krona 33,832 33,956 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6962 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 84,10 84,64 turška lira 1,7796 1,7886 hrvaška kuna 7,3042 7,3024 Zadružna Kraška banka 28. junija 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,36299 1,33500 britanski funt 0,68060 0,66494 švicarski frank 1,67705 1,63620 japonski jen 170,4212 160,0951 švedska krona 9,50889 9,0541 avstralski dolar 1,6326 1,5637 kanadski dolar 1,46081 1,40520 danska krona 7,58519 7,29940 norveška krona 8,1550 7,78992 madžarski florint 297,264 232,856 češka krona 32,9452 25,7832 slovaška krona 39,0494 30,5604 hrvaška kuna 7,82087 6,97379 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 28. junija 2007 _evro_ nakup prodaja ,3666 0,6832 7,553 ,4607 168,07 ,6782 8,074 9,394 ,6239 7,57 1,3329 0,6668 7,367 1,4247 163,93 1,6369 7,875 9,163 1,5839 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 28. junija 2007 Indeks MIB 30: +0,73 delnica cena € var. % ALLEANZA 9,6 -0,05 ATLANTIA 24,48 +0,41 BANCA ITALEASE 19,72 +3,84 BMPS 4,985 +0,63 BPI 11,15 +2,12 BPM 11,18 -0,82 BPVN 21,02 +2,74 CAPITALIA 7,34 -0,08 ENEL 7,94 -1,79 ENI 26,55 +1,57 FIAT 22,11 +1,66 FINMECCANICA 22,47 -0,62 GENERALI 29,65 -0,64 IFIL 8,005 +1,95 INTESA 5,48 +0,26 LOTTOMATICA 29,07 -4,15 LUXOTTICA 28,69 +0,31 MEDIASET 7,6 +0,04 MEDIOBANCA 16,7 -0,10 MEDIOLANUM 6,095 -0,02 PARMALAT 3,1475 +0,30 PIRELLI 0,878 +0,79 SAIPEM 25,00 +4,82 SNAM 4,345 +1,28 STMICROELEC 14,31 +0,45 TELECOM ITA 2,042 -0,12 TENARIS 18,13 +1,49 TERNA 2,55 +0,75 UBI BANCA 18,78 -1,01 UNICREDITO 6,625 +0,27 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Petek, 29. junija 2007 1 Q APrimorski ~ dnevnik SEŽANA - Obisk gospodarske komisije tržaškega občinskega sveta pri sežanskih kolegih Dipiazza in Terčon o sodelovanju, terminalih in padcu schengenske meje Srečanja v prijateljskem vzdušju so se udeležili vsi trije slovenski občinski svetniki - Odsotnost predstavnikov FI Kako daleč je bil včeraj za Ferne-tiče, tržaškega župana Roberta Dipiaz-zo in njegovega sežanskega kolego Davorina Terčona tisti 28. junij 1991! Pred šestnajstimi leti so takratno jugoslovansko stran mej ne ga pre ho da za se da li zvezni miličniki in cariniki. Prehod je bil še možen, a malo avtomobilistov si je upalo čezenj. Strah pred tem, kar se je naslednjega dne zgodilo z rožljanjem tankovskega orožja, je odvrnil ljudi. Po-gumneži so morali na meji prestati robat, prav nič prijazen osebni pregled. Roberto Dipiazza je bil ta dan v La-zaretu. Delal je v svojem marketu, zaskrbljen zaradi zaprte meje, ki je prekinila tok kupcev in denarja, ki so ga vsakodnevno prinašali, da je lahko postal milijarder. Zaskrbljen je bil tudi Davorin Terčon, a iz drugih razlogov. Bil je v Komnu, nekaj kilometrov stran. Uskla- Gianfranco Trebbi jeval je obrambne priprave ob meji nove, komaj porojene države. Po šestnajstih letih se je marsikaj spremenilo. Župan Dipiazza je moral na vče rajš nji po ti h ko le gu Ter čo nu v Se -žano na Fernetičih sicer še pokazati osebno izkaznico, a to bo trajalo le še do konca leta. »Z novim letom bomo z buldožerjem odstranili schengensko mejo,« je ponovil na popoldanskem srečanju gospodarskih komisij obeh občinskih svetov, kar je izzvalo na obeh straneh gromek smeh. Zamisel o prazniku, s katerim naj bi skupno proslavili dogodek, pa je naletel na odobravanje. Septembra se bosta obe občini, tržaška in sežanska, podrobno dogovorili za potek slavja, kot sta na tiskovni konferenci po sestanku poudarila župana. Srečanje gospodarskih komisij občinskih svetov obeh občin je dobilo mo- čan politični pečat, potem ko je načel-nica Nacionalnega zavezništva v tržaški skupščini Alessia Rosolen skupaj z vsemi svetniki svoje stranke in nekaterimi svetniki Forze Italia zavrnila obisk, češ da je lahko sogovornik Trst kvečjemu Ljubljana, ne pa majhna Sežana. Predsednik tržaške gospodarske komisije Gianfranco Trebbi je odstopil, župan Dipiazza ga je podprl, in odločil, da srečanje bo, in da se ga bo tudi sam udeležil. Tako je postalo srečanje res uradno. In prijateljsko, kot je bilo takoj razvidno iz objema obeh županov ob sprejemu pred sežansko občino. Ob Terčonu so goste iz Trsta pozdravili podžupan Božo Marinac, predsednik odbora za gospodarske dejavnosti in premoženjske zadeve občinskega sveta občine Sežana Stojan Gorup in člana odbora Črt Pečar in Milan Škapin. Tržaška delegacija je bila številčnejša: ob županu in predsedniku gospodarske komisije Trebbiju še vsi trije slovenski občinski svetniki Iztok Furlanič (SKP), Igor Švab (SSk) in Stefano Ukmar LD), nato še Roberto Sasco (UDC) , Bruna Tam, Luciano Kakovic (oba Marjetica) Roberto Decarli (Občani), Giuseppe Colotti (Lista Dipiazza), Fabio Omero (LD) in ter predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. Svetnikov Forze Italia ni bilo: pridružili so se Nacionalnemu zavezništvu pri bojkotu srečanja. Tržaška in sežanska občina sta že v preteklih letih vzpostavila medsebojno sodelovanje, predvsem prek podjetja AcegasAps. Sedaj, ob padcu schengenske meje, ga je treba še okrepiti, sta podčrtala župana na tiskovni konferenci po sestanku. Roberto Dipiazza je nakazal temeljne točke nastavljenega sodelovanja. Obmejni tovorni postajališči na Fernetičih in v Sežani naj bi postala nekakšen skupen suhozemni terminal obeh pristanišč. Tržaško pristanišče si že prizadeva povečati lastništvo v terminalu na Fernetičih. Luka Koper naj bi že pokupila obsežna zemljišča v smeri proti Or-leku za nov logistični center, kamor naj bi preusmerila pošiljke avtomobilov ki se sedaj gnetejo pri Ankaranu. Okrepi- Izmenjava daril v Sežani: Dipiazza Terčonu plaketo s tržaško helebardo, Terčon Dipiazzi kraški pršut na kavaletu z izklesanim marmornatim podstavkom KROMA Desno: prijateljski pozdrav med županoma ob prihodu Dipiazze v Sežano; zgoraj: srečanje gospodarskih komisij obeh občin na sedežu sežanske občine ti bo treba čezmejno sodelovanje, saj Evropska unija dobrohotno gleda na tovrstne projekte. Na vprašanje, zakaj pa ni tržaška občina pristopila k čezmejne-mu projektu Okraj Krasa, pa je Dipiazza odgovoril, da je zgoniški župan Mirko Sardoč »tako sposoben in priden, da ga je lahko izpeljal do konca«. Tržaški župan je govoril o makro-območjih in o vedno bolj pomembnem Jadranskem morju ter o turistih, ki bodo iz Trsta odhajali na obiske v Postojno, Lipico, goriška Brda. Davorin Terčon se je zahvalil Dipiazzi za njegovo osebno angažiranje, ki je omogočilo srečanje. Izpostavil je konkretno sodelovanje med tovornimi postajališči in omenil konstruktiven prispevek obeh manjšin pri krepitvi obojestranskega sodelovanja. Nakazal je zametke tehnološkega sodelovanja med večinsko občinsko firmo Inkubator in tržaškimi znanstvenimi in tehnološkimi ustanovami in podjetji. Določeni programi tega tehnološkega sodelovanja bodo nastavljeni že letos. Terčon je poudaril pomen skupnih okoljskih projektov na kraškem območju, pri čemer je bil govor tudi o čezmejnem kraškem parku. Nekateri tovrstni projekti so v fazi zasnove, na Tržaškem to poteka na območju Bazovice. Sežansko stran tudi močno zanima avtocestna povezava med Trstom in Reko, saj bi potekala na njenem območju. Nenazadnje pa je sežanski župan omenil tudi redne avtobusne in tudi druge povezave med Sežano in Trstom. Nadalje je bil govor o sodelovanji pri sežiganju odpadkov in o so- delovanju na zdravstvenem področju. Predsednik gospodarskega odbora sežanske občine Stojan Gorup je srečanje ocenil kot »začetek novega sodelovanja«. »Doslej se je čezmejno sodelovanje omejevalo na stike med podjetji. Bilo je celo več sodelovanja z Venetom, tržaško pokrajino in deželo Furla-nijo-Julijsko krajino, kot pa z mejno občino Trst,« je ugotovil. Na tržaško-sežanskem tiru se stvari vendarle premikajo. A ne za vse. Gospodarska komisija tržaškega občinskega sveta se je pred sežanskim srečanjem sestala v občinski palači. Seje so se udeležili tudi svetniki Nacionalnega zavezništva in Forze Italia. Slednji so sporočili, da jih v Sežano ne bo, kar je izzvalo piker komentar načelnika Levih demokratov Fabia Omera: »Župan Dipiazza se je predstavil v Sežani z novo večino. Sestavljajo jo predstavniki le-vosredinske opozicije, Dipiazzove liste in UDC: skupno 23 svetnikov!« Tudi Dipiazza je pikro pokomen-tiral odsotnost Forze Italia: »Gli assen-ti hanno sempre torto!« (Odsotni nimajo nikoli prav). Da, od tistega 28. junija izpred šestnajstih let se je res mnogo spremenilo. Za Fernetiče, Dipiazzo, Terčona in še mnogo drugih. A ne za vse. Včerajšnje odsotnosti kažejo, da je prenekatere v Trstu še strah sprememb ob meji. FORZA ITALIA - Ocena Piera Camberja »Šli so na kozarček terana in čevapčiče!« »Šli so na kozarček terana in čevapčiče.« Tako je načelnik svetniške skupine Forze Italia v tržaškem občinskem svetu Piero Camber ocenil včerajšnje srečanje gospodarskih komisij obeh občin v Sežani. »Mi smo pripravljeni srečati se s komer koli, a srečanje je treba primerno pripraviti; sestaviti dokument, da bo jasno, kaj ponujamo in kaj hočemo. To pa ni bil primer obiska v Sežani, zato se ga nismo ude- ležili,« je pojasnil, in dodal: »To ni bilo nobeno uradno srečanje. Gospodarska komisija se je sestala prej, na svojem sedežu v občinski palači in sploh ni imela mandata za obisk v Sežani. Zato je bilo to srečanje izključno zasebnega značaja, ne pa uradno. Šlo je zgolj za čisto demago-gijo■'« Kaj pa županova prisotnost? »Župan ima predstavniško funkcijo, lahko sreča, kogar hoče.« 6 Petek, 29. junija 2007 TRST / MORSKI PARK ŽELEZARNA - Izdal jo je na osnovi poročil agencije ARPA in zdravstvenega podjetja Župan Dipiazza je z odredbo KJjjjjJ zahteval omejitev onesnaževanja Trgovinske ^^ ^^ UM Ostrejši ukrepi naj bi bili v pristojnosti pokrajine - Sodstvo je medtem pogojno preklicalo zaseg tovarne zborn ice Tržaški župan Roberto Dipiazza je včeraj izdal odredbo, s katero je formalno pozval škedenjsko železarno, naj sprejme vse potrebne ukrepe za omejitev onesnažujočih emisij, še zlasti prašnih delcev PM10 in benzena, tako da bi se le-te vrnile v meje, ki jih dopušča zakon. To je storil na osnovi 50. člena zakonodajnega odloka št. 267 iz leta 2000, ki županom prisoja pristojnost, da skrbijo za zdravje ljudi in za spoštovanje naravnega okolja. Novico je objavil sam Dipiazza na tiskovni konferenci, ki jo je priredil včeraj dopoldne na županstvu takoj po podpisu omenjenega akta. Na srečanju s časnikarji je sodeloval odbornik za okolje Maurizio Bucci. Povedala sta, daje treba odredbo povezati s poročilom o onesnaženosti zraka v okolici železarne, ki ga je minulega 18. junija deželna agencija za okolje (ARPA) izročila občinski upravi. Iz poročila izhaja, da koncentracija prašnih delcev PM10 na tem območju večkrat preseže najvišje vrednosti, ki jih dopušča zakon. Letno povprečje znaša 43 mikrogramov na ku bič ni me ter, med tem ko ne bi smelo preseči 40 mikrogramov. Kar zadeva benzen, pa je v prvih štirih mesecih letos njegova koncentracija v Ul. Pitacco in v Ul. San Lorenzo in Selva dosegla 1,8 mikrograma na ku bič ni me ter, med tem ko je mak si -malna dopustna vrednost 8 mikrogramov. To pomeni, da je na tem območju za 60 odstotkov benzena več v zraku kot bi ga smelo biti. Kakor hitro je občinska uprava dobila te podatke v roke, jih je posredovala tržaškemu zdravstvenemu podjetju s prošnjo, naj pove svoje mnenje o njih z vidika zdravstvene varnosti. Zdravstveno podjetje je županu izročilo svoje mnenje v torek, 26. junija. Potrdilo je, da smo priča pojavom onesnaženosti, ki ogrožajo zdravje, še zlasti v primeru, če ljudje živijo v takšnih razmerah dalj časa. Na tej osnovi je naposled župan Dipiazza včeraj izdal svojo odredbo. Sicer pa po vsem sodeč ne gre za kdove kako odločilen akt. Tako smemo vsaj sklepati iz samih Dipiazzovih in Buccijevih besed, po katerih naj bi bil vsak nadaljnji ukrep proti onesnažuj očim emisijam železarne v pristojnosti pokrajinske uprave, in to na osnovi zakonodajnega odloka št. 152 iz le ta 2006 in de žel nega za ko na št. 24 iz leta 2006. V skladu z omenjenimi zakonskimi določili naj bi pokrajinska uprava smela v prvi fazi posvariti odgovorne za onesnažuj očo napravo, nato jih posvariti in odrediti začasno prekinitev dejavnosti, naposled pa odrediti dokončno zaprtje onesnažujoče naprave. Na ta Dipiazzova in Buccijeva izvajanja se je takoj odzvala pokrajinska odbornica za okolje Ondina Bra-duzzi. »Nujno je treba razčistiti vprašanje, kdo je res pristojen, da ukrepa v teh primerih,« je dejala. »Mi smo to že skušali napraviti s svojimi silami, obrnili pa se bomo tudi na deželno uprave in na zunanje pravne izvedence. Dvo mim, da je za ukre pa nje pro -ti železarni poklicana pokrajina. Gotovo sta bolj pristojna občina in javno tožilstvo,« je dejala. Medtem se je včeraj razširila novica, ki gre tako rekoč v diametralno nasprotno smer. Sodstvo je namreč pogojno preklicalo zaseg železarne, ki ga je bi lo uved lo prav za ra di pre ko -mernega onesnaževanja tovarne. Novico je posredoval odvetnik grupe Lucchini-Severstal Giovanni Borgna iz Trsta. Pojasnil je, daje podjetje pristalo na načrt za ekološko sanacijo železarne, ki ga je izdelal izvedenec tržaškega državnega pravdništva. V okviru tega načrta bo podjetje predvidoma investiralo 5 milijonov evrov v treh letih. Škedenjska železarna s ptičje perspektive KROMA OBČINA TRST - Selitev Burla Garofola na Katinaro Vroče polemike okrog sklepa, ki je bil sprejet skorajda soglasno Minuli ponedeljek je tržaški občinski svet ratificiral programski sporazum za preureditev tržaške bolniš-niške mreže, ki v svojem 7. členu predvideva preselitev otroške bolnišnice Burlo Garofolo na Katinaro. Sporazum je minulega 28. maja podpisal tržaški župan Roberto Dipiazza, na ponedeljkovi seji pa je za njegovo potrditev glasovalo 32 svetnikov, medtem ko sta bila proti le svetnika Edera (Lista Primo Rovis) in Porro (DC Autonomie), vzdržala pa sta se Furlanič (SKP) in Ra-covelli (Zeleni). Kljub temu navideznemu širokemu soglasju pa se je okrog zadeve vnela vroča polemika. Na seji so prišle na dan razne kritike, in to tudi iz vrst tistih, ki so sicer glasovali za odobritev sklepa. Mnogi so izrazili bojazen, da bo Burlo Garofolo s selitvijo izgubil svojo avtonomijo, zato so ob sklepu odobrili tudi resolucijo v tem smislu. Med kritiki je posebno izstopal načelnik FI Pi-ero Camber, pokrajinski koordinator te Sergio Pacor KROMA stranke Bruno Marini pa je odprto kritiziral župana Dipiazzo, češ da njegova uprava nima svoje politične linije na zdravstvenem in socialnem področju, zaradi česar slepo sprejema vse, kar na teh področjih servira Illyjeva deželna uprava. Na te kritike so se odzvali voditelji tržaškega bolnišniškega sistema, zlasti direktor Burla Garofora Mauro Delendi in direktor bolnišniško-univer-zitetnega podjetja Franco Zigrino. Prvi je poudaril, da se zna Burlo Garofo- lo braniti sam, drugi pa je izrazil začudenje, da so mnogi kritiki govorili o tem, da niso bili dobro seznanjeni s projektom. »Stvar me čudi, saj se o zadevi govori od leta 2000,« je dejal Zigrino, kije tržaške politike ošvrknil kot tipične predstavnike italijanske politične »kaste«. To pa je naravnost raztogotilo krajevne politike. Predsednik tržaškega občinskega sveta Sergio Pacor je na nalašč za to sklicani tiskovni konferenci včeraj dejal, da smo priča »nezaslišanemu in nebrzdanemu napadu na demokracijo«. Pristavil je, da bo skupno z načelniki svetniških skupin razmislil o tem, kako bi najbolje zaščitil dostojanstvo občinskega sveta in njegovih pripadnikov, pri čemer je izrecno omenil možnost sodnega postopanja. Na srečanju s časnikarji so se kritično obregnili do zdravstvenih funkcionarjev še svetniki Camber (FI), Sasco (UD C), Decar-li (Občani), Brandi (NZ), Minisini (Marjetica) in Porro (DC Autonomie). Avtonomni klub Prijateljev Zemlje iz Trsta je ostro napadel načrt za morski park z akvarijem, ki bi ga tržaška Trgovinska zbornica hotela uresničiti na območju sedanje tržnice za sadje in zelenjavo na debelo pri Sv. Andreju v Trstu. To je storil na tiskovni konferenci, ki jo je priredil na svojem sedežu v Ul. Cadorna v Trstu. Srečanja s časnikarji se je udeležila tudi znana astronomka Margherita Hack. Dejala je, da tudi ona »absolutno nasprotuje načrtu«, saj le-ta predvideva akvarij, v katerem bi zaprli morske živali. »Šlo bi za nekakšen vodni zoološki vrt, kar je zame povsem nesprejemljivo,« je poudarila. Po njenem je treba živali spoznati v njihovem okolju in ne kot »ujetnike v lager-ju«. Stališče Avtonomnega kluba Prijateljev Zemlje povsem sovpada z mnenjem znanstvenice. Na tiskovni konferenci sta ga obrazložila Chiara Bernardoni in Roberto Giurastante. Dejala sta, da načrt tržaške Trgovinske zbornice predvideva uresničitev »turistično-trgovsko-gastronomskega luna parka na škodo okolja in javnih financ«. Projekt naj bi slonel na kriterijih iz prejšnjega stoletja, ki so danes nesprejemljivi z ekološkega, etičnega in didaktičnega vidika. Bernardonijeva in Giurastante sta na srečanju s časnikarji iz-nesla alternativen predlog, in sicer za uresničitev naravnega parka, za kakršnega se zavzema tudi Margherita Hack. Realizirali naj bi ga v Dragi sv. Jerneja, se pravi na meji med Italijo in Slovenijo pri La-zaretu. Šlo naj bi za študijsko in didaktično središče, v katerem bi lahko tudi zdravili živali v težavah. Ob tem bi lahko občinstvu pokazali živali v živo na platnu, in sicer s pomočjo kamer v Jadranskem morju in v drugih točkah Sredozemlja. Predstavnika kluba sta na tiskovni konferenci izrazila tudi vtis, daje pobuda tržaške Trgovinske zbornice predvsem propagandne narave. »V bistvu gre za delitev javnega denarja za strokovno svetovanje okrog projektov, ki jih vsekakor ne bi bilo mogoče uresničiti prej kot v 10 do 20 letih,« sta dejala. ZGONIK - Po preložitvi razprave v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu Kraški vodovod: Sardoč zaskrbljen Odobritev osnutka za spremembo konzorcija v delniško družbo ključna za ohranitev Kraškega vodovoda Preložitev razprave in glasovanja v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu o spremembi konzorcija Kraški vodovod v delniško družbo je močno zaskrbela predsednika konzorcija, zgoniškega župana Mirka Sardoča. Devinsko-nabrežinski občinski svet bi moral na sredini seji odobriti sklep o prehodu konzorcija v delniško družbo, kar predstavlja za Kraški vodovod predpogoj za nadaljnje upravljanje vodnih virov v treh kraških občinah: de-vinsko-nabrežinski, zgoniški in repen-tabrski. Pa je bil sklep - z glasovi vseh svetnikov, razen svetnikov levosredinske opozicije Massima Veroneseja in Igorja Ga-brovca - preložen z dnevnega reda na kasnejši datum. Sardoč je včeraj spomnil, da je bilo v pripravo osnutka za prehod konzorcija v delniško družbo vloženo veliko truda in dela. Skupščina županov, vodilno telo ustanove, je osnutek že odobrila. Kar pomeni, da se devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret z dokumentom strinja. Prav tako sta sklep o spremembi že izglasovala tudi zgoniški in repentabrski občinski svet. Preložitev glasovanja lahko vso zadevo zaplete, saj bo treba novo delniško družbo ustanoviti do konca septembra. V primeru ko bi devinsko-nabrežinska občinska skupščina vnesla k osnutku kak popravek, bosta morala zgoniški in repentabrski občinski svet spet razpravljati o popravljenem besedilu. Čas priprave notarskega akta bi se zavlekel, pred vrati so poletne počitnice, ko upravno delo zamre. Občine, članice Kraškega vodovoda, bi v tem primeru imele res malo časa na razpolago. Če jim ne bi uspelo v predvidenem roku opraviti spremembe, bi pa to pomenilo, da bi prešlo upravljanje vode v teh treh kraških občinah v roke podjetju Acega-sAps. Zgoniški župan se je včeraj na seji vodstva optimalnega ozemeljskega območja srečal z devinsko-nabrežinskim kolegom. Ret mu je pojasnil, da so sklep o spremembi statusa Kraškega vodovoda preložili zaradi številnih novih občinskih svetnikov, ki niso bili podrobno seznanjeni z zadevo. Preložitev jim bo sedaj omogočila poglobitev v vprašanje. Sardoč je iz- razil upanje, da je bil to res edini razlog za preložitev. Sicer pa bo danes v Nabrežini spet govor o Kraškem vodovodu. Skupščina županov bo pregledala in odobrila obračun 2006. Ob tej priložnosti bodo župani tudi nakazali, kakšen bo nadaljnji postopek na poti spremembe konzorcija v delniško družbo. Sardoč je ob tem izrazil mnenje, da si bo moral vsak upravitelj prevzeti odgovornost za nadaljnji potek teh prizadevanj in tudi za dosego končnega cilja. Saj vsi dobro vedo, kaj so bo zgodilo, če ta cilj ne bo dosežen. Kraškemu vodovodu bodo dnevi šteti, Kraševce pa bo napajal tr-žaško-padovanski vodovodar. / TRST Četrtek, 28. junija 2007 7 1 INFRASTRUKTURA - Pokrajina, Ezit in Pristaniška oblast sklenili sporazum Prvi korak na poti do lahke železnice v tržaški pokrajini Za potnike in tovore - Cilj razvijati pristanišče in sploh gospodarstvo - V prihodnje povezava Ronke-Koper Ustanovitev lahke železnice na razdalji skupno približno 50 kilometrov že obstoječih tračnicah v tržaški pokrajini s skupno naložbo okrog 14 milijonov evrov je cilj sporazuma, ki so ga sklenile včeraj pokrajinska uprava, Pristaniška oblast in ustanova za tržaško industrijsko cono Ezit. Na tej podlagi naj bi v prihodnjih letih nastale nove železniške povezave med Trstom, Miljami in Fernetiči, ki bi bile namenjene tako prevažanju potnikov kot tovorov. Cilj pobude je po eni strani ponovno ovrednotiti že obstoječo infrastrukturo, po drugi pa prispevati k razvijanju pristaniških dejavnosti in nenazadnje olajšati delo v 580 podjetjih, ki so aktivne na območju industrijske cone in katerih uslužbenci se morajo na delovno mesto vselej peljati z zasebnimi prevoznimi sredstvi. Vendar to ni vse, ker je oko pobudnikov očitno uprto na vzhod in še zlasti v sodelovanje s Sežano, medtem ko naj bi del proge do Milj nastal v luči bodoče železniške povezave med Ronkami in Koprom, ki je v načrtu deželne uprave. In prav Dežela FJK je skupaj z družbo državnih železnic RFI med dejavniki, ki naj bi prispevali k udeja-njenju tega projekta. Dogovor so podpisali včeraj v palači Galatti pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli in predsednik Ezita Mauro Azzarita ob udeležbi pristojne pokrajinske odborni-ce Ondine Barduzzi. Prvi korak na poti do gradnje lahke železnice je storjen, je povedala Poropatova. Pokrajina je namreč že lani naročila tržaški univerzi izdelavo študije, katere prvi del o izvedljivosti so predstavili decembra. Konec julija bo univerza predočila projekt s podrobnejšimi podatki, kjer bodo točneje nakazani tudi predvideni stroški. Takrat bomo točno vedeli, kaj potrebujemo, je naglasila Poropatova, in se bodo lahko podpisniki sporazuma obrnili na deželo FJK oziroma na ministrstvo za infrastrukturo za ustrezno financiranje. Po odobritvi financiranja pa bi za odprtje prve od 4 prog zadoščali dve leti. Obnova obstoječe infrastrukture je namreč bi stve na za go spo dar ski in družbeni razvoj v tržaški pokrajini, so povedali. Podpisniki sporazuma so se v tem smislu obvezali, da bodo v sodelovanju z državnimi železnicami razvijali projekte za ponovno uporabo prog in po lastnih poteh tudi iskali finančna sredstva. Pokrajina bo v ta namen dala na razpolago študijo tržaške univerze s Podpisniki z zadovoljstvom predstavljajo traso načrtovane lahke železnice KROMA ciljem razvijanja krajevnega javnega prevoza. Lahka železnica bo v bistvu del deželne lahke železnice, ki bo povezovala Ronke s Koprom (tako za osebe kot za tovore) in ki bo okrepljena z mrežo avtobusov prevoznega podjetja Trieste Trasporti. Prva faza študije, ki jo je univerza opravila v sodelovanju z RFI, je na osnovi raziskave glede povpraševanja v tržaški pokrajini in še zlasti v občinah Trst, Dolina in Milje dokazala, da je projekt izvedljiv in da se ga lahko še oplemeniti. Lahka železnica, ki bo potekala tudi pod zemljo, bo na tej podlagi peljala po 4 trasah, ki naj bi jih odprli postopoma. Prva na vrsti bo povezava med železniško postajo na Marsovem polju in Miljami, ki bo peljala mimo Škednja in prek industrijske cone. Druga proga bo povezovala Marsovo polje in Ferne-tiče. Tretja proga bo peljala od glavne že- lezniške postaje do tiste na Marsovem polju, vlak pa bo vozil po pasu mimo Ro-jana, Trga Mioni in Elizejskih poljan. Zadnja predvidena proga bo peljala od glavne železniške postaje do Trga Mioni in se nato odcepila do Škednja, industrijske cone in Milj. Sicer bo treba glede železniške povezave z Opčinami počakati na drugi del študije tržaške univerze, v kateri bo ocena o povpraševanju na sežanskem območju. (A.G.) POKRAJINA Pozitiven obračun prvega leta dela Predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat bo danes ob 11.30 v Palači Galatti v Trstu priredila tiskovno konferenco, na kateri bo napravila obračun delovanja svoje uprave leto dni po izvolitvi. Glavne točke svojega govora je tisku že vnaprej posredovala, tako da bi na srečanju s časnikarji lahko prišli do izraza tudi vprašanja in morebitne pripombe. Bassa Poropat želi ob tej priložnosti najprej izraziti priznanje pokrajinskemu odboru in upravni večini, da sta v tem prvem letu delovala z zavzetostjo in enotnostjo, kar je omogočilo doseči pomembne rezultate. »Gre za konkretne odgovore na zahteve skupnosti in teritorija,« poudarja. Sicer pa predsednica ne namerava napraviti podrobnega seznama vsega, kar je bilo narejenega v tem letu. Po eni strani bi to bilo preveč dolgovezno, po drugi strani pa njej gre predvsem za to, da bi podčrtala nekatere kakovostne vidike. V tem smislu predvsem opozarja, kako si je njena uprava vseskozi prizadevala za to, da bi pokrajina odigrala vlogo, ki ji res pripada, in sicer da programira razvoj teritorija in da koordinira delovanje posameznih krajevnih uprav in ustanov, ki so prisotne na tem območju. »Koordinacija je resnični motor številnih naših naporov,« pravi Bassa Poropat, ki navaja nekaj konkretnih primerov, v katerih prihaja to do izraza. Prvi takšen primer je dogovor, ki ga je pokrajina sklenila s tržaško univerzo, zdravstvenim podjetjem in s tržaško občino za upravljanje parka pri Sv. Ivanu. Drugi primer je dogovor s pristaniško oblastjo in ustanovo za industrijsko cono za uresničitev lahke železnice, o katerem podrobno pišemo na drugem mestu. Tretji primer predstavlja delovanje Observatorija za šolanje, četrtega projekt »E..state con noi 2007«, ki povezuje vse dejavnosti v korist ostarelih. »Iste metode se poslužujemo tudi v pobudah za uveljavljanje našega teritorija in naših tipičnih pridelkov,« dodaja Bassa Poropat. Na kulturnem področju velja posebno omeniti festival Gledališča v gledališču v Trstu in pokrajini, ki povezuje vsa gledališča v pokrajini. PADRIČE - Pobuda domačega kulturnega društva Slovan Pester program letošnjega Kresovanja Na vrsti je bil že osmi nočni orientacijski pohod Po sledeh mrjascev - Na glavnem vaškem trgu so poleg nagrajevanja pripravili tudi nastop MePZ Slovan-Skala Kres-ogenj je povezan s starimi običaji KROMA V okviru Kresovanja 2007 so prejšnji konec tedna na Padričah, v organizaciji domačega kulturnega društva Slo van ( pod po kro vi telj stvom vzhodno-kraškega rajonskega sveta, Zadružne kraške banke in podjetja Graphart), srečno izpeljali do konca 8. noč ni ori en ta cij ski po hod Po sle deh mrjascev. Letošnja proga je bila začrtana po gmajni, gozdu in dolinah na vzhodnem področju Padrič proti Bazovici. Organizatorji so bili z udeležbo več kot zadovoljni, saj je tekmovalo kar 24 ekip, vsega skupaj 88 tekmovalcev. Pohodniki so morali s pomočjo topografske karte poiskati zarisane točke in pravilno odgovoriti na nekatera vprašanja. Najbolj spretna je bila skupina Paštašuta, ki so jo sestavljali mladi Matej Formigli, Luka Kralj, Gregor Silovič, Anja Grgič in Kevin Car-li, ki so pravilno odgovorili na vsa vprašanja (v času 2 ur in 8 minut, čas pa ni bil pri mar ne ga po me na). Na dru go mesto so se uvrstile Kobilice, ki so ponovile lansko uvrstitev (Saša Grgič, So- fija Guštin, Ivana Ruzier in Igor Grgič), tretja pa je bila skupina Če se ne vrnemo, prid'te n's punj (Samo Miot in An-drejka Starec). Prva ženska skupina je bila I bacoli (Lidia Lanci, Chiara Mar-chesan, Fabrizia Sahar, Marta Pacor). Nagrajevanje je bilo na sporedu na glavnem padriškem trgu na dan kresovanja. Organizatorji so posebno nagrado podelili še najmlajšemu udeležencu Niku Calziju (letnik 2000) in najstarejšemu Giorgu Adamu (letnik 1937). Veliko zanimanje je vladalo tudi za nagrajevanje najlepšega svetoivanskega venčka, ki mora biti sestavljen izključno s poljskega cvetja. Žirija je letos nagradila Paolo Corbo. Omeniti moramo še, da je na glavnem padriškem trgu nastopil tudi domači mešani pevski zbor Slovan-Skala, pod taktirko Paola De Cristinisa, ki je tokrat zamenjal odsotnega Hermana Antoniča. Zbor bo prihodnjo nedeljo nastopil še na tradicionalnem opasilu v vaški cerkvici ob praznovanju vaških zavetnikov sv. Cirila in Metoda. (jng) 8 Petek, 29. junija 2007 TRST / DRŽAVNI IZPIT - Včeraj začetek ustnega dela na Liceju Franceta Prešerna Poglobljeno o Soncu in njegovih značilnostih Kot prvi so pred komisijo stopili kandidati znanstveno-fizikalne smeri Za letošnje maturante slovenskih višjih srednjih šol v Trstu je včeraj napočil čas ustne preizkušnje v okviru zaključnega državnega izpita, kot prvi pa so se pred maturitetnima komisijama znašli kandidati znan-stveno-fizikalne smeri Liceja Franceta Prešerna in pravno gospodarske podjetniške smeri Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa. Včeraj smo se navsezgodaj napotili na licej Prešeren, ki smo si ga izbrali za prvo etapo popotovanja po višjih šolah in seznanjanja s potekom izpraševanj. Kot že rečeno, se je ustni del izpita začel za kandidate znanstveno-fizikal-ne smeri, se pravi 5.B razreda, skoraj simbolično pa je potekal v razredu, ki je nosil oznako 1.B: lahko torej rečemo, da maturanti končujejo svoje petletno šolanje tam, kjer so ga začeli. Manjši zaplet je na začetku povzroči la dalj ša zamuda ene od čla nic maturitetne komisije (bralce naj spomnimo, da so letos komisije mešane, saj imajo tri notranje in tri zunanje člane, katerim je tre ba priš teti še predsednika), ki je naposled vendarle prišla, se opravičila in izpit se je lahko pričel. Kot prva je pred komisijo stopila kandidatka Jana Pegan, ki je svoj nastop začela z maturitetnim referatom, posvečenim naši najbližji zvezdi, ki nam daje tudi življenje -Soncu. Kandidatka je začela svoj referat s posredovanjem osnovnih podatkov o Soncu, ki je danes doseglo polovico svoje življenjske poti, nadaljevala pa z orisom njegove strukture in nekaterih značilnih pojavov. To je npr. sončni veter, ki prispeva k svojevrstnemu pojavu - severnemu oz. polarnemu siju. Seveda ni mogel izo-sta ti niti son čni mrk, kan di dat ka pa je svoj referat zaključila v pesniškem duhu, z verzi Toneta Pavčka. S tem je izpraševanje prešlo v živo. Najprej je prišla na vrsto fizika, pri čemer je profesor želel, da kandidatka spregovori o jedrskih reakcijah, iz katerih, če jih us pemo nad zo rovati, lahko črpamo energijo, v nasprotnem primeru pa pride do jedrske katastrofe. Profesorici naravoslovja je Jana mo ra la na to naš teti raz lič ne vrs te zvezd, katere razlikujemo po barvi, ki je ve zana na nji ho vo tem pera turo, po magnitudi in izseku. Orisala je tudi življenjsko obdobje zvezd, na koncu pa je morala razložiti še t.i. H-R diagram, ki nakazuje število vrste zvezd. Vsako izpraševanje se začne z uvodnim kandidatovim referatom KROMA Ker je svoj maturitetni referat kandidatka zaključila z verzi Toneta Pavčka, je bilo vprašanje iz slovenščine posvečeno ravno temu slovenskemu pesniku, ki predstavlja najbolj nemirno dušo znotraj skupine avtorjev, ki je leta 1953 izdala zbirko Pesmi štirih. Z njo se je skupina mlajših književnikov oddaljila od t.i. graditeljske poezije iz prvih povojnih let in prešla v bolj intimistično poezijo, v poveličevanje subjektivnega sveta. Kan-di dat ka je pri tem spre go vo rila še o Cirilu Zlobcu in Janezu Menartu, ki sta bila poleg Pavčka in Kajetana Ko-viča čla na te pes niš ke četve rice. Pri latinščini je profesorica od Jane žele- la izvedeti nekaj podatkov o znani Lu-krecovi pesnitvi De rerum natura, zlasti kar se tiče t.i. himne Veneri, boginji, ki je za Lukreca roditeljica človeka, naravnih pojavov in letnih časov, pojas ni ti pa je mo ra la tudi pes -nikovo stališče, da nič ne nastane iz ni ča. Pri risanju je prišel v poštev kajpak Lojze Spacal, katerega stoletnico obhajamo ravno letos, pri čemer je kandidatka spregovorila o umetnikovi navezanosti na domači Kras, na kraški svet, ki je tako izrazito prisoten v Spa calo vih de lih, tudi kar se ti -če izbire materialov. Pri angleščini pa je bil predmet pogovora romantični pesnik William Blake, ki v svojih delih opisuje pogled na stvari bodisi skozi oči otroka kot skozi oči odraslega človeka. In že smo bili pri zadnjem predmetu, matematiki, kjer je Jana morala orisati glavne značilnosti elipse. Na vrsti je bil še pregled popravljenih pisnih nalog in izpita je bilo konec. Jana, ki namerava študirati ekonomijo na tržaški univerzi, si je tako lah ko oddah ni la, pred vra ti pa je že čakala druga kandidatka. Časa je bilo le za kratko posredovanje informacij o postavljenih vprašanjih in druga maturantka je že vstopila v 1.-B razred: začela se je nova runda. Ivan Žerjal ŠOLSTVO - V torek na pobudo openskega didaktičnega ravnateljstva Izlet v Valvasorjeve kraje Udeležili so se ga tržaški šolniki ob sodelovanju pedagoške svetovalke Andreje Duhovnik in Ministrstva za šolstvo RS V torek, 26. junija, so se šolniki na pobudo didaktičnega ravnateljstva Opčine podali na izlet v Šmartno pri Litiji. Obiskali so grad Bogenšperk in odkrili vse kar je zanimivega ustvarjal in raziskoval Janez Vaj-kard Valvasor. Ogledali so si Valvasorjevo knjižnico, kjer je danes poročna dvorana. Imela je 15.000 knjig, ki pa jih je zaradi tiskarske dejavnosti moral prodati in se danes nahajajo v Zagrebu. Med drugim smo spoznali tudi postopek izdelave bakroreza in priprave papirja ter si ogledali slovensko geodetsko in etnološko zbirko. Trenutno so v gradu na ogled tudi štirje originalni deli najznamenitejšega Valvasorjevega dela Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689. Po kosilu v grajski krčmi pa smo gozdarju sledili še po gozdni poti in spoznali različne vrste dreves in gozdno podrast. Predočil pa nam je tudi problem zaščite naših gozdov pred boleznimi in oneznaženjem. Poučen izlet in lep zaključek šolskega leta nam je, ob sodelovanju pedagoške svetovalke prof. Andreje Duhovnik omogočilo Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije, za kar smo jim vsi udeleženci zelo hvaležni. SV. IVAN-OPČINE Matura • v •• ■ na nižjih srednjih šolah Medtem ko se maturanti slovenskih višjih srednjih šol še potijo sredi zaključnega državnega izpita (kot poročamo na dru gem mes tu, se je na ne katerih šolah ravno včeraj začel ustni del mature), so dijaki tretjih razredov nižjih srednjih šol svojo maturo že opravili. V prejšnjih dneh smo objavili izide mature na nižjih srednjih šolah Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu in Iga Grudna v Nabrežini, tokrat pa objavljamo izide na nižjih srednjih šolah Sv. Ci rila in Me -toda pri Sv. Ivanu oz. na Katina-ri ter Srečka Kosovela na Opči-nah oz. Proseku. Na teh šolah je vsega skupaj opravljalo zaključni izpit 71 dijakov (15 pri Sv. Ivanu, 11 na Katinari, 20 na Opči-nah in 25 na Proseku), uspešni pa so bili vsi razen enega. Izidi so sle de či. NSŠ Sv. Cirila in Metoda 3. razred - Sv. Ivan: Alex Antoni (zadostno), Macri Bet (odlično), Eric Bozzola (dobro), Diego Celin (prav dobro), Matjaž De Luisa (dobro), Veronika Don (dobro), Simon Milic (zadostno), Andrea Novak (zadostno), Valentina Pecchiari (prav dobro), Marco Petaros (prav dobro), Matteo Petaros (prav dobro), Paolo Sancin (prav dobro), Peter Sanzin (zadostno), Nicole Sternad (dobro), Lisa Voinich (dobro). 3. razred - Katinara: Marco Bagedda (dobro), Pietro Cer-kvenic (dobro), Fabiana Geri (dobro), Andrea Ghersevich (odlično), Alex Jerman (dobro), Andrej Labiani (odlično), Francesco Lozei (prav dobro), Nata-li Papinutti (dobro), Martina Pecchiar (prav dobro), Veronika Sgubin (prav dobro), Igor Žerjal (odlično). NSŠ Srečka Kosovela 3.A razred - Opčine: Martin Bencina (prav dobro), Erik Brass (odlično), Patrik Calzi (odlično), Luca Carli (zadostno), Denis De Vecchi (dobro), Daniel David Dussich (zadostno), Jana Gustin (dobro), Sa-mantha Gruden (odlično), Daniel Hoffer (prav dobro), Margaret Krizman (prav dobro), Samuel Peric (zadostno), Sara Peric (odlično), Martina Piapan (zadostno), Mateja Počkaj (odlično), Kristina Praselj (dobro), Mara Race (prav dobro), Tina Ravbar (dobro), Dennis Riosa (prav dobro), Dean Sker-lavaj (prav dobro), Jasmina Smotlak (dobro). 3.A razred - Prosek: Elena Budin (odlično), Lenard Castellani (zadostno), Tomaž Dell'Anno (zadostno), Tjaša Doljak (prav dobro), Jakob Hu-su (zadostno), Mateja Milic (odlično), Marko Pegan (zadostno), Lara Puric (dobro), Anja Regent (dobro), Erik Starec (dobro), Ivan Zudek (dobro). En dijak ni izdelal. 3.B razred - Prosek: Martin Albi (zadostno), Sara Babu-der (dobro), Sara Bukavec (dobro), Aleksander Cossutta (prav dobro), Barbara Ferluga (odlično), Teresa Giandon (dobro), Davide Miniussi (dobro), Cristian Potocnik (prav dobro), Minej Purič (odlično), Ivana Starc (prav dobro), Manuel Ten-ze (prav dobro), Ana Zetko (dobro), Dean Zuccolo (dobro). / TRST Četrtek, 28. junija 2007 9 1 CENTER PROTI NASILJU GOAP - Včeraj predstavili novo kampanjo Ne varaj se, nasilje ostaja: novi plakati proti družinskemu nasilju V nedeljo dobrodelna predstava v gledališču Rossetti - Informativni material tudi v slovenščini Zaprtje Ul. Venezian Le še danes možna menjava starih vozovnic Podjetje Trieste Trasporti obvešča, da je le še danes možno zamenjati, s plačilom razlike, stare lanske avtobusne vozovnice iz serije 06A. V ta namen bo okence v Ul. Lavoratori 2 danes odprto od 8.30 do 12.30. Za informacije je na voljo zelena telefonska številka 800-016675. UNIVERZA Avli bosta nosili ime profesorjev Danes bo ob 11. uri v veži tretjega nadstropja stavbe C8 tržaške univerze na Trgu Evropa 1 slo ves nost, na ka te ri bo do avli A in C oddelka za civilno in okolj-sko in že nir stvo po i me no va li po pokojnih profesorjih Matteu Materniniju in Paolu Pellisu. Profesorja Maternini in Pellis sta svoj čas predavala tehniko in ekonomijo prevozov na fakulteti za inženirstvo. Današnje sloves nos ti se bos ta ude le žila rek -tor univerze prof. Francesco Peroni in ravnatelj oddelka prof. Fabio Santorini. Dokler se bo nasilje nad ženskami nadaljevalo, ne bomo mogli trditi, da resnično napredujemo na poti k enakosti, razvoju in miru. Tako je pred nekaj leti dejal generalni sekretar Organizacije združenih narodov Kofi Annan in spomnil, da tovrstno nasilje ne pozna geografskih, kulturnih ali socialnih meja: ženske so nasilju podvržene povsod. Tudi v Trstu in okoliških, »naših« vaseh, v katerih je mogoče v teh dneh videti nove plakate, ki so si jih zamislili v centru proti nasilju Goap. Kampanjo so včeraj predstavili na njegovem sedežu v starem mestu ob prisotnosti pokrajinske odbor-nice za socialna vprašanja Marine Gu-glielmi, saj prav tržaška pokrajina vse od Goapovega nastanka skrbi za promocijo njegovega delovanja. Goapove sodelavke so želele z novo reklamno kapa-njo opozoriti na manj razumljive vidike nasilja. Na tisti proces, ki se ustvari znotraj para ali družine, v katerem se nasilje prepleta s prijetnimi spomini, čustvi, ljubeznijo. V katerem je vedno prisotno upanje, da bo nasilja enkrat ko- nec, v katerem vera v družino največkrat zmaga. In ženske pripelje do tega, da pasivno sprejmejo vsak nov izbruh nasilja. Zato si je grafična oblikovalka Nadia Zorzin zamislila plakate, na katerih moška usta poljubljajo ženski obraz, na katerem so vidne posledice nasilja. V italijanski inačici plakatov moški poljublja prebutano oko, v slovenski pa krvava usta. Na ženskem licu piše: Cmok. Pa nič več ne buba. Kot da bi tisti poljub lahko zbrisal sledove nasilja. A plakat tudi opozarja: Ne varaj se, nasilje ostaja. Nisi sama, pridi v center proti nasilju. Center je odprt v Ulici san Sil-vestro 5, v bližini Trga Barbacan, od ponedeljka do sobote, od 9. do 12. ure, od ponedeljka do četrtka pa tudi od 15. do 18. ure. Lani je center sprejel v oskrbo dvesto triindvajset žensk, skoraj tisoč žensk pa je tako ali drugače prišlo v stik z njim ... Da bi čim bolje promovirali novo kampanjo, so v sodelovanju z združenjem Incanto ripravili tudi gledališko predstavo, ki bo v nedeljo, 1. julija, zaživela na odru gledališča Rossetti. Ob 21. uri bo na sporedu monolog Via della croce, ki ga je po delu La buona novella kantavtorja Fabrizia De André pripravil Gianni Del Zotto. Ob igralki Riti Maffe-i sodelujeta dve ženski vokalni skupini (Cadmos ensemble in Le pleiadi, izvajalke priljubljenega vsakoletnega božičnega gospel koncerta v tržaški luteran-ski cerkvi) in instrumentalni sestav In-sieme strumentale: odlomki Pasolinija, Rilkeja, Marina, Marainijive in drugih avtorjev se prepletajo z glasbo in besedili priljubljenega italijanskega kantavtorja. Izkupiček predstave (vstopnina znaša 10 evrov) bodo dodelili centru proti nasilju Goap, njegove sodelavke pa bodo pred nedeljsko predstavo predstavile delovanje centra in delile priložnosten informativni material. Tudi nove brošure (ene namenjene žrtvam nasilja, druge operaterjem), so pri Goapu izdali tako v italijanski kot v slovenski verziji. Nasilje nad ženskami, kot rečeno, ne pozna jezikovnih ali narodnih pregrad. Poljanka Dolhar SALEŽ - Po daljši bolezni Tiho je odšel Srečko Budin Pripadal je generaciji, ki so jo vojna dogajanja večkrat prizadela - Razdajal se je v domačem in širšem okolju Srečko Budin je odšel, tiho in dis kret no, kot da bi ne hotel premotiti življenja, ki gre naprej. Domačija v Sale-žu, obdana z zelenjem in prepojena z njegovo osebnostjo, žaluje ob težki izgubi, kot žaluje vsa njena okolica, navajena na njegovo prijetno bližino in na njegovo besedo, preprosto in globoko hkrati, prijazno in nevsiljivo, pristno ter premišljeno in vedno prežeto z duhovitim pristopom in kančkom humorja. Srečka sem poznal bolj iz opisov in mnenj njegovih sorodnikov in številnih prijateljev, kakor iz neposrednih stikov, toda vsakokrat, ko mi je bilo dano po-kramljati z njim, me je prevzel dih tiste tople značajnosti, ki se noče izkazovati, a potegne s svojo skromnostjo človeka za sabo na sproščen in pomirjujoč način. Srečko je pripadal generaciji, ki ji je vojna ukradla mladost. Delno že prva svetovna vojna, čeprav je sam ni doživel, kajti njene posledice je bilo leta 1922, ko se je rodil, še čutiti. Pomanjkanje je preprečilo marsikateri družini, da Primorski dnevnik bi šolala svoje otroke in jim omogočila boljša izhodišča za odraslo življenje. Hkrati pa se je iz povojnih krčev izvil fašizem, ki je s svojo nestrpno in nasilno ideologijo zasejal veliko gorja ter močno zaznamoval dogajanje v naših krajih. Če se je Srečkovo otroštvo zaradi takratnih razmer odvijalo v negotovosti in stalnem strahu pred nasilnostjo potujčeval-cev, so se mu najboljša mlada leta, kot brezštevilnim fantom po vsem svetu, zapletla v kruto in neizprosno kolesje vojnih dogodivščin. In če je moral prej, kot otrok, zaradi neprijaznih okoliščin, preveč zgodaj zapustiti šolske klopi in oditi v vajeniško službo v mesto, je moral potem, kot mlad fant, obleči vojaško suknjo in se v njej podati v nevarnosti vojnih viharjev. In kot je moral del otroških šolskih let preživeti daleč od doma, v tujem okolju, ker je očetova železničar-ska služba potegnila vso družino v osrčje Italije, tako ga je kot mladeniča vojni vrtinec potegnil daleč v svet. Kot mobi-liziranec v italijansko vojsko je bil namreč poslan na Sicilijo, kjer je ob izkrcanju zavezniških sil padel v angleško ujetništvo. Skupaj z drugimi ujetniki so ga odpeljali v Alžirijo, kjer so vojakom pripadnikom jugoslovanskih narodov, ki so se borili proti nacifašizmu, omogočili izpopolnjevanje v raznih vojaških strokah. Selekcije so Srečka, kije očitno ustrezal potrebnim telesnim in umskim rekvizitom, usmerile v letalske veščine. Zato so ga poslali v letalsko šolo v Južno Afriko, kjer se je poleg pilotskih spretnosti naučil angleškega jezika, ki mu je v poznejših letih, med zavezniško vojaško upravo, marsikdaj služil pri občasnem prevajalskem delu. Južna Afrika je bila v marsičem zanimiva in koristna izkušnja, toda Srečka sta klicali želja in dolžnost, da se pridruži narodnoosvobodilni vojski jugoslovanskih narodov, ki so dajali ogromen prispevek v krvi in trpljenju za osvoboditev Evrope in sveta izpod na-cifašističnega škornja. Tako je pristal na Visu, kjer se je pridružil prekomorskim brigadam ter se z njimi skozi ognjene vihre prebil do doma in svobode. Dogajanje v tesnobnih časih med obema vojnama je oplodilo generacijo, ki je vse to doživljala, z odločnim odporniškim antifašističnim duhom. Srečko je ostal temu duhu zvest do konca svojih dni ter ga s polnimi rokami in srčnim prepričanjem posredoval tudi sinovoma Milošu in Vladimirju. Dolga leta je prepričano vodil občinsko sekcijo združenja partizanov VZPI-ANPI. Povojno življenje je vsekakor steklo bolj umirjeno. Med zavezniško vojaško upravo se je zaposlil pri civilni policiji, pozneje pa je prevzel uradniško službo na državnem knjigovodstvu v Trstu, kjer je delal do upokojitve leta 1978. Življenje mu je leta 1949 požlahtila poro- ka z domačinko Stano in rojstvo prvorojenca Miloša, nato še Vladimirja, kasneje pa so ga razveseljevali še vnučki. Zvest družini in vedno poln delovnega zagona, se je ob neumornem delu na domačiji v Saležu rad razdajal tudi v širšem družbenem okolju. Aktivno se je posvečal sindikalnemu delu v vrstah upokojencev, pozorno je sledil političnemu in vsakršnemu drugemu dogajanju, dolga leta je bil na primer predsednik nadzornega odbora AŠK Kras, vmes pa je rad dal duška svoji umetniški žilici in risarski ter kiparski spretnosti. Pod njegovimi rokami so nastali čudoviti leseni kipci, ki bi prav gotovo zaslužili širšo javno pozornost. Toda Srečku ni bilo do izkazovanja svojega talenta. Preslišal je tudi spodbujanje in nagovarjanje zamejskih umetniških krogov, naj se bolj sistematično posveti kiparskemu izražanju. Med številnimi lastnostmi, ki so ga označevale, je tudi v tem primeru prevladala njegova velika skromnost. Vseskozi je ohranjal v sebi neko mladostnost, ki jo leta niso mogla načeti. Zamajala pa ga je prerana smrt žene Stane in počasi se je priklatila tudi bolezen, ki mu je počasi, dan za dnem, razjedala moči. Sedaj je odšel, toda za njim bo ostal drag, prijeten in hvaležen spomin. Dragi Srečko, naj ti bo udobna In mehka rodna gruda, ki si jo ljubil. (du.-ka.) Podjetje AcegasAps obvešča, da bo od ponedeljka, 2. julija, za največ tri dni zaprt odsek Ul. Felice Venezian med ulicama Cavana in Bastione zaradi del na plinskem omrežju. Prehod bo dovoljen samo rešilnim in policijskim vozilom. V slučaju slabega vremena bo poseg preložen za 24 ur. Avtobus Štanjel-Devin Občina Komen že tretje poletje zapored prireja avtobusno povezavo med Štanjelom, Sesljanskim zalivom in Devinom. Avtobus vozi do 2. septembra ob sobotah, nedeljah in praznikih po trikrat dnevno v obe smeri. Iztekanje roka razpisa za mlade raziskovalce Do ponedeljka, 2. julija, lahko mladi raziskovalci predstavijo tržaški univerzi svoje projekte v zvezi z razpisom, s katerim univerza želi podpirati ino-vativne raziskovalne dejavnosti. Projekte je treba predstaviti pri uradu za raziskave v desnem kraku stavbe A, 2. nadstropje, soba 207, najkasneje do 17. ure v ponedeljek, 2. julija. Lahko se jih posreduje tudi preko elektronske pošte na naslov ricerca@amm.units.it. Urnik urada za raziskave bo odprt danes od 9.30 do 13.30, v ponedeljek pa od 9.30 do 13. ure ter od 15. do 17. ure. Za informacije sta na voljo telefonska številka 040-5587748 in e-mail laura.di-sciascio@amm.units.it. Skušal je vlomiti v karabinjersko postajo 48-letni Tržačan Franco Del Borrello je predsinočnjim skušal vlomiti v prostore karabinjerske postaje v Barko-vljah. Možakar je poškodoval vrata okoli 21. ure, ob pogledu na agente je skušal zbežati, a so ga karabinjerji takoj zaustavili in odpeljali v kasarno. Izkazalo se je, da gre za starega znanca sil javnega reda, ki je bil tudi protagonist nezakonite zasedbe praznih stanovanj, iz katerih so ga večkrat izgnali ravno karabinjerji. Slednji sumijo, da se jim je z vlomom hotel maščevati . Zdaj o svojem neuspelem poskusu premišljuje v koronejskem zaporu. Pretep starih znancev Dva mlajša Tržačana sta se včeraj popoldne okoli 16.15 v Ul. Carducci silovito stepla domnevno brez vzroka. Gre za stara medsebojna znanca in istočasno tudi za stara znanca občinske policije, ki je prihitela na prizorišče. Enega od vpletenih so agenti aretirali, drugi pa se je moral zateči na zdravljenje v glavno bolnišnico. Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da ČESTITKE IN OGLASE V OKVIRČKU, OSMRTNICE, SOŽALJA, MALE OGLASE (proti plačilu) Sprejema OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA - TRST Ul. Montecchi, 6 - I. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE URNIK: OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO Brezplačna številka i FAKS: 0481 32844 E-MAIL: oglasi@tmedia.it Naročila poslana po faksu ali po e-mail-u morajo imeti priložene naslednje podatke: ime,priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki veljajo SaiTlO za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300 faks 040 772418 e-mail: oglasni@primorski.it) s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 13.00 ure 1 G Petek, 29. junija 2007 TRST Včeraj danes Danes, PETEK, 29. junija 2007 PETER, PAVEL Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.43 - luna vzide ob 20.41 in zatone ob 3.37. Jutri, SOBOTA, 30. junija 2007 EMILIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,9 stopinje C, zračni tlak 1012,3 mb ustaljen, veter 23 km na uro vzhodnik severovzhodnik burja, vlaga 46-odstotna, jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,8 stopinje C. CI3 Lekarne U Kino Bari 47 S5 72 46 5S Cagliari 16 35 76 S4 13 Firence 2G 76 7G 46 66 Genova 63 52 2G 2 22 Milan 3 33 23 SS S Neapelj S3 62 7S 76 3G Palermo 52 35 19 72 1S Rim 9G 74 41 54 S1 Turin 31 2G 59 23 52 Benetke 75 64 26 42 77 Nazionale 22 41 7G 27 79 Super Enalotto Št. 77 3 20 47 52 83 90 jolly 75 Nagradni sklad 2.852.257,66 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 6.205.704,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00€ 15 dobitnikov s 5 točkami 38.030,10 € 1.743 dobitnikov s 4 točkami 327,28€ 62.573 dobitnikov s 3 točkami 9,12 € Superstar 22 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitnikov s 4 točkami 32.72S,GG € 172 dobitnikov s 3 točkami 911 ,GG € 2.630 dobitnikov z 2 točkama 1 GG,GG € 15.778 dobitnikov z 1 točko 1 G,GG € 32.215 dobitnikov z 0 točkami 5,GG€ SKD Vesna.ŠD Mladina, ŠD Vesna s pokroviteljstvom Dežele Furlanije Julijske krajine in Združenja za Križ VABIJO NA KONCERT: danes, 29. junija ob 20.5j) | V pRÎCAkoVAINlju NA Rock OrOČEC BlEK PANTERS + pRedstavitev in vpisovanje v fanj kLeB special, cuest BLek pampeRS [vkr RIZU OB NOGOMETNEM IGRIŠČU Od ponedeljka, 25.junija, do sobote, 30. junija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Tor S. Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (tel. 040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ALCIONE - 19.00, 21.00 »La citta proibita«. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.20 »Transformers«. ARISTON - (niz filmov v okviru Ma-remetraggio) 20.00 »Apnea«; 21.30 »Jagoda - Fragole al supermercato«. CINECITY - 16.00 »I pirati dei carai-bi: Ai confini del mondo«; 16.15, 18.10, 20.05, 21.30, 22.00 »I fantastici Loterija 28. junija 2007 4 e Silver Surfer«; 19.10 »Le regole del gioco«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Hostel: parte 2«; 16.00 »TMNT: Tartarughe Ninja«; 16.00, 21.30 »Il destino di un guerriero«; 16.15, 17.45, 19.15, 20.30, 22.00 »Transformers«; 19.00 »Oceansthirteen«. EXCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.00 »Il piacere e l'amore« EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Follia« FELLINI - 17.45 »I pirati dei Caraibi: Ai confini del mondo«; 20.00 «Le vite degli altri«; 22.10 »Il destino nel nome». GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.30, 18.50, 22.10 »Il destino di un guerriero«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 17.30, 18.50, 22.10 »Giovani aquile«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 21.20, 23.55 »Oceanovih 13«; 19.40, 21.50 »Ponudba«; 18.50, 21.10, 23.30 »Zadnji poljub«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 2: 16.30, 18.20,20.15, 22.15 »The messenger«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »Porky college«; 18.15 »Io e Beethoven«; Dvorana 4: 16.30 »TMNT: Tartaru-ghe Ninja«; 18.30, 20.30 22.15 »Hostel: parte 2«. SUPER - 20.15, 22.00 »Paprika« (prepovedano mladim izpod 18. leta). TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 22.30 »Transformers«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »I fanta-stici 4 e silver surfer«; Dvorana 3: 17.45, 20.00 »Ocean's thrteen«; 22.10 »HOSTEL: Parte 2« prepovedan mladim izpod 18. letom; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.20 »The messenger«; Dvorana 5: 16.50 »TMNT: Teenage Mutand Ninja Turttles«; 18.20, 20.10, 22.00 »Porky college 2«. H Šolske vesti DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE na podlagi ministrskega sporočila z dne 27. junija 2007 obvešča učno osebje, ki je doseglo habilitacijo za poučevanje po Ministrskem odloku št. 85/05 na Pedagoški fakulteti v Trstu ali na drugih fakultetah, da predloži v najkrajšem času temu uradu potrdilo z oceno o opravljenem izpitu. ARTAKADEMIJA spet na odru! -Učenci nižje srednje šole Sv.Cirila in Metoda bodo ponovno uprizorili izvirni muzikal danes, 29. junija ob 22. uri na zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah. VABLJENI!!! DPZIO JOŽEF STEFAN prosi, da starši potrdijo vpis v I. razrede za šolsko leto 2007/2008 do 30. junija. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da se bo pouk za šolsko leto 2007/2008 začel 10. septembra. RAVNATELJSTVO liceja A.M.Slomška prosi, da starši potrdijo vpis v prvi razred pedagoške in družboslovne smeri za šolsko leto 2007/2008, do 30. junija. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanentne lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v Ul. S. Anastasio 12, v Trstu. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializacijo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti tozadevno prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. S Izleti SEKCIJA LOVCEV »ENALCACCIA« organizira izlet v Ladijo po reki Sile v pokrajinskem parku Sile. Kosilo je predvideno v restavraciji. Odhod iz Domija pred Voila' ob 6. uri. Cena izleta znese 60,00 evrov. Zainteresirani pokličite na tel. št. 040-280596. Draga gospa PIERINA, prisrčno Vam čestitamo v življenjski praznik in god. Bodite nam kot svetel zgled še mnogo mnogo let. Ker se boste s soletniki zbrali, Vam vsem skupaj kličemo še kr taku naprej! Vsi iz Trebč ki Vas imamo radi. Danes zvečer se bomo pri sveti maši zbrali, da se bomo našemu g. župniku IVU MIKLAVCU zahvalili za požrtvovalnost in delo, ki nam jih neutrudno namenja. 40-letnico posvetitve slavi, zato mu iskreno želimo in pojemo »Bog vas živi!« v naši sredi. ŽPS Trebče in vsi župljani 0 Prireditve GLASBENI VEČER POD ZVEZDAMI z gojenci godbeniške šole in orkestrom GDViktor Parma pod vodstvom Luke Carlija: prisrčno vabljeni v nedeljo, 1. julija, ob 20. uri na vrt Ljudskega doma v Trebčah! ARTEDEN/07 PREDSTAVITEV LETOŠNJEGA PROGRAMA in odprtje razstave čeških fotografov 3PLUS3, v petek, 29. junija 2007 ob 19.30 v Športno kulturnem centru v Lonjer-ju. Glasbeni nastop Tomaža Nedoha in TomažaKolarja. Vabljeni. OBČINA ZGONIK vljudno vabi danes, 29. junija 2007, ob 19. uri v Vinote-ko v Zgoniku na odprtje razstave JADRA Z MORJA IN KRASA. Avtor fotografij Franco Pace. Sodeluje pisatelj Veit Heinichen. Glasbena kulisa Andrejka Možina ob spremljavi prof. Aleksandra Vodopivca. Sledila bo degustacija vitovske, malvazije in terana. SVETI KRIŽ v Slomškovem domu je na ogled razstava vseh kriških ustvarjalcev pod naslovom »Poznaš kulturno, glasbeno in likovno bogastvo svoje vasi«. Odprta je vsak dan do 1. julija, od 17. ure do 20.30. V soboto 30. junija tudi od 10. do 13. ure. MEPZ DEVIN - RDEČA ZVEZDA vabi na predstavitev ZGOŠČENKE, ki bo ARSDEN O PREDSTAVITEV PROGRAMA ¡N ODPRTJE RAZSTAVE 7PLUS7 FoTOqRAÍOV S ČcŠkE GLASBENI NASTOP TOMAŽ NEDOH IN TOMAŽ KOLAR Danes, 29. junija, ob 19.30 v ŠKCv Lonjerju A Slovenska skupnost za •člane Deželnega sveta SSk, •člane Pokrajinskih svetov SSk za Trst in Gorico, •izvoljene predstavnike Ssk, •člane področnih sekcij Ssk Sklicana je PR0GRAMSK0-0RGANIZACIJSKA KONFERENCA Danes, 29. junija 2007 s pričetkom ob 18.00 (in ne ob 15.30, kot je bilo prvotno sporočeno) v Agriturizmu Lupine — Praprot (Devin-Nabrežina) v četrtek, 5. julija 2007, ob 20.30 na balinišču v Samatorci. Sodelujejo MePZ Skala Slovan, MePZ Gorjan-sko in MoPZ Lopar. PIHALNI ORKESTER RICMANJE v sodelovanju z Občino Dolina priredi skupni koncert z Brkinsko godbo 2000 v Parku v Prebenegu v četrtek, 5. julija, ob 20.30. SKD TABOR prireja TABOR 2007-P0-LETJE POD KOSTANJEM: v soboto, 7. julija, ob 21. uri tamburaški orkester BREGANZE (Vicenza); v četrtek, 12. julija, ob 21.15, v sklopu festivala Folkest, irska skupina ATLANTIC ROAR; v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RI-CERCA DELLA FELICITA' (R.Gabriele Muccino); v petek, 27.j ulija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas! 1L Mali oglasi 4000 KV.M NEZAZIDLJIVEGA ZEMLJIŠČA med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 27.500 evrov. Tel.347-6145807. DAJEM V NAJEM garažo v bližini železniške postaje. Tel. št. 3294128363. DAJEM V NAJEM hišico, 40 kv.m pri Bazovici. Zainteresirani naj kličejo v večernih urah na tel. št. 338-4280858. DAJEM V NAJEM urad v centru Opčin, 70 kv. metrov. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 335265912. DIJAKINJA NIŽJE SREDNJE ŠOLE potrebuje lekcije v poletnih mesecih (1x tedensko). Tel. 349-4949365. IZKUŠENA PEDIKERKA ureja noge in roke po dogovoru. Kdor želi naj pokliče na 339-6013695. KAMENJE za gradnjo zidov prodajam. Tel. 335-6519042 v jutranjih urah. KMEČKI TURIZEM APIWINE v Ga-brovcu, pri Bogdanu in Marlenki bo odprt v juliju od srede do nedelje, od 16. ure dalje. Vabljeni ! KOZMETIČNI SALON na Opčinah išče kozmetičarko z diplomo (t.i. »qualifica« ali po možnosti »qualifi-cazione«) in izkušnjami. Nujna rekvizita odgovornost in volja do dela. Za dodatne informacije 3470660007. NUDIM LEKCIJE matematike dijakom nižjih in višjih srednjih šol, tudi v poletnih mesecih. Dolgoletna izkušnja. Tel. 349-4952267 (Sv. Ivan - Trst). PEKARNA IN SLAŠČIČARNA išče prodajalko z urnikom part-time. Kli- ZADRUGA NaŠ KRAS in KD KRAŠKI DOM vabita na Strekljev večer, v okviru katerega bo odprtje likovne razstave Štefana Pahorja TITANI_pozabljeni bogovi avtorja bo predstavil Štefan Turk in koncert MoPZ VINOGRADNIKOV iz Sentruperta danes, 29. junija 2007 ob 20.30, v Kraški hiši v Repnu Večer v sodelovanju s KD Karla Streklja iz Komna in JSKD-OI Sežana Pokrovitelji večera Urad Vlode RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Pokrajina Trst in Občina Repentabor, cati od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure na tel. 348-4718441. PODARIM malo muco, tigraste barve. Tel. št. 040-200079. PRODAM MOTOR CAGIVA SST 125 črne barve, kolesa iz litine, original prtljažnik, letnik 1981. Tel. 3486001728. PRODAM olje Avgusta Černigoja.In- formacije na tel. št.347-6145807. PRODAM KNJIGE za prve tri razrede klasičnega liceja F. Prešeren. Tel. na št. 349-6236171. PRODAM MOTOR YAMAHA fazer 600, prevoženih 6800 km, praktično nov. Cena po dogovoru. Tel. št. 040228575. PRODAM VW POLO SC Best Seller, 1043 kubični, bencin, letnik 93, temno plave barve, električno zapiranje oken, autoradio, centralno zapiranje vrat, v odličnem stanju. Tel. 3486001728. STAR SEM 6 LET, v četrtek, 14. junija zvečer, sem pred občinsko telovadnico v Dolini, izgubil moj najljubši nahrbtnik. Kdor ga je dobil naj pokliče mojo mamo na št. 3397823420. STE BILI POŠKODOVANI v prometni nezgodi, v javnem prostoru ali na delovnem mestu? Želite ustrezno odškodnino in brezplačne pravne nasvete? Pokličite nas na tel. št. 040638249 ali 339-6616447. TRGOVSKO MEDNARODNO PODJETJE išče osebo za delo v komer-ciali-nabava. Če si star do 30 let, natančen, dinamičen in z znanjem angleščine, pošlji CV na Poštno številko 33 34070 LOČNIK-LUCINI-CO (GO) geslo: »Nabava«. ZBIRATELJ kupi stare razglednice, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju in v kleti. Tel. št. 04055548. Id Osmice NA KONTOVELU pri Deanu, bo od 22. junija do 1. julija 2007, osmica delovala, kjer bosta vino in suha hrana botrovala. NA OPČINAH je odprl osmico Stanko Kvrtičev. OSMICA je v Dolini, pri Mariju Žer-jalu. OSMICO sta odprla Stanko in Alma v Samatorci. Toplo vabljeni! OSMICO ima Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič 2. Tel. 040-229174. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi št 14. / TRST Četrtek, 28. junija 2007 1 1 OBČINA ZGONIK vabi na odprtje fotografske razstave KRAS IN MORJE (avtor Franco Pace) v petek, 29. junija 2007, ob 19.00 v Vinoteki v Zgoniku Sodeluje Veit Heinichen Glasbena kulisa Andrejka Možina in prof. Aleksander Vodopivec Sledila bo degustacija vitovske, malvazije in terana Večerje omogočila Tržaška trgovinska zbornica (ex legge 66/92) Ü3 Obvestila AŠZ JADRAN obvešča, da bo občni zbor društva v petek, 6. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Poleg običajnih točk dnevnega reda bodo tudi odločali o spremembi sedeža društva. KRUT obvešča, da bo od ponedeljka, 25. junija 2007, pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. NŠK TRST obvešča, da bo s ponedeljkom, 25. junija vse do 31. avgusta 2007 knjižnica poslovala po poletnem urniku: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040213249 (Nataša). V TRŽAŠKI KNJIGARNI promocija mladinskih in otroških knjig s popusti. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo tajništvo od ponedeljka, 25. junija 2007 dalje, delovalo s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. ŠPANŠČINA - TEČAJI PRI SKLADU MITJA ČUK za dijake, študente in odrasle. Vodi izkušen španski profesor. Informacije in prijave: ponedeljek - petek od 10. do 12. ure, po tel. 040-212289 ali 328-8486783. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo razstava Majde Massera »Pogledi na kraške vasi« na ogled v Kavarni Gruden, do 21. septembra, z urnikom 8.00-13.30 ter 16.00-01.00. V SLOMŠKOVEM DOMU V SV. KRIŽU bomo 24. junija 2007, ob 20.30, odprli razstavo vseh kriških ustvarjalcev, pod naslovom »Poznaš kulturno, glasbeno in likovno bogastvo svoje vasi?«. Razstava bo na ogled vsak dan do 1. julija od 17.00 do 20.30, v soboto 30. junija pa od 10.00 do 13.00 ure. SKD IGO GRUDEN obvešča, da se v Na-brežini nadaljujejo poletne delavnice. Oblikovanje usnja za otroke: 25., 26. in 28. junija, od 9. do 12. ure; za odrasle: 25. in 26. junija, 2. in 3. julija ter 9. in 10. julija, od 20. do 22. ure. Tel. št.: 3338980166 (Erika Kojanec). Šivanje bleščic za otroke: 9., 10. in 11. julija ter 16., 17. in 18. julija, od 9.30 do 11.30. Tel št.: 3388475906 (Sandra Poljšak). STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST vabi vse člane deželnega sveta in pokrajinskih svetov za Trst in Gorico, vse izvoljene predstavnike SSk ter vse člane področnih sekcij SSk na organizacijsko-programsko konferenco, ki bo potekala danes, 29. junija 2007 s pričetkom ob 18.00 v agriturizmu Lupinc v Praprotu. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi: danes, petek 29. junija, ob 20.45 v sedež na Pa-dričah na tovariško srečanje ob zaključku sezone, s predvajanjem posnetkov iz izleta v Srbiji. Toplo so vabljeni tudi deleženci izleta. V torek, 3. julija, ob 20.30 pa na solidarnostni koncert z delavci tovarne INEOS. Koncert bo pod šotorom v bližini tovarne v ul. Timavo v Tržiču. V nedeljo, 8. julija, ob 18. uri zadnji nastop v sezoni v Gostinski šoli v Izoli. ZADRUGA NAŠ KRAS IN KD KRAŠKI DOM vabita na Štrekljev večer danes, 29. junija 2007 ob 20.30 v Kraški hiši v Rep-nu, na katerem bo nastopil MoPZ Vinogradnikov iz Šentruperta. V okviru © OBČINA DOLINA (TRST) ZADEVA Obvestilo na podlagi 7. člena Zakona 241/1990 in 11. člena O.P.R. 327/2001, ter naknadnih sprememb in dopolnil — dela za izgradnjo kanalizacije za oskrbovanje zaselkov Mačkolje in Križpot — 24. sprememba Splošnega občinskega ureditvenega plana (SOUP). JAVNO OBVESTILO k.p. 1002/3 površine 1489 m2 vpisana v zemljiškoknjižni vložek k.o. 332 Mačkolje k.p. 1006 površine 720 m2 vpisana v zemljiškoknjižni vložek k.o. 647 Mačkolje k.p. 1007/1 površine 155 m2 vpisana v zemljiškoknjižni vložek k.o. 731 Mačkolje. k.p. 1007/2 površine 194 m2 vpisana v zemljiškoknjižni vložek k.o. 731 Mačkolje k.p. 1009/1 površine 2095 m2 vpisana v zemljiškoknjižni vložek k.o. 36 Mačkolje k.p. 1009/2 površine 2546 m2 vpisanega v zemljiškoknjižni vložek k.o. 326 Mačkolje k.p. 1009/3 površine 2534 m2 vpisana v zemljiškoknjižni vložek k.o. 37 Mačkolje k.p. 1009/4 površine 1013 m2 vpisana v zemljiškoknjižni vložek k.o. 729 Mačkolje k.p. 1010/3 površine 1650 m2 vpisana v zemljiškoknjižni vložek k.o. 124 Mačkolje k.p. 38/4. površine 180 m2 vpisana v zemljiškoknjižni vložek k.o. 100 Prebeneg. Da bi omogočili sodelovanje pri upravnem postopku, obveščamo lastnike zgoraj navedenih parcel, da je bil sprožen postopek za sprejetje in naknadno odobritev 24. spremembe splošnega občinskega ureditvenega plana (SOUP), za uresničitev "del za izgradnjo kanalizacije za oskrbovanje zaselkov vasi Mačkolje in Križpot". Zainteresirane vabimo, da si vpogledajo spise, ki se nanašajo na sprejetje 24. spremembe SOUP-a ter da vložijo morebitne pripombe v pisni obliki v roku tridesetih dni od datuma tega obvestila. Spisi so razgrnjeni na oddelku Javna dela, okolje in EU projekti občine Dolina, v kraju Dolina 270 (tel. 040/8923230).Odgovorni razlastitvenega in upravnega postopka je g. Mitja Lovriha (vodja OE Javna dela, okolje in EU projekti). Dolina, dne 26.06.2007 Vodja O E Javna dela, okolje in EU projekti (Mitja Lovriha) večera bo tudi odprtje likovne razstave Štefana Pahorja »TITANI - pozabljeni bogovi«. Avtorja bo predstavil Štefan Turk. Večer v sodelovanju s KD K. Štre-kelj iz Komna in JSKD-OI Sežana. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja tudi v naslednjem šolskem letu individualne tečaje vseh pihal, trobil in tolkal. V juniju potekajo predvpisi: vsi novi učenci, ki se bodo vpisali v glasbeno šolo POR do 30. junija, bodo deležni 50 evrov popusta na celoletni šolnini. Za dodatne informacije in prijave: 320-4511592. SKLAD MITJA ČUK zbira za poletno središče volno, blago in otroške namizne igre. Kdor ima na razpolago ta material, naj nam sporoči v jutranjih urah na tel. št. 040-212289. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje. Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev; izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba in glasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija 2007 na naslov: ZCPZ, Ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. ŠD VESNA, ŠD MLADINA IN SKD VESNA vabijo na vaški praznik v Križu, ki bo v soboto, 30. junija, v nedeljo, 1. in v ponedeljek, 2. julija. Delovali bodo dobro založeni kioski. Praznik se bo nadaljeval tudi 7., 8. in 9.julija. JUS TREBČE organizira v nedeljo, 1. julija, peti sprehod po katastrski občini Trebče v okviru projekta »Ohranimo živa trebenska ledinska imena«. Zbirališče ob 8.30 »Pred cjerkvo« oz. »P d lipo«. Vabljeni člani in vaščani! SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu obvešča, da bo v nedeljo, 1. julija ob 17.30 v tržaški Rižarni vsakoletna sv. maša za vse tamkajšnje žrtve nasilja in za vse žrtve druge svetovne vojne. Maševal in govoril bo škofov vikar za Slovence msgr. Franc Vončina. Pri maši bo sodeloval združeni zbor ZCPZ v Trstu, ki ga vodi Edi Race. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 2. julija, na predavanje prof. Edvilija Gardine z naslovom »Obred radosti in smrti v pozno-srednjeveškem slikarstvu - monumen-talni prizori na poslikanih stenah malih cerkvic v Istri«. Ob 20.30 v Peterli-novi dvorani, Ul. Donizetti 3. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040212289 v jutranjih urah. SLORI SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT razpisuje nagrade za zaključena diplomska in podiplomska dela. Na razpis se lahko prijavijo slovensko govoreči italijanski državljani, ki so v akademskih letih 2004/2005 in 2005/2006 diplomirali /magistrirali / doktorirali iz družboslovnih in humanističnih ved na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah in ki se prepoznavajo s slovensko skupnostjo v Italiji. Rok oddaje 2. julija. Prijavnico in razpisne pogoje dobite na www.slori.org SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 2. julija 2007, ob 19. uri v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici (Ul. I. Gruden 35 - nasproti cerkve). SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. OPZ LADJICA prireja poletno šolo angleščine za začetnike od 9. do 13. julija 2007, in sicer za otroke zadnjega letnika otroškega vrtca in prvih treh razre- dov osnovne šole. Za informacije kličite na tel. št. 040-209023. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi člane in ostale filateliste na redno mesečno srečanje ter izmenjavo misli dne 6. julija, ob 19. uri. Istočasno javljamo, da v mesecu avgustu NE bo srečanja. ARTEDEN/07 - LONJER - likovna delavnica za osnovnošolce od ponedeljka, 9. do petka, 13. julija, v jutranjih urah pod mentorstvom umetnikov Društva za umetnost KONS. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Katinara. ARTEDEN/07 - LONJER - Plesna delavnica za mlade od ponedeljka 9. do petka, 13. julija 2007, od 18.00 do 19.30, pod mentorstvom Raffaelle Petronio. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Katinara. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.co-mune.duino-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska kartica/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. UPRAVA OBČINE DOLINA - Odbor-ništvo za socialno službo organizirata od 3. do 10. septembra 2007 letovanje v Rimini za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v občinskem uradu za socialno skrbstvo od 18. junija do 3. julija 2007 s sledečim urnikom: v ponedeljek, 18.6. in v sredo 20.6. od 8.30 do 11.00 in od 14.30 do 16.30 v torek 19.6. od 8.30 do 11.00 ostale dneve ob urnikih za stranke: ponedeljek in sreda od 14.30 do 16.30 četrtek od 9.00 do 11.00 ure. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: kopijo davčnih dohodkov za leto 2006 (730/2007 ali UNICO/2007 ali CUD/2007; kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Obveščamo, da na podlagi sklepa občinskega odbora št. 226/g z dne 7.12.2005, se stroški letovanja v breme udeležencev določajo na podlagi dohodkov. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija! ZSKD, Unione societa corali del FVG, Glasbena Matica, RAI-Deželni sedež za FJK-Slovenski program vabijo na glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« -Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija 2007, ob 21. uri, Devinski grad (v primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Pokrovitelji: Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabrežina, Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Sodelujejo: A.I.R.S.A.c. Europa, Slaščičarna-čokoladarna Ota, Zadružna kraška banka, MoPZ Fantje izpod Grmade. Pred-prodaja vstopnic: ZSKD, ul. Sv. Frančiška 20, Trst (tel. št.: 040-635626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št.: 0481531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9. 13. ure KRUT vabi na 7-dnevno počitnikovanje v srcu Julijcev, v Bohinju v obdobju od 13. do 20. julija 2007, izredno ugodni pogoji. Za informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8 ali na tel. 040-360072. Tehnična izvedba agencije Adriatic Yachting SRL. OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča svoje bralce, da bo zaradi dopusta zaprta od 1. do 15. julija. MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 3385953515 (Katja). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. PESNIKI DVEH MANJŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze Slovenskih kulturnih društev in Italijanske Unije bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja. Prispevki Ob 22. obletnici smrti drage mame Brede Rauber darujeta Jasna in Nataša 60,00 evrov za Odbojkarsko društvo Bor. V spomin na Zdenkino mamo Jano darujeta Karmela in Silvo Križmančič 20,00 evrov za cerkev sv. Florjana pri Banih. Namesto cvetja na grob tete Ilke darujeta Majda in Nevenka z družino 40,00 evrov za KD France Prešeren iz Bol-junca. V spomin na Dušana Žerjala darujeta Majda in Nevenka z družino 20,00 evrov za ANPI-VZPI sekcija Dolina. V spomin na nepozabnega moža in očeta Ivana Rebula daruje družina 50,00 evrov za center za rakasta obolenja. Ob 14. obletnici smrti Glavka Turka darujejo Lida, Katja in Aleš 50,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši in 50,00 evrov za knjižnico Dušana Čer-neta. Milan Coretti nas je zapustil. V njegov spomin daruje Berto Derganc 30,00 evrov za MoPZ upokojencev iz Brega. V spomin na Marijo Crisma por. Ber-senda (Giordano) daruje Peter Krmec z družino 20,00 evrov za Sklad Albin Bub-nič. Namesto cvetja na grob Lidie Glessi darujeta Majda in Nevenka z družino 20,00 evrov za SKD Barkovlje. Ob 80. letu rojstva daruje Janko Legiša 50,00 evrov za godbeno društvo Na-brežina. V spomin na Dušana Žerjala daruje Peter Krmec z družino 20,00 evrov za pevski zbor Jadran - Milje. Ob bridki izgubi dragega očeta Srečka Budina izrekamo sinovoma Ladiju in Milošu ter vsem svojcem občuteno sožalje vsi pri KD Rdeča zvezda Ob boleči izgubi dragega očeta izrekata Milošu Budinu in družini iskreno sožalje Upravni in Nadzorni svet družbe KB 1909 Ob smrti dragega očeta Srečka izreka iskreno sožalje Milošu Budinu in svojcem Slovenska kulturno - gospodarska zveza Ob izgubi dragega očeta izreka La-diju in Milošu ter ostalim sorodnikom občuteno sožalje Vasilij Štoka z družino Ob boleči izgubi dragega Srečka Bu-dina izrekajo občuteno sožalje sinu Milošu in sorodnikom Upravni odbor, nadzorni svet in direkcija družbe DZP - PRAE Uprava in uslužbenci Občine Zgonik izrekajo Milošu in Ladiju Budinu ter svojcem najgloblje sožalje ob izgubi dragega očeta Srečka. Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo Milošu in družini naše globoko sožalje Edi, Gabriella, Mia, Jan 1 2 Petek, 29. junija 2007 KULTURA / LJUBLJANA - Predstavitev v Društvu slovenskih pisateljev Letošnje publikacije ZTT Založba je v zadnjem času spet v zagonu - Raznolikost ponudbe Ena od zadnjih predpoletnih predstavitev v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani je bila včeraj tržaško obarvana. Založništvo tržaškega tiska je v Ljubljani predstavilo svojo le-toš njo be ro od v za čet ku le ta iz da ne -ga prvega Jančarjevega italijanskega prevoda do pred nekaj dnevi porojene biografije Lojzeta Spacala. ZTT se po raznih krizah ponovno vzpenja. »Prihod Martine Kafol nove urednice je založbi dal novega elana. Založba sicer ne dosega več števila izdanih knjig iz zlatih časov, a sodi s svojimi s svojimi od osem do deset naslovov na leto med tri največje založbe Slovencev v Italiji, med katerimi bi bila sicer zaželjena večja sinergija, a to je že političen problem. Dobro j e že t o, da zadnja leta z Mladiko in Novim Matajurjem skupno nastopamo na osrednjem slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani s skupno stojnico«, je na izrecno zahtevo iz publike, da naj povejo kaj več o založbi, rekel Ace Mermolia. Nova urednica Martina Kafol je poudarila povezovalno vlogo ZTT, ki noče objavljati samo lokalne književnosti, temveč se je s prevodom Draga Jančarja L'alievo di Joyce preiskusil tudi v vlogi mosta med dvema kulturama. Najprej so se preko založbe in prevajalke Veronike Brecelj vzpostavili osebni sliki med Claudiom Magrisem in Dragom Jančarjem, nato je steklo sodelovanje med ZTT-jem in založbo IBISKOS - editrice RISOLO, v vsedržav-nem časopisu so se pojavili članki o slovenski literaturi...skratka majhni založbici je le uspelo narediti špranjo v obrambnem zidu italijanskega založ-niš tva, ki je pre cej za pr to do po ten ci -alne literarne konkurence novih evropskih članic. Seveda za pravi prodor na ta trg pa bi bil po tre ben an gaž ma naj -večjih slovenskih kulturnih inštitucij. Primorski prostor je verjetno preko likovnega ustvarjanja dal svoj največji prispevek slovenski umetnosti, pomislimo samo na Pilona, Mušiča, Černigoja in Spacala; že zaradi njih mora tržaška založba izdajati lepe knjige, kar ji vsekakor dobro uspeva na račun že nekajletnega sodelovanja z oblikovalcem Radom Jagodicom, ki v biografiji Lojzeta Spacala združuje lastno inovativnost in Spacalov stil. Umetnikov sin Borut Spacal vsem lju- Razstavljena najnovejša ponudba ZTT F. BOBO biteljem umetnosti njegovega očeta prvič v slovenskem in italijanskem jeziku ponuja presenetljiv pogled na umetnika: odkriva njegovo čudaštvo, zaprtost, zapostavljanje najbližjih in okoli ce, vse v ime nu last ne umet nos ti in nas s sinovsko ljubeznivostjo, ki ne zameri in ne očita, uči, kako moramo razumeti in podpirati še tako čudaškega umetnika. Po mnenju Mermolje je Boris Ko-bal s Savino zgodbo, pretresljivim zapisom intervjuja z rožnarco, ki je zahvaljujoč se svoji moči preživela mar-si kaj, vključ no z žen skim ta bo riš čem Ravensbruck hotel v knjigi z dramsko struk tu ro to zgod bo iz tr ga ti poza bi. No vi pes niš ki zbir ki, To ni za me in Zibelka neba in dna, ki sta na Tržaškem sicer že doživela veliko predstavitev, sta v Ljubljani predstavila kar pesnika sama: Marij Čuk in Ace Mer-molja, katerih skupna pot se je začela na maturitetnem izpitu. Od takrat pa sta že marsikateri pesniški trenutek doživela skupaj, tako kot tudi očitno istočasno v življenju doživljata trenutno iz pra še va nje o mi ne vanju, vsak v svo -ji novi pesniški zbirki. (T.D.) NOVA GORICA Tradicionalno srečanje saksofonistov Na začetku poletja, ko so vsi koncerti mimo, ko so se zaključile vse šolske in obšolske dejavnosti in ko prestopimo v tisti najbolj vroči mesec v letu, Kulturni dom Nova Gorica v sodelovanju z Glasbeno šolo Nova Gorica že tradicionalno pripravi mednarodno srečanje saksofonistov. Glasbeni projekt je letos razdeljen na tri dele: šolo, tekmovanje in festival. Srečanju so se pridružili uveljavljeni slovenski in tuji saksofonisti, ki bodo poučevali, ocenjevali mlade glasbenike na tekmovanju in imeli samostojne koncerte v okviru festivala. Edinstven glasbeni dogodek v Sloveniji posvečen temu čarobnemu pihalu je tudi letos pritegnil k udeležbi veliko število mladih glasbenikov iz Slovenije in tujine. V poletno šolo, ki jo bodo poučevali Matjaž Drevenšek (umetniški vodja 11. mednarodnega srečanja saksofonistov) (Slo), Jasper Blom (-NL), Dragan Sremec (Hr) in Lev Pupis (Slo) se je vpisalo 21 saksofonistov iz Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Brazilije. Žal je saksofonist Marcus Weiss iz Švice odpovedal sodelovanje zaradi bolezni, vendar pa organizatorji za udeležence poletne šole pripravljajo po seb no glas be no pre se ne če nje, ki se bo ne dvo mno vtis ni lo v tra -jen spomin teh mladih glasbenikov. Od šestega do osmega julija se bo v Ve li ki dvo ra ni Kul tur ne ga do ma No va Go ri ca po me ri lo med sabo, v treh starostnih katergorijah, 25 saksofonistov iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Francije, Poljske, Latvije, Norveške in Izraela. Tokrat beleži mednarodno tekmovanje saksofonistov prvič tako 'pisano' mno ži co glas be ni kov, ki je pres to -pila meje Evrope, zahvaljujoč tudi mreži EMCY - združenju evropskih tekmovanj mladih glasbenikov, v ka te ro je med na rod no tek -movanje saksofonistov v Novi Gorici letos tudi prvič včlanjeno. Poleg tega je atraktiven še nagradni sklad, katerega sestavljajo kar štiri saksofoni (Henri Selmer Paris, Yamaha, Kinstar, Sequoia - Roberto Buttus), številni pripomočki za saksofon ter vrednostni boni v višini okrog petsto evrov. Torej več zanimih dejavnikov, ki naredijo tekmovanje bogato. Eden izmed razlogov zakaj si je tekmovanje dvignilo ugled, je tudi sodelovanje Clauda Delangla iz Francije, ki je osrednji saksofonist za klasično glasbo v svetovnem merilu. Slednji bo predsedoval žiriji na tekmovanju. Po leg Clau da De lan gla bo -do člani žirije še: Dragan Sremec, Pavle Merku in Janez Matičič. Uradni korepetitor bo Zoltan Peter. Mentorji bodo nastopili tudi na koncertih v okviru festivala, ki bo s pe ti mi brez plač ni mi kon cer -ti v Novi Gorici in njeni okolici v dobrem tednu dni popestril poletno vzdušje. K festivalu so gostujoči mentorji povabili pomembne oseb nos ti v sve tu glas be: v so bo to 30. junija 2007 ob 21.30 na Bevkovem trgu v Novi Gorici, se bo pod vodstvom mladega dirigenta Damijana Valentinuzzija ponovno predstavil goriški publiki na uvodnem koncertu orkester Big Band GD Nova. Orkestru se bosta pridružila dva pevca: Kristina Ober-žan in Mitja Jerkič. Instrumentalni del koncerta bo posvečen glasbenemu velikanu Countu Basieju. V sredo, 4. julija 2007 bo na domačiji Klinec v Medani v Goriških Br-dih ob 21.00 koncert obarvan z jaz-zovskimi ritmi in melodijami. Predstavil se bo kvintet Boštjan Simon - Jasper Blom. Boštjan Simon študira jazz saksofon na konserva-toriju v Amsterdamu, njegov profes sor pa je Jas per Blom. Po se ben gost koncerta bo priznan slovenski bobnar in tolkalec Zlatko Kaučič. 5. julija se bo zaključila poletna šola saksofona. Mladi glasbeniki bodo do bi li pri lož nost nas to pi ti in se predstaviti ljubiteljem glasbe na zaključnem koncertu v Veliki dvorani Kul tur ne ga do ma No va Go ri ca. Koncertov pa za ta dan še ne bo konec, saj bosta zvečer ob 21.00 v gra du Krom berk kon cer ti ra la slo -viti francoski saksofonist Claude Delangle in njegova soproga, tudi priznana pianistka, Odile Delangle. 11. mednarodno srečanje saksofonistov bo zaključil koncert finalistov III. kategorije (rojeni leta 1981 in mlajši) v nedeljo, 8. julija ob 10.00 v Ve li ki dvo ra ni Kul tur ne ga doma Nova Gorica. Dogodek bo snemala ekipa Radia Slovenija. Metka Sulic TRST - Koncert v športni palači Placebo predstavil nove skladbe Angleška rock skupina je trenutno na evropski turneji - Skoraj dveurni koncer navdušil občinstvo, ki pa ni polno zasedlo dvorane Pred dnevi, točneje v četrtek zvečer, je v tržaški športni palači nastopila an gleš ka rock sku pi na Pla ce bo. Koncert je bil sicer napovedan na Velikem trgu, a so ga v zadnjem trenutku pre me sti li v manj šo in, za ra di kli -me, prijaznejšo lokacijo. Trio, ki ga sestavljajo pevec in kitarist Brian Molko, ba sist Ste fan Ol sdal in bob nar Ste ven Hewitt, je pred na pol prazno športno palačo nastopil v sklopu evropske turneje. Ob 21. uri se je na odru prikazala angleško-avstralska indie-rock pred-skupina Howling Bells, ki je s polurnim repertoarjem segrela publiko. Ob 22. uri pa je na oder stopil glavni band večera, Placebo. Molko in njegovi so koncert začeli z uspešnico Infra Red, vzeto iz zadnje plošče Meds. Med izvajanjem drugega komada je Molko nenadoma prenehal z igranjem kitare in zagrozil, da ne bo nadaljeval, dokler ne bo 'security' iz dvorane odpeljala dveh pre na pe te žev, ki sta se pre pi ra la v pr -vi vrsti... Po posegu odgovornih za var- nost je lider skupine še dodal: »Koncerti skupine Placebo so varni, nasilje na njih nima prostora!« Po za slu že nem aplav zu je za sed -ba nadaljevala svoj nastop z uspešnicami zadnje plošče, kot so Drag, Song to Say Goodbye, Follow the Cops Back Home, idr. Na vrsto so prišli tudi hiti izpred nekaj let, Every You and Every Me, Special K, pesem, ki opisuje psihološke občutke povezane z mamilom ketamino, Without You I'm Nothing in še veliko drugih, ki so navdušili parter športne palače. Pred koncem je Molko povabil na oder prijatelja, kije pred 1500 dušami izpovedal ljubezen svojemu dekletu, in jo vprašal, če želi postati njegova žena. Ganljiv trenutek je publika pozdravila z bučnim aplavzom in vzkliki bodočima novoporočencema. Po sko raj dvour nem kon cer tu je band zaključil svoj nastop z mojstrsko izvedeno, melanholično Twenty Years in se tako poslovil od tržaškega občinstva. (R.D.) Skupina Placebo je navdušila prisotne / ITAVETA Petek, 29. junija 2007 13 MINISTRSKI SVET - Odobren ekonomsko-finančni program Vlada našla denar za zvišanje pokojnin in za znižanje davka ICI Optimistična predvidevanja o petletnem gibanju javnih financ- Sindikati še previdni RIM - Ministrski svet je včeraj soglasno odobril Ekonomsko-finančni programski dokument (DPEF), v katerem so najpomembnejše novosti zvišanje najnižjih pokojnin, skladi za velika infrastrukturna dela in za raziskovanje, znižanje davka ICI na prvo stanovanje v prihodnjem letu. » To je naj bolj ši od go vor na kri ti -ke,« je dejal premier Prodi na tiskovni konferenci, na kateri se je posebej za-hva lil go spo dar ske mu mi nis tru Tom -masu Padoi Schioppi in dodal, da se bo javni dolg ob koncu petletne mandatne dobe znižal pod 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Padoa Schiop-pa pa je do dal, da je v sre diš ču go spo -darskega programa »vzdržna rast v finančnem, okoljskem in socialnem smislu«, medtem ko »tema finančne sanacije ostaja, vendar ni več emergenčna«. Za davek ICI na prvo stanovanje je predvidena reforma odbitkov, pri katerih prihaja do velikih razlik med stanovanji v majnih občinah, v velikih mestih in na metropolitanskih območjih. Zato je potrebna reforma odbitkov, da se davčni pritisk enakovredneje porazdeli, je zapisano v DPEF. Ministrski svet je sprejel tudi odločitev v zvezi s porabo dodatnega davčnega priliva, tako imenovega zakladčka, ki bo letos veljal 0,4% bruto domačega proizvoda, v naslednjih letih pa 0,1%. Ta dodatni priliv naj bi po iz ra ču nih finanč ne ga mi -nistrstva letos znašal okrog 3,1 milijarde evrov, del tako zbranega denarja pa bo porabljen za dodatne razvojne posege in za podporo šibkejših družbenih slojev. V DPEF je za letos predvidena 2-odstotna rast bruto domačega proizvoda, v letu 2008 naj bi padla na 1,9% in v letu 2009 na 1,7%. Korektivnega jav-nofinančnega manevra prihodnje leto vlada ne načrtuje, v naslednjih letih pa bo potreben: leta 2009 za 0,4% bruto domačega proizvoda, v letu 2010 za 0,3%, v letu 2011 pa za 0,7%. Proračunski deficit naj bi bil odpravljen v letu 2011, v letošnjem letu bo znašal 2,5% in v naslednjih letih upadel na 2,2%, 1,5% in 0,7%. Os nu tek pro gram ske ga dokumenta predvideva tudi, da bo javni dolg v letu 2010 padel pod 100% bruto domačega proizvoda (zdaj se giblje okrog 105,5%); letos bo znašal 105,1%, prihodnje leto 103,2%, v letu 2009 pa 101,2%. Glede pokojnin po zamrznitvi pogajanj s sindikati je minister za delo Cesare Damiano povedal, da bo za zvišanje najnižjih pokojnin že letos jeseni na voljo 900 milijonov evrov, enkratni znesek za upokojence z minimalnimi pokojninami pa naj bi znašal od 300 do 450 evrov. Sindikati ostajajo ob tej napovedi previdni, čeprav priznavajo, da gre za »ko rak na prej«, saj jih bolj za ni -ma odprava preskoka pri upokojitveni starosti. Glede tega je podsekretar pri predsedstvu vlade Enrico Letta izrazil optimizem, ko je dejal, da bo v prihodnjih dneh gotovo prišlo do rešitve. Ob tem je pripomnil, da je prišlo včeraj do »pomembnega konsenza« socialnih partnerjev glede glavnih ciljev programskega dokumenta, ki so produktivnost, gospodarska rast, socialni bla-žilci, mladi in upokojenci. Ministra Tommaso Padoa Schioppa in Cesare Damiano na včerajšnji tiskovni konferenci ANSA BRESCIA - Ubil je hčer zaradi preveč zahodnega vedenja Oče Hine Saleem tvega 30 let zaporne kazni BRESCIA - Sodišče v Bresci-i je sprejelo zahtevo po hitrem postopku proti obtoženim umora Hine Saleem, 20-letnega pakistanskega dekleta, ki so jo ubi li av gus ta lan ske ga le ta bli zu Bre scie. Umo ra so ob to že ni njen oče in trije drugi sorodniki, ki tvegajo najvišjo možno kazen: za zločine, ki se kaznujejo z dosmrtno ječo ni ti v hit rem pos top ku ka zen ne mo -re biti nižja od 30 let zapora. Po včerajšnji razpravi, ki je bila prva v tem postopku, je sodnica Silvia Milesi razpravo preložila na 24. oktober. Glede na dejstvo, da je sprejela zahtevo po hit rem pos top ku, je raz sod ba predvidena za 13. november. Sodnica je tudi pristala na prijavo Giuseppeja Tempinija, zaročenca umorjene Hine, kot zasebne stranke. »Veliko je trpel, in pravzaprav je on edini, kije trpel zaradi tega dogodka,« je včeraj novinarjem dejala njegova odvetnica, ki je še dodala »Razočarana sem nad zadržanjem Hinine matere, ki bi se morala prijaviti kot zasebna stranka, da bi s tem javno obsodila moževo početje.« Pač pa sodnica ni sprejela zahtevo združenja maroških žensk v Italiji AC MID, ki se je prav ta ko ho te la pri -javiti kot zasebna stranka. Včeraj se jih je ve li ko zbra lo pred sod no pa la čo, kjer so tudi pripravile protestno manifestacijo. Poslanka NZ Daniela San-tanche, ki jih je spremljala, je bila ob tem raz oča ra na. Si cer pa so z nji mi demonstrirale tudi številne italijanske ženske. Nosile so transparente, na katerih je pisalo »Jaz sem Hina«. Po mnenju tožilstva, ki je sestavi lo ob tož ni co, je sklep o umo ru do -zorel na nekakšnem družinskem svetu, na katerem so dekle obsodili zaradi preveč zahodnih navad. Vendar imam Ab del lah Mech nou ne, ki je včeraj prišel iz Turina prisostvovat sodni obravnavi, je dejal, da družina te ga ni sto ri la za ra di is lam ske ve re. »Hina je samo žrtev primitivnosti in nevednosti svojega očeta, zaprtega človeka, ki so ga drugi naščuvali in ki ga privedli do tega, da je sprejel nauke fa na tič nih in te gra lis tov.« Po slan ka Da nie la San tan che pa je mnenja, da mora biti kazen visoka za vse: »Po nos ni so na to, kar so na -re di li. V nji ho vih be se dah ni no be nega znaka kesanja in to je res sramotno,« je dejala. Manifestacija žensk pred sodiščem v Brescii ANSA Potrjena dosmrtna ječa za morilce D'Antone RIM - Kasacijsko sodišče je potrdilo obsodbo na dosmrtno ječo za Nadio Desdemono Lioce, Roberta Moran-dija in Massima Mezzasalmo zaradi umora profesorja Massima DAntone, ki so ga Rdeče brigade ubile 20. maja 1999 v Rimu. Sodniki so zavrnili vse prizive zagovornikov. Nadia Lioce in Roberto Morandi sta bila obtožena tudi nekaterih drugih atentatov. Štirje mladi mrtvi v nesreči pri Piacenzi PIACENZA - Štirje mladi so umrli, trije pa so bili težko ranjeni (eden od teh je v smrtni nevarnosti) v prometni nesreči, ki se je včeraj ponoči pripetila nedaleč od Piacenze. Štirje mladeniči, trije Italijani in en Brazilec, so se ponoči vračali domov proti Cre-moni z avtom seat leon; iz nepojasnjenih razlogov je avto trčil v audi A4, v katerem so se peljali trije Albanci, ki so v nesreči zadobili hude telesne poškodbe. Oderuhi so zahtevali 1000-odstotne obresti RIM - Finančna straža je aretirala deset oseb, ki so obtožene oderuštva, izsiljevanja, pravna denarja in opravljanja nedovoljenih finančnih dejavnosti. Gre za tolpo oderuhov, ki je obtožena, da je za posojeni denar zahtevala tudi 1000-odstotne obresti in si tako prislužila 16 milijonov evrov. Tolpa je posojala denar za čeke z zapoznelim datumom in zahtevala od 40 do 1000 odstotkov obresti. Poleg 10 aretiranih so sodišču prijavili še 15 oseb, zaplenili pa so desetine poslopij v skupni vrednosti približno 6 milijonov evrov, dva avtomobila, eno plovilo in deleže dveh nepremičninskih družb. 1 4 Četrtek, 28. junija 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Župana Brulc in Valenčič prvič pri Romoliju: »Sodelovanje je predvsem v interesu ljudi« Las Vegasa na Goriškem nočejo, hočejo pa odigrati aktivno vlogo Jeseni zasedanje treh občinskih uprav - Za sodelovanje s trojico zainteresiran sovodenjski župan Že pred 9. uro, ko sta bila najavljena, sta včeraj stopila v goriško občinsko palačo župana Mirko Brulc (Nova Gorica) in Dragan Valenčič (Šempeter-Vrtojba), kjer sta se prvič uradno srečala z Ettorejem Romolijem. Sprejel ju je novi hišni gospodar, vljudnostno vzdušje pa je kmalu preraslo v sproščen pogovor in soglasje o namerah in željah po sodelovanju. Evropski integracijski procesi se nadaljujejo, je v pozdravnih besedah povedal Ro-moli, ki je takoj pojasnil, da njegov upravni program še zdaleč ni nasproten sodelovanju s slovensko stranjo, kot se je slišalo v predvolilnem času. Ker se zaveda pomena čezmejnih odnosov za Goriško v tem zgodovinskem trenutku, je želel sam prevzeti odborništvo za čezmejne zadeve. Doslej so bila na tem področju storjena pretežno simbolična dejanja, je dodal, ki pa se ne morejo nadaljevati v nedogled. Čas je, da preidemo h konkretnejšemu uresničevanju sodelovanja. »Ni razlogov za to, da bi se sodelovanje ne nadaljevalo,« je dejal Brulc. Zato je pomembno dogovoriti se o nadaljnji poti, »da bomo skupaj dajali primerne odgovore GORICA - Župani O vlogi manjšine Trije župani so včeraj spregovorili tudi o prisotnosti slovenske manjšine v Gorici; Brulc in Valenčič sta poudarila, da to dejstvo veča kakovost življenja v sosednjem mestu ter da to daj e prednost pri čezmej-nem sodelovanju, zato sta sogovorniku povedala, da pričakujeta iskren odnos do slovenske manjšine. Romo-li se je po njunih besedah zavzel za sodelovanje z njo. »Goriški županje v pogovoru z nama govoril tudi o razumevanju. Dejal je, daje pri njih značilno, da se v predvolilni kampanji govori tako, kasneje pa drugače. Iz tega se je dalo razumeti, čeprav tega ni naravnost povedal, daje hotel pojasniti trenja iz obdobja okrog volitev na račun Slovencev v zamejstvu, čez-mejnega sodelovanja in drugega. Odvrnil sem, da pri nas tega ni; da so čezmejni odnosi vedno sproščeni ter da računamo na sproščene odnose ter da to pričakujemo tudi z njihove strani,« je povedal Valenčič. (km) na odprta vprašanja.« Sicer pa - je novogo-riški župan dal piko na »i« - dosedanje sodelovanje ni bilo samo simbolično, ampak so s skupnim dogovarjanjem naredili marsikateri konkreten korak. S padcem schen-genske meje čakajo ta prostor pomembne odločitve, ki zadevajo tudi velike investicije in odločitve, te pa zahtevajo skupne poglede. Valenčič je najprej povedal, da bi rad bil v goriški občinski palači še naprej »sproščen kot vedno«, kot bi obiskal soseda. Naravno je, da normalno nadaljujemo sodelovanje v duhu pristnosti in iskrenosti, je rekel, saj je cilj treh uprav izboljšati medsebojne odnose za dobro vsega prostora. Župan občine Šempeter-Vrtojba je predlagal, da bi naredili inventuro stanja dosedanjih projektov, »da bi tako izluščili, kaj je bolj konkretno; kar je manj, pa ni nič manj pomembno«. Romoli je izrazil željo, da bi se Valenčič v Gorici počutil tako prijetno kot prej, »če ne še bolje kot s prejšnjim županom«. Volilne polemike naj ne pustijo za sabo sledov, je dejal, »to, kar ostaja, pa so interesi občanov, ki jih moramo primerno upravljati,« je pristavil. Ob tem je povedal, da bi se trem županom v skupnem upravljanju obmejnega prostora rad pridružil sovodenjski župan Igor Petejan, ki zastopa italijansko občino z večinoma slovenskim prebivalstvom. Valenčič je jasno povedal, da njemu in Brulcu gre za čim bolj kvalitetno čezmejno sodelovanje: na naše multietnično ozemlje glejmo kot na priložnost. Dve Gorici ostajata seveda upravno ločeni, na evropskem zemljevidu pa postajamo vedno bolj enotno področje in skupna turistična destinaci-ja z vodilno vlogo treh uprav. S to vizijo, ki daje veliko težo turizmu, se je Romoli povsem strinjal. Trije župani so se nato razgovarjali o projektu velezabavišča, ki naj bi nastalo ob meji in gotovo globoko poseglo v družbeno in gospodarsko tkivo. Romoli je nameč povedal, da vlada na italijanski strani precejšnje zanimanje, pomešano z zaskrbljenostjo in pomisleki. Brulc je ponudil nekaj osnovnih informacij o »izredno veliki investiciji«, ki bi znala pripeljati v naše kraje do šest milijonov gostov letno. Gre za izredno priložnost za vse področje od Alp do morja, od Postojne do Tržiča, je poudaril novogoriš-ki župan; Američani že govorijo o njem in mu pravijo »megazabavišče blizu Benetk«. To bo izredna priložnost za zaposlitev do tri tisoč tudi visoko kvalificiranih delavcev, pomembno vlogo bo imelo ronško letališče, pa tudi jadranska pristanišča. Valenčič je dodal, da je to izjemna priložnost za turizem od Benetk do Ljubljane, ne nazadnje tudi za delo naših kmetov, obrtnikov in gostincev. Ameriški Harrah'- Županom (z desne) Valenčiču, Romoliju in Brulcu je sporazumevanje omogočila Nika Simoniti, sodelavka in prevajalka v slovenskem uradu goriške občine. BUMBACA s izvaja namreč izmenjavo igralcev, ki jih v bistvu vodijo po vseh celinah, »tako da bomo imeli tu ves svet«. V velikem igralniško-zabaviščnem središču tik ob meji bo od 1.500 do 2.000 sob, je še povedal Brulc; prav je, da se gostje ustavijo več časa, saj je na našem ozemlju veliko turističnih točk. In vendar ima tudi Brulc nekaj pomislekov, saj želita dve slovenski občinski upravi kot krajevna skupnost imeti besedo soodločanja, obenem pa želita ohraniti delež v upravljanju. »Ne zanimajo nas samo davki,« je dodal Brulc; dobiček velezabavišča pa naj ne gre le v ZDA in Ljubljano, saj je prav, da ostane tudi tu, da ga vložijo v infrastrukture. Brulc in Valenčič sta zaskrbljena tudi za konkretne probleme, ki bi jih lahko prineslo s sabo tako število tujih gostov na naših tleh. Omenila sta problem odpadkov, obremenitve cestnega omrežja in nezadostnih zdravstvenih struktur; poleg tega bi bili potrebni nova stanovanja, vrtci in šole za otroke novih delavcev, ki bodo sem prišli z Balkana, iz Italije, Romunije, Bulgarije itd. »Ne želimo imeti Las Vegasa,« je poudaril Brulc, saj to je kultura, ki ne spada v naš prostor in nas ne zanima. Igralništvo prinaša s sabo tudi negativne posledice, ki jih ne smemo zanemarjati, je dodal. Za Romolija je bilo posebej pomembno Brulčevo zagotovilo, da se nič ne bo zgodilo, ne da bi bil goriški župan o tem prej ustrezno informiran, saj bo gradnja igralniškega kompleksa močno vplivala na celotno področje. Romoli se zaveda, daje kot goriški župan pasiven subjekt in na odločitve Ljubljane ne more vplivati, vendar želi odigravati vlogo in imeti besedo. Glede pomislekov je popolnoma soglašal z Brulcem. Tudi sam meni, da bi »Las Vegas« pri nas lahko izbrisal značaj in identiteto naših malih mest. Če temu dodamo, da bo v Vilešu, 15 kilometrov od Gorice, v prihodnje zraslo eno največjih evropskih trgovskih središč, smo lahko za naše področje resnično zaskrbljeni, je še opozoril goriški župan. Romoli je ob koncu pogovora ugotovil, da so vsi drugi vozli treh uprav, kot npr. čistilna naprava, potok Korn in podobni, prava malenkost v primerjavi z vprašanji, ki se odpirajo z nastankom velezabavišča. Nad srečanjem s slovenskima županoma je bil vidno zadovoljen, zato so se tudi že zmenili za naslednji sestanek sredi julija; tedaj naj bi pripravili inventuro načrtov treh uprav. Valenčič in Brulc sta goriškega kolega vprašala še, ali se bodo srečanja treh uprav tudi v njegovem mandatu nadaljevala. Sprva je Romoli na njuno vprašanje ponudil diplomatski odgovor, ob koncu srečanja pa je nedvoumno zatrdil, da srečanje bo, in sicer septembra ali oktobra, organizirala pa ga bo goriška občina. GORICA - HIT predstavil megazabavišče »Italijanska stran bo soudeležena« »Seznanili so nas z obsegom in cilji načrta o megazabavišču. Skušali bomo preveriti učinke, ki jih bo to mesto v mestu imelo na goriški čezmejni prostor.« Župan Ettore Romoli je pozitivno ocenil prvo srečanje med vodstvom novogoriške družbe HIT in italijanskimi krajevnimi upravitelji, ki je na izključno temo megazabavišča in na pobudo slovenskega krožka Anton Gregorčič potekalo za zaprtimi vrati na goriškem sedežu dežele FJK v ulici Roma. Ob Romoliju so bili institucionalni sogovorniki HIT-ove delegacije še deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Franco Ia-cop, predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata in njen tajnik Sergio Medeot, predsednik družbe, ki upravlja ronško letališče, Giorgio Bran-dolin in pokrajinska odbornica Mara Cernic, ki se je srečanja udeležila v osebnem imenu, prišel pa je tudi generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj. »Goriško občino in pokrajino ter deželo FJK želimo povabiti k skupnemu delu, saj predstavlja uresničitev največje turistično zabaviščne destinacije v Evropi priložnost za gospodarski razvoj slovenskega in italijanskega prostora,« je poudaril predsednik HIT-ove uprave Ni-ko Trošt in o poteku srečanja povedal: »Odziv upraviteljev je bil pozitiven. Želimo si transparentnega sodelovanja, saj bo tudi italijanska stran soudeležena v vseh fazah nastajanja megazabavišča, od izbire lokacije in gradnje struktur do zaposlovanja. Pozitivne učinke bo megazabavišče imelo na letališče v Ronkah, v perspektivi pa bo v turistične namene uporabljeno tudi mirensko letališče.« Trošt je večkrat naglasil, daje glavni cilj projekta, ki ga snujeta HIT in ameriška družba Harrah's, integracija turizma in trgovine celotnega čezmejnega prostora. Predlagal je, naj bo odnos slovenskih in italijanskih akterjev pri uresničitvi velezabavišča zgled sodelovanja med državama. »Meja izginja, zato se je treba usmeriti v prihodnost uspešnega gospodarskega razvoja,« je ocenil Trošt in nadaljeval: »Letno bomo priklicali okrog štiri milijone obiskovalcev iz cele Evrope. Le-ti bodo želeli spoznati tudi okolje, v katerem bo nastal turistič-no-zabaviščni center. Turisti bodo koristili kulinarično in vinsko ponudbo teh krajev, njihova prisotnost pa bo dobra priložnost tudi za male trgovce in podjetnike. Ob spremembi zakona, ki dopušča največ 20-odstotni lastniški delež družbam, ki niso v lasti Republike Slovenije, pričakujemo, da bo država znižala igralniške dajatve. To nam bo omogočalo večje investicije v dejavnosti, ki so izven igralniške.« Predstavniki HIT-ove delegacije - ob Troštu še Boris Nemec, Jana Grbec in Andrej Sluga - so sogovornikom postregli tudi s podatkom o zmogljivostih konferenčne strukture znotraj zabaviščnega centra, ki bo edinstvena v Evropi. Posebej so poudarili, da bo HIT imel 51-odstotni delež v novi družbi, zato da bo kompleks ostal v domačih rokah in pod nadzorom tukajšnjih ljudi. Navedli so tudi kriterije, po katerih bo izbrana lokacija: med temi so neposredna bližina avtoceste in ronške-ga letališča, pa tudi značilnosti območja, ki mora dopuščati dodaten razvoj z megazabaviščem povezanih dejavnosti. Italijanski upravitelji so HIT-ovim predstavnikom izrazili bojazen glede učinkov, ki bi jih turistično-zabaviščni kompleks lahko imel na varnost in okolje. »Vsak gospodarski razvoj ima tudi negativne plati. Pomembno je, da jih bomo skupaj reševali preventivno,« je povedal Trošt, predsednik letališke družbe v Ronkah Brandolin pa je komentiral: »Upam, da bodo megazabavišče res zgradili. Ni mi le za razvoj letališča, pač pa predvsem za prihodnost mojega sina in sinov drugih družin, ki bodo čez nekaj let iskali na našem teritoriju zaposlitev«. (Ale) Predsednik HIT-ove uprave Niko Trošt na včerajšnjem srečanju z italijanskimi upravitelji BUMBACA / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. junija 2007 15 RONKE - Župan izrekel javno priznanje društvu Jadro in Karlu Mucciju Dvajset let plodnega dela za Slovence in sožitje v Laškem Mucci:»Nagrajena naša vztrajnost in ustvarjalnost«- Ruplov dar v imenu ZSKD Župan Fontanot in podžupanja Cuzzijeva z Muccijem na občini ALTRAN Dvajset let društva Jadro pomeni predvsem dvajset let prizadevanj v korist Slovencev in sožitja v Laškem. Zato je župan Ronk Roberto Fontanot v sredo pred nabito polno dvorano občinskega sveta izrekel priznanje in zahvalo predsedniku ronškega društva Karlu Mucciju. Priložnost je ponudil koncert priljubljenih Etno ploč tria in Martine Feri, ki ga je društvo v okviru proslavljanja svoje dvajsetletnice organiziralo na trgu pred občinsko knjižnico. Zaradi grožnje dežja je župan povabil množico v občinsko sejno dvorano ter nagovoril zbrane ljudi in Muccija. Čestital je za dvajsetletnico in zaželel društvu še vsaj dvajset let plodnega dela, posebej pa je poudaril, da čestitko in priznanje izreka v imenu občine in velike večine prebivalcev iz Laškega zaradi neprecenljivega prispevka h kulturi in sožitju. »Imate predvsem zaslugo, da italijanske občane seznanjate z bogato kulturo vašega naroda, ki je pomembna tudi za nas,« je poudaril župan in dodal, da slovenski živelj predstavlja dodatno vrednost za Ronke, »saj oplaja in bogati celotno skupnost in je še zlasti pomembna v času evropske integracije, ko pre-moščamo stare sprtosti, ki nimajo več razloga za obstoj.« Fontanot, ob katerem je stala podžupanja Marina Cuzzi, je omenil tudi 40-letnico pobratenja z Metliko: »Že leta 1967, ko so zidovi še ločevali narode, smo polagali mostove med tukajšnjimi ljudstvi.« Župan je še napovedal, da bo občina priredila praznovanje ob jubileju pobratenja tako s slovensko Metliko kot tudi z avstrijsko GORICA - Drevi skupščina delničarjev družbe KB1909 Uspešno poslovanje Ob predstavitvi dosežkov holdinga v letu 2006 tudi imenovanje novega vodstva Povečal se je kapital, povečal se je dobiček, povečal se je promet. Finančna družba KB1909 je v poslovnem letu 2006 spet dosegla odlične rezultate, o katerih bo predsednik upravnega sveta Boris Peric poročal drevi na redni skupščini delničarjev v Kulturnem domu v Gorici. Ob predstavitvi dosežkov Skupine KB1909 bo srečanje, ki se bo začelo ob 18. uri, namenjeno tudi imenovanju novega upravnega in nadzornega sveta ter podelitvi mandata družbi za nadzorovanje računovodskih izkazov in revidiranje konsolidiranega letnega poročila. »Iz lanskega poslovnega leta izhaja več pomembnih podatkov. Kapital se je povečal za 12.631.943 evrov in dosegel skoraj 32.000.000 evrov, tudi dobiček pa se je povzpel. Lansko poslovno leto smo končali z dobičkom v višini 933.601 evrov, medtem ko je bil ob koncu leta 2005 za več kot 50 odstotkov nižj i,« j e povedal Peric, po katerem sta se tudi donosnost in konsolidirani promet skupine, ki jo poleg matične družbe sestavlja še 27 podjetij, skoraj podvojila. »Vzrokov za dobro delovanje je več. Ob izkušnji in profesionalnosti gre podčrtati tudi zaupanje naših delničarjev. V lanskem letu smo izvedli sklep o povečanju kapitala z izdajo rednih in prednostnih delnic, tako da danes presega 30.000.000 ev- rov. Odziv imetnikov rednih delnic k povečanju kapitala je bil zelo dober, kar je za nas spodbudno,« je poudaril Peric. Po ratingu, ki ga je za matično družbo in nekatere večje družbe Skupine KB1909 izdalo podjetje Europe Rating, so holding in odvisne družbe dobro poslovale in dosegle visoke ocene. Rating holdinga je bil A+ s pozitivno perspektivo. »Z izdajo prednostnih delnic in obveznic, ki juh nameravamo uvrstiti v kotacijo na Ljubljanski borzi, bomo poslovanje finančne delniške družbe KB1909 še razširili,« je zaključil Boris Peric, ki napoveduje nove prevzeme na Tržaškem. (Ale) GORICA-DOBERDOB - Izpit Letošnji izidi malih maturantov Mimo je državni izpit na slovenskih nižjih srednjih šolah na Goriškem; objavljamo izide dijakov, ki so ga uspešno opravili. IVAN TRINKO Razred 3.A: Mattia Caudek (zadostno), Beatrice Cijan (odlično), Nicolas Danielis (zadostno), Luca Dellisanti (prav dobro), Samuel Devetak (dobro), Selma Dizdarevik (dobro), Nicole Fab-broni Di Palma (zadostno), Jakob Figelj (dobro), Erik Juren (zadostno), Damjan Klanjšček (odlično), Julija Kodric (odlično), Sara Komjanc (odlično), Gabrijel Lango (zadostno), Sadeta Lidjan (zadostno), Dragan Lukic (prav dobro), Michele Marega (dobro), Fabijan Muzic (prav dobro), Nataša Pahor (prav dobro), Tamara Peteani (prav dobro), Ar-nela Talic (odlično), Erik Zanelli (zadostno), Albert Zavadlav (zadostno), Mateja Zavadlav (prav dobro), en dijak ni opravil izpita; 3.B: Antonio Agosto (dobro), Marta Brumat (prav dobro), Simon Cej (zadostno), Maja Černic (zadostno), Jakob Fajt (dobro), Peter Figelj (prav dobro), Ric-cardo Fonio (prav dobro), Damijan Furlan (zadostno), Alina Ghelfi (prav dobro), Ajdin Hajdic (zadostno), Alisa Hajdic (zadostno), Suat Idrizo-ski (prav dobro), Jasmina Klanjšček (dobro), Matija Komjanc (prav dobro), Marco Lavrenčič (zadostno), Andrejka Leban (odlično), Charlotte Nanut (dobro), Jannis Paraschos (prav dobro), Alida Passon (prav dobro), Nicole Peric (prav dobro), Martina Plazzotta (odlično), Samuel Robazza (zadostno), Liza Terčič (odlično), Cristian Troncar (zadostno). DOBERDOB Razred 3A: Erik Cadez (zadostno), Isabel Devetak (prav dobro), Hilarija Frandolic (dobro), Davide Gaggiola (dobro), Gia-da Giuntoli (odlično), Kevin Kobal (zadostno), Greta Lefons (dobro), Gabriel Pahor (prav dobro), Serena Peric (prav dobro), Dominique Poz-zo (dobro), en dijak ni opravil izpita. GORICA - Levi demokrati Izbirali bodo novega tajnika V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bo danes z začetkom ob 17.30 potekal drugi del občinskega kongresa Levih demokratov, na katerem bodo izvolili novega občinskega tajnika in odbor. Uradnih imen kandidatov niso sporočili, iz strankinih vrst pa je že dalj časa slišati, da bo Corrada Bettija, ki je po poraznem izidu goriških volitev odstopil z mesta občinskega tajnika, po vsej verjetnosti nasledil bivši občinski odbornik v Brancatijevi upravi Oliviero Furlan. V pričakovanju na rojstvo Demokratske stranke je skupina občanov podpisala dokument, s katerim želi dati svoj doprinos in podporo nastajajočemu političnemu dejavniku in bo predstavljen na današnjem kongresu LD v Gorici. »Podčrtati hočemo, da bo nova stranka pomembna oporna točka tudi za tiste, ki so izgubili zaupanje v politiko,« pišejo podpisniki v dokumentu in pojasnjujejo: »Nova stranka bo morala črpati zagon v zagovornikih primarnih volitev. Morala bo predstavljati cilj za tiste, ki si želijo poenostavljenja v politiki. Vse občane, ki verjamejo v demokracijo, reformizem in napredek, vabimo, da se pridružijo Demokratski stranki s političnimi silami, ki jo snujejo. Nastati bo morala nova stranka, ki je odprta mladim, ženskam in vsem tistim, ki se prepoznavajo v reformizmu. Leta mora spoštovati različne identitete in občutljivosti Gorice. Vabimo stranke, ki si prizadevajo za nastanek Demokratske stranke, da priredijo javna zborovanja, na katerih bodo javnost seznanili z novo politično silo.« (Ale) Wagno: »Praznovali bomo s soudeležbo vseh treh naših evropskih narodov.« Na ronškem večeru je priznanje Jadru izrekel tudi Aldo Rupel in v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev izročil Mucciju spominsko tablo, ob njej pa še najnovejšo knjigo Zdenka Vogriča z drobtinicami iz goriških šeg in navad. Omembo zasluži Ruplov poudarek, da so govori seveda pomembni, še bolj pa so pomembna vidna znamenja, kakršno je bil velik letak z dvojezičnim napisom, ki so ga razobesili na zunanjo steno knjižnice in je opozarjal na dvajsetletnico slovenskega društva. V svojem nagovoru je Mucci poudaril, da so s prireditvijo počastili svojo vztrajnost in ustvarjalnost v Laškem. »Ko danes gledam nazaj - tako Mucci -, bi rekel, da skoraj ni res, da smo samostojno izdali šestnajst publikacij, da vsako leto prirejamo razstavo klekljarskih izdelkov, da imata slovenski vrtec in osnovna šola preko dvesto otrok, da imamo veliko prijateljev, da so nas upoštevali v občinskem statutu občin Ronke in Tržič, kjer so tudi izglasovali sklep, da smo bili vključeni v območje izvajanja zakona 482/1999, da sta v naši okolici nastali in dobili sedež še društvo Tržič in Združenje staršev romjanskih otrok, da imamo dvoježič-ne smerokaze, da se veliko občanov uči slovenščine, da smo s pomočjo študije topo-nomastike, ki jo je izdelal naš furlanski prijatelj, spoznali, da smo Slovenci tu že dolga stoletja. In še bi lahko našteval, želim pa poudariti, da je društvo že na začetku imelo svoje specifične značilnosti, kakršnih niso imela sorodna društva na Goriškem in Tržaškem, ker je oddaljeno od slovenskih središč, ker je moralo začeti iz niča in brez lastnega sedeža. Prispevali smo k ohranjanju narodne zavesti ter opozarjamo večinski narod na našo prisotnost in identiteto, to pa počenjamo s prireditvami, z okroglimi mizami, tečaji, izleti, stiki s pobrateno občino Metlika, sodelovanjem s šolo in vrtcem ter z okoljskimi društvi in občinskimi upravami ter ne nezadnje z dvoježično knjižnico, za katero upamo, da bo dobila stalnega slovenskega sodelavca.« Ali bo društvo obstalo, »je seveda odvisno od vseh nas, od pozitivnih odnosov, ki jih bomo znali vzpostaviti med nami in med generacijami,« je svoj govor zaključil Mucci. Praznik je bil zares praznik, ko je izvrstni Etno ploč trio zaigral in odlična Martina Feri zapela. Ljudje - prišli so domačini, pa tudi iz Tržaške, Doberdoba in Tržiča - so se trli v občinski dvorani in tudi na hodnikih, po poldrugi uri navdušujočega koncerta pa se nikakor niso hoteli sprijazniti z dejstvom, da se je jubilejna prireditev končala. (ide) Sovodenjskim lastnikom Deželni odlok o stalnih travnatih površinah vznemirja predvsem Sovo-denjce. Zato bo Kmečka zveza iz Gorice nudila zainteresiranim občanom potrebna pojasnila in asistenco, in sicer danes med 16. in 18. uro na občini v So-vodnjah. Lastnikom zemljišč bodo pomagali, da pravočasno in pravilno sestavijo pripombe in jih pošljejo na deželo pred zapadom roka 2. julija; s sabo naj občani prinesejo številko parcele. Iz Kmečke zveze opozarjajo, da zapuščenih zemljišč, ki jih namerava dežela zaščititi kot travnike, pridelovalci ne bodo mogli obdelovati, saj si bodo drugače nakopali slane globe. Bellavite in Waltritsch Na sinočnjem zasedanju Foruma za Gorico, ki bo zastopan v vrstah opozicije v goriškem občinskem svetu, so sklenili, da bo načelnik svetniške skupine Andrea Bellavite, njegova desna roka pa bo Aleš Waltritsch. Danes nagrada Attems Na krminski občini v palači Locatelli bodo danes ob 18. uri počastili zmagovalce četrte nagrade Sigismondo Douglas At-tems di Petzenstein; govoril bo Claudio Fabbro, rezultate raziskave o vinu v briškem gospodarstvu bo predstavil Francesco Marangon. Koledar za odpadke Goriška družba IRIS sporoča, da bodo uporabniki v teh dneh prejeli nov koledar za zbiranje suhih odpadkov, namenjenih v recikliranje, ki bo veljal od julija do decembra 2007. Koledar bodo delili v vseh občinah na Goriškem z izjemo Gorice in Tržiča, kjer so informativno gradivo z novimi pravili že razdelili po domovih. Za promocijo zdravja Goriško zdravstveno podjetje vabi mlade prostovoljce, ki si želijo nabrati izkušenj z enoletnim opravljanjem civilne službe, da sodelujejo pri informativni kampanji za promocijo zdravja in vzgoje za zdravo življenje. Pri pobudi bodo lahko sodelovali polnoletni italijanski državljani do 28. leta starosti. Na razpolago sta dve mesti, prošnjo pa je treba poslati goriškemu zdravstvenemu podjetju do konca julija. Predvidenih je 30 ur tedensko, ki bodo porazdeljene v petih dneh; Sedeža, kjer bosta prostovoljca delovala, sta v Gorici in Huminu. Prošnje za Fundacijo Fundacija Goriške hranilnice sporoča šolam in drugim vzgojnim ustanovam, da so odložili rok za izročitev prošenj, na podlagi katerih dodeljujejo prispevke vzgojnim pobudam v prihodnjem letu. Sprva določeni rok, ki bi zapadel danes, je bil preložen na 13. julij letos. Obenem obveščajo, da novi sedež Fundacije deluje v ulici Carducci 2 v Gorici. ROŽNA DOLINA - Cukjati na svečanosti Poziv k enotnosti Pred 16 leti so se slovenski teritorialci spopadli z JLA Pred 16 leti ni nobena politična stranka osamosvojitve podrejala svojim politi-kantskim ciljem, saj so v tistih odločilnih trenutkih ideološke razlike zbledele. Slovenci so bili takrat prvič v zgodovini enotni in so prvič pozabili, da so eni nazorsko bolj levi, drugi bolj desni, je na včerajšnji spominski slovesnosti v Rožni Dolini, kjer so teritorialci leta 1991 v boju s pripadniki JLA zavzeli mejni prehod z Italijo, poudaril predsednik DZ France Cukjati. Prav enotnost je v osamosvojitveni vojni Slovencem omogočila tako bliskovito zmago s tako malo žrtvami, je prepričan Cukjati. »Pred 16 leti nam je uspelo združiti sile, pozabiti na svoje ozke strankarske interese in ostati človeški v največji možni meri. Prepričan sem, da bo slovenski narod zopet sposoben tega, če se bo kdaj ponovno znašel v tako usodnih zgodovinskih okoliščinah,« je poudaril. Z ohranjanjem spomina na osamosvojitev, kar je hkrati zahvala vsem, ki so leta 1991 tvegali življenje za domovino, ohranjamo zavest, da smo kot narod v kritičnih trenutkih nastopili enotno in ostali zvesti humanim načelom. »Narod, pa čeprav je majhen, ni v nevarnosti za svoj obstoj, če ima svojo moralno hrbtenico in se je v kritičnih trenutkih sposoben nanjo opreti,« je še povedal Cukjati. Na slovesnosti, ki stajo pripravila no-vogoriško območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo in društvo Sever severne Primorske, je več deset zbranih nagovoril tudi novogoriški župan Mirko Bru-lc. Pozval je k enotnosti Slovencev kot v času osamosvojitve in spomnil, daje bil oboroženi upor teritorialne obrambe in policistov pred 16 leti v Rožni Dojini, kljub trem smrtnim žrtvam med vojaki JLA, potreben. Tudi na tak način smo se namreč ognili hujši vojni in grozotam, ki je zaznamovala območje nekdanje Jugoslavije, je opomnil. Sicer pa so bili med udeleženci slovesnosti, ki se je začela s simbolnim veteranskim dejanjem, tudi predsednik društva Sever severne Primorske Angel Vidmar in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak, ki je bil leta 1991 načelnik pokrajinskega štaba TO za severno Primorsko in je poveljeval akciji v Rožni Dolini, ter nekateri drugi udeleženci bojev izpred 16 let. 16 1 8 Četrtek, 28. junija 2007 GORIŠKI PROSTOR / GORICA-LJUBLJANA - Festival Sergio Amidei prvič predstavili v slovenski prestolnici Sporazumevali so se s filmsko govorico Postavljajo temelje za nadgradnjo sodelovanja - Slovenskih filmarjev ni bilo na spregled Senator Darko Bratina bi bil nad potekom torkovega dne najbrž zadovoljen. Goriški sociolog in veliki ljubitelj filma, ustanovitelj filmskega festivala Sergio Amidei, predvsem pa vsestranski zagovornik dialoga, bi bil vesel, da so se prireditelji 26. izvedbe »njegovega« festivala odločili, da ga predstavijo v Ljubljani. S kančkom zadoščenja bi prisluhnil Nereu Battellu, predsedniku združenja Sergio Amidei, ki je na tiskovni konferenci v ljubljanski Kinoteki med drugim dejal: »Slovenska prestolnica je mesto z veliko filmsko kulturo. To vlogo ji vsi priznavamo in prireditelji goriškega festivala upamo, da bosta Ljubljana in Gorica znali v bodoče plodno sodelovati.« Ali pa glasniku goriškega župana Stefanu Cosmi, ki je nedvoumno potrdil, da si sodelovanja želi tudi nova občinska uprava, ki cilja predvsem na obogatitev didaktične ponudbe filmskih študijev na goriški in ljubljanski univerzi. In še Livi-u Jacobu, direktorju kinoteke iz Humina, in Paolu Vidaliju, predstavniku deželnega filmskega sklada, ki sta naglasila, da bo lahko k večjemu slovensko-italijanskemu sodelovanju na filmskem področju prispeval nov zakon, ki ga je dežela FJK odobrila, zato da bi ovrednotila in spodbudila filmsko produkcijo v teh krajih. Gorica »se sreča« z Ljubljano Goriška delegacija, v kateri so bili ob omenjenih predstavnikih še direktor festivala Giuseppe Longo, študentje goriškega Damsa, sodelavci Kinoateljeja in drugi, se je v Ljubljano odpeljala z avtobusom, na katerem je kraljeval napis eStoria (po istoimenskem goriškem festivalu zgodovine, a morda tudi kot opozorilo, da je danes marsikaj že stvar zgodovine). Osrednji dogodek je bila tiskovna konferenca (vodil jo je direktor slovenskega filmskega festivala Jože Dolmark), na kateri je Battello ljubljanskim novinarjem predstavil posamezne sekcije letošnjega festivala. V tekmovalni program je strokovna žirija uvrstila deset filmov, izven konkurence pa bo predstavljen tudi izbor filmov, ki so kvalitetno zaznamovali lansko sezono. Festival bo postregel tudi z retrospektivami, ki bodo posvečene scenaristoma Sandru Petragli in Stefanu Rulliju, ameriškemu neodvisnemu filmu (sekcija Americana (off)) in zgodovini evropskega dokumentarnega filma (sekcija Film and Reality, posvečena španski državljanski vojni). Predstavljen bo tudi izbor kratkometražnih filmov, ki so se uveljavili na največjih evropskih festivalih, odvijala pa se bodo tudi številna srečanja in okrogle mize, predstavitve publikacij ter »aperitivi« s scenaristi, režiserji, igralci, tehniki, kritiki in strokovnjaki. Skratka, z vsemi protagonisti šestindvajsete izvedbe. Na svojem stolu in v snemalnih studiih Viba Film Po konferenci so si Goričani ogledali preurejeni Kinodvor, ki jih je prevzel s svojo veličastno gledališko strukturo. Tako kot so tiste bakrene ploščice, ki gledalce opozarjajo, da so sedeži v »privatni lasti«, marsikoga presenetile. Da bi prebrodili finančne težave, ki jim niso dopuščale nakupa novih stolov, so si namreč upravitelji zamislili akcijo Na svojem stolu: zvesti obiskovalci Kinodvora, kulturne ustanove in sploh vsi, ki so to želeli storiti, so lahko kupili »svoj« sedež in tako prispevali k prenovi dvorane. Akcija, ki si jo najbrž velja zapomniti, ko tudi pri nas ne bo denarja za prenovo naših (pre)številnih kulturnih domov... Spored je predvideval še ogled studiev Viba Film. V menzi, v kateri običajno kosijo filmski delavci, jih je med številnimi pla- Goriška delegacija med tiskovno konferenco v dvorani ljubljanske Kinoteke FOTO kati iz slovenske in jugoslovanske filmske zakladnice najprej pričakal »buffet«, nato pa jim je direktor Matjaž Pavlovec razkazal notranjost garderob, ateljejev, pisarn te preko šestdeset let stare ustanove (na začetku se je imenovala Triglav film in je imela sedež v bivši cerkvi), ki danes sicer ne producira več, zato pa nudi raznovrstne servise številnim slovenskim »film-makerjem«. Na primer dva velika studia, med katerima meri največji 665 tisoč kv. metrov in razpolaga celo z bazenom. Tu so še med vikendom snemali slovensko televizijsko nadaljevanko, ki so jo v torek tehniki obdelovali v mešalnici zvoka. Ta laboratorij je pravi paradni konj Vibinih studiev, saj razpolaga z Dolby licenco, goriška delegacija pa je za nekaj minut lahko prisostvovala natančni »čistilni akciji«, ki so jo tehniki sprožili nad filmskim dialogom med Branetom Završanom in njegovo sogovornico. Ljubljanski dan za Goričane je zaključila projekcija filma Posoljeni zrak (»L'aria salata«) v Kinoteki, napovedanega srečanja s slovenskimi filmskimi ustvarjalci pa ni bilo. Ti se zaradi znanih sporov s kulturnim ministrstvom nahajajo v nič kaj prijetnem položaju, zato so jim goriški filmski zanesenjaki odpustili »stavko«. Nekdo je hudomušno pristavil, da spada tak »coup de theatre« v vsak dober film ... stavka pa sploh v vsakega slovanskega. Skratka: v torek so v Ljubljani predvajali »goriški film«, v katerem je sedma umetnost nastopila v vlogi velike združevalke dveh sosednjih narodov in držav. Prvo dejanje se je zaključilo pozitivno, kaj se bo zgodilo po odmoru, ko koncentracija gledalcev običajno nekoliko upade, bodo povedala druga, nekoliko manj filmska dejanja. Poljanka Dolhar Filmi za nagrado Retrospektive, kratkometražni filmi, dokumentarci o španski državljanski vojni v Hiši filma na Travniku, predvsem pa večerne projekcije - prvič - v sugestivnem parku dvorca Coronini Cronberg na drevoredu 20. septembra in nagrada za avtorski opus Ed-garju Reitzu. Vse to bo šestindvajseta izvedba filmskega festivala Sergio Amidei, ki bo v Gorici potekal med 19. in 28. julijem. V tekmovalnem sporedu se bo za mednarodno nagrado za najboljši filmski scenarij potegovalo deset filmov. To so: »The Queen« (Kraljica) v režiji Angleža Stephena Frearsa (scenarist Peter Morgan), ki je osvojil že petdeset domačih in mednarodnih nagrad, med njimi tudi oskarja za najboljšo žensko vlogo, ki ga je prejela Ellen Mirren. »Das Leben der Anderen« (Življenja drugih), ki ga je režiral nemški režiser Florian Henkel von Donnersmaeck. Gre za film, ki je prav tako prejel oskarja (najboljši tuji film). »Mio fratello è figlio unico« (Moj brat je edinec), za katerega je scenarij napisal slavni scenaristični par Rulli-Pe-traglia (prav njima bo festival Amidei letos posvetil posebno retrospektivo); film je režiral Daniele Luchetti, v njem pa igra mladi italijanski zvezdnik Riccardo Scamarcio. In še: »In memoria di me« (V spomin name) v režiji Saveria Costanza, zadnje delo italijanskega filmskega mojstra Ermanna Olmija »I Centochio-di« (Sto žebljev), komedija »N-Io e Napoleone« (N-jaz in Napoleon) v režiji Paola Virzija in po scenariju Francesca Brunija (dobitnika nagrade Amidei za film »Ferie d'Agosto«), »Manuale d'amore 2« (Ljubezenski priročnik 2) v režiji Giovannija Vero-nesija (scenarij za omenjeni film je napisal priznani scenarist Vincenzo Ce-rami), »Vier Minuten« (Štiri minute) nemškega avtorja Chrisa Crausa, »Efter brylluppet« (Po poroki) uveljavljene režiserke Susanne Bier, kandidat za oskarja za najboljši tuji film in pravo odkritje danske kinematografije. Za konec bodo vrteli še filmski prvenec mladega italijanskega režiserja Alessandra Angelinija z naslovom »L'aria salata« (Posoljeni zrak). (pd) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO (Alesani), ul. Carducci 40, tel. 0481-530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.20 »Transformers«. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.20 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«; 22.10 »Hostel: parte II« (prepovedan mladim pod 18. letom). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Fol-lia«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Il destino nel nome«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Mio fratello e figlio unico«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Ocean's 13«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.30 »Transformers«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 »Ocean's Thirteen«;22.10 »Hostel: parte II« (prepovedan mladim pod 18. letom). Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.20 »The Messenger«. Dvorana 5: 16.50 »TMNT: Teenage Mutand Ninja Turtles«; 18.20 - 20.10 - 22.00 »Porky College 2«. KRMIN NA DVORIŠČU OBČINSKEGA GLEDALIŠČA: 21.15 »L'uomo dell'anno«. NOVA GORICA: 18.00 »Pirati s Kari-bov: Na robu sveta«; 21.00 »Favnov labirint«. lija planinski izlet na Mont Emilius (3559 m) in Mont Avic (3006 m) v Dolini Aoste. Obvezna prijava samo do 30. junija; informacije na tel. 0481882079 (Vlado). ,\i Čestitke M Izleti DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA, ki prireja v soboto, 30. junija, celodnevni izlet na Ptuj in v njegovo okolico, obvešča, da bo avtobus ob 5.40 v Gabrjah, ob 5.50 na Poljanah, ob 6. uri v Doberdobu, ob 6.15 v Jamljah in ob 6.25 v Sesljanu. Še je razpoložljivih nekaj mest, za prijavo ali informacije pa se zainteresirani lahko obrnejo na Miloša Devetto na tel. 0481-78121. SPDG vabi 1. julija na Briceljk (2346 m). Izlet v priredbi s PD Nova Gorica je zahteven in zato primeren za vešče in hoje vajene planince; informacije na tel. 333-1581015 (Dino). Društvo nadalje obvešča, da bo od 28. do 30. ju- Svojemu pevcu FABIJU MA-RUSSIGU čestita za izreden uspeh v plavanju - zlato kolajno - zbor Lojze Bratuž z dirigentom Bogdanom Kraljem. Naš dragi nono MIRKO iz Štma-vra, ki danes praznuješ rojstni dan, želimo ti, da bi bil zmeraj zdrav in vesel. Gaia, Martin, Mitja in vsi tvoji, ki te imamo radi! Ü3 Obvestila AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na občni zbor v petek, 6. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih gostilne Pahor v Jamljah. AŠZ JADRAN obvešča, da bo občni zbor društva v petek, 6. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Poleg običajnih točk dnevnega reda bodo tudi odločali o spremembi sedeža društva. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 1. julija, ob 13. uri. KNJIŽNICA FEIGEL obvešča, da bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku: vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. Knjižnica bo zaprta za dopust od 13. do 24. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo zaprta za dopust od 2. do 16. julija. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 2. julija, ob 19. uri v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici (ul. I. Gruden 35, nasproti cerkve). ŠTANDREŠKA DEKANIJA vabi na srečanje o perečem vprašanju širitve igralništva pred vrati naših domov danes ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. ZCPZ Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje. Prosijo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da jim posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba in glasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija na naslov: ZCPZ, ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 6. julija 2007 ob 20.00 uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Igo Gruden v Nabrežini št. 89 (Trst) Vabfjeni člani inprflateffi! Slovenska skupnost za •člane Deželnega sveta SSk, •člane Pokrajinskih svetov SSk za Trst in Gorico, •izvoljene predstavnike Ssk, •člane področnih sekcij Ssk Sklicana je PR0GRAMSK0-0RGANIZACIJSKA KONFERENCA Danes, 29. junija 2007 s pričetkom ob 18.00 (in ne ob 15.30, kot je bilo prvotno sporočeno) v Agriturizmu Lupine - Praprot (Devin-Nabrežina) ZSKD obvešča, da bo od 2. julija goriški urad posloval po poletnem urniku od 9. do 13. ure. ZSKD prireja poletno središče za otroke in naraščajnike od 6. do 13. leta starosti v prostorih osnovne šole Fran Erjavec v Štandrežu od 16. do 27. julija med 7.30 in 13.30 uro; vpisovanje na sedežu ZSKD Gorica, korzo Verdi 51/int, tel. 0481-531495 med 9. in 13. uro. ŠEMPETERSKA ŠAGRA: danes ob 19. uri praznična maša v cerkvi sv. Petra v Šempetru; ob 20. uri monokomedija Evangelij po Čušinu in ob 21. uri družabno srečanje na dvorišču župnijskega urada v Šempetru; 1. julija ob 8. uri maša v cerkvi sv. Petra; med 9. in 12. uro tržnica ter med 9. in 10. uro mimohod ljudskih noš na šempetrskem placu; ob 10. uri maša v cerkvi sv. Petra; med 17. in 22. uro 1. Ples na brjarju in nastop folklorne skupine Gartrož iz Nove Gorice na šempe-terskem placu. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ v tržaški pokrajini vabi na srečanje o skupni lastnini »Jusi na goriškem« v petek, 29. junija, ob 20. uri na sedežu društva Hrast, trg Sv. Martina - Doberdob. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Eugenia Us-sai v kapeli splošne bolnišnice in na pokopališču. DANES V KRMINU: 9.30, Irma Dorigo (sestra Annunziata) v kapeli samostana Rosa mistica in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Gualtiero Marchi iz bolnišnice v stolnico sv. Ambroža in v Trst za upepelitev. DANES V POLAČU: 10.30, Alice Maria Marizza vd. Furlan (z ronškega pokopališča ob 10.15) v cerkvi in na pokopališču v Foljanu. t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Franc Petejan star 58 let Žalostno vest sporočajo žena Marisa, sestra Ana in brat Kazimir ter ostali sorodniki. Pogreb bo v soboto, 30. junija ob 10. uri v farni cerkvi v Sovodnjah ob Soči. Topla zahvala vsem, ki bodo dragega pokojnika pospremili na zadnji poti. Gorica, Sovodnje ob Soči, 29. junija 2007 Pogrebno podjetje Preschern - Gradišče ob Soči / SLOVENIJA Petek, 29. junija 2007 17 KOBILARNA LIPICA - S prihodnjim tednom Gospodarske dejavnosti bodo prenesli na družbo Lipica turizem Nova družba bo skrbela za gostinsko, hotelsko in športno ponudbo LIPICA - Z julijem bo v Kobilarni Lipica zaživela družba Lipica turizem, na katero bodo prenesli gospodarske dejavnosti kraškega bisera, pa tudi okoli 100 zaposlenih v sedanjem javnem zavodu. Nova družba naj bi izboljšala poslovanje kobilarne, v katere lasti bo, dobiček pa naj bi zabeležila najkasneje leta 2009, je včeraj v Lipici poudaril direktor lipiške kobilarne Matjaž Pust, ki bo vodil tudi družbo Lipica turizem. Z dejavnostmi v lipiški kobilarni se bosta tako odslej ukvarjala javni zavod Kobilarna Lipica ter družba Lipica turizem, pri čemer bo prvi edini lastnik druge. Javni zavod bo skrbel za vzrejo konj ter ohranjanje kulturne in naravne dediščine, nova družba pa bo prevzela gostinsko, hotelsko in športno ponudbo ter trženje destinaci-je Lipica, nekatere službe pa bodo ostale skupne, je še povedal Pust. V javnem zavodu, kjer bi za skrb za okoli 380 konj vsako letos potrebovali približno 1,9 milijona evrov proračunskega denarja, kolikor jim ga je država namenila letos, bo tako delo ohranilo okoli 80 ljudi, vse ostale pa bodo prezaposlili v Lipica turizem, je dodal. Med prvimi nalogami nove družbe, ki naj bi dobiček namenila razvoju kobilarne oz. državnemu proračunu, bo izboljšanje sprejema dnevnih gostov in gostinske ponudbe, dolgoročno pa pridobitev strateškega partnerja za vlaganje v hotele in drugo turistično infrastrukturo v obliki jav-no-zasebnega partnerstva. Tudi v tem primeru bo država ostala 100-odstotni lastnik celotne infrastrukture in nepremičnin v Lipici, prav tako pa ne nameravajo krčiti 250 hektarov pašnikov, je zagotovil Pust. Po njegovih besedah so v Lipici letos zabeležili za slabo petino več hotelskih gostov kot lani, število obiskovalcev pa je ostalo na lanski ravni, ko so v celem letu zabeležili 100.000 turistov. Te številke nameravajo povečati ter Lipico razviti v vrhunsko konjerejsko ustanovo in regionalni center turizma tudi z blagovno znamko Lipica, ki so jo začeli razvijati v začetku leta. Strokovni vodja lipiške kobilarne Marko Marc je predstavil tudi sistem za vodenje mednarodnega registra lipicancev. Register vsebuje podatke o konju in njegovih prednikih za najmanj pet generacij oz. 150 let nazaj, je pojasnil. Nad delovanjem registra bdijo na Krasu, kjer so v seznam že vpisali več kot 3400 čistokrvnih lipicancev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije in Švedske. Med njimi je okoli 1350 še živečih konj, kar predstavlja četrtino svetovne populacije teh belih konj, ki so na evropskem seznamu ogroženih pasem. (STA) V Lipici imaja tudi nov sistem za vodenje mednarodnega registra lipicancev za 150 let nazaj AFERA - Zaradi Ropovih izjav v zvezi s prisluhi Janša od Ropa zahteva javno opravičilo LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Janša naj bi po poročanju TV Slovenija od nekdanjega premiera, sedaj poslanca SD Antona Ropa zahteval javno opravičilo zaradi njegovih izjav v zvezi s prisluhi. Če tega ne bo storil v petih dneh, bo Janša razmislil o civilni tožbi. Zahtevo po opravičilu naj bi Ropu poslala odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Odvetnica je za spletni portal RTV Slovenija MMC potrdila, da je pismo v imenu premierja že poslala Ropu, ki za STA za izjave ni bil dosegljiv, prav tako STA v kabinetu premiera Janše, ki se vrača z obiska v Ukrajini, zaenkrat ni uspela dobiti komentarja. Kot navaja TV Slovenija, se odvetnica v pismu Ropu sklicuje na Ropove izjave, da obstajajo prisluhi v zvezi z dogajanjem v Piranskem zalivu, iz katerih izhaja, da sta se Janša in hrvaški premier Ivo Sanader dogovarjala za incidente. V pismu naj bi odvetnica zapisala: Vaše izjave so v celoti neresnične. Janez Janša Predsednik vlade Janez Janša se s premierom Hrvaške Ivom Sanaderjem ni nikoli dogovarjal za incidente v Piranskem zalivu. V nadaljevanju naj bi navedla, da Ropove izjave predstavljajo nedopusten poseg v čast in dobro ime premiera Janše, saj mu pripisuje načrtno ustvarjanje konfliktnih situacij na meji s Hrvaško z namenom pridobivanja političnih točk, kar grobo posega v ugled predsednika vlade. V pismu je zapisano še, da so neresnični očitki, da bi državljane Slovenije namenoma sprav- Anton Rop ljali v nevarne situacije z namenom pridobivanja političnih točk, za predsednika vlade skrajno žaljivi in v celoti nedopustni. V pismu tako Ropu predlagajo, da javno, kot je nedopustne izjave podal, te tudi prekliče, da torej bodisi skliče novinarsko konferenco oz. poda izjavo za oddajo Dnevnik na TV Slovenija, v kateri naj nedopustne izjave prekliče in se predsedniku vlade javno opraviči. Če tega v petih dneh ne bo storil, bo Janša razmislil o civilni tožbi. (STA) Z akcijo Pričarajmo nasmeh na Debelem rtiču 500 otrok DEBELI RTIČ - V Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije (RKS) na Debelem rtiču so predstavniki RKS in podjetja Tuš predstavili dobrodelno akcijo Pričarajmo nasmeh, ki poteka že peto leto zapored. Letos bo v okviru akcije na Debelem rtiču letovalo 500 otrok iz vse Slovenije, so sporočili z RKS. Prva skupina otrok, ki prihaja iz območnih združenj Piran, Izola, Koper, Idrije, Tolmina, Ajdovščine, Nove Gorice in Sežane, je tedensko letovanje začela 23. junija, naslednje tri skupine pa se bodo v Mladinskem zdravilišču in letovišču mudile v mesecu avgustu. V Ljubljani se je začel festival Ana Desetnica LJUBLJANA - V ljubljanskem parku Zvezda se je s predstavo Gledališča Ane Monro Urbane zgodbe včeraj začel mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki že deseto leto zapored pripomore k živahnemu vzdušju v prestolnici. Na festivalu bo do 1. julija v sklopu 75 dogodkov sodelovalo 200 umetnikov. Na letošnji Ani Desetnici bo veliko plesa, ognja in lutk, še napovedujejo organizatorji iz Ane Monro. Ana Desetnica bo potekala na ploščadi pred Moderno galerijo, v Argentinskem parku, v Miklošičevem parku, na Plečnikovem trgu, na Pogačarjevem trgu, zasedla bo tudi Mestni trg, Šuštar-ski most, park Zvezda in še nekatera druga prizorišča. Kralji ulice del mednarodne mreže cestnih časopisov LJUBLJANA - Društvo za pomoč in samopomoč Kralji ulice je bilo junija na 12. konferenci Mednarodne mreže cestnih časopisov (INSP - International Network of Street Papers) na Poljskem uradno sprejeto v mrežo INSP, ki vključuje že 80 članov iz 27 držav sveta. Mednarodna zveza cestnih časopisov združuje časopise, ki jih prodajajo in včasih tudi ustvarjajo brezdomci in tisti, ki živijo pod pragom revščine. Razvila se je iz potreb po izmenjavi idej in spoznavanju najboljših praks med cestnimi časopisi, ki so se vzpostavljali v 90-ih letih prejšnjega stoletja. INSP je mednarodno medijsko gibanje in temelji na prepričanju, da je izmenjava informacij ključna pri spopadanju z brezdomstvom in revščino. KOMEN - Prva proslava občinskega praznika Od danes do nedelje vrsta zanimivih prireditev KOMEN - Občina Komen prvič v času svojega obstoja organizira praznik Občine Komen. Ob tej priliki so pripravili več prireditev, ki bodo potekale že danes in jutri, osrednja slovesnost pa se bo začela v nedeljo ob 19. uri pred občinsko stavbo v Komnu. Samo praznovanje se bo v nedeljo pričelo že v popoldanski urah, in sicer ob 16.30 z delavnicami in animacijskim programom za otroke, ki jih organizirata Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana in taborniki Rod kraških j'rt, s predstavitvijo pridelovalcev kraških dobrot, ponudnikov turističnih storitev in društev, nadaljevalo pa ob 17.30 s predstavitvijo društev. Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti bo evropski poslanec Lojze Peterle, v kulturnem programu pa bodo sodelovali učenci Osnovne šole Antona Šibe-lja Stjenka Komen, pevka Damjana God-nič, gledališki igralec Sergej Ferrari, Mladinski pihalni orkester Komen in plesalke Plesne šole Rebula. V okviru prireditve bo župan Občine Komen podelil priznanja za najboljša vina v Občini Komen, priznanja za turistični spominek ter priznanja Občine Komen. Prireditev se bo zaključila z zabavo s plesom s skupino Kalamari. Že danes bo v okviru Štreklejvih večerov na Zegovem borjaču v Kobjeglavi (začetek ob 20.30) nastopila tamburaška in vokalna skupina KD Karla Štreklja. Društvo izgnancev Slovenije 19411945, Krajevna organizacija Komen pa vabi člane in prijatelje miru na pohod v naselja, ki so bila požgana, prebivalci pa izgnani. Pohod se bo začel jutri ob 17. uri pred komenskim zadružnim domom, potekal pa bo po trasi Komen - Divči - To-mačevica - Mali dol - Jablanec - Komen. Pohodu bo ob 19. uri sledil še občni zbor društva izgnancev Komen. S tem pa dogajanja še ne bo konec. Ob 21. uri je namreč predvideno kresova-nje na prostoru ob cesti med Komnom in Gorjanskim (pri sv. Margeti). Kresovanje pripravljata društvo Debela griža iz Volčjega grada in društvo Gorjansko. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, za ples in dobro vzdušje bo poskrbel ansambel Red Katrins. ŠTANJEL - Izdelovanje cvetnih venčkov Tudi letos precejšnje zanimanje za tradicionalno etnološko prireditev ŠTANJEL - Etnološka prireditev, ki obuja star običaj izdelovanja venčkov na predvečer sv. Janeza Krstnika, se v Štanjelu odvija že 8. leto. Na letošnjih delavnicah je sodelovalo 18 udeležencev, 14 pa jih je tudi sodelovalo v izboru za najlepšega. Glavni organizatorici in pobudnici prireditve sta Dušana Švagelj in Kristina Rudež iz Štanjela. Delavnice, ki so potekale od 17. do 23. junija, so bile dobro obiskane, udeleženci pa so prihajali iz Štanjela in bližnjih vasi, ter tudi iz Vipavske doline in Ljubljane. Posebna žirija je tudi izbrala najboljše venčke v posameznih kategorijah. Miha Ravbar (antropolog), Slavka Ilich (pedagoginja) in Urška Kos (zmagovalka izbora 2005) so sklenili, daso med izdelo-valkami tradicionalnega venčka najboljše tri Katja Rustja, Dragica Furlan in Alma Švagelj, pri fantazijskem pa Aleksandra Sfiligoj, Vida Furlan in Marica Ukmar Na Kresni večer, ko je dan najdaljši, so Štanjelci izobesili venčke na svoja vrata in s tem v naslednjem letu obvarovali domove pred nesrečo in hudo uro. Izdelovalke venčkov so se nastavile fotografskemu objaktivu za spominski posnetek 18 Petek, 29. junija 2007 SVET / STRASBOURG - Carla Del Ponte govorila na parlamentarni skupščini Sveta Evrope Sodišču je treba izročiti tudi Karadžica in Mladica Po oblikovanju nove srbske vlade je prišlo do pozitivnih sprememb - Tožilka ostane do konca leta Carla Del Ponte je včeraj dejala, da je kljub izteku mandata pripravljena ostati do konca leta ANSA STRASBOURG - Sodelovanje Srbije s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je bilo še do nedavnega problematično, vendar je po oblikovanju nove srbske vlade prišlo do pozitivnih sprememb, je pred Parlamentarno skupščino Sveta Evrope (PS SE) včeraj poudarila glavna tožilka Carla Del Ponte in kot primera navedla aretaciji Zdravka Tolimirja ter Vlastimirja Djordjeviča. Kljub temu pa Del Pontejeva pričakuje, da bo Srbija izročila Haagu še preostale štiri haaške obtožence. Del Pontejeva, ki se ji sicer konec septembra izteče mandat, a je sporočila, da je pripravljena ostati do konca leta, je še dejala, da je aretacija obtoženih odgovornost nacionalnih oblasti, njihove policije. Haaška tožilka od Srbije poleg izročitve preostalih obtožencev, predvsem pa Radovana Ka-radžiča in Ratka Mladiča, ki naj bi se nahajali na srbskem ozemlju, pričakuje, da bo haaškemu sodišču omogočen dostop do dokumentov. Sodelovanje bomo v prihodnjih tednih pozorno spremljali, je dodala. Kot je povedala na novinarski konferenci, v Srbiji obstaja politična volja, vprašanje časa pa je, kdaj bo do aretacije prišlo. »Zame kot tožilko je pomembno, da so tisti na begu aretirani in prepeljani v Haag,« je izpostavila. Del Pontejeva je izrazila zadovoljstvo, da jim je v njenem obdobju uspelo v Haag prepeljati 91 obtoženih. Kot je dodala, pa ne more biti zadovoljna, dokler sta na begu najbolj pomembna obtoženca, Ka-radžič in Mladič, kar je zanjo kot tožilko »frustrira-joče«. Kot uspeh sicer šteje, da je mednarodnemu pravosodju s tem ad hoc sodiščem uspelo premostiti prepad, ki je nastal, ker najbolj vplivni, ki so bili odgovorni za zločine, kot so zločini proti človeštvu in vojni zločini, niso bili privedeni pred sodnika. Po besedah Del Pontejeve si Svet Evrope in haaško sodišče prizadevata za isti cilj: proti nekaznovanosti in za spravo. »Torej, lahko in bi morali tesno sodelovati, da bi dosegli ta cilj,« je dodala in izpostavila, da je bistvenega pomena, da se preostale obtožene, ki so še na begu, privede pred haaško sodišče še pred iztekom njegovega mandata. Kot je v Strasbourgu še opozorila Del Ponte-jeva, ne smemo pozabiti na pravice žrtev. Med drugim se je vprašala, kako pojasniti preživelim genocida, ki se je zgodil v Srebrenici, da sta odgovorna za ta zločin še vedno na begu. »Vsi pričakujejo konec poglavja, vendar se to ne more zgoditi, dokler ne bo sojenja Mladiču in Karadžiču,« je dodala. LONDON - V kabinetu Gordona Browna ženska za notranjo ministrico Novi zunanji minister David Miliband »zasebno« kritičen do vojne v Iraku LONDON - Novi britanski premier Gordon Brown je včeraj na ključno ministrsko mesto, torej za zunanjega ministra, imenoval komaj 41-letnega Davida Mi-libanda. Brown je ob tem predstavil tudi druge spremembe v sestavi njegove nove vlade, poročajo tuje tiskovne agencije.»-Sem izjemno počaščen in povsem navdušen, da me je novi premier prosil, naj postanem novi zunanji minister,« je v prvi izjavi po imenovanju dejal Miliband, ki bo najmlajši britanski zunanji minister v več kot 30 letih. Kot je dejal, verjame v »diplomacijo, ki posluša in ki vodi« ter dodal, da bo izvajal politiko, zaradi katere bosta Velika Britanija in svet boljša. Za Milibanda je sicer znano, da je »zasebno« kritičen do vojne v Iraku. Miliband, ki bo nasledil zunanjo ministrico Margaret Beckett, velja za vzhajajočo zvezdo Laburistične stranke, pred tem pa je bil minister za okolje. Imenovanje Milibanda je po poročanju dpa zanimivo zato, ker je del laburistov, privrženih nekdanjemu premieru Tonyju Blairu, Milibanda prepričeval, naj nastopi kot protikandidat Brownu za predsednika stranke. Vendar pa je Miliband, ki je vedno veljal za privrženca bivšega premiera To-nyja Blaira, to zavrnil in izrazil podporo Brownu. Na mesto novega finančnega ministra, torej za delo, ki ga j e doslej opravljal sam, pa je Brown imenoval enega najbolj izkušenih ministrov iz Blairove vlade, dosedanjega ministra za trgovino in industrijo Alistarja Darlinga. Slednji je v Blairovi vladi služil vse od začetka pred 10 leti. Po prvih podatkih je Brown tudi že izbral novega pravosodnega ministra, ki bo poslej nekdanji zunanji minister Jack Straw, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Po poročanju dpa je sicer Brown tudi že imenoval novega notranjega ministra, ki bo prvič ženska, Jacqui Smith. Slednja je bila ena od izvirnih »Blairovih bejb«, kot so imenovali skupino 101 poslank, ki so bile v parlament izvoljene, ko je Blair postal premier leta 1997. Dosedanji notranji minister John Reid se je moral kot ena pomembnejših žrtev zamenjave premiera in vodilni »blairist« posloviti. Žrtev Brownove vladne prenove je sicer tudi Patricia Hewitt, ki je odstopila z mesta ministrice za zdravstvo, še poroča dpa. Medtem pa se čestitke novemu britanskemu premieru še naprej vrstijo. Tako mu je čestitala tudi nemška kanclerka Angela Merkel in izrazila upanje, da bosta državi še naprej tako tesno sodelovali, so danes sporočili iz kancler- kinega urada. Merklova je Browna ob tem še povabila na obisk v Nemčijo, poroča AFP. Gordon Brown je v sredo postal novi britanski premier in tako končal desetletje vladavine Tonyja Blaira z obljubo, da bo vodil novo vlado sprememb. 56-letni Brown je vodenje vlade prevzel, potem ko je Blai- r zadnji dan na položaju odšel z Downing Streeta in zadnjič nastopil v parlamentu, kjer so se od njega poslovili s stoječimi ova-cijami, preden sta se oba sestala s kraljico Elizabeto II. Nekdanji britanski premier in novo-pečeni odposlanec četverice za Bližnji vzhod Tony Blai- r je v danes objavljenem pogovoru za britanski časnik Northern Echo dejal, da bo svojo novo službo začel opravljati nemudoma in da bo verjetno že prihodnji mesec odpotoval na Bližnji vzhod. Medtem pa so iz Laburistične stranke sporočili, da bodo volitve za nadomestitev Blairovega poslanskega mesta izvedli 19. julija. (STA) Nova notranja ministrica Jacqui Smith in zunanji minister David Miliband ANSA VATIKAN - Pismo vsem škofom Vrača se latinska maša Papež Benedikt XVI. Ukinjena je prepoved, sprejeta na 2. vatikanskem koncilu VATIKAN - Vatikan je škofom vsega sveta predstavil apostolsko pismo papeža Benedikta XVI., s katerim se ukinja prepoved stare latinske maše, sprejete na drugem vatikanskem koncilu v 60. letih prejšnjega stoletja. Cerkveni strokovnjaki v odločitvi Benedikta XVI. vidijo poskus približevanja strogim konservativnim krogom, ki so zaradi po njihovem mnenju preveč posvetne nove maše zapustili katoliško cerkev, danes poročajo tuje tiskovne agencije.Drugi vatikanski koncil je odpravil t.i. tridentinsko mašo iz 16.stoletja, ki so jo duhovniki darovali v latinskem jeziku, medtem ko so vernikom kazali hrbet. Maša vsebuje tudi vrsto molitev, ki jih nekato-ličani, zlasti j udje, smatrajo za žaljive. Določeni tradicionalistični krogi znotraj rimskokatoliške cerkve se niso z novo mašo v domačih jezikih nikoli sprijaznili, saj naj bi bila pusta in »protestantska«. ANSA Liberalna struja v katoliški cerkvi se boji, da bo Benedikt XVI. poleg novega bogoslužja postavil pod vprašaj tudi druge dosežke drugega vatikanskega koncila, s katerim se je skušalo vodstvo cerkve približati stvarnosti vernikov in omogočiti dialog z drugimi verskimi skupnostmi. Benedikt XVI. je večkrat poudaril, da mu je latinska maša všeč. Sam se sicer še ni vrnil k staremu bogoslužju, pogosto pa je že daroval maše v latinskem jeziku. Za ponovno dopustitev latinske maše se zavzema predvsem vplivna konservativna Družba svetega Pija. Leta 1969 jo je ustanovil francoski nadškof Marcel Lefebvre, ki so ga leta 1989 kot odpadnika izključili iz cerkve. Benediktov predhodnik Janez Pavel II. je sicer lefebvristom ponudil roko že leta 1984, ko je preklical popolno prepoved latinske maše, ki je bila nato mogoča pod zelo strogimi pogoji in z izrecnim dovoljenjem lokalnih škofov. Mnogi škofje pa so prošnje tradicionalističnih vernikov za uvedbo tridentinske maše zaradi svoje osebne zavezanosti drugemu vatikanskemu koncilu zavrnili, zaradi česar je dokument Janeza Pavla II. ostal mrtva črka na papirju. Pijeva družba je svojo vrnitev v naročje cerkve zato pogojevala z dodatnim popuščanjem Vatikana pri vprašanju latinske maše, Benedikt XVI. pa ji je zdaj očitno ustregel. (STA) V Bagdadu 30 mrtvih BAGDAD - V bombnem napadu na postajališče avtobusov in taksijev na jugu Bagdada je včeraj umrlo najmanj 30 ljudi, okoli 50 je bilo ranjenih. Do eksplozije bombe v pretežno šiitskem delu prestolnice je prišlo v jutranjih urah, ko je bilo na prizorišču napada veliko ljudi in vozil. V Iraku so bili medtem v noči na danes ubiti trije britanski vojaki, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Ze v sredo zvečer je prišlo v šiitskem okrožju Kadmija na severu Iraka do eksplozije, ki je zahtevala deset življenj, 15 ljudi pa je bilo ranjenih. Med samomorilskim napadom v bližini policijske postaje v Bagdadu je medtem v sredo umrla ena oseba, pet ljudi pa je bilo ranjenih, so sporočili policijski viri. V Basri so v noči na včeraj življenje izgubili trije britanski vojaki, štirje pa so bili ranjeni, je sporočila britanska vojska. Vojaki so umrli v eksploziji bombe v bližini njihovega vozila. Srbi v Gračanici ob obletnici kosovske bitke PRIŠTINA - Več sto Srbov se je včeraj v samostanu Gračanica na Kosovu udeležilo spominske maše v počastitev 618. obletnice kosovske bitke. Slovesnosti je prisostvoval tudi srbski minister za Kosovo Slobodan Sa-mardžič, patriarh srbske pravoslavne cerkve Pavle pa je svojo udeležbo iz zdravstvenih razlogov odpovedal. Srbski premier Vojislav Koštunica je medtem poudaril, da se danes bije »nova, srbsko-ameriška kosovska bitka« za srbsko pokrajino.Kosovo je »sveta srbska zemlja«, je v maši poudaril metropolit srbske pravoslavne cerkve s sedežem v Podgorici Amfi-lohije, ki je zastopal patriarha Pavla. »Upamo, da bo zmagala pravica,« je Amfilohije namignil na srbska prizadevanja za preprečitev neodvisnosti Kosova. Slovesnost, ki se je udeležil tudi srbski princ Aleksander Karadjordje-vič, je potekala pod strogimi varnostnimi ukrepi, incidentov pa niso zabeležili. Kosovska policija je nekaterim Srbom zaradi izzivalnih sporočil na majicah prepovedala udeležbo na slovesnosti, poročajo beograjski mediji. Srbi so v Gračanico pripotovali v desetih avtobusih iz Kosovske Mi-trovice na severu pokrajine. V Litvi bodo gradili jedrsko elektrarno VILNIUS - Litovski parlament je včeraj sprejel zakon o izgradnji jedrske elektrarne na ozemlju Litve, ki pa bo skupen projekt Litve, Latvije, Estonije in Poljske. Zakon je v zadnjem branju podprlo 107 od 120 poslancev, z njegovim sprejetjem pa je postavljena zakonska podlaga za doslej najbolj ambiciozen energetski projekt omenjenih štirih držav, poroča nemška tiskovna agencija dpa.V zadnjem času so se sicer v zvezi s projektom pojavili različni zapleti. Največjo težavo naj bi po poročanju medijev predstavljali spori glede razdelitve lastniških deležev med državami partnerkami. Ob predstavitvi projekta izgradnje elektrarne februarja 2006 je bilo načrtovano, da bodo pri njem sodelovale samo tri baltske države, ki bodo imele vsaka tretjinski delež. Potem pa je julija lani Litva na lastno pobudo in brez posvetovanja k sodelovanju povabila še Poljsko. To je pomenilo, da bi se delež vsake države zmanjšal na četrtino, kar pa ni bilo všeč Estoniji in Latviji. Poleg tega so v danes sprejetem zakonu določila, v skladu s katerimi pripada Litvi kot gostujoči državi 34-odstotni delež v projektu in pripadajoče glasovalne pravice. V sosednjih državah naj bi zakon že sprožil vznemirjenje med politiki, mnogi analitiki pa ga razumejo kot kršitev regionalne solidarnosti, ki naj bi jo predstavljala jedrska elektrarna. Kljub temu se vse strani še naprej strinjajo, da so potrebni nujni ukrepi za preprečitev grozeče energetske krize. Leta 2009 bo namreč Litva zaprla jedrsko elektrarno iz časov Sovjetske zveze, s čimer bi se lahko baltske države soočile z večjim pomanjkanjem energije. Petek, 29. junija 2007 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NAŠ POGOVOR - Sežanski igralec NBA lige Primož Brezec Med vsako tekmo pojejo gledalci od 4 do 5 tisoč pic Tekma kot pri nas kino ali gledališče - Slovensko reprezentanco zavrnil zaradi poškodb Med množico otrok na zunanjem igrišču ob glavni telovadnici v Sežani ni bilo težko izslediti 216 centimetrov visokega slovenskega košarkarja Primoža Brezca, ki je v sredo popoldne sprejel mi-nikošarkarje sežanskega Kraškega Zidarja ter openskega Poleta in tržaškega San Vita. Za dobrih pet glav višji in simpatični Primož je vse malčke razveselil z av-togramom, trenerji pa so mu za spomin podarili zeleno košarkarsko žogo z vsemi podpisi malih košarkarjev. Sedemindvajsetletni (letnik 1979) center ameriške NBA ekipe Charlotte Bobcats (sicer košarkarsko pot je začel pri Kraškemu zidarju, zatem pa nadaljeval pri Olimpiji in pri Indiani Pacers) je zatem rade volje po-kramljal z nami. V letošnji sezoni nisi igral veliko... »Na žalost ne. Stalno so me pestile neke poškodbe, tako da res nisem imel sreče. Letošnjo sezono bo treba čimprej pozabiti. Ze prihodnja mora biti iz športnega vidika boljša. Tudi rezultati niso bili najboljši, saj se nismo uvrstili v končnico prvenstva.« Igrate tudi do tri ali štiri tekme na teden. Koliko pa trenirate? "V bistvu treniramo zelo malo, saj nimamo veliko časa, da bi se med eno tekmo in drugo odpočili. Zelo naporni treningi so le pred začetkom sezone. Zatem je vse skupaj bolj lahkotno, čeprav vse prej kot nenaporno in neutrudljivo. Na koncu sezone so košarkarji NBA lige zelo utrujeni in med poletjem morajo obvezno na regeneracijo.« Najbrž zaradi tega ne boš nastopal s slovensko reprezentanco na letošnjem EP? »V prvi vrsti zaradi poškodb. Najprej moram priti stoodstotno v formo. Letos se bom v ZDA vrnil že v začetku avgusta. Rad bi se dobro pripravil na prihodnje prvenstvo.« Povedal si nam, da trenirate malo, toda rezervni igralci, ki sedijo na klopi in ne stopijo na igrišče, morajo le trenirati? »Če igraš manj kot dvajset minut ti trener svetuje, da treniraš kondicijo posebej. V NBA je vse delo zelo individualno. Zanimivo pa je, da pred vsako večerno tekmo zjutraj opravimo krajši trening.« Košarka v NBA ligi postaja vse bolj fizična. "Delno velja. Predvsem temnopolti igralci so fizično zelo dobro pripravljeni. Pravi orjaki. NBA pa postaja tudi vse bolj evropsko obarvana. MVP sezone je bil Nemec Dirk Nowitzky in še kakega dobrega evropskega igralca bi lahko omenil.« Velja, da v NBA ni protidopinških kontrol? »Ne. Protidopinško kontrolo so uvedli v lanski sezoni. Vsak igralec mora med sezono štirikrat nenapovedano oddati vzorce urina.« Vaša gostovanja pa so kar na- OSEBNA IZKAZNICA Največ se je naučil od Maria Gerjeviča Višina: 216 cm Teža: 114 kg Številka športnih copat: 50 Prvi trener: Marko Mugoša Trener, ki te je naučil največ: Mario Gerjevič Konjički: tenis in kino Vzornika: Michael Jordan in Tim Duncan Vzdevek: Breza, Brzi Primož Brezec igra v NBA ligi že pet let. V zadnji sezoni je z moštvom Charlotte Bobcats dosegal povprečno 5 točk in 3,2 skoka na tekmo KROMA porna, saj se stalno premikate za več tisoč kilometrov. »Včasih je kar mučno. V glavnem potujemo z zasebnimi letali, tako da je čakalna doba na letališču minimalna. Na gostovanjih pa spimo po najboljših hotelih, tako da se iz tega vidika ne smemo pritoževati.« Vse ameriške dvorane so že vnaprej (za celo prvenstvo) razprodane. Tekme pa si povprečno ogleda od pet do deset tisoč gledalcev. Za Evropo je nekaj takega nepojmljivo. »Za Američane je ogled NBA tekem podobno kot pri nas kino ali gledališče. Tu se predvsem zabavajo, pa veliko pojejo in popijejo. Zanimivo je, da med samo tekmo restavracija v telovadnici proda od pet do šest tisoč pic in še dvakrat toliko čipsov in ostalih sladkarij. Vsak gledalec pa povprečno spije pet do šest piv ali drugih gaziranih pijač. Nič čudnega, da je večina Američanov tako debela.« V ZDA najbrž pogrešaš slovensko hrano? »Ne, saj moja žena (Brezec je poročen in ima tudi hčerko op. ur.) kuha izključno slovenske dobrote.« Katere pa so tvoje skrite želje? »Rad bi osvojil naslov ameriškega prvaka pa tudi s slovensko reprezentanco evropsko ali svetovno prvenstvo. To bi bilo res fantastično.« Jan Grgič APrimorski ~ dnevnik Ameriški pokal: Mehika ugnala Brazilijo CARACAS - V noči na četrtek sta bili v skupini B odigrani dve tekmi prvega dela 42. južnoameriškega nogometnega prvenstva. Čile je v »lepotici« dneva s 3:2 (1:2) premagal presenečenje lanskega svetovnega prvenstva Ekvador, favorizirani Brazilci pa so morali priznati premoč razpoloženim Mehičanom, ki so slavili z 2:0 (2:0).Na prvi tekmi je Ekvador prevladoval skoraj celo tekmo, a na koncu je vendarle moral priznati premoč Čilu. Na tekmi med Brazilijo in Mehiko so na igro močno vplivale sodniške odločitve. Ze v 6. minuti je sodnik razveljavil regularen gol brazilskega igralca zvezne vrste Diega, ker je bil njegov soigrlec Robinho v pasivnem prepovedanem položaju. Oškodovani Brazilci so nato po spektakularnem prei-gravanju Alberta Castilla v 24. minuti prejeli prvi gol, pet minut pozneje pa je iz prostega strela zadel še Ramon Morales, s čimer je postavil tudi končni izid dvoboja. Brazilija naslednjo tekmo igra s Čilom, Mehika pa z Ekvadorjem. Bolivija še upa ZUERICH - Potem ko je mednarodna nogometna zveza (Fifa) spremenila svojo odločitev, ki se nanaša na prepoved igranja službenih tekem na stadionih z visoko nadmorsko višino in je dovolila, da se tekme pod njenim okriljem lahko igrajo tudi nad 2500 metri, a ne višje od 3000, je ostalo na to temo še nekaj odprtih vprašanj. Fifa bo namreč naknadno obravnavala prošnjo bolivijske nogometne zveze, da se kvalifikacijske tekme za svetovni pokal dovoli igrati v bolivijski prestolnici La Pazu, čigar mestni stadion se nahaja na nadmorski višini 3577 metrov. De Sanctis na poti v Sevillo Handanovič ali Carrizo? SEVILLA - Po Christianu Abbiatiju, ki je prestopil v vrste Atletica iz Madrida, bi se lahko od italijanskih nogometnih vratarjev preselil v Španijo tudi Udinesejev številka ena Morgan De Sanctis. Po pisanju dnevnika AS ga snubi Sevilla, isti dnevnik pa poroča tudi, da bi Udinese De Sanctisa lahko zamenjal z Argentincem interessando al Carrizom, člana društva River Plate. Dobro je vedeti, da se je v Videm vrnil tudi vratar slovenske reprezentance Samir Handanovič, ki je v minuli sezoni zelo uspešno branil vrata Riminija v B ligi. NOGOMET - Real ne mara več Fabia Capella Prvič odstavljen Mijatovič: »Ni prava oseba za nas«- Obvarovala ga ni niti osvojitev španskega prvenstva MADIRD - Ze od nekdaj slovi po tem, da v klubih, ki jih vodi, ne vztraja dolgo. Tako je bilo pri Milanu, Real Madridu, Romi in Juventusu. Vedno je odhajal kot zmagovalec in po lastni volji. Tokrat - in to prvič v karieri, mu to ni uspelo. Z Rea-lom je sicer osvoj il špansko Ligo, vendar ga to ni obvarovalo pred odstavitvijo. »Ca-pello ni prava oseba, da bi dosegli vse zastavljene cilje,« je brez dlak na jeziku dejal športni vodja madridskega kluba Predrag Mijatovič, kije domov poslal tudi Ca-pellovega svetovalca Franca Baldinija. Šestdesetletni strokovnjak iz Pierisa, ki je z Realom podpisal triletno pogodbo za 12 milijonov evrov, je v Madridu preveč pritiskal na plin. Znebil se je Ronalda in Beckhama, Cassano mu je obrnil hrbet, na stadionu Bernabeu so ga gledalci pošteno izžvižgali, niso se zadovoljevali s posrečenimi in za lase privlečenimi zmagami, na koncu pa so - očitno skupaj z vodstvom ocenili, da Real ni zmagal zaradi končnih 10 zaporednih zmag, ampak preprosto zato, ker je Barcelona popustil. Capella naj bi zamenjal Nemec Bernd Schuster. 20 Petek, 29. junija 2007 ŠPORT / ATLETIKA - Tekaška prireditev »Corri Trieste« na Velikem trgu Na cilju 5 km dolgega teka Baldini pred Gambo Prireditev je razgibal tudi ekshibicijski nastop slovenskega skakalca ob palici Rovana Na tržaški prireditvi »Corri Trieste« sta se uveljavila olimpijca. Zmagovalec teka je bil Stefano Baldini (levo), ekshibicije v skoku s palico pa Matej Rovan KROMA Kraljica športa je na Veliki trg včeraj privabila kar nekaj gledalcev, še največ pa je bilo glavnih protagonistov 5. izvedbe »Corri Trieste« - tekačev vseh starosti, ki so se pomerili na običajni 5- kilometerski dolgi progi okoli Velikega trga. Največja atrakcija atletske prireditve je bil nedvomno olimpijski prvak Stefano Baldini, ki je tudi zmagal z več kot petnajstimi sekundami naskoka pred domačim tekmovalcem Michelejem Gambo. Letošnjo tekaško prireditev je obogatila eksibicionistična tekma v skokih ob palici. Na dvignjenem podu so organizaciji pripravili pravo altetko stezo, kjer so skakalci preizkušali preskočiti kar najviše. Na Velikem trgu se je zbralo šest skakalcev, med njimi tudi Slovenec Jure Rovan, ki je bil na koncu najboljši. Mednarodno udeležbo je dopolnila edina ženska predstavnica, Američanka Erica Bartoletti, ki je bila neuspešna in uspela preskočiti nadejano višino (4,20 m) šele po četrtem poskusu. Ostali moški konkurenti niso prikazali lepe predstave, saj so skupno preskočili palico le trikrat. Šele slovenski prvak z državnim rekordom je razgibal tekmo: brez težav je preskočil višini 5 m in 5,21 m. Več pa mu kljub trem poskusom ni uspelo preskočiti. Občinstvo mu je soglasno dovolilo še četrti poizkus. Ruvan je izbral višino 5,50 m - preskok pa mu za las ni uspel. TENIS - Wimbledon Srebotnikova že v tretjem krogu WIMBLEDON - Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Sre-botnik se je že uvrstila v tretji krog letošnjega tretjega turnirja za veliki slam v Wimbledonu s skupnim nagradnim skladom 16,7 milijona ev-rov, potem ko je ekspresno z dvakrat po 6:1 opravila s Hrvatico Niko Ože-govič. Šestindvajsetletna Velenjčan-ka, ki so jo organizatorji postavili za 19. nosilko v posamični konkurenci, je tako izenačila svoj najboljši dosežek na tem turnirju, saj se je v zadnjih dveh letih prav tako uvrstila v tretji krog. »Danes je bilo malo drugače kot v prvem krogu. Igrala sem še bolje, Hrvatica pa je pokazala za dva razreda slabši tenis kot pa tekmica v prvem krogu. Nasprotnice nisem poznala, zato tudi nisem želela ničesar prepustiti slučaju in sem pritiskala od začetka do konca,« je po tekmi dejala razpoložena Srebotnikova. V tretj em krogu bo imela Ve- lenjčanka precej težje delo. Pomerila se bo namreč z deseto nosilko Slovakinjo Danielo Hantuchovo, ki je bila s 7:5 in 7:6 (3) boljša od Rusinje Jelene Lihovceve. V primerjavi s slovensko tekmovalko se dve leti mlajša Slovakinja na lestvici najboljših teniških igralk na svetu nahaja na 12. mestu, na največjih tekmovanjih pa redno nastopa že sedmo leto. Na turnirjih za veliki slam poleg avstralskega Melbourna najbolje nastopa prav v Wimbledonu. Tu je bila leta 2002 že četrtfinalistka, lani pa se je prebila do četrtega kroga, potem ko je v tretjem premagala prav slovensko šampionko. Slovakinja je bila lani boljša s 6:4 in 7:6 (2), prav tako pa je bila boljša še v drugih štirih medsebojnih obračunih. Lani je Slovakinja v treh nizih slavila v Berlinu, leta 2003 v San Diegu in Indian Wel-lsu, leta 2002 pa še v Leipzigu. Moški: Lleyton Hewitt (Avs, 16) - Simone Bolelli (ita) 6:2, 6:2, 6:l) KOŠARKA - U20 Polfinala in finale EP Žirija zavrnila priziv New Zealanda VALENCIA - Po petih urah razprave je žirija na jadralnem Pokalu Amerike zavrnila priziv New Zealanda in potrdila zmago Alinghija v četrti regati finala. Stanje je tako potrjeno - 2:2, peta regata pa bo danes. Eden od mož Alinghija se je ob koncu regate v sredo začel vzpenjati po jamboru jadrnice Sui 100, kar je dajalo misliti, da je spuščal jadro, ki pa se mora po pravilniku spustiti sama od sebe. Od tod priziv »Kiwijev«, ki pa je naletel na gluha ušeša članov tekmovalne žirije. Ti so namreč ugotovili, da član Alinghija ni storil nič prepovedanega.Zmagovalec Pokala Amerike bo jadrnica, ki bo prva osvojila pet zmag. Petacchi ni suspendiran RIM - Kolesar Alessandro Petacchi, ki je v preiskavi italijanske kolesarske zveze zaradi nenavadno visoke stopnje salbutamola po tretji (23. maja) od njegovih petih etapnih zmag na letošnji dirki Po Italiji, bo v ponedeljek skušal svoje ime oprati pred komisijo Olimpijskega komiteja. Dr. Torriju bo razložil, da je kvečjemu šlo za napačno doziranje ventolina, dokaj nedolžnega preparata za lajšanje astme, ki jo Petacchi sme inhalirati z dovoljenjem zdravnika. Kolesar se je že odpovedal dodatnim analizam, ker ne želi zamuditi nastopa na francoskem Touru. Vodstvo njegovema moštva Milarm je medtem zanikalo pisanje dnevnikov, da bi ga suspendiralo. Torri bo v ponedeljek zaslišal tudi Leonarda Piepolija in Eddya Mazzolenija. Valjavec na Touru RIM - Moštvo Lampre je objavilo seznam kolesajrve, ki bodo klubse barve branili na dirki po Franciji. Med njimi je tudi Slovenec Tadej Valjavec. v PalaBigotu Čemic danes po TV NOVA GORICA - Organizacijski odbor evropskega košarkarskega prvenstva mlajših članov do 20 let se je zavoljo velikega zanimanja in sorazmerno majhne novogoriške dvorane OŠ Milojke Štrukelj - med EP bo lahko sprejela nekaj več kot 1500 gledalcev - odločil, da bosta zadnja dneva tekmovanj na sporedu v sosednji Gorici. V dvorani Bigot s kapaci-te to ne kaj več kot 5000 se de žev bodo tako v soboto, 14., in v nedeljo, 15. julija, na sporedu tudi oba polfinala in veliki finale. Za EP se je akreditiralo že prek 170 novinarjev, za nameček pa še prek 20 oglednikov i z lige NBA. Za prve tri dneve (6., 7. in 8. julij) in za drugi del tekmovanja (10., 11. in 12. juiij) bo dnevna cena vstopnice 10 evrov, za zadnja dva dneva (14. in 15. juiij) pa 15 oziroma 20 evrov. Vse cene veljajo za en dan v eni od dveh dvoran. RIM - Današnja tekma svetovne odbojkarske lige med Italijo in ZDA (ob 20. uri) bo v neposrednem prenosu predvajal satelitski RaisSatSport. V Lescah padalci iz 127 držav LESCE - Do nedelje bo na leškem letališču nadvse živahno. Na drugi letošnji tekmi svetovnega pokala padalcev v skokih na cilj se je zbralo 35 ekip (175 padalcev) iz 127 držav. Olimpija prvič prvak KOPER - V odločilni peti tekmi vaterpolskega državnega prvenstva je Koper doma izgubil proti ljubljanski Olimpiji s 6:7 (1:0, 3:3, 2:2, 0:2). Olimpija je tako po kranjskemu Triglavu in Kopru postala tretja ekipa, ki je osvojila naslov državnega prvaka v vaterpolu. Odločilni gol državnega prvenstva 2006/07 je padel 52 sekund pred koncem tekme. ŠD POLET - Na skupščini društva tudi o športnem centru na Pikelcu Na konec del bo treba še počakati Težave s finančnimi prispevki - Pokrito kotalkališče na voljo tudi drugim vaškim društvom - Premični leseni pod za telovadnico NOGOMET Danes finale turnirja v Trebčah V Trebčah poteka tradicionalni nogometni turnir (7:7), ki ga vsako leto v okviru vaškega športnega praznika organizira ŠD Primorec. Letos nastopa osem ekip, pretežno z nogometaši naših ekip. Turnir se bo zaključil danes, ob 19.30 bo tekma za 3. mesto, uro kasneje pa še finale. Izidi, skupina A: Pro Lorenzo - Binetti 4:4, Rumeni kiosk - Stara mačka 4:7, Pro Lorenzo - Stara mačka 0:3, Rumeni kiosk - Binetti 2:7; skupina B: Ediltecnica - Bršljani 2:3, Idraulici -Kiwi in melon 2:1, Ediltecnica - Kiwi in melon 1:1, Bršljani - Idraulici 8:2, Bršljani - Kiwi in melon 3:1. V društvenih prostorih ŠD Polet se je odvijal 39. občni zbor nevo-lilnega značaja. Glavna nit se je vila okrog še nedokončanega večnamenskega centra, ki še vedno čaka na denarne prispevke. Tej temi je tudi pred sed nik Ma ri no Ko ko ro vec v pred sed niš kem po ro či lu po sve til kar nekaj pozornosti. Sedanje pokrito kotalkališče društvu sicer že omogoča, da redno razvija svojo dejavnost, vse ka kor pa bo do do konč ne po do be treba še počakati. Predvsem denarne obljube s strani Sklada za Trst so se zaradi zamenjave funkcionarjev zapletle. Sklad za Trst je namreč obljubil znesek za prvi in druge del gradbenih del, odborniki pa vsot še vedno niso prejeli. Tudi dežela je zagotovila večletne prispevke, a so jih pri društvu odklonili, »predvsem zato, ker se je že vse ostalo zavleklo,« je obraz lo žil pred sed nik, ki je na kon cu občnega zbora natančno orisal vse zneske s strani donatorjev in stroške za izgradnjo večnamenskega centra. Pikelc naj bi z dokončanim pokritim kotalkališčem nudil tudi ostalim vaškim društvom prostor za množične prireditve. Kaj bo treba še dograditi? »Ob kotalkališču bo več slačilnic. Obenem bo na Pikelcu tudi novo balinišče. Dela so se sedaj nekoliko zaustavila, predvsem zato, ker za to ni več take nuje. Društvo Dom, ki je grozilo z zaprtjem balinišča na Op či nah, je to od lo či tev pre kli ca lo,« nam je orisal predsednik Kokorovec. V kratkem naj bi padla odločitev tudi o no vem le se nem pre mič nem po -du v telovadnici na Pikelcu: »To bi omogočilo košarkarski sekciji boljše pogoje dela,« je zagotovil Kokorovec, ki je prisotne spomnil, da so pred kratkim obnovili tudi svetlobnike. Na občnem zboru so prebrali svoja poročila še predstavniki sekcij, za košarko Andrej Vremec, za kotal-kanje Mara Bertocchi Debernardi, za balinanje Drago Štoka, za hokej na rolarkah pa Mojmir Kokorovec. / ITAVETA Petek, 29. junija 2007 21 KOŠARKA - Kraško-goriški pol še premleva o rešitvah Zanimivi načrti še niso dobili zelene luči Združitev članskih ekip Kontovela in Sokola pogojujejo finance - Franca snubi Falconstar Kaj se melje v košarkarskih društvih zahodnega Krasa je še uganka. Če je pri Boru in Bregu skorajda vse dorečeno (nekaj novosti lahko nastopi samo pri igralskem kadru), pa je v košarkarskem košu, v katerem se zbirajo Jadran, Kontovel, Sokol, Polet in Dom še veliko odprtih vprašanj. Novosti bodo najbrž znane šele po občnem zboru Jadrana (6. julija), kjer naj bi društva, ki sodelujejo v projektu, tudi javnosti predstavila ekipe in glavne novosti. Možnost združevanja Sokola in Kontovela pa vsekakor ni novost. Na sestanku, ki sta ga sklicali zainteresirani društvi, pa ni prišlo do končne odločitve. Predsednik Sokola Damjan Pertot nam je zaupal, da je končni dogovor po triurnem sestajanju ostal na mrtvi točki, težave pa so predvsem finančne. Tako pri Sokolu kot pri Kontovelu so nam sicer potrdili, da ekipi podpirata združevanje tudi pri članih, kar bi za o kro ži lo so de lo va nje na mladinskem sektorju. V pričakovanju končnega odgo-vo ra, pa si lah ko sa mi za mis li mo dva scenarija. Prvi: dve ekipi: Sokol v promocijski ligi in Kontovel v D-ligi. Dru gi: zdru ži tev Kon to ve la in So ko -la, to rej ena eki pa, ki bo z naj bolj ši -mi igralci nastopala v D-ligi. Nov trener naj bi izbral kader med kakimi 30 igralci obeh društev. Tu pa se zastavlja vprašanje igrišča. Kam se bodo morali odpeljati zvesti navijači? Enostavno: Nabrežinci navijajo za novo nabrežinsko telovadnico, Kontovelci pa za svojo pri Briščikih. Seveda pa ne gre zanemariti želje igralcev, ki podpirajo dom Ervatti predvsem zaradi primernejšega poda. Košarkarska novela se še nadaljuje, saj vsi še čakajo na javno predstavitev načrtov Jadrana. Molk še vedno zadeva tudi ime novega trenerja: na spisku snubcev naj bi se ob ostalih pojavil še Boban Popovič, ki je lani vodil Kraški Zidar vse do zamenjave s Tomom Kraševcem. Tudi kar se ti če igral ske ga kad ra lah ko še en - Peter Franco krat zapišemo, da bo moštvo pomlajeno. Glavni stebri ekipe naj bi sicer ostali »senatorji« Peter Franco, Christian Slavec in Alen Semec, ni izklju-če no pa, da bi eki po okre pi li še dru -gi. Med kandidati ne gre izključiti tudi izposojene igralce, med temi tudi Mattea Marušiča in Kristjana Ferfo-ljo, ki naslednje leto ne bo igral več pri društvu na jugu Italije. Novost predstavlja povpraševanje po Jadra-novem centru Francu s strani tržiš-ke ekipe Falconstar, ki nastopa v B2-ligi. Športni direktor Marco Corsi si je sicer zaželel, da bi tridesetletni košarkar ostal pri Jadranu. Zanimivemu in nekonvencio-nalnemu scenariju zahodno-kraških društev pa iz ozadja sledi Breg. Z vsemi potrjenimi igralci naj bi v naslednji se zo ni igral v D-li gi, če prav še ni izključeno, da bi lahko dobil ponudbo iz C2-lige. Načrti društva se sicer ne zanašajo preveč na ponudbe, saj si nadejajo, da bi C2-ligo dosegli z lastnimi močmi. Seveda je za uresničitev ciljev (napredovanja v C2-ligo) potrebno ekipo okrepiti. »Najprej bomo povprašali zamejske igralce in društva, šele nato se bomo obrnili do sosednje Slovenije ali do italijanskih društev,« nam je povedal Boris Salvi. Kaj pa Bor v C1 ligi? »Smo na ze lo dob ri po ti, da gle de okre pi tev uresničimo vse svoje želje,« je bil op-ti mist no vi tre ner in obe nem še ved -no tudi športni vodja kluba Andrea Mura. Kdo so te okrepitve, ni hotel povedati. KOLESARSTVO Točke Milica in Napoletanove za vrsto FJK V nedeljo je bila v kraju Chiesa Valmalenco (SO) 3. preizkušnja državnega prvenstva v gorskem kolesarstvu. Proga je bila tehnično zelo zahtevna. Deželna reprezentanca F.J.K. je bila sestavljena iz začetnikov: Denis Milic (Team Isonzo C.Pieris), Stefano Braidot (UC Caprivesi) in Tamara Rucco (Acido Lattico), in iz na-raščajnikov: Lisa Napoletano (SK Devin), Luca in Daniele Braidot ter Marco Buzzolini (UC Caprivesi). Reprezentanca naše dežele je ekipno zasedla tretje mesto na zmagovalnem odru. Pomembno točko so prispevali Denis Milic s 7. mestom med 80 tekmovalci, Lisa Napoletano s 6.mestom, ter goriš ka dvoj čka Lu ca in Da nie le Braidot, ki sta zasedla 1. oziroma 3.mesto med 80 tekmovalci. Zopet je zmagala ekipa iz Južne Tirolske pred Lombardijo. Sedaj ima F.V.G. 15 točk naskoka nad Piemontom. Zadnja preizkušnja bo 5. avgusta v kraju Roccaraso (AQ). Konec tedna bodo tekmovali za Državni naslov v gorskem kolesarstvu 2007 v kraju Rovereto pri Trentu. POLETNI TEČAJI NAŠIH DRUŠTEV - SK Kras ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. NK POMLAD obvešča, da bo v ponedeljek, 2. julija ob 20.30, na sedežu Pri-morja na Proseku (št. 2) redni občni zbor. AŠD SOKOL sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 7. julija ob 18.00 ob prvem sklicanju in ob 18.30 v drugem sklicanju na odprtem igrišču Sokola v Na-brežini z naslednjim dnevnim redom: blagajniško poročilo, odobritev obračuna in predračuna, razprava in razno. KK BOR sporoča, da je na razpolago še nekaj mest na BOR BASKETBALL CAMPU, ki bo potekal med 26. avgustom in 2. septembrom v Črmošnjicah na Dolenjskem. Zglasite se na tel. št. 3474288858. ŠD SOKOL iz Nabrežine organizira 7. in 8. julija 2007 »24 ur košarke« na odprtem igrišču v Nabrežini. Predvpis vsak ponedeljek in petek od 20. do 22. ure v pu-bu Bunker v Nabrežini pri Trstu ali po elektronski pošti na naslov sokol24ur@yahoo.it. Info: Marko E. 3391942210, Martin 3408227166, Marko H. 3357423134. ŠD BREG obvešča, da bo redni občni zbor v sredo 4. julija ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju, na sedežu nogometne sekcije v športnem centru Silvano Klabjan v Dolini. Vljudno vabljeni. SPDT organizira 3-dnevnu izlet po Karavankah od 29. junija 2007 do 1. julija 2007. Prvi dan: pohod se bo začel pri hotelu Garni na mejnem prehodu Ljubelj do Prešernove koče na Stolu. Hoje bo približno 5-6 ur. Drugi dan: hodili bomo po Trazverzali od Stola do Koče na Golici ob slovensko-avstrijski meji po slikovitem grebenu, približno 5 ur hoje, čas bo najbrž daljši zaradi slikovitih razgledov. Tretji dan: Golica-Dovje pri Mojstrani po Trazverza-li 5-6 ur hoje. Izlet bo potekal po slovenski planinski poti. Prevoz z avtomobili. Zainteresirane prosimo, da se čimprej javijo zaradi pravočasne rezervacije ležišč v kočah. Vse potrebne informacije na tel. št.: 040-220155 (Livio Semec). AŠZ JADRO obvešča, da bo občni zbor društva v petek, 6. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Poleg običajnih točk dnevnega reda bodo tudi odločali o spremembi sedeža društva. Novogoriški planinci vabijo Planinsko društvo Nova Gorica vabi v soboto, 7. julija na zelo zahtevno pot na Collinetto. Predvideno je 7 ur hoje, obvezna popolna oprema za zavarovane plezalne poti. Prevoz bo organiziran, število udeležencev omejeno. Prijave na sedežu društva, (tel 302 30 30) kjer bo v četrtek, 05. julija ob 18. uri tudi sestanek z udeleženci. (www.planinsko-drustvo-ng.si) Vodita Jože Sedevčič in Jasna Kovšca. (inf. na tel. 051 338 879 v večernih urah) V Zgoniku danes na vrsti tudi starši Tekmovali bodo s svojimi otroci - Spoprijeli so se z različnimi športnimi panogami - Z vodo v bazenu in tudi na suhem... Malčki so se preizkušali v namiznem tenisu, tenisu, badmintonu in različnih igrah, obiskali pa so tudi bazen KROMA »Gavetoni« (balončki napolnjeni z vodo) pa vodne pištole in zabava je zagotovljena. V sredo popoldne je bilo na dvorišču pred zgoniško osnovno šolo »1. maj 1945« zelo živahno. Pod vročim junijskim soncem so bili vsi otroci in tudi vaditelji (ter delno tudi dopisnik) mokri. Razposajeni malčki, ki obiskujejo enotedenski poletni športni kamp v organizaciji ŠK Kras (prijavljenih je kar 33 otrok), niso bili po kosilu prav nič utrujeni. »Z vodo se vsi zelo zabavajo in veselijo. Pa s to toploto še paše,« je povedala Krasova igralka namiznega tenisa Martina Mi-lič, sicer ena od vaditeljic kampa. Vseh vaditeljev je kar sedem. Martini pomagajo še Jasmina Žvokelj, Andreja Gu-lič, Jasmin Kralj, Martina Milič, Gorazd Milič in Andrej Šušteršič. »Letos smo res številni. V jutranjih urah se v glavnem igramo. Preizkusili smo najrazličnejše športne panoge: razne štafete, igro med dvema ognjema, tenis, namizni tenis in tudi badminton.« Zgoniški malčki, ki v glavnem prihajajo iz zgoniške občine ter bližnjih vasi (Pro-sek, Devin), so se v bazenu v športnem centru Avalon pri Briščikih preizkusili tudi v plavanju. Kosilo jim vsak dan postrežejo v zgoniški gostilni »Pri Pavli«. Če je jutro namenjeno športnim dejavnostim, so popoldanske ure namenjene zgolj zabavi in sprostitvi. Krasov športni kamp se bo zaključil danes popoldne, ko bodo stopili v ospredje starši. »Organizirali bomo skupna tekmovanja za otroke in njihove starše,« so dodali organizatorji, ki so še dodali, da so se tudi sami zelo zabavali. (jng) BALINANJE - Mednarodni turnir Gaja pred Hrvatini, zgledna organizacija Primorja V Povirju je finale med ekipama z enakim imenom osvojil zgoniški Kras Preteklo soboto je balinarski odsek Primorja priredil vsakoletni mednarodni balinarski turnir z udeležbo dvanajstih trojk. Prosečani so bili tokrat veliko bolj uspešni na organizacijskem kot tekmovalnem področju, saj so se vsi v njihovi sredi prav prijetno počutili. Že po jutranjih izločilnih bojih je bilo jasno, da bo veljala Gaja v postavi Natural, Mil-covich in Gabrielli za enega izmed favoritov. Predvidevanja so se kasneje tudi uresničila, saj so prav padriško - gropajski predstavniki osvojili končno prvo mesto pred Hrvatini, Pliskovico in Ilirsko Bistri co. Dan kasneje je bil turnir v Povirju, kjer pa sta bila oba polfinalna obračuna zelo zanimiva in napeta prav do zadnjega. Dva lučaja pred koncem so imeli do takrat boljši Bazovci, pri stanju 11:5 proti Kraševcem tako rekoč zmago že v žepu. Balinanje pa je privlačno, ker je zelo nepredvidljivo. Krasov izbijalec je namreč z dvema zadetima balinčkoma, ki sta mu prinesla kar 8 točk, priboril svoji ekipi, nenadejano zmago s končnim 13:11. Dokaj neobičajen je bil veliki finale, kjer sta se prvič doslej srečali ekipi z enakim imenom, Kras iz Zgonika in hrvaški Kras iz Rupe. Končno zmago so dosegli zamejski predstavniki Fabjan, Milič, Skupek, Tence in Živec pred Hrvati, Zarjo in Brinjem iz Povirja. Tudi tretja gajeveca, ki sta nastopil ana državnem prvenstvu, sta doživela enak konec kot prejšnja dva. Dvojica v postavi David Smid in Dario Cal-si, ki se je v soboto udeležila v Bielli sklepnega turnirja namenjenega C kategornikom je namreč izpadla že v izločilni fazi. Je pa zadoščenje, da sta se merila z najboljšimi dvojicami v državi. (ZS) 22 Sobota, 30. junija 2007 PRIREDITVE LJUBLJANA - Začetek 2. julija v Križankah Festival Ljubljana 2007 s pestrim programom Festival Ljubljana 2007 bo tudi letos prispeval k razgibanemu kulturnemu utripu slovenske prestolnice. Pričel se bo z ljubljansko premiero opere Aleksandra P. Borodina Knez Igor v dramaturški priredbi Plemena Kar-taloffa 2. julija v Križankah. Že 55. izdajo festivala bo popestril jagodni koncertni izbor Braneta Rončela, poleg šte vil nih glas benih in gle da liš kih do god kov bo v polet -nem gledališču 10. mednarodna likovna kolonija, na Ljubljanskem gradu pa poleg filmov še številne razstave.Opera v dveh delih Knez Igor je ena največjih stvaritev ruske operne literature 19. stoletja, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal ravnatelj SNG Opere in baleta Ljubljana Kristjan Ukmar. Nastala je v koproduk-ciji ljubljanske in mariborske operne hiše in sodelovanju z Opero in baletom Narodnega akademskega gledališča Taras Ševčenko iz Kijeva in Narodno opero in baletom iz Sofije. »Pri ustvarjanju tokratne uprizoritve gre za pravo 'slovansko navezo',« so sporočili iz SNG Opera in balet Ljubljana. Knez Igor je bil junija premierno predstavljen v Mariboru, v sklopu Festivala pa bo opero mogoče prvič vide ti v Kri žan kah, in si cer, kot je pove dal Uk mar, v scen -sko prirejeni različici. V vlogi severskega kneza Igorja Svjatoslaviča bo v ponedeljek nastopil Marko Kobal, njegovo ženo Jaroslavno bo odpela Galja Gorčeva, v vlogi Igorjevega sina Vladimirja Igorjeviča pa bo nastopil Pavlo Prijmak. V sklopu festivala bo med 15. in 19. julijem potekala 10. mednarodna likovna kolonija Križanke. Vodja kolonije Tomo Vran je spomnil, da se bo, vključno z letošnjimi udeleženci, delavnic v 10 letih skupaj udeleži- lo okoli 80 umetnikov, od tega pol tujih in pol slovenskih. Na letošnji koloniji bodo ustvarjali Ukrajinka Anna Petrova, Helga Laher Reuer iz Avstrije, Španec Manuel Chabrere, italijanski ustvarjalec Michele Drascek ter Vesna Čadež, Mirko Rajnar, Jože Kumer in Tilen Žbo-na iz Slovenije. Po zaključku kolonije bodo dela do 1. septembra na ogled v Palaciju na Ljubljanskem gradu. Festival Ljubljana tudi letos prinaša koncertni tris Braneta Rončela, tokrat med 4. in 6. julijem, ki je letos zastavljen kot sproščeno druženje ob plesnih ritmih. V goste prihajajo Richard Galliano in njegov Tangaria Quintet, Roy Ayers, Maraca's Otra Vision, New York Salsa All Stars, Lenine in Yerba Buena. Med operami so na sporedu še Straussova Saloma, Verdijeva Aida, Gouno-dov Faust in Boris Godunov Modesta Musogorskega. V goste festivala ponovno prihaja Tomaž Pandur s predstavo Tesla Electric Company, v produkciji londonske West End International bo mogoče prisluhniti koncertni izved bi glas be iz Uma zane ga ple sa, na spo redu pa bo tudi balet Maggio Musicale Fiorentino. Poleg številnih do ma čih in gos tujočih ko mor nih zasedb in or ke strov bodo avgusta v Križankah koncertirali tudi Vlado Kres-lin ob spremstvu Beltinške bande in Malih Bogov ter Zoran Predin skupaj z Mirjam Kalin. Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek je za zloženko zapisal, da so vse festivalske vsebine več kot program, več kot mašilo prostega časa. »Navdihujejo, odpirajo obzorja duha in uma, ponujajo enkratna doživetja in so vrhunski izbor umetnosti,« je še dodal. (STA) zamejski festival amaterskih dramskih skupin KOLEDAR PREDSTAV PETEK, 29. junija 2007 18.30 - POSVET O GLEDALIŠČU; 20.30 - ZVEZA SLOVENCEV NA MADŽARSKEM - Seniški gledališčniki Doš Zveze Slovencev: Stanišov Djilejš/roditeljski sestanek; 21.00 - RADIJSKI ODER - Slovenski oder: Pika Nogavička. 22.00 - NSŠ SV. CIRILA IN METODA: Artakademija - predstava izven programa. SOBOTA, 30. junija 2007 21.00 - IZOBRAŽEVALNI ZAVOD S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM TRUBAR-GREGORČIČ - Nimamo časa: Nevidni Leonard. 22.00 - MLADINKA DRAMSKA SKUPINA SKD IGO GRUDEN: Molière za mlade - predstava izven programa. NEDELJA, 1. julija 2007 21.00 -ZAKLJUČNI VEČER. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI V torek, 3. julija ob 21.30, Rimski am-fiteater / Bruno Maderna: »Satyri-con«. Opera enodejanka. Produkcija: Fondazione Arena di Verona v sodelovanju s Fondazione Teatro Lirico »Giuseppe Verdi«. V četrtek, 5. in v petek, 6. julija ob 21.30, Rimski amfiteater / »V ergilije-vo onstranstvo«. Pripoveduje Vittorio Sermonti. V nedeljo, 8. julija ob 21.15, Park Mi-ramarskega gradu / Henry Purcell: »Didona in Enej«. Produkcija: Teatro dell'Angolo/Controluce. V ponedeljek, 9. julija ob 21.30, Devinski grad / Ghiannis Ritsos: »Helena«. Produkcija: La Contrada, Tržaško Stalno gledališče. V torek, 10. julija ob 21.15, Park Mi-ramarskega gradu / Marguerite Your-cenar: »Klitemnestra, ali o zločinu ljubezni«. Produkcija: MDA Produzioni Danza. V četrtek, 12. julija ob 21.30, Miljski grad / Ghiannis Ritsos: »Helena«. Produkcija: La Contrada, Tržaško Stalno gledališče. _SLOVENIJA_ ■ »14. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL« V sredo, 4. in v četrtek, 5. julija ob 21.30, Izola, Manziolijev trg / Po Mo-lièru: »Duohtar pod mus«. Gledališče Koper in SNG Nova Gorica. Režija: Vito Taufer. V petek, 6. julija ob 21.30, Koper, Titov trg / Po Molièru: »Duohtar pod mus«. Gledališče Koper in SNG Nova Gorica. Režija: Vito Taufer. V nedeljo, 8. julija ob 21.30, Koper, Titov trg / Barbara Novakovič Kolenc: »Molière/Molière«. Muzeum Ljubljana. Režiija: Barbara Novakovič Kolenc. V petek, 13. julija ob 21.30, Koper, dvorišče Univerze / Jean-Baptiste Poque-lin Molière: »Namišljeni bolnik«. Produkcija: PPF in SSG Trst. Ponovitve: 14., 15. in 17. julija. LJUBLJANA Šentjakobsko gledališče Danes, 29. junija ob 21.00 / V. C. Bren, J. Jenull, M. Bratuš: »Kaj ti je, deklica?«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi ■ Mednarodni festival operete »II Paese dei Campanelli« / Urniki: jutri, 30. junija ob 20.30, v nedeljo, 1. ju- lija ob 17.30, v torek, 3., v sredo, 4., v četrtek, 5. in v soboto, 7. julija ob 20.30. REPEN Kraška hiša Danes, 29. junija ob 20.30 / »Štrekljev večer«, nastopil bo MoPZ Vinogradniki iz Šentruperta. DEVINSKI GRAD V torek, 10. julija ob 21.00 / Glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pa-vletu Merkuju ob 80. jubileju. (V slučaju neprimernega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, Trst (tel. št. 040 635 626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št. 0481/531495), do torka, 10. julija 2007 od 9.00 do 13.00. _SLOVENIJA_ MAREZIGE ■ 2. festival big bandov MareziJazz Danes, 29. junija / ob 21.00 Big Band Hrošči; ob 22.00 Big Band DOM; ob 23.00 Big Band Cerknica - BBC; ob 24.00 Skupina Amarcord. Jutri, 30. junija / ob 20.00 Špičikuc Orchestra; ob 21.00 Robert Vatovec Big Band: ob 22.00 3 Big Band Orchestra; ob 23.00 Celjski Plesni Orkester Žabe; ob 24.00 Dej še'n litro. KOPER ■ BALADOOR JAZZ FESTIVAL 2007 Taverna (vstop prost) V četrtek, 5. julija ob 21.00 / »Blues night«, Franco Toro (ITA); Sandra Hall & Gnola Blues Band (ZDA). V petek, 6. julija ob 21.00 / Aljoša Jerič Trio (SLO/ITA); Jaka Kopač Quintet (SLO/ŠVE/FIN). V soboto, 7. julija ob 21.00 / Cristina Mazza Trio (ITA/SLO); Tamara Obro-vac Transhistria Ensemble (HRV/SLO). PORTOROŽ Amfiteater Avditorija V soboto, 7. julija ob 21.00 / Sergej S. Prokofjev: »Romeo in Julija«. Klasični balet. Baletni solisti, solo zbor, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Peter Feranec. ■ 30. festival MELODIJE MORJA IN SONCA V četrtek, 12. julija ob 21.00, 1. polfi-nalni večer; v petek, 13. julija ob 21.00, 2. polfinalni večer; v soboto, 14. julija ob 21.00, finalni večer. ■ 5. MIFF - Mednarodni folklorni festival sredozemskih držav V petek, 13. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Yorem, Izmir (Turčija). Vstop prost. V soboto, 14. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Armenian Teenagers Cultural Union (Armenija). Vstop prost. V nedeljo, 15. julija ob 21.00, Avditorij Portorož / Osrednji večer festivala »Golden MIFF night«. Val Piran (Slovenija), Yorem, Izmir (Turčija), Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Kud Lola (BIH). LJUBLJANA ■ 48. JAZZ FESTIVAL LJUBLJANA Danes, 29. junija ob 20.30, Križanke / Fool Cool Orchestra feat. Vlatko Ste-fanovski & Simone Zanchinni, Geri Allen trio feat. Carmen Lundy, Lee Ko-nitz New Noet. Jutri, 30. junija ob 18.30, Cankarjev dom, Štihova dvorana / Oval. Jutri, 30. junija ob 20.30, Križanke / Steve Coleman & The Five Elements, Maja Osojnik Sextett, Omar Sosa Trio. Cankarjev dom Danes, 29. junija ob 20.30, Linhartova dvorana / 19. mednarodni folklorni festival Folkart, nastopajo folklorne skupine iz Mehike, Svazija, Makedonije in Paragvaja. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala Grafične miniature - do 15. oktobra - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella: do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov. Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. Občinska umetnostna dvorana: do 3. julija ima pod naslovom »Lacerti« osebno razstavo Ines Lippolis. Galerija Rettori Tribio 2: do 6. julija bo pod naslovom »L'urlo dal profondo del suo essere«, razstavljala slikarka Sabrina Alessandrino. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3): do 30. junija bo na ogled razstava »Conosere il Merletto«. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. MILJE Muzej sodobne umetnosti Cara: od danes, 29. junija do 28. julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fi-sici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Criscuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ulica 131): do 30. junija bo razstavljal Akvarele Radko Oketič. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Kraška hiša: od danes, 29. junija do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Titani, pozabljeni bogovi«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com GORICA V galeriji Kulturnega doma: je do 30. junija odprta razstava »Fleurs« slikarja Claudija Pescija iz Bologne. Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. _SLOVENIJA_ AJDOVŠČINA Pilonova Galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava z naslovom Ne povsem/Ne pravo - Zgodovine, telesa in koncepti v sodobni fotografiji. Razstavljajo Tomaž Gregorič, IRWIN, Jane Štravs, Trie in Aleksandra Vajd&Hy-nek Alt. Razstava bo odprta do 13. julija od torka do petka od 10.00 do 17.00, ob nedeljah od 15.00 do 18.00, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811. KANAL Galerija Rika Debenjaka: na ogled je razstava z naslovom Valentin Stanič (Bodrež 1774 - Gorica 1847). Razstava bo odprta do 4. julija vsak torek, četrtek, petek in soboto od 17.00 do 19.00. DOBROVO Grad Dobrovo:v priredbi Branke Sulčič je na ogled razstava »100 let bohinjske proge«. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. GLASBA / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 28. junija 2007 23 18.40 20.25 20.30 20.50 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika 7. Video natečaj - Andrej Avanzo: Tri v enem Deželni TV dnevnik Lynx Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.25 10.30 10.40 10.45 11.30 11.40 13.30 14.00 14.10 14.50 15.20 16.50 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 23.35 23.40 0.40 1.10 2.15 Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) Nad.: Sottocasa Dnevnik; Prometne informacije Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska, Tg1 Gledališče Tg parlament 10 minut za oddaje pristopanja Gremo v kino Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vreme Nan.: Duhovnik med nami (i. Massimo Dapporto), 12.35 Gospa v rumenem - Danes zvečer igramo umor (i. Angela Lansbury, Michael Horton) Dnevnik Gospodarstvo Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Ralph Schicha) Nad.: Incantesimo (i. Delia Boc-cardo, Paolo Ferrari, Massimo Bulla, Ivo Garrani) TV film: Orgoglio - Drugo poglavje (i. Elena Sofia Ricci, Daniele Pec-ci, Paolo Ferrari) Tg parlament Dnevnik in vreme Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, S. Mackinnon) Nan.: Komisar Rex Kviz: L' Eredita Dnevnik Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) Film: Genitori in trappola - The Parent Trap (kom., ZDA, '99, r. Nancy Meyers, i. Dennis Quaid, Natasha Richardson) Dnevnik Aktualno: TV7 Aktualno: Tistega dne v Nazaretu - Zgodbe katoliške cerkve Nočni dnevnik, Potihoma Off Hollywood 2007 ^ Rai Due 6.00 6.40 6.55 7.00 9.45 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.10 17.50 18.05 18.30 19.00 20.00 20.30 21.05 22.55 23.05 23.55 0.30 1.00 Dok.: Focus Tg2 Medicina 33 Skoraj ob 7-ih Juntranji variete: Random Svet v barvah Dnevnik, vreme/Kino/Medicina 33/Nesamodenar Variete: Matinee' Dnevnik Tg2 Tg2 Navade in družba, 13.50 Potovanja Variete: Italija na 2. Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: Čarovnice Nan.: Andata e ritorno Tg2 Flash, šport Tg2 Dnevnik/Meteo 2 Variete: Soiree' Hum. nan.: Piloti Dnevnik Nan.: Il capitano (It., '04, i. Ales-sandro Preziosi, Gabriella Pession, Massimo Corvo) Dnevnik Variete: Nagrada Marisa Bellisario Tg2 Mizar Oddaja o jadranju: L' Italia dei porti (vodi F. D' Onofrio) Tg parlament ^ Rai Tre 12.00 13.00 13.10 14.00 14.50 15.15 16.05 16.30 17.15 18.00 18.55 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05 23.10 23.25 23.45 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 15.35 17.50 18.55 19.35 20.10 21.10 23.15 1.50 Tg3 šport, Meteo Nikoli ni prezgodaj Nan.: Moonlighting Deželne vesti, dnevnik Variete: Trebisonda Nan.: Out There Melevisione Šport: Kolesarstvo Nan.: Squadra Speciale Vienna Dok.: Geo magazine Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti Rai Tg šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio Rispo, Veronica Mazza) Dok.: Enigma - Smrt Sharon Tatei (vodi Corrado Augias) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Primo Piano Aktualna odd.: Seconda Chance (vodi Riccardo Chartoux) Tg3 Night News Aktualno: Cult Book ► Rete 4 Pregled tiska Nan.: Velika dolina, 7.40 Pot za Avonleo, 8.40 Nash Bridges (i. D. Johnson) Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Nan.: Poirot - Skrivnost izginule kuharice (i. David Suchet, Freda Dowie) Dok.: Čudovita Italija Film: La llunga linea grigia (dram., ZDA, '55, r. John Ford, i. Tyrone Powwer, Maureen O' Hara) Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualna odd. Tg4 Aktualno: Forum Nan.: Nati ieri (It., '06, i. Sebastiano Somma, Vittoria Belvedere, Et-tore Bassi, Lina Sastri) Film: Il texano dagli occhi di ghiac-cio (dram., ZDA, '76, r.-i. Clint Eastwood, Bill Mc Kinney) Pregled tiska Canale 5 10.50 11.00 12.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.15 16.15 17.00 17.05 17.35 18.50 20.00 20.30 21.20 23.50 1.20 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Una tartaruga di nome Josef (kom., Švedska, '04, i. Axel Skogberg) Dok.: Extreme animals Nan.: Providence (i. Melina Kana- karedes, Patrick Fabian) Nan.: Sodnica Amy Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner) Nad.: CentoVetrine (i. Francesca Delfino, Anna Safroncik) Nad.: Vivere TV film: Destino fatale (dram., ZDA, '99, r. James Lapine, i. Susan Sarandon, S. Dorff) Tg com/Meteo5 Tg5 minut Nad.: Cuori tra le nuvole Nad.: Tempesta d' amore (i. Gregory B. Waldis, Henriette RichterRöhl, Sepp Schauer) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura Film: Erin Bronkovich (dram., ZDA, '00, r. Steven Soderbergh, i. Julia Roberts, Albert Finney) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: La risaia (dram., It., '56, i. Elsa Martinelli, Folco Lulli) 10.40 Cominciamo bene 6.00 Šport studio, 6.25 Odprti studio 6.35 Nan.: Arnold (i. Gary Coleman), 7.05 Young Hercules 8.00 Variete za najmlajše 9.55 Nan.: Willy, princ Bel Aira , 10.25 Hercules in jabolko ljubezni 11.25 Nan.: Xena 12.25 Odprti studio, šport 13.25 Šport: Grand Prix Moto 13.50 SP v motociklizmu: VN Nizozemske 16.00 Nan.: Nan.: Blue Water High - Rachelin brat, 16.25 15/Love 17.35 Risanke 18.00 Nan.: Raven 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Will & Grace - Terapistka (i. Eric McCormack) 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger 21.00 Nan.: CSI Miami (i. Jonathan Togo, Sofia Milos, E. Procter) 22.00 Nan.: CCSI NY - Skelet (i. Melina Kanakaredes, Gary Sinise) 22.55 Nan.: Killer Instinct (i. Kristin Lehman, John Messner), 23.50 The inside - Izgubljena deklica 0.45 Šport studio 1.15 Odprti studio ^ Tele 4 8.05 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.35 Nad.: Io e il duce (i. Anthony Hopkins, Susan Sarandon) 11.00 Nad.: Marina 11.30 Nan.: Don Matteo 2 13.05 Lunch time v živo 14.05 Tu Slovenija 16.10 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.10 Son el mago de Umago - Pogovor z gospo Fernando 19.55 Športna oddaja 20.00 Glasbena oddaja 20.55 Film: Uno sceriffo tutto d' oro (ve- stern '66, i. Luigi Giuliani) 23.40 Nan.: Street Legal La 7 6.00 12.30, 20.00, 1.00 Tg La7 9.30 Dok.: Crocodile Hunter 10.25 Nan.: Cuore e batticuore, 11.30 Angelski dotik 14.00 America's Cup 17.00 Dok.: Animal Face Off 18.00 Nan.: Star Trek Voyager 19.00 Nan.: Murder Call 20.30 Osem in pol 21.30 Film: Una bionda tutta d' oro (pust., ZDA, '93, i. Kim Basinger) 23.30 Variete: Markette (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.00 9.05 9.35 9.55 10.10 10.35 11.10 11.55 13.00 13.15 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 17.00 17.30 17.40 18.40 18.55 19.35 19.55 20.30 22.00 23.00 0.15 1.10 1.50 Kultura, 6.15 Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Ris.: Babar Lutkovna nan.: Zverinice iz Rezije - Volk išče suha drva v Črnem potoku (M. Matičetov) Taborniki in skavti: Prva noč na prostem Nad.: Živalski vrt iz škatlice Enajsta šola Štafeta mladosti TV kviz: Milijonar z Jonasom Poročila, vreme, šport Duhovni utrip Nad.: ta moja družina Slovenci v Italiji Poročila, promet Hidak - Mostovi Ris.: Babar Iz popotne torbe: Živalski otroci Nad.: Sorodni duši (VB) Novice, slovenska kronika, vreme, šport Pogled na... Bizantinski slonokoščeni skrinjici Dok.: Čudežni planet Risanke Vreme in dnevnik Vreme, šport Hum. nad.: Čokoladne sanje (Slo, '04, r. Vojko Anzeljc, i. Iva Kranjc, Sebastijan Cavazza, Tina Gorenjak) Alpski večer 2007 Odmevi, kultura, šport, vreme Pogovorna oddaja: Polnočni klub - Počitnice so tu Dok.: Čudežni planet Dnevnik Infokanal (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 9.00 11.20 TV prodaja 9.30 Zabavni infokanal 11.50 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 12.40 Hum. nan.: Frasier 14.45 Seja Državnega zbora 12.55 Mozaik 15.40 Žogarija, ko igra se mularija 16.10 Zdaj! Oddaja za razgibano življenje 16.35 Mostovi - hidak 17.10 Lestvica na drugem 18.00 Poročila 18.05 Dok. feljton: Škofijska orglarska delavnica 18.35 19.05 19.50 20.00 20.55 21.50 23.30 Dok.: Dežela dolgega belega oblaka - Nova Zelandija Nad.: Zadeva: Mrtve duše Kronika z Lenta Dok.: Resnična legenda o Eifflovem stolpu Vroči stol Film: Zlo (Švedska, '03, r. Mikael Hafstrom, i. Andreas Wilson, Henrik Lundstrom) Film: Stander (koprod., '03, r. Brow-nen Hughes, i. Thomas Jane, Dexter Fletcher) Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal Koper Čezmejna TV Euronews Vas tedna Film: Obleganje Saksoncev (VB, '63, i. Ronald Lewis) 16.30 Dok.: Potovanje po Nemčiji 17.30 Artevisione 18.00 Program v slovenskem jeziku: Sveti Peter v ljudskem izročilu 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Dnevnik - Šport 19.25 Vesolje je... 19.55 Potopis 20.25 Dok. oddaja 20.55 Film: Skoraj popolno razmerje (kom., ZDA, '79, i. Monica Vitti, Keith Carradine, Raf Vallone) 22.25 Vsedanes - TV dnevnik 22.40 Globus 23.10 Arhivski posnetki 0.00 Nautilus 0.30 Vsedanes - TV dnevnik 0.45 Čezmejna TV Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Gornje Posočje 18.00 Miš Maš 18.40 Napoved dnevnika 18.45 Fair play 19.15 Rally magazin 19.45 Kulturni utrinek 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Moj hobi 21.00 Razgledovanja 21.30 Cerkveni zvoniki na Primorskem 22.30 Vedeževanje 23.30 Dnevnik, vreme 0.00 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Iz-boljšajmo naše medsebojne odnose (pripr. pedagoginja N. Klobučar Rijavec); 12.00 Sen valčka; Glasbeni listi; Napovednik; 13.20 50 let ob Avsenikovi glasbi v zamejstvu, nato Glasbeni listi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga - Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič); 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 14.45 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kino; 17.30 Prirmorski dnevnik; 18.00 Glasbena industrija; 19.00 Dnevnik; 20.00 Radio bla bla; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon; 0.05 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Casadei; 14.10 Kje, kako,kdaj 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih 18.00 The magic bus; 19.00 Giulianine note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mikrofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00 Folk studio; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kulturna panorama; 21.30 Slovencem po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nok-turno. SLOVENIJA 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.15 Izvidnica; 9.35 Popevki; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; Vreme; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.30 Klub klubov.. SLOVENIJA 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutran-jica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Medigra; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evroradijski festivali; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncert Pihalnega kvinteta Artvento; 22.05 Igra; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 24 Petek, 29. junija 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC mocan dež megla rahel sneg z sneg močan sneg topla » fronta hladna fronta okluzija izobara , središča a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA Naše kraje bo v noči na soboto od zahoda hitro prešla vremenska fronta. V nedeljo se bo okrepil anticiklon, v noči na torek bo naše kraje zajela atlantska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.43 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.41 in zatone ob 3.37 Nad severno polovico Evrope in Balkanom prevladujejo ciklonska območja z vremenskimi frontami, nad jugozahodno Evropo pa je šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka nad naše kraje postopno toplejši in vlažen zrak . BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes sprva ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. Popoldne ali proti večeru se bodo pri najbolj občutljivih spet začele pojavljati z vremenom povezane težave. PLIMOVANJE Danes: ob 4.22 najnižje -64 cm, ob 10.59 najvišje 28 cm, ob 15.56 najnižje -6 cm, ob 21.43 najvišje 45 cm. Jutri: ob 4.51 najnižje -66 cm, ob 11.34 najvišje 31 cm, ob 16.35 najnižje -5 cm, ob 22.15 najvišje 44 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m ...........21 1000 m...........16 1500 m...........11 C 2000 m ............ 8 2500 m ............ 4 2864 m............2 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 9, v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ■B TOLMEČ O 9/21 TRBIŽ O 8/20 o 9/21 ,, KRANJSKA G. iZ ^__ oČEDAD O^ VIDEM O 15/28 i^^Vj 14/29 O PORDENON 15/28 T7/29" 14/28 a CELOVEC O 13/23 m o GRADEC 14/25 & 0 12/23 S. GRADEC O TRŽIČ 12/23 CELJE 13/25 O MARIBOR 013/24 PTUJ O M. SOBOTA O 12/25 O KRANJ .iS oc ■jvV LJUBLJANA GORICA n ° N. GORICA 14/25 N. MEST013/25 G°5LCA O ,.n„ POSTOJNA o O 11/23 , „., KOČEVJE TRSTfi^t rf?\ o 19/27 A^^S O " PORTOROŽ O -------V. ČRNOMELJ 16/28, „„„T..,. REKA 17/27 OPATIJA , ZAGREB 14/27 O M PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Ob morju in v nižinah bo povečini delno jasno, pihali bodo šibki krajevni vetrovi. V gorah bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Zvečer bodo v gorah nevihte pogostejše, ponoči bodo lahko zajele tudi nekatere nižinske predele. Na Primorskem bo pretežno jasno, drugod bo občasno več oblačnosti. Popoldne se bodo pojavljale krajevne plohe, lahko tudi posamezne nevihte, ki se bodo nadaljevale v noč na soboto. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju okoli 16, najvišje dnevne jutri od 21 do 25, na Primorskem do 28 stopinj C. CELOVEC O 14/26 O GRADEC 14/27 TOLMEČ O 9/22 TRBIŽ O 8/21 o 10/23 KRANJSKA G. O 13/26 S. GRADEC VIDEM o 16/29 O PORDENON 17/28 ČEDAD O 17/28 GORICA O 18/29 O N. GORICA 15/27 TRŽIČ U 13/24 O KRANJ o LJUBLJANA 15/26 POSTOJNA O 13/23 KOČEVJE CELJE 14/26 O MARIBOR 015/26 PTUJ O M. SOBOTA O 15/26 r N. MEST015/26 O ZAGREB 14/27 O REKA 18/27 (NAPOVED ZAJUTRI Ob morju in v nižinah bo delno oblačno do spremenljivo, možne bodo posamezne krajevne nevihte. Zjutraj bo pihal zmeren severovzhodni veter. V gorah bo spremenljivo, pojavile se bodo krajevne plohe in nevihte. Proti večeru se bo ob morju in v nižinah povečala stanovitnost. V soboto bo sprva spremanljivo do pretežno oblačno, ponekod bodo še krajevne plohe, lahko tudi kakšna nevihta. Popoldne se bo deloma zjasnilo. V nedeljo bo prevladovalo sončno vreme. POREČ ZDA - Bela hiša v središču nove afere Tudi Bush in Cheney osumljena prisluškovanja WASHINGTON - Predsednik pravosodnega odbora ameriškega senata, demokrat iz Vermonta Patrick Leahy je Beli hiši, uradu ameriškega podpredsednika Dicka Che-neyja, pravosodnemu ministrstvu in Sve tu za na ci o nal no var nost izdal uradne pozive za izročitev dokumentov glede programa prisluškovanja elektronskim komunikacijam na ameriških tleh brez sodnih nalogov. Pravosodni odbor je že minuli teden sko večino v kongresu pri občutljivih zadevah pa je še največja verjetnost, da se bo zade va kon čala na sodiš ču s spo rom o poob las ti lih in pri -vile gijih. Bela hiša in druge agencije so že sporočile, da bodo na pozive »ustrezno odgovorili.« Tiskovni predstavnik Bele hiše Tony Fratto je medtem skušal izdajo pozivov prikazati kot žalos ten pos kus kon -frontacije s strani demokratov, ven- s 13 proti tri potrdil izdajo uradnih pozivov, potem ko se omenjeni uradi administracije niso odzivali na prošnje. Patrick Leahy je ob izdaji pozivov izpostavil, da mu je dovolj ignorance administracije, ki v zadnjih 18 mesecih ni odgovorila na devet uradnih prošenj za informacije. Agencije imajo sedaj čas do 18. julija, da priskrbijo dokumente oziroma pošljejo pred odbor uradnike, da odgovorijo na vprašanja. Glede na dosedanjo pripravljenost administracije na sodelovanje z demokrat- Dick Cheney in George Bush ANSA dar je dejstvo, da so izdajo pozivov podprli tudi vodilni republikanski čla ni odbora kot so Ar len Specter iz Pennsylvanije, Orrin Hatch iz Uta-ha in Charles Grassley iz Iowe. Sporni program prisluškovanja so uved li po teroris tič nih na padih na ZDA 11. septembra 2001, pred-sed nik Geor ge Bush in podpredsed -nik Dick Cheney pa sta doslej večkrat zatrdila, daje življenjskega pome na za var nost Ame ričanov. Ame -riška Agencija za nacionalno varnost (NSA) sicer prisluškuje komu- nikacijam v tujini, odkar ima za to ustrezne tehnične zmogljivosti, saj ustava in zakonodaja tega ne prepovedujejo. Doslej pa je veljalo, da pri-sluško vanje na ame riš kih tleh brez sodnega naloga ni dovoljeno. Obstoj pro gra ma je de cem bra 2005 razkril časnik New York Times in predstavniki administracije od takrat trdijo, da gre za omejen program, da prisluškujejo le osumljenim teroris tom in da so že pre pre -čili nekaj terorističnih napadov. Za kon gres si cer sa mo pri sluš ko vanje ni sporno, vendar pa želi odgovor na številna vprašanja. Na prvem mestu je vprašanje, zakaj Busheva administracija ni za sod ne na lo ge za pri sluš ko vanje za-pro si la poseb ne ga sodiš ča za nad zor nad tujimi vohuni, ki deluje od leta 1978. To sodišče lahko izda naloge tudi takrat, ko pri sluš ko vanje že poteka. Kongres še posebej zanimajo podrobnosti prepirov znotraj administracije o ustavnosti programa. Na nekaj podrobnosti so naleteli že ob preiskavi odpuščanja zveznih tožilcev, ki bi bila morda že končana, če bi Bush odstavil pravosodnega ministra Alberta Gonzalesa, vendar pa tega ni sto ril, kar so mu, kot kaže, zame rili tudi repub li kan ci, ki so podprli izdajo pozivov. Nekdanji pomočnik pravosodne ga mi nis tra James Co mey je v okviru preiskave odpuščanja tožilcev namreč pričal tudi o tem, kako je Bela hi ša sku ša la pri si li ti nek da-njega pravosodnega ministra Johna Ashcrofta, da z bolniške postelje po operaciji potrdi nadaljevanje pro-gra ma. V ime nu Bus ha in Che ney -ja je leta 2004 to storil takratni glavni pravnik Bele hiše Alberto Gonzales. Pravosodno ministrstvo naj bi na mreč ime lo pomis le ke gle de zako -ni tosti pro gra ma, tako da sta Ashcroft in direktor Zveznega preiskovalnega urada Robert Mueller zagro zila z odsto pom, če ne bo do -lo čenih sprememb. Bush je takrat pred to grožnjo popustil. (STA) KITAJSKA - Dogradili so ga pri Šanghaju »Most rekordov« je dolg 36 kilometrov CIXI CITY - Na Kitajskem so v torek dokončali najdaljši most na svetu, dolg 36 kilometrov, ki prečka Vzhodnokitajsko morje. Most Hangzhu iz cementa in jekla je celo presegel rekord podobnega mostu, ki povezuje Bahrajn s Savdsko Arabijo in kije dolg 25 kilometrov. Kitajski most je stal okoli 1,5 milijard dolarjev, od tega so 29 odstotkov kapitala prispevali zasebniki. Narejen je tako, da lahko kljubuje tajfunom, ki mnogokrat prizadenejo ta del morja na jugu Šanghaja, kot tudi posedanju terena. Za postavitev mostu, ki je ena najbolj ambicioznih kitajskih stvaritev, so potrebovali tri leta. Konec del so proslavili z razkošnim ognjemetom, tradicionalnim plesom in več tisoč povabljenimi. Most, ki povezuje mesto Cixi v provinci Zhejiang z mestom Juai-xing na severu, bo tripasoven s pasom za ustavljanje. Z mostom bo pot med Šangha-jem in glavnim pristaniščem Ningbo krajša za 120 kilometrov. Za promet naj bi most odprli junija 2008, ko bodo dograjene tudi cestninske postaje in priključki na že obstoječo cestno mrežo. Gostje bodo lahko razbili svoje sobe MADRID - Španska hotelska veriga NH Hoteles išče psihično obremenjene goste, ki bodo lahko med svojim bivanjem v hotelu v središču Madrida sprostili svoje živce z razbijanjem notranjosti hotela. 30 ljudi, ki se bodo 3. julija lahko udeležili razbijanja notranjosti 11 let starega hotela s 146 sobami, bodo v hotelski verigi izbrali s pomočjo psihologov. »Dobili bodo čelade in kladiva, razbili pa bodo lahko vse kar jim pride pod roke, od pohištva do zidov,« je dejal predstavnik družbe. Kandidati za »roo-molition« bodo sicer morali prestati preizkus moči in zdravja ter psihološki test, s katerim bodo ugotovili, kako stresno je njihovo življenje. Burka škodi zdravju NEW YORK - Islamskega ženskega oblačila, burke, so se lotili tudi znanstveniki v arabskem svetu. V raziskavi, objavljeni v American Journal of Clinical Nutrition, zatrjujejo, da burka povzroča pomanjkanje vitamina D, kar ima hude posledice za zdravje. V islamskih deželah bi morale ženske, ki so prekrite od glave do peta, pomanjkanje sonca nadomestiti z močno dozo vitamina D, opozarjajo znanstveniki. »Ko je izpostavljanje soncu kot glavnemu viru vitamina D omejeno, so za človeka vitaminski nadomestki potrebni v precej večji količini,« je pojasnil Husein Saadi, specialist interne medicine, ki je raziskavo opravil s kolegi z univerze v Združenih arabskih emiratih in v sodelovanju s Cincinnati Children's Medical Center. Saadi je preučeval raven vitamina D pri 90 doječih ženskah in pri 88, ki še nikoli niso rodile. Končna ugotovitev znanstvenikov je bila, da bi morale te ženske vsaj za nekaj deset minut dnevno odložiti burko. Sicer pa to ni bila prva tovrstna raziskava. Pred štirimi leti so jo naredili v Turčiji in ugotovili, da so ženske zaradi pomanjkanja vitamina D mnogo bolj izpostavljene zlomom kosti zaradi osteoporoze. Ruski maturanti si ne bodo mogli pomagati z mobilnimi telefoni MOSKVA - Mladi Rusi si tako kot mnogi drugi njihovi vrstniki po svetu pri sprejemnih izpitih ne bodo mogli pomagati z mobilnimi telefoni. Številne fakultete so namreč letos opremile svoje prostore z napravami, ki onemogočajo prenos ali pa razkrivajo prisotnost elektronike v razredu. Na univerzi Bauman, najboljši fakulteti tehničnih znanosti v državi, so se odločili za aparate, ki blokirajo telefonski signal. Bolj revne fakultete pa se bodo morale še naprej zadovoljiti z budnim očesom profesorja.