Celje. 8. oktobra 19в9 — števillca 40 — I^to XXIII — Cena 60 par
SEJEM JE KONČAN - KAKO V BODOČE?
V nedeljo so zaprli II. sejem obrti. V enem tednu si je sejem
po nepopolnih podatkih ogledalo okoli 70 tisoč ljudi (lani 65).
Razstavljalci so pozitivno ocenili sejem, zlasti navdušeni pa so bili
Italijani, ki so povedali, da je za njim poleg kranjskega sejma naj-
bolj zanimiv celjski. Mnogi so že zdaj rezervirali za prihodnje leto
večji razstavni prostor, nekateri pa bi bili pripravljeni tudi poma-
gati Pi"! financiranju gradnje razstavnih prostorov.
Obiskovalci pa nad sejmom niso bili popolnoma navdušeni,
saj je bila še cela vrsta pomanjkljivosti, ki bi jih v bodoče morali
nujno odpraviti.
SADOVI №LETNE PRESNOVE
POGOVOR S PREDSEDNIKOM KOMI SIJE ZA ORGANIZACIJO IN RAZVOJ ZK LEOPOLDOM SLAPNIKOM
>	Reorganizacija ZK v celjski občini je v
dveh letih pokazala vrsto pozitivnih re-
zultatov, prinesla pa seveda tudi mnoge
slabosti in pomanjkljivosti.
>	V občini je bilo poprej 114 organizacij
vtem ko jih je zdaj 29 in štejejo 3.100
članov.
^ Bistvo nove organiziranosti ni samo teh-
nične narave, v združevanju manjših
organizacij v večje, ampak predvsem v
tem, da bi v takih okvirih dosegli večjo
učinkovitost in bi prišla bolj do veljave
vloga ZK.
>	Proces seveda še ni zaključen, saj bo,
kot menijo, iskati vedno nove oblike
dejavnosti tako organizacij kot posamez-
nih člar»ov ZK.
>	Kaj si lahko v tej zvezi obetamo od
prihodnje seje občinske konference
ZKS, ki bo v ponedeljek, 13. tega me-
seca?
öbcinakl komit« ZKS se
Je namreč na svoji zadnji
seji odločitt, naj bi prihod-
njo sejo oböimsike konferen-
ce posvetili predvsem vpraša-
njem organiziranosti ZK v
občini. Tako bo kot itahodi-
šće za razpravo služila po-
sebna ocena, ki jo je prijpra-
vila komisija га organizaci-
jo in ra23voij ZK pri o/bčiin-
sikem komiteju. Ocena vsebu-
je z nekaiterinri dop>olnitva-
mi, sprejetimi na 2ailnji se-
ji komiteja, rezultate dose-
danjega procesa reorganizaci-
je v celjsiki občini, obravna^
va tako organizacijske kot
vsebinske vidike reorganiza-
cije in ne nazadnje pomanj-
kljivosti in slabosti kot so
prišle v tem času do iza-aza.
Oeprav so bila minen/ja o
tem, da bi občdngika konfe-
renca o/bravnavaJla le ta vii)ra-
šanja, deljena, in so bile pri-
pombe, da bi kazalo apre
govoriti hkrati o dejavnost,
organizacij in posameeaaili
članov, bodo o tem razprav-
ljali na seji konference pred
vidoma decembra.
O oceni organiziranost
ZK v celjski občini smo st^
pogovarjali e predsednikon
komisáá tovajTiáem Poldetoi
Sttapratoom.
Dalije na б. séran
^у Marijagrad-
^ј Laškem na
Jglednem ovin-
jpanjkalo ceste
do sredine
jga. Plaz jo je
.„11 v potok.
[3 tretjega re-
f v pristojnosti
jcega cestnega
gtja, le to pa tr-
ig je popravilo
¡g opraviti vod-
|(Upnost, ker je
povzročil po-
vodna skup-
spet pravi, da
lil potok prej
;ßSta ...
I se bo nekdo
bo pač »inve-
rja« določilo
iče.
FRANCEK FRAKEiJ
Kuge, vojske in dobre letine — reši nas, o gospod!
PRAZNIK VELENJSKE OBČINE
PONOVNA OŽIVITEV PROSTOVOLJNIH DELOVNIH AKCIJ
V spomin na prvi partizan,
ski napad na Šoštanj, v no-
či od 7. na 8. oktober 1941.
to je bil hkrati prvi
partizanski napad na kakršno
koli mesto sploh — praznu-
jejo prebivalci velenjske ob-
čine 8. oktober kot svoj praz-
nik.
Ta datum pa letos ni ve-
zan na prvo> akcijo komaj
ustanovljenega Prvega štajer-
skega bataljona, ki se je pod
vodstvom Letonje-Kmeta, od-
ločil za akcijo, ki je razbur-
kala okupirana slovenska ob
močja in dokazala, da tod
živijo ljudje, ki so se odlo-
čili za oborožen upor do
končne zmage, marveč tudi
na dela, ki so se jih v velenj-
ski občini lotili letos. Gre
namreč za ponovno oživitev
prostovoljnih delovnih akcij,
tokrat pod geslom »mesto-
vasi«. V tej akciji je bila kot
prva asfaltirana cesta iz Vele-
nja do Šentilja, njej je sle-
dila cesta do Skal itd.
Razen tega je Šentilj letos
tudi prizorišče osrednje občin-
ske proslave, saj bodo v tej
vasici izročili namenu novo
šolo.
Tako v velenjski občini zla-
stí letos ob prazniku
povezujejo tradicije ljud
ske revolucije z nap«
ri za čim lepši jutrišnji dan.
s tem pa hkrati izpolnjujejo
izročila tudi tistih desetih tal-
cev, ki jih je okupator ustre^
Ш 10. oktobra 1941. leta v.
Šoštanju kot odgovor na us
pelo partizansko akcijo.
M. B
VREME
OD 9. DO 19. OKT.
Nekako do 15. okto-
bra bo prevladovalo
lepo vreme, nato de-
ževje.
Dr. V.M.
NEZNANI
MOTORIST
MARIJA SIVKA, 52, In
hčerka JOŽICA, 7, obe iz
Štor sta š(M proti domu,
ko se je pripeljal za nji-
ma neszaiani motorist in se
zaletel v obe. Dobili sta
lažje poškodbe. Motorist
ni počakal na kraju ne-
sreče.
PREČKANJE ZA
AVTOMOBILOM
TEREZIJA MEH, 58, z
Zadobrove je prečkala
Gregorčičevo ulico na pre.
hodu ZA pešce za tovor-
nim avtomobilom, ki je
stal v koloni in ni videla
celotnega cestišča. V tem
trenutku je pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila
GIOVANI DE MARCHI iz
Italije in jo zadel. Pri
padou se je laže poško-
dovala.
AVTOMOBILIST
IN KOLESARKA
Voznik osebnega avto-
mobila 2ÌORKO SKUTNIK,
20, z Zavrha je vozil z do-
ma proti Ddbmi pravilno
po desni strani, ko mu je
pripeljala nasproti kole-
sarka BREDA PLIS, 10,
tudi z Zavrha. Pri trče-
nju si je kolesarka poško-
dovala glavo.
TESNO PREHITE-
VAL KOLESARJA
Proti Velenju se je pe-
ljal s kolesom ITAN BLA.
TNIK, 45, iz Belih vod, ko
ga je v Družmirju tesno
prehiteval nemani voznik
osebnega avtomobila. Av-
tamobilist je zadel kole-
sarja, ki si je pri padcu
poškodovai nogo in glavo.
Odpeljali so ga v bolnišnL
CO.
BREZ VOZNIŠKE-
GA DOVOLJENJA
Proti Laškem je vozil z
osebnim avtomobilom
ZVONIMIR ŠUHELJ, 23,
iz Strmca nad Laškim. Za-
radi neprimerne hitrosti
ni mogel izpeljati ovinka
v Oleščah. Avtomobil se
je po strmini trikrat pre-
vrnil preko strehe. Lažje
poškodbe je dobil sopot-
nik KAREL KOBLIČ. Voz.
nik ni imei potrebnega
vozniškega dovoljenja,
škode na avtomobilu je
za 2.000 dinarjev.
ZALETEL SE JE
V ZAPORNICO
Voznik motornega kole-
sa FRANC BERÒKO, 19,
je vozil iz Podplata proti
Rogaški Slatini ter se v
Tekačevem zaletel v spu-
•ščeno zapornico na že'i^-
niškem prehodu in jo zlo-
mil. Trčil je še v drugo
zapornico ceiroma železni
podstavek. Pri padcu Je
dobil voznik lažje, sopot-
nik — voznikov oče —
FRANC BRECKO pa tež-
je poškodbe. Nesreča se
je zgodila zaradi nepri-
merne hitrosti.
NENADNO PRE-
ČKANJE CESTE
BOŽO CVIRN, 22, iz Ka-
saz se je peljal z motor-
nim kolesom iz Celja pro-
ti Ljubljani v koloni av
tomobilov. V Žalcu je pri
prehodu za pešce nenado-
ma prečkiil cesto MIHA-
EL VELEIR, 76, iz Žalca.
Motorist je pešca podrl.
Veler si je zlomil levi
koMc.
ZAPELJAL JE
V POTOK
Kolesar ANTON PE-
GAN, 57, iz Hrastja se je
peljal proti Zgornji Piro-
šici ter zavozil s ceste v
strugo potoka. Pri padcu
je dobil pretres možga-
nov in pKJŠkodbe na glavi.
NEVARNO
PREHITEVANJE
NA OVINKU
Vo2aiik_motorja VLADI-
MIR BOŽNIK, 22, iz Ce-
lja se je peljal iz Vojnika
proti domu, ko ga je v
Smarjeti na levem ovinku
prehiteval z osetmim avto-
mobilom BOGDAN KREN
iz Ljubljane. V tem tre-
tkutku je pripeljal naspro-
ti osebni avtomobil. Kren
ie motorista zadel, da je
aadel v obcestni jarek in
>e laže poškodoval, škode
la vozilih je za 1.300 di-
larjev.
NEUREJENA
BANKINA
Mopedist MIHAEL PE-
TRE, 38, iz Pongradca je
iripeljal iz Vrbja proti
nostu čez Savinjo pri
irižah ter iz neznanega
vzroka zapeljal na desoo.
Na neutrjeni bankini, po-
suti z grobim gramozom,
ga je spodneslo. Padel je
in obležal v nezavesti.
OBLEŽAL
NEZAVESTEN
Voznik motornega kole-
sa MILAN KRAJNC, 30,
je v Mali Pirešici iz ne-
znanega vzroka zapeljal
na levo stran cesfte ter pa-
del. Z glavo je udaril v
obcestni smernik ter ob-
ležal neizavesten.
ZLOMIL SI JE
NOGO
Voznik osebnega a\'to-
mobüa MILAN BAROVIČ,
53, iz Sevnice se je pripe-
ljal iz Laškega ter v bli-
žini prehoda za pešce
pred železniško postajo v
Celju zadel pešca ŠTEFA-
NA KOŠICA. Pešec si je
slomil desno nogo.
Zasilen pristanek na njivi. Prehitevanje? Nepri-
mecma hitrost? Utrujenost? Vinjenost?
KOMENTIRAMO
NtSREČO
PIŠE KOMANDIR POSTA.
JE PROMETNE MILICE
CELJE FRANC ŠTIHERL
ZALETAVA
VOŽNJA
Kljub temu da je glavna
turistična sezona že končana,
se promet številnih motornih
vozil ni dosti zmanjšal. Šte-
vilo motornih vozil na cestah
zelo naglo narašča in pojav-
ljajo se cele kolene. Glede
na obstoječe cestno omrežje,
ki se zadnja leta ni moderni-
ziralo je zaradi varnosti nuj-
no potrebno skrbeti za čim-
popolnejši prometni red med
uporabniki cest. Na žalost
pa je v vsakodnevnem pro-
metu še dosti takih voznikov
motornih vozil, ki vozijo ze-
lo zaletavo v primerjavi z
discipliniranimi vozniki. Pri
vožnji skušajo biti najhitrej-
ši (velikokrat tudi tisti, ki
imajo šibkejše stroje) in brez
vsake upravičenosti vozijo ta-
ko neprilagojeno, da izpo-
stavljajo nevarnosti sebe in
ostale prometne upyorabnike.
Značilnost njihove vožnje je
v tem, da po nepotrebnem
intenzivno pospešujejo hitrost
takoj za tem iznenadno moč-
no zavirajo, prehitevajo na
krajih in času, ko zaradi šte-
vilnih vozil ni primerno, ali
celo nedopustno, vpadajo v
vozila, katera vozijo v kolo-
ni itd. Taki prometni kršite-
lji so skrajno neprevidni in
predrzni, obenem pa ustvar.
jajo nerazpoloženje pri dis-
cipliniranih voznikih in taka
neprimerna vožnja se največ-
krat konča s prometno ne-
srečo.
Takšen promet kot je tre-
nutno na cestah, zahteva od
vseh voznikov, da hitrost vož-
nje prilagode lastnosti ceste,
vidljivosti, vremenskim raz-
meram, stanju vozila in ceste,
gostoti prometa in drugim
prometnim razmeram tako,
da se vozilo lahko pravočas-
no ustavi.
26. september je peljal, po
100 kmh iz Šempetra proti
Celju voznik osebnega avto-
mobila KR-181-^ Franc Zu-
pan, 53, iz Kranja. Na nad-
vozu pri Žalcu je dohitel voz-
nika osebnega avtomobila
CE-177-96 Antona Zorka, 58,
iz Celja, kateri je vozil za
voznikom vprege; cesta je
obeležena z neprekinjeno sre-
dinsko črto, torej ni mogel
prehitevati. Voznik Zupan je
skušal z zaviranjem zmanjša-
ti hitrost in zapeljali nazaj
za Zorka — medtem ga je
skušal že prehiteti — saj mu
je nasproti prihajal tovor-
njak. To mu pa ni uspelo in
tako je trčil v zadnji levi
blatnik avtomobila, ki ga je
vozil Zorko. Telesnih poškodb
ni bilo, škoda na obeh vozi-
lih pa znaša 3,200 din.
Voznik Zupan ni prilagodil
hitrosti vožnje stanju ceste
(nepregleden nadvoz) in pro-
metu na cesti, zato ni moglo
ostati brez posledic.
Anton Hriberšek, 37, Cto-
tovlje pri žailcu, jeklenka
mu je pri dedu poškodovala
desno koleno; Zdravko Caj-
ner, 18, Brdo pri Homcu, de-
ska mu je fx^odovala levo
nogo; Anton Kočevar, 31, Po-
dvin pri Pol2jeli, delovna ne-
sreča, poàkodovaax) levo sto-
palo; Franc Mramor, 56, Pe-
telinjek pr Ločah, delovra
nesreča, poškodovan levi gle-
ženj; Avgust Kokaš, 22, Pes-
je pri Velenju, pri delu mu
je premog poškodoval • levo
stran obraza; Marija Tkavc,
39, Šempeter, pri delu si je
poškodovala križ in desno ra
mo; Viktor Krumpak, 19, Ve-
lenje, pri delu si je poško-
doval dee no roko; Anton Re-
lej, 24, Balbna gora, delovna
nesreča, poškodovan desni
gleženj m desno koleno; Mi-
lan Kokot, 23, Maribor, pri
delu si je na brusilnem stro-
ju poš.kodoval levo roko;
Anton Kukovič, 18, v jami
ga je stisnilo za levo roko;
Janez Stres, 29, Velenje, že-
lezna plošča mu je poškodo-
vala levo roko; Slavko Su-
šak, 27, Blanca, padel je iz
avtomobila in si poškodoval
desno koleno; Momčilo Bar-
barie, 19, Velenje, pri delu
si je poškodoval desno kra-
čo; Stane Kušar, 23, Vele-
nje, pri delu mu je železo
poškodovalo desno roko;
Ivan Grejanec, 25, Velenje, po-
škodba leve roke; Milan Ska-
le, 17, Ponikva, železo mu je
odletelo v obra'z; Silvo Mat-
ko, 17, Ponikva pri Grobel-
nem, voziček mu je padel
na desno stopalo; Mado
skovar, 37, žeče, padel in si
poškodoval levo ramo; Ja-
kob Klenovšek, 55, Kompo-
le, delovna nesreča, poškodo-
vana desna roka; Vlastimir
Kostačevič, 36, Celje, cev mu
je padla na levo roko; Al-
bert Cmodolski. 29, Velenje,
poškodovana desna roka; Šte-
fko Comic, 18, Celje, kamen
mu je padel na levo nogo;
vvc Stiplovšek, 43, Poljča-
ne, voziček mu je poškodo-
val desni gQezenj; Janko Stc-
par, 19, Sevnica, padel je s
strehe in si poškodoval levo
nogo; Viktor Pogladič, 21,
Vojnik, želez» mu je poško-
dovalo desno roko; Miro
Krk, 19, Velenje, poškodoval
si je prste desne roke; Stan-
ko Goltnik, 32, Šoštanj, pri
delu mu je premog poškodo-
val prste leve roke; Štefan
Varjačič, 32, Dobriša vas,
stroj mu je odtrgaJ prst de-
sne roke; Slavica šolinc, 17,
Celje, pri dölu je padla in
si poškodovala levo stran
obraza; Simo Skorič, 26, Ce-
lje, pri delu je padel in si
poškodoval desno ramo;
Franc Sagadin, 25, Celje, va-
g'onček mu je pri delu po-
škodoval levi komolec in po
glavi.
Poročilo se je 11 parov
LAŠKO
Viktor Vodišek, upokojenec
in Agata Lipovšek, posestnaca,
oba iz Lokovca; Ivan Pinosa,
električar, Celje in Irena Pe-
košak, delavka, iz Ceija.
SLOVENSKE KONJICE
Stanislav Ratej, 44 in Ana
Veber, 34, oba oz SI. Konjic.
ŠENTJUR PRI CELJU
Janez Amon, 53, kmetova-
lec, Ješovec in Ida Grli, 34,
poijedelka, žegar ter Franc
Močnik, 29, šofer, Goričica
in Zofija Jesenek, 27, usluž-
benka, Marija Dobje.
ŽALEC
Anton Lesjak, 25, Prelska
In Dragica Ograjenšek, 19,
PreJska ter Anton Pikclj, 32,
Jeronim in Hedvika Grašinar,
25, Vođog.
CEIJE
Rodilo se je 21 dečkov in
30 dekflic.
Iw\ŠKO
1 deček in 1 deklica
ŠENTRTR PRI CEUU
1 deček in 1 deklica
2ALEC
1 deček
CELJE
Stanislav Resnik, 41, Polze-
la; Jože Filej, 89, Rimske To-
plice; Cirila Medik, 16, Celje;
Marija Koper, 62, Zlakova;
Jožefa Karath, 72, Tržišče pri
Rog. Slatini; Ana Klenovšek,
75, Lahovgraben . in Alojzija
Krajne, 65, Vel. Pirišic^.
HRASTNIK
Doroteja Kelek, 29, gospo-
dinja, Hrastnik.
LAŠKO
Ema Močnik, 68, gospodi-
dinja, Brodnice; Frančiška
Ilinčič, 68, gospodinja. Jelovo
ter Terezija Ogrizek, 86, upo-
kojenka, Laško.
SLOVENSKE KONJICE
Marija Podvinski, 74, SI.
Konjice; Vinko Senegačnik,
39, Stranice in Marko Petre,
74, SI. Konjice.
ŠENTJUR PRI CELJU
Viktor šelih, 68, preužitkar,
Sp. Slemraie; Jožef Jošt, 48,
skladiščnik, Hruševec in Fran-
čiška Straže, 57, kmetovalka,
Hruševec.
ŠMARIE PRI JELŠAH
Štefan Jeric, 76, Strmec pri
Rogatcu; Jožef Kunst, 72, Ža-
gaj; Marija Nunčič, roj. Ar-
beiter, 91, Dvor; Juri Gajšek,
74, Molče in Mihael Bovha,
75! Babna gora.
ŽALEC
Martin Rošer, 73, čevljar,
Latkova vas; Lucija Kukov-
nik, roj. Sedejšak, 71, gospo-
dinja, Podvrh; Valentin Pla-
skan, 75, preužitkar, Andraž;
Frančišek Dvoršak, 56, kmet,
Čeplje in Terezija Vipotnik,
72, gospodinja, Gotovlje.
VOZNIKOVO
SPANJE
PRAVIČNEGA
Dandanes se dogajajo naj-
različnejše prometne nesreče,
Visaka pa je po sivoje žalost-
na, čeprav mine brez člove-
ških žrtev. Med nesrečami
1Ж so še vedno takšne, ki
izzovejo začudenje. Od tiste,
ko je avtomobil preskočil
plot do druge, ko je motorist
po padcu odpeljal ^ pustil
ženo na cesti.
Zanimiva nesreča, ki se je
na srečo končala bree tež-
jih pasledic, se je agodola
p>red dne^/i na cesti II. reda
v Poidiplatu pri Rogaški Sla-
tini.
Voznik komibija — tirgov-
ski poteiifc iz Krapine — se
je mimo peljal s kombijem
iz Celja proti Podlatu. Ura je
bUa 21.30. Nenadoma je opa-
zil, da proti njemu voei po
levi strani ceste tovorni avto-
mobil. Bil je prepričan, da
ga bo vo2]r.àk opazil, vendar
ga je poivsem avtomatično ta-
koj opoworil s svetlobnimi
signali. Voznik tovornjaka
na opozorilo ni reagiral in
mimo votzil naprej po levi
strani. Trgovski potnük je
imel še toliko časa, da je za-
ustavil vozilo na desnem ro-
bu ceste in počakal.
V trenutku, ko je toivor-
njak pripeljaJ do kombija,
je le voznik nekoliko zavü
v desno ter takoj nazaj na
levo in z levim blatnškom
prerezal levo stran kocnbrja
v vsej dolžini.
Posledica rahlega udajrca
Je baa, da Je txDvoj^. ?
peajal v jurek na lev; ^ <
nekaj met^ vozil pQ ^
tar zapeljal nazaj %
Trgovski potnik iz jç^
je mlad človek ki zat^
cej uren. Vzel je pot p^'^
ge in stekel za tovor^4
Skočil je ra stopnice кЛ
in zagledal voznika
na krmilu. Med робазд^ •
njo je vozilo zaustavil^'*
vzeü ključe.	i
Kaj sta se pogovarjala
nika po nesreči nam ni ^
no, prav gotovo pa ^^
tem, kaij se je sanjalo vJ
ku tovornjaka.
I	j
IN MEMORIAnl
Tragičnost smrti je v ^
da umiramo vsi. ne sled« ''
to ali smo na višku ali ^^ '
cu svo.H' moči. I«* "zirajj^ J
to ali smo v ustvarjaW
zaletu ali že uživamo sado,
vloženega dela.	■
Minulo nedeljo si še г
no gesto, ovešeno s snie^ g
Ijajem sprejela med gosti (4 '
di nas. Prisedla in pokraj Î
ijala. Tako, kot skoraj ved^ ?
od takrat, ko so ti zaup^ i
vodstvo.
Spominjam se še, kako j
tekala v tistih dneh, ko j J
bila na tvoja ramena naložen
skrb za to, da bi se vsi goj .
je, ki so ali bodo prestopj ®
prag tega lokala, kjer si j .
šef, prijetno počutili. Sponi 5
njam se še, kako smo nm :
sabo razpravljali o tem, j '
boš zmogla. Kajti bila si nh ^
da, za te. tukaj vsakdanji ?
pojme mnogo premlada g i'
šefa. In si zmogla, še v(t ?
Postala si pionir sodobnep
gostinstva na mozirskem. ^
Ce kdo, potem si bila I '
ena izmed najsrečnejših pi« 2
takrat, ko so prvi gostje p» '
stopili prag nov^a hoteJ^ ä
Takrat so bile tvoje oči ii ji
večje. Razlagala si, kaj n i
bo treba še urediti, kaj h I
kako bo z nočnim zaban
ščem. Čakala si, da bi začAi
voziti žičnica na Golte, da I Ic
k tej goli računski stvameslli
dodala še nekaj številk î
u.<;i>ehih.
Kolikokrat si nam požup
la, ko smo javno spregovor/S I
o tem in onem, ko smo se ;
dotaknili tudi tvojega kolet i
tiva. Kljub vsemu nisi odnfr t
sov nikoli v ničemer spremf
nila. In v nedeljo, ko smo«
Kalili, ko si zamenjala svoje
materinstvo za delo, da bi to
Io vse »v redu«, ker je čl»
vek prepričan, da mora biti
vedno poleg, si priznala, Љ
earadi službe trpi tudi tvoj»
družina. Tvoj otrok, ki si
komaj odstavila, tvoj mož, K
Je šele zdaj po vrnitvi z o4
služenja kadrovskega rola
povsem užil mit družine, P
vendar si pritekla pogledi
kako in kaj. To ,je bilo v
del jó.
Sinoči pa sem .:;ledal dru?
golo in zato še bolj boleč'
stvarnost, ko si ležaja If
vsa negibna, skrčena v nei»;
rečenem kriku krivice. Nei®
deset metrov naprej pa i*
ležal razbit avtobus in lok"'
motiva ob njem. Radovedni
sti vedno nepošteni obrazi 5"
zazirali v tvoj otrdel obrat
da bi poskušali izvedeti
si, ti mlado dekle, ki lef
tu v rosni travi oblita s krj^
z očmi, ki začudeno gledw
mrtvo predse.
Potem sta prišla dva,^
pokrila, nato so te odnes^
Da bi te takšno, vso iitfí^
čeno, iztrgano iz življenja ^
nili kolektivu, možu, otro^
bi starišem. Da bi te
oni predali zemlji. Zaradi
ke malomarnosti, zaradi n®^
nepremišljenosti, zaradi
neprevidnosti. Mogoče zars^
tistih nekaj dinarjev, к®^^
bi morali odriniti za
jočo luč, če že ljudje v
človeški slabosti pozablj^
na zakonitosti. PA* g
VRBUC, odpeljali so
svojo krvjo si obeležil»
meter naše ceste. S ^voJ^
delom si postavila
kamen nečemu, kar .g,
bilo za Zgornje Savinjsko
lino priznanje in .slava. ^^
I
^AGEDIJA
ü ŽELEZNI-
ŠKEM
PRELAZU
лРЕТ SO NKIK)LŽNI
7mLI s krvjo TUJO
SÍARN()ST, OBJE-
^ST IN NEPREMIŠ-
ÎÎOST. V NESREČI,
fcE JE AVTOBUS ZA-
¡¿r V TOVORNI VLAK
P nezavarovanem
trZNIŠKEM PRELA-
f^ED POLZELO IN
U.ETROM JE IZGU-
^ ŽIVLJENJE PAVLI-
fvRBUC, UPRAVNICA
^LA TURIST V MO-
Snj 19 LJUDI PA JE
Џ RANJENIH.
po danes še ni znano, ko-
Ц) potnikov je büo v usod-
en avtobusu, ki ga je uprav-
J^voznik FRANC KOTNIK,
^ iz Mozirja, ko je ta tr-
, y tovorni vlak št. 5958 na
^varovanem železniškem
(g]azu med Šempetrom in
¿zelo.
l^di ni znano, zakaj je pri-
Л do nesreče. Znano pa je,
, je PAVLICA VRBUČ- ma-
dojenčka, upravnica hote-
, Turist v Mozirju izgubila
itljenje, 19 ljudi pa je bilo
mjenih. Prav tako je zna-
% da je prelaz brez utripa-
¿h luči, pred prelazom pa
nmetni znak — stop.
Kakorkoli že, ANTON FRE-
E, strojevodja-—Jia tovor-
НП vlaku, doma iz Loke pri
Bsmu nam je povedal, da je
rtobus zagledal nekaj deset
etrov pred prelazom in ko
I ugotovil, da avtobus le po-
Bi 2ananjšuje hitrost, tudi
im zavrl.
Voznik avtobusa, FRANC
OTNIK, ki leži na repara-
»rnem oddelku celjske bol-
injce лат je naslednji
Ш po nesreči povedal, da
I vozil s hitrostjo do 55 kilo-
letrov na uro. Najprej je,
D je zagledal avtobus hotel
red vlakom »pobegniti«, ven-
ar je, kot pravi takoj ugo-
ovil, da mu to ne bo uspe-
>. Zato je znova pritisnil na
ivoro. Pri tem ga je nekoli-
10 zaneslo. Poskušal je za-
iti na njivo .. .
Dejstvo je, da je prišlo do
Kenja, da je lokomotiva še
■6 deset metrov rinila pred
too po nasipu avtobus s
potniki, razen ene, Pavlice
'rbuč, ki je po trčenju izpad-
li iz avtobusa in pri nesreči
- umrla.
Potniki pravijo, vsaj tisti,
'katerimi smo se na dan ne-
•Teče, oziroma naslednje
tetro pogovarjali v celjski
Iwlnisnici, da se je voznik
®ed vožnjo pogovarjal s
sopotnikom, da je postal po-
«»ren na vlak šele na vpitje
¡•otnikov ...
Dejstvo je tudi, da je pra-
^ »čudež«, da ta nesreča ni
'^tevala še več žrtev, če-
Pfav je že ta delež gromo-
K temu moramo do-
JjH, da so delavci celjske
^išnice ob tej nesreči po-
^И največjo mero poslu-
gi saj je primarij dr. Stro-
^ takoj ob vesti o nesreči
^aniziral tri ekipe, ki so
"^VTieie delo v ambulantah
J dve ekipi, ki sta delali v
Peracijskih dvoranah, čeprav
pečina osebja bila že na
domov.
Л bolnišnici so nudili zdrav-
. pomoč: Ivanu Grešniku,
Veselič, Mihi in Alek-
J^ari Marolt, Antoniu Man-
j^' «oziki Dobovičnik, ki so
^ Naslednji dan zaradi tež-
Ij Poškodbe čeljusti prepelja-
ljubljansko bolnišnico,
Zajcu, Mjleni Kovač,
jj^íü Sulcer, Veri Amšek,
vj^ji Ogrizek, Ivani Zdovc,
Doberšku, Rami-
jog^ubravcu, Saši, Francu in
Stopar. Po drugem
dnevu zdravljenja je ostalo
v bolnišnici še devet pone-
srečencev.
V. VIDMAR, preiskovalni
sodnik okrožnega sodišča v
Celju, ki vodi preiskavo o tej
nesreči nam je med drugim
povedal tudi tole: V vseh do-
sedanjih nesrečah pri udelež-
bi železnice, ki sem jih v svo-
ji praksi obravnaval so bih
udeleženi ti nesrečni prelazi.
Ce bi bila v tem primeru na
prelazu vsaj utripajoča luč,
bi bilo manj možnosti na ne-
srečo! ...
Preiskava bo ugotovila ka-
ko m kaj. Pri tem pa ne sme-
mo mimo dejstva, da je pre-
laz označen s tremi znaki, ob
koncu pa še s štop znakom.
Kakorkoli že, kot pravi voz-
nik avtobusa, da z avtobusom
in njegovimi zavorami nekaj
ni bilo v »redu«, voznik po
vsej verjetnosti ni imel na-
mena ustaviti pred prelazom,
da bi ugotovil, če je prelaz
prost...
J. SEVER
Celjski trg je še vedno kar
dobro založen. Nekaterim po-
vrtninam so cene celo padle,
predvsem papriki iz Makedo-
nije, ki jo prodajajo po 2
din za kilogram in je še ved-
no lepa in primerna za vla-
ganje. Kumare gredo že h
kraju: za vlaganje so po 5
do 6 dinarjev, ostale po 1
do 3 dinarje, manj je tudi
solate, cena zanjo pa je 3
do 5 din. Gobe prodajajo po
7 do 20 dinarjev, kostanj po
2 do 3,50 din, ostale cene pa
so: krompir 0,80 do 1 dinar,
čebula 2,80 do 3,50, česen 12
do 15, špinača 7, rdeča pesa
2 do 2,50, cvetača 3 do 5,
ohrovt 1 do 2, kislo zelje 2
do 3, zelje v glavah po 0,60
do 1 dinar, paradižnik zelen
po 1, rdeč po 3 dinarje, stroč-
ji fižol prodajajo po 3 do 4
dinarje, luščenega pa po 4
do 5, jabolka 0,80 do 1,20,
breskve cepljene po 1 do 2,
grozdje 2 do 3, sliv za en-
krat ni, orehi celi so po 5
do 7 dinarjev, luščeni po 20
do 30 dinarjev za kilogram.
Jajčka so nekoliko dražja:
0,80 in 0,85 din, skuta je po
6 in smetana po 8 din za
liter. Perutnine je tudi manj,
predvsem sprašujejo gospodi-
nje po domačih piščancih,
katerih sploh ni, umetno vzre-
jeni pa so po 8 do 9 din za
kilogram kokoši pa po 20 do
35 din po komadu.
UNION: 8. X. ameriški bar-
vni film »Cena za maščeva-
nje«
9.	do 12. X. angleški bar-
vni fikn »Dolgotrajni dvoboj«
13. do 14. X. francoski bar-
vni film »Fantomasova vrni-
tev«
15. do 19. X. angleški bar-
vni film »James Bond 007
Kazino Royal«
METROPOL: 8. in 9. oktob-
ra še ameriški barvni film
»Prerija v plamenih«
10.	do 12. X. angleški barv-
ni film »Interludij«
13. in 15. X. pa ameriški
barvni film »Dolina lutk«
DOM:. 8. in 9. X. ameriški
barvni film »Junaki zahoda«
10. do 11. angleško-ameriški
barvni film »Škrlatna dolina«
12. do 15. X. pa zahodno
nemški film »čudežna ljube-
zen«
DOBRNA: v soboto 11. ok-
tobra ob 20. uri ter v nedeljo
12. X. ob 17. in 20. uri fran-
coski barvni film »Fantomar-
sova vrnitev«
IZLETI-
POTOVANJA
Pri Kompasu so se že te-
meljito pripravili za praznik
Republike. Izdelali so vrsito
programov potovanj v Itali-
jo, Avstrijo, Češko, Madžar-
sko in Turčijo. Programi so
iadelani tako, da bodo zado-
voljili vsakc^ar, saj so vmes
dvo, tro in večdnevna poto-
vanja. Naj jih naštejemo:
—	Benetke in San Marino —
2 dni — 205.00 Ndin po
osebi dne 29. in 30. no-
vembra 1969.
—	Dunaj — 3 dni 265.00 Ndin
—	29. in 30. novembra ter
1. decembt^ 1969.
—	Dunaj in Praga — 4 dni
—	365.00 Ndin — od 29.
novembra do 1. decem-
bra.
—	Verona — Vicenza — Pa-
dova — Benetke — 3 dni
—	280,00 Ndin po osebi —
od 29. novembi-a do 1. de-
cembra 1969.
—	Rim—Firenze — 5 dni —
550.00 Ndin po osebi — od
28. novembra do 2. decem-
bra 1969.
—	Budimpešta in Dunaj —
4 dni — 390.00 Ndin — od
28. novembra do 1. decem-
bra 1969.
—	Avstrija in češkoslovaška
—	6 dni — 645.00 Ndin —
od 27. novembra do 2. de-
cembra 1969. .
—	Carigrad — 9 dni — 950.00
Ndin — od 27. novembra
do 5. decembra 1969.
Prijave za vse izlete in vse
informacije v zvezi s poto-
vanji posreduje Kompas Ce-
lje, Tomšičev trg 1, tel. 23-50
in 37-69 do vključno 8. no-
vembra 1969.
DRSANJE IN TENIS
športni prostor v celjskem
mestnem parku je še vedno
odprt. Teniška igrišča so pol-
no zasedena in bodo na vo-
ljo vse dotlej, dokler bodo
vremenske razmere omogo-
čale njihovo redno vzdrževa-
nje. Zaenkrat je vreme za
igranje tenisa več kot ide-
alno.
Betonska ploskev pa bo
že te dni dobila svojo ledeno
prevleko. S pripravo ledu
so začeli v ponedeljek, zato
lahko pričakujemo, da bo
drsališče odprto že morda da-
nes ali jutri.
POSKUS POSILSTVA
v petek zvečer je doslej
ne2!nani moški napadel de-
lavko, ki se je vračala z de-
la. žensko je napadel in ji
poskušal storiti silo okrog
22 ure zvečer na poti skoai
gozd v Ogorevcu pri Celju.
Poizvedbe so v teku.
NESREČA PRI DELU
Pri gradnji zidanice, ki jo
gradi - Jože Pečnik v Malem
Trnu pri Krškem, se je
smrtno ponesrečil Edi Biiz-
jak, star 25 let, doma iz Kr-
škega. Pri delu mu je spo-
drsnilo, tako da je padel s
plošče na zemljo in se smrt-
no po^odoval.
TATVINA DENARJA
Neznanec je ukradel Tere-
ziji 2abkar v naselju Zalo-
ke pri Raki iz sp^nice 6.000
dinarjev. Lastnica je imela de-
nar spravljen v torbi, ki jo
je skrila v omari. Preiska-
va je v teku.
NAJDENO TRUPLO
Včeraj popoldne so otroci
v gozdu pri Andražu odkrili
moško truplo. Delavci mili-
ce in UJV so ugotovili, da
gre za 56 letnega Franca Cre-
šnika, doma iz Andraža, ki
ga že od 20. sept, pogrešajo.
Tistega dne je črešnik odšel
v Velenje na zdravniški pre-
gled v Velenje. Doslej ni zna-
no, kaiko je prišlo do nesre-
če. Preiskala je v teku.
8. oktobra ob 11.00 uri Jur-
čič-Inkret »Deseti brat«; pred-
stava je zaključena za šol-
ski center Borisa Kidriča
8. oktobra ob 17.00 uri »De-
seti brat« za abonma upoko-
jencev in izven
10. oktobra ob 15.30 »De-
seti brat« za I. mladinski
abonma in izven
14. oktobra ob 15.30 »De-
seti brat«; zaključena pred-
stava za osnovno šolo Fran- -
ja Vrunča Hudinja.
Od 1. do vključno 10. okto-
bra je v Mladinskem klubu
v Celju (na Šlandrovem trgu)
odprta razstava umetniških
slik z naslovom »Slikarstvo
XX. stoletja«. Razstavo sta
organizirala Zveza kulturno
prosvetnih organizacij — ob-
činski svet Celje in celjski
Mladinski klub.
V petek, 10, oktobra bo v
Mladinskem klubu ob 18.00
uri razgovor z predvojnimi
SKOJ-evci, s tov. Petrom
Šprajcem'in Ivanom Zupan-
cem. Razgovor je posvečen
50-letnici SKOJ-a.
Odbor za film in televizijo
pri Občinskem svetu Zveze
kulturnih organizacij v Ce-
lju predvaja v okviru mladin-
skega filmskega v sredo, 10.
oktobra ob 12.00 uri v kinu
metropol film »Križarka Po.
temkin« za Pedagoško gim-
nazijo in Gostinsko šolo; v
soboto, 11. oktobra pa isti
film ob 9.00 uri za Gimnazijo
Celje in šole izven Celja.
DEŽURSTVA
v tem tednu je dežurna
lekarna Center, Vodnikova 1,
od sobote, 11. oktobra dalje
pa Nova lekarna, Tomšičev
trg 11.
Mohorjeva tiskarna v Ce-
lju je kot naslednica ti-
skarne družbe sv. Mohor-
ja bila ustanovljena 1.
1871. Ustanovil jo je odbor
Družbe sv. Mohorja v Ce-
lovcu. Po prevratu se je
pr&selila v Prevalje, od
tam pa 1. 1927 v Celje v
novo poslopje. Od ustano-
vitve do začetka П. sve-
no vne vojne je natisnila
preko 20 müijonov sloven-
skih knjig in tako izdatno
pripomogla k širjenju kul-
ture slovensk^a naroda.
Podjetje »Pyrota«, prvi
jugoslovanski pyrotehniönl
laboratorij je v Celju usta-
novil 1. 1922 Janko Bovha.
Poleg najrazličnejših »u-
metnih ognjev« je izdelo-
val tudi aparate proti vlo-
mom in rakete proti toči.
Po združitvi mestne in
okoliške občine Celje v
letu 1935 je t. im. »Veliko
Celje« imelo približno: 19
tisoč prebivalcev, 1776 hiS,
1885 posestnikov, 2300 na-
jemnikov, 3934 ha površi-
ne, od tega 146 ha vr-
tov.
Leta 1888 je bilo v Ce-
lju ustanovljeno zidarsiko
podjetje, ki se je pozne-
je razvilo v možno stavb-
no podjetje mestnega stav-
benika Gologranc Konra-
da. V zadnjih letih pred
začetkom II. svetovne voj-
ne je podjetje zaix)slovalo
pr^o 50 ljudi, delali pa
so budi precej s stroji.
PTIČKO so UJELI, TODA, ALI BO
ZDAJ V KLETKI?
2e nekaj let so se po-
javljale v Nazorjevi ulici
in okolici tatvine. Tat je
odnesel vse, od kokoši in
zajcev do zelenjave in pe-
rila, če se je kje sušilo.
Ljudje so bih vedno
bolj vznemirjeni, tatvine
pa so postajale v zad-
njem času vse bolj po-
gostne. Pri dveh rejcih
kuncev je tat v nekaj
»obiskih« popolnoma ]z-
praznil dva zajčnika.
Zmanjkale so tudi naj-
lepše kokoši. Z -vrvi za
perilo je zmanjkalo vse,
kar je viselo na njej. Ko
se je lotil grede z čiijulo,
ni pozabil izpuliti niti
ene.
Občani so živeli v živč-
. ni napetosti in sumniče-
aju, pri tem pa se je
vsak zavaroval po svoje:
nekateri so ponoči bedeli,
drugi so vse skrbno za-
klepali. Vse bolj in ' bolj
pa so postajali pozorni
na žensko, staro okrog 40
let, ki se je večkrat pelja-
la po ulioi na rdečem ko-
lesu, naloženem z vreča-
mi in torbami. Ženska je
srednje postave in buj-
ruh rdeókastorjavih las.
Pred dnevi pa je tatica
ob četrt na pet zjutraj
končno prišla v past. Pri
nekem rejcu kuncev v Na-
zorjevi ulkîi, kjer je bila
že večkrat na nočnem
obisku, so jo to pot do-
bili pri delu. Kradla je
zajce. Tudi to pot je sku-
šala ix>begniti, vendar za-
man. V nekaj minutah je
bila pokonci skoraj vsa
ulica in znašla se je sre-
di ljudi, ki »o jo tako
zelo želeli spoznati.
Takoj za tem je bila na
mestu tudi milica. Ugoto-
vili so, da gre za staro
znanko MARIJO ŠALEJ,
stanujoče v Selcah, 2»-
posleno pa v tovarni EMO
Celje.
Občani upajo, da bodo
varnostni organi na pod-
lagi prijav tatvin, ki so
jih prejemali že nekaj let,
končno le storili nekaj,
da bodo občani lahko
mirneje spali. Saj navse-
zadnje nikjer ne piše, da
bi morali prav oni rediti
še eno družino.
Predrzna tatica naj
prejme zasluženo kazen!
LOJZK MRAVLJAK
UREDNIŠTVU NOVEGA TEDNIKA
V vašem cenjenem ča-
sniku sem prebral, da je
na sejmu obrti 205 raz-
stavljalcev, v sejemskem
katalogu pa jih je napi-
sanih samo nekaj čez sto
in še tisti dvaicrait ali ce-
lo trikrat.
Poleg tega sem mislil,
da bo na letošnjem sej-
mu kaj boljše, kot lani.
To ná več obrtniški se-
jem, saj je na njem ved-
no več kmetijstva, trgo-
vine in industrije. V pri-
hodnje nam naj organi-
zator sejma predstavi več
tistih obrtnikov, kateri
usluge potrebujemo v
vsakdanjem življenju.
TONE RIBIC, CELJE
OCViRKOVA OSMA
V SLOVENiJl
Na republiškem prvenstvu v Mariboru za po-
sümeznice je zmagala Cadeževa iz Kranja (814
kegljev), najboljša Celjanka Sonja Ocvirk pa je
osvojila о&шо mesto (761). Za državno prvenstvo
so se uvrstile naslednje Celjanke: Ocvirkova, Ve-
brova, Urnova in Ludvikova.
MOŠKO REPUBLIŠKO PRVENSTVO V CE-
LJU — Na igrišču Ingrada so tekmovali moški.
Vada Jože Turk iz Kranja (1876). Celjani bodo
nastopili v četrtek in petek, tekmovanje pa bo
zaključeno v nedeljo.
LUDVIKOVA V REPREZENTANCI — V Poreču
j- bil dvoboj moških in ženskih reprezentanc
NDR in Jugoslavije. V ženski ekipi je nastopila
tudi Celjanka Ludvikova, ki je že stalna repre-
zentantka in bo z ekipo potovala tudi na Mad-
žarsko.
J. LUBE J
PORAZ PROTI ZELINI
v četrtem kolu zvezne lige v hokeju na travi
so Celjani nastopili v Zelini in izgubili z 2:0.
jk
PARTIZAN : RUDAR
1305,5 : 799,5
Oslabljena ekipa gostov ni bila kos Celjanom,
pri katerih je ponovno presenetil Jože Urankar,
ki je v lahko težki kategoriji dvignil 367^ kg.
jk
CELJANKE VVODSTVU
v nadaljevanju republiške odbojkarske lige
so Celjanke premagale brez večjih težav Kanmik
s 3 : 0. Tokrat je odlično igrala Grumova, pred
2()0 gledalci je dobro sodil Terglav iz Šempetra.
jk
OBA PREDSTAVNIKA ZMAGALA — V II. re-
publiški ligi so Braolovče doma premagale Im-
pel 3:1, Šempeter pa Elko 3:0. Na lestvici je
Šempeter druga, Braslovče pa pete.
T. TAVČAR
ŠEMPETER : ZALAGERSZEGI 1 : 3 _ V
mednarodni odbojkarski tekmi so domačini izgu-
bili z gosti z Madžarskega s 1 : 3
T. TAVČAR
GABERJE IZGUBILE — Gaberje so v Mari-
boru izgubile proti Lstoimenski ©kipi s 3:1. Ce-
ljani so na 5. mestu s 4- točkami.
NOV STRELSKI DOM
v nedeljo dopoldne je ob otvoritvi novega
strelskega doma na Gričku pri Celju bilo tudi
večje tekmovanje Med posamezniki je z mk pu-
ško zmagal Jager pred Pihlerjem (oba Celje), med
ekipami Celje, z zračno puško pa je bil najboljši
štrajher (Celje), med ekipami pa Tempo (Celje)
jk
GRIŽE PREMAGALE
POLET
v štajerski rokometni ligi so Griže doma pre-
magale Polet iz Murske Sobote 15 : 14. Ekipa
Petrovč je v isti ligd doma tesno izgubila s Kro-
gom 17:16.
T TAVČAR
SOŠTAKJ PREMAGAL RIBNICO - V repub-
liški ligi so rokometaši Šoštanja doma premagaîi
Ribnico 25:19. Trenutno so na 6. mestu s 6. toč-
kami.
CELJSKI MLADINCI
TRETJI
v Celju je bilo v soboto in nedeljo repub-
liško mladinsko prvenstvo na katerem je nasto-
pilo osemnajst ekip. Celjani so osvojili odlično
tretje mesto.
O. HOLZINGER
Pred tradicionalnim tekmovanjem »Kriterij mest« je bil sprejem pri predsednici skupščine občine Celj(l
Vrabičevi, katerega so se udeležili predstavniki mest iz Ljubljane, Maribora, Novega mesta, Nove Gorici
Kranja ter predstavniki republiške atletske organizacije in republiške zveze za telesno kulturo.	j
Foto: H. PRtJ
ALI BODO USPELI?
Laosko leto so biâi celij&ki
nogometaši po povprečni sta-
rosti med najstarejšimi slo-
venskimi ligaši. V prestop-
nem roku so skoraj vsi
igralci zapustiili kluib in teh-
nično vodstvo je bilo prisi-
ljeno najti zamenjavo, ki so
jo našli v svojih kadirUi. Mla-
dinci so čee noč postali
člani prvega moštva. Dobili
pa so tudi otorepitve: 'čemi-
ča iz Vojnika in Plevčaka
iz Žalca. V času priprav so
igrali odlično in vse tekme
dobili, toda ko se je začelo
prvenstvo, se je položaj celj-
skih nogometašev spremenil.
V I. kolu so igrali z vev-
ško Slavijo in iBguibiM z 2:0.
Na tej tetomi so sicer igrali
dobro, toda že v začetku
prvenstva se je pokazala ne-
učinkovitost napadalcev in
slab vratar. Na drugi tek-
mi so premagali bivšega dru-
goligaša Aliiminij. V nasled-
njem kolu so bili poraženi
v Izoli. Zmaga Izolčanov je
bila zaslužena, vendar previ-
soka. Pravo razočaranije so
doživeli celijski navijači na
tekmi proti mariborskemu
Kovinarju. Na tej tekmi se
mladi nogometaši niso brani-
li tako, kot je treba, kajti
prav borbenost je njihovo
glavno orožje. Tudi na go-
stovanju v Ljubljani so do-
živeli prenos. Sreiboda, ki se
poteiguije za sam vrh, je do-
segla en sam gol, Celjani pa
so zapravili nekaj priložnosti
za izenačitev.
Položaj oeljsikih nogometa-
šev je po 5. kolu slab. So
na zadnjem mestu z dvema
točikama. Vprašal sem tre-
nerja Glinška, kaj meni o
zadnjih srečanjih. Po njego-
vem mnenju je položaj te-
žak in se bodo morali mladi
nogometaši v preostalih tek-
mah bolj boriti. Vsi igraJci
so mladi in so fizično mno-
go šibkejši od ostalih slo-
venskih ligašev. Njihova teh-
nika sicer ni na višji ravni,
razen pri Muri ijn Aluminiju,
vendar pa imajo mnogo boly
izkušene igralce. Celje-Kladi-
vaiT je res dobil okrepitve,
vendar so ti igralci, ki so
prej igrali v nižje razrednih
kluibih in zato tudi nimajo
iEkušenj, ki so potrebne za
uspešen nastop v SVL.
Ljubitelji nogometa vedno
pogosteje obiskujejo Glazijo.
Vsi pri Klubu sá želijo, da
bi bilo gledalcev vedno več
in da bi jih spodbujali tu-
di takrat, ko jim ne gre.
Igralci pa obljubljajo, da se
bodo za spodbujanje odku-
pili z dobrimi igrami, pred-
vsem pa s točkami.
J. MILOVANOVIĆ
MILE CEPIN ]
TRENER I
MLADIH I
SLOVENSKIH!
KOŠARKARJEI
Republiška košari
ska zveza je določila j
fesorja Mileta Cepina,
poučuje na celjski gia
ziji in trenira košarki
Celja za selektorja ini
nerja slovenske mladie
reprezentance. Na ten
vanju osemnajstih mla«
skih ekip v Celju je
bral najboljše košarka
ki jih bo pripravljal
nastop na turnirju repi
lik.
Miletv Cepinu za to]
znanje čestitamo!
TE
USPEH
MLADIH
ATLETOV
KLAĐ1VARJA
Prvo nedeljo v oktobru si
bodo alasti dobro zapomnili
mladi atleti AD Kladivar, ki
so po nekaj letih uspeli sre-
di Ljubljane osvojiti držav-
ni. ekipni naslov in premaga-
ti dvakratnega zaiporednega
zmagovalca tega tekmovanja
— mladince Olimpije. K ve-
likemu in pomembnemu
uspehu je zlasti pripomogla
izredna homogenost ekipe, v
kateri je nekaj izvrstnih po-
sameznikov. Celjani so zbrali
18;M5 točk, ka.'- je za pri-
bližno 4()0 točk ve:', kot v
kvalifikacijah.
Celjani so osvojili sedem
prvih mest: Ilovar na
1000 m (2:36,1), Hladen na
i 10 m ovire (15,9), Goren,
šek na 1500 m steeple (4:34,4),
Kladivar v štafeti 4 x 100 m
(44,3), Slak v višino (188 cm),
Peterka v skoku ob palici
(380 cm) in Boh v metu kla-
diva (43,10). Odlični so še bi-
li Obal, Herman, Planinšek,
Skok, Dvoršak, škof in Ro-
tar. Vsem iskrene čestitke!
Mariborska ženska atletika
je letos doživljala na celj-
skem stadionu same uspe-
he. Ni bilo tekmovanja, da
ne bi dekleta trer.erja Lo-
renzi j a zmagale. Tudi tokrat
so na državnem ekipnem pr-
venstvu za mladinke zbrale
največ točk — 15008. Celjski
Kladivar, ki je v tej katego-
riji lani osvojil prvo mesto
se je moral tokrat zaradi po-
polnoma objektivnih težav
zadovoljiti šele s 4. mestom.
Nastopile so s poškodovano
Maroltovo, ostale tekmovalke
pa so imele določeno smolo
pri nastopih v posameiznih
disciplinah. Najkvalitetnejši
rezultat je dosegla Ronuttije-
va v metu diska, saj je z me-
tom 40,38 metra dosegla nov
državni rekord. Med Celjan-
ka mi so bile dobre Pavšarje-
va. Oračeva, Samčeva in Ko-
lenčeva.
V prejšinjem tednu je bilo
v Celju tekmovanje III. kri-
terij mest, katerega so se
udeležile ekipe Celja, Ljublja-
ne, Kranja, Maribora, Nove-
ga mesta in Nove gorice.
Med moškimi so tudi tokrat
bih najboljši Celjani, med
ženskami pa Mariborčanke.
Pred tekmovanjem je bil
sprejem pri predsednici ob-
čine Celje, Olgi Vrabičevi,
kjer so se predstaTOiki mest
pogovarjali o problemih in
razvoju športa, še posebej
pa atletike.
T. Vrabl
J. Kuzma
TEKMOVANJE
SLUŽBENIH
PSOV
v Celju je biilo že četrto
mednarodno tekmovanje služ-
benih psov, katerega so se
udeležili predstavniki iz Av-
strije, Češkoslovaške, Italije
in Jugoslavije. Tekmovalo je
sedemnajst psov. Zmagovalec
je postal čehoslovak Stibo-
ra s psom (Dnom (95,0 točk).
Drugo mesto je osvojil Ce-
ljan Ribič s psom Leksijem,
tretji je bil Avstrijec Winter
s psom Conijem. Tekmova-
nje si je ogledalo 300 ljudi.
Jk
NEODLOČENO
Z ILIRIJO
Na domačem igrišču nogom-
tašem Celja ni uspelo pre
magati l|jubljan&ke Ilirije.
Tokrat so igrali neodločeno
1:1. Tudi po tem kolu so Ce-
ljani, ki jim na igrišču ne
gre tako, kot bi želeli, še ved-
no na zadnjem mes'tu. Vsi
pa uipajo, da bodo v nasled-
njih kolih to uvrstitev uspe-
И popraviti.
ROKOMETA
PRESENETII
V	ZAGREBU
v sedimem kolu zvezo
kometne lige so Celjan
štovali v Zagrebu proti
dveščaku, ki velja v >
njem prvenstvu poleg K?
je. Borca in Partizan»
glavnega favorita za
tev prvega mesta. Tal®
tudi pred tekmo s Cd
veljali za nespornega ijj
ta. Medveščak je v zađ
igral zelo dobro, ot» '''
pa so začeli goste pc^®
vati. Prav takrat pa so Ö
ni zaigrali zelo dobro, ^
šali vodstvo in ob ko^nc«
segli presenetljivo
rezultat.	.
Celje je nastopilo br^'
Ija, ki se je posvetil št»
Gole so dosegli: Telic
stik 1, Koren 5 in Šaiai»
Rezultat: 19:17.
V	»redo, 8. oktobra
18,30 uri bodo Celjani '
kolu nastopili doma •
novincu Metalcu iz Za^
V poštev pride samo ^
ki pa jo domačini la^,
sežejo, če bodo zaigr^^
no, požrtvovalno in do"
ZOBJE
«
^^^^^ ^^^^^ IS^^L
Dobra letina in sončna jesen - to poudarja-
mo - sta dali zdravo in dobro sadje. Če govo-
rimo v naslovu O grenkem jabolku, je to zate-
gadelj, ker ima še tako sladak sadež ob letošnji
sadjarski agoniji, hoteli ali ne, malce grenak
priokus. Slednjega, seve, okusijo najbolj zasebni
sadjarji, ki se v teh dneh nič kaj radostno ne
ozirajo v prepolne krošnje jablan. Zakaj, večino
sadja nimajo kam in komu prodati. Znajdejo se
samo posamezniki - in ti so redki - ni pa niko-
gar, ki bi sistematično, organizirano in tako na-
prej ... do naslednje letine ...
Sicer pa prisluhnimo pismu, ki ga je naše-
mu uredništvu poslal pod naslovom »Dobra
sadna letina - kmetova skrb in bridkost« kmet
Anton Jelen
DOBRA SADNA LETINA - KMETOVA
SKRB IN BRIDKOST '
čas teče. V plantažah in tudi pri zasebnih sad-
jarjih so še obrali prve zimske sorte: zlato parmeno,
coksovo oranževko, kleržo... Do 20. septembra bi
moral biti obran — vsaj v toplejših legah — tudi jo-
natan. Ta sorta, prepozno obrana, dobi v skladišču
značilne pege.
Kmeta, ki gospodari po starem, ovira pri pravo-
časnem obiranju sadja nešteto opravil na polju: spra-
vilo pridelkov, priprave za setev, setev... Najlepša
jabolka in hruške prezorijo in odpadajo. Prezrelo
sadje pa ni primerno za shranjevanje čez zimo.
Letos je tudi neškropljeno sadje nadpovprečno
lepo, seveda v dobrih legah. Skromnejše potrošnike
bi popolnoma zadovoljilo. Tudi sadja ni preveč, saj
je naša dežela v potrošnji daleč zadaj za razvitimi
predeli. Le pot od hribovskega kmeta do potrošnika
v mestu je tako neznansko dolga in nerazumljivo za-
vita, da na koncu v hribih sadje segnije, mali po-
trošnik v mestu pa sadja strana ali ga prav drago
plačuje.
Kje je rešitev? Trgovska podjetja — tudi kme-
tijske zadruge — se upravičeno bojijo rizika. Letoš-
nje leto bo velika preizkušnja sposobnosti kmetij-
skih zadrug, ki so vsekakor dolžne pomagati sadjar-
jem na svojem področju. Sadjarji bodo letos jasno
spoznali, katere zadruge so »njihove«...
STRELJAJO V NAPAČ-
NO TARČO
Očitno je, da letijo puščice
tokrat v napačno tarčo. Je
Poudaril tov. Zidanšek iz kme-
tijske zadruge v Slovenskih Ko-
'^jicah. Ш sicer odkupujemo
®adje, toda samo tiste količine,
^ katere vemo, da jih bomo
ProdaU. Radi bi odkupiU in pro-
zlasti prodali, toda, kaj, ko
nimamo kam. Zato bi bilo veliko
bolj prav, če bi vprašali naše
domače trgovce s sadjem, kam
hodijo po sadje in zakaj. K nam
jih ni!
Sicer pa tudi ta primer s sad-
jem dokazuje, da so kmetijske
zadružne organizacije vedno kri-
ve tedaj, če kaj nd v redu;
kadar pa zadeve dobro tečejo,
nI nikogar, ki bd reikel, da ima-
mo tudi mi nekaj zaslug.
Pa še nekaj, zavedati se mo-
ramo. da imamo na našem ob-
močju in bržkone še kje, samo
okoli 20 odstotkov takšnega sad-
ja, ki ga lahko brez zadržkov
dajemo na vsak trg, vse drugo
ni takšno, da bi se lahko po-
javili pred kupci.
OBRAČAJO SE NA SO-
CIALISTIČNO ZVEZO
Zanimiv in značilen hkrati je
primer iz Lokovine pri Dobmi.
Tudi tu je sadje dobro obrodilo;
več ga je, kot so pričakovali.
Toda, pridelek ostaja doma.
Kmetje so se zbrali in pogovorih
o težavah, vendar ne v okviru
zadružne organizacije, marveč
pK>d streho krajevne organizaci-
je Socialistične zveze. To je še
edina organizacija, za katero
vemo, da obstaja in ki nam po-
maga, so ugotovili.
Vsekakor laskavo priznanje in
obtožba hkrati za tiste, ki bi jim
prav zdajšnjem času morali pri-
skočiti na pomoč.
PREDELAVA,
PREDELAVA ...
v razgovoru z Božom Jura-
kom, direktorjem poslovnega
združenja za sadjarstvo, hme-
ljarstvo in vinogradništvo Ce-
lje—Maribor, smo »premleli« cel
sklop problemov okrog sadjar-
stva. V celoti se je strinjal, da
vprašanje plasmana drugovrst-
nega in industrijskega sadja iz
zasebnih sadovnjakov ni urejeno.
Tržišče v jeseni tega sadja ne
sprejme. Združenje je poslalo
komercialiste z vzorci štajerskih
jabolk na nekoč tradicionalna
tržišča za naša jabolka, vendar
je trgovska misija ostala domala
brezuspešna. Na jugu imajo sa-
mi dovolj jabolk. Celo nasprot-
no: slovenska podjetja jih vozijo
od tam, čeprav kakovost le-teh
ni ustrezna štajerskim jabolkom.
Na osrednjem sadjarskem pod-
ročju štajerske je trenutno več
kot 400 vagonov sortnih jabolk
II. kvalitete, a da o industrijskih
jabolkih sploh ne govorimo.
Nekaj namiznih jabolk bodo
kmetje vskladiščiU v svojih kle-
teh in če so le-te ustrezne, bo
to sadje vzdržalo do janiiarja.
Po oceni Boža Juraika se bo tudi
letos decembra oz. januarja pri-
hodnjega leta tig odprl za to
vrstno sadje. Področne kmetij-
ske organizacije kajpada ndso
uspele plasirati kaj prida koli-
čin sadja zasebnih kmetoval-
cev.
ZA SADNO PREDELA-
VO NI SKUPNEGA
JEZIKA
Vodstvo poslovnega združenja
Styria v Celju je že dlje časa
pobudnik konkretnih razgovo-
rov o tem, da bi za celotno sad-
jarsko pridelovalno regijo zgra-
dili ustrezne predelovalne kapa-
citete. Nekateri potencialni in-
teresenti so se v skladu s tem
hotenjem že sestali, vendar Je
Nekaj vagonov v Bosno
Letošnja letina sadja je tudi v šmarski občini bogato ob-
rodila, vendar pa so z odkupom precejšnje težave. Na tem
območju bodo pridelali namreč le kakšnih 20 vagonov bolj-
ših sort jabolk, ves drug pridelek pa bo slabše kakovosti. Za
zdaj, kot smo obveščeni, bodo brez skrbi le pridelovalci ka-
oad in krivopeclja — nekaj vagonov teh jabolk bodo vskla-
diščili v novi hladilnici, nekaj vagonov pa jih transportirali
v Bosno — vtem ko po jabolkih druge vrste ni povpraševanja.
V občini zato menijo, da bi bila edina in najboljša rešitev,
ko bi uspelo zagotoviti večjo predelavo sadja, saj prideloval-
ci v takem primeru ne bi bili v težavah.
Se vse pri preliminarnih pogo-
vorih. Naj konkretno omenimo,
da so doslej na pogovorih sode-
lovali predstavniki kmetijskega
kombinata 2alec, ki premore iz-
redno velike polnilne kapacitete
prav v času, ko Sinalco na trži-
šču ni tako iskan, nadalje pred-
stavniki predelovalnega obrata
Vital iz Mestinja in tovarne
»Etol« Celje. V »Etolu« n. pr.
obstoja zagretost za zgraditev so-
dobnih predelovalnih Kapacitet
ea sadje in bi bili tudi priprav-
ljeni operacijo finančno podpre-
ti kot soinvestitor. 2al je vsa
eadeva še ostala odprta in spet
Je mimo še ena bogata sadna le-
tina.
V predelovalnem obratu, ki
ga imamo v mislih bi predelo-
vali tako surovino iz zasebnih
kot tudi družbenih sadovnjakov.
Upoštevati namreč velja, tìa bo
čez kratek čas na plantažah,
ki bodo polne rodnosti vsaj 30
odstotkov sadja za predelavo.
Mar si naj družbeni obrati na-
mestijo stiskalnice za jabolč-
nik?
Tehnološko je predelava ja-
bolk in drugega sadja rešena.
Tu torej ne obstojajo nobeni
zadržki, nasprotno celjsko ob-
močje ima spričo dobrih stro-
kovnih in tudi siceršnjih vezi
s sadjarji Južne Tirolske mož-
nost dobiti kompletne elaborate
za zgraditev centralnega obrata
za sadno predelavo, kakršnega
Imajo pri naših sosedih. Nedvo-
mno tudi finančni vidik ob tako
važni zadevi, kot je rešitev sad-
jarske produkcije, ne bi bil pre-
velik vprašaj. Kot kaže je naj-
trši oreh bolezen, ki se ji pra-
vi — lokalizem. Zaradi preozkih
pogledov trpi proizvajalec in
posredno celatna skupnost.
KRHLJl ZA AMERIŠKI
TRG
v dneh sadjarske agonije je
prišla od ene izmed ameriških
firm do Styrie ponudba za po-
sušeno sadje v obliki krhljev
ali obročkov. Količine tega bla-
ga bi bile praktično neomejene,
vendar zastran cen pri Styriji
niso mogli p>ovedati še nič do-
ločenega. Pred dvema tednoma
so poslali ameriški firmi odgo-
vor s poizvedbo o ceni vhodne
surovine, se pravi surovih ja-
bolk, kakršno kalkulirajo ame-
riški proizvajalci. Tuja firma bi
bila tudi pripravljena sofinanci-
rati kgradnjo, sušilnic po po-
stopku, ki ga uporabljajo pri
njih. Ponudba je nedvomno za-
nimiva in bodo zategadelj stro-
kovnjaki poslovnega združenja
še naprej v kontaktu z intere-
sentom v ZDA, kamor bi bilo
moč plasirati ogromne količine
posušenega sadja, ki ga v naših
razmerah tržišče ni sposobno po-
trošiti.
V HLADILNICE SAMO
NAJBOLJŠE SADJE
Od lani na letos se je za
družbeno sadjarsko proizvodnjo
situacija vsaj v toliko spremeni-
la, da imajo letos kam vskla-
diščiti pridelek jabolk I. kvali-
tete. Plantaža s celjskega in se-
vernega štajerskega območja so
napolnile celjsko hladilnico še
preden je uspela v celoti spra-
viti temperaturo v hladilnih ko-
morah na ustrezno mero. Tudi
nova hladilnica v Krškem, ki je
polovico manjša od celjske, je
že sprejela letošnjo letino ja-
lx)lk. V obeh hladilnicah je
tako sedaj pripravljeno za trg
500 vagonov jabolk naj'boljše
kakovosti in žlahtnega sadnega
izbora. Toda malokatero jabol-
ko iz zasebnega sadovnjaka je
zaenkrat romalo v družbeno hla-
dilno komoro.
PRODAJA DOMA
Tudi občane Gornje Savinjske
doline tarejo enake skrbi s pro-
dajo sadja, kot smo to zasledili
na območju drugih kmetijskih
organizacij.
Tovanš Miklavc, uslužbenec
Kmetijske zeidruge v Mozirju
nam je posredoval eno redkih
razveseljivih novic, namreč, da
je odkup na mozirskem končno
vpeljan. Zadruga odkupuje od
kmetovalcev sadje, ki je obrano.
ЗЧкМ cene so sprejemljive. Na
območju mozirske občine sicer
ni veliko sadjarjev, najuspeš-
nejši pa so T okolici Mozirja,
predvsem na šmihelskem koncu.
2al ostaja odprto vprašanje
kam z drugorazrednim pridel-
kom. Na mozirskem namreč ni
veliko dobrega sadja, mnogo pa
je manjvrednega, ki pa pogosto
ni nič slabše od tistega, M so
na voljo potrošnikom v večjih
mestih, tudi v Celju.
OPUSTELE
SUŠILNICE
Veliika rodnost sadnega
drevja ne povzroča kmetom
glavobola samo v novejšem
času. V času, ko še ni bilo
plantaž je slabše vrste sadje
tudi težko šdo v denar. To-
da nekoč so znali kmetom
svetovati. Spominjam se do-
bro katoliške akcije pred
vojno, ko je skoraj vsaka
vas gradila saidno sušilnico,
ki so jo v dobrih sadnih le-
tinah po nekakem zadruž-
nem principu uporabljali vsd
vaščani. V okolici Laškega
so bUe take sušilnice zelo go-
sto posejane. Toda danes so
opustele in če še stojijo, so
ropotarnice ali kar koli.
Odkuip v nekdaj tako zna-
nem sadnem okolišu je dan-
danes ničev. Sadje je name-
njeno iwedvsem za »domačo
oskrbo«. Poberejo, oziroma
oberejo ga domači, sorodni-
ki in znanci, seveda večji del
breziplačno.	-ec.
ГП	Kmet je torej ostal s svojim letošnjim prl-
И	delkom skoro sam, prepuščen pač svoji iznajd-
И	Ijivosti. To je bridka resnica, ki ga zmerom bolj
Q	sili k razmišljanju, kdo sploh je ob njem in nje-
И	govih prizadevanjih. Ob tem pa hkrati vemo,
Q	da pri tem ne sme ostati.
SADOVI DVELETNE
NADALJEVANJE S 1. strani
■	Zakaj ste se odločili га
takšno oceno?
Ф Predvsem na pobudo CK
ZKS, hkrati pa tudi zato, ker
smo bili doslej brez kakšnih oti-
pljivih pokazateljev, s katerimi
bi lahko preverjali prakso, saj
so veljala nasprotujoča si mne-
nja, da so oblike ustrezne, ozi-
roma da so spremembe v orga-
nizaciji ZK le formalne, brez
kakšnih pomembnejših rezulta-
tov. V oceni nismo upošte\'ali le
to, kar je terjal CK, ampak smo
jo razširili na vsebinska vpraša-
nja, pri čemer smo skušali ugo-
toviti, kako se uveljavljajo or-
ganizacije ZK na vseh ravneh, od
osnovnih do občinske konferen-
ce, pri svojem vsakdanjem delu.
■	Ali menite, da je ocena po
tej plati verodostojna?
DRAGO HRIBAR
Ф Gk>tovo v celoti ne, kajti
kot vir so nam služila poročila
posameznih organizacij, kar se-
veda ni dovolj. Empirični pri-
stop nam namreč ne more pri-
kazati dejanske podobe, saj bi
bile za celovito presojo potrebne
še druge metode in oblike.
■	Kakšni so rezultati vaše
ocene?
Џ Rezultati kažejo resnične
pozitivne premike v dejavnosti
organizacij ZK. Te se manj
ukvarjajo z organizacijskimi vpra-
šanji in se bolj posvečajo vsebin^
in reševanju problemov v okolju,
kjer delujejo. Dodal bi, da se v
novi organiziranosti uveljavljajo
tudi načela q družbeno integracij-
skih procesih, sprtijetih pred dve-
ma letoma. Kaže se dalje boljše
sodelovanje med komunisti v de-
lovnih organizacijah ic krajeiTiih
skupnostih, čeprav je proces ze-
lo počasen, še vse premalo raz-
vijamo namreč metode, da bi
ga pospešili.
■	Kateri problemi zlasti iz-
stopajo?
Ф Poseben problem, ki je ne-
nehno prisoten v ZK, je skromno
komuniciranje. Komunisti so to
vprašanje večkrat postavljali kot
zelo aktualno in pomembno.
Stiki med občinsko in osnovni-
mi organizacijami niso bili pre-
več tesni, toda v zadnjih dveh
letih je tudi tu očiten napredek.
Osnovne organizacije vabijo na
svoje sestanke člane občinskega
komiteja in občinske konference,
kar je seveda obojestransko ko-
ristno. 2al to ni vsepovsod prak-
sa, po drugi plati pa del članov
konference ni dovolj aktiven.
Problem zase je uresničevanje
Eklepov in stališč. Ne samo, da
doslej ni bilo mogoče preverjati,
kako jih osnovne organizacije
uresničujejo v praksi, tudi jih
marsikdaj niso mogle uresniče-
vati, ker niso bili primerni za
akcijo. S tem seveda ne moremo
biti zadovoljni.
H Kaj bi lahko rekli o zna-
čilnostih organiziranosti ZK?
Ф Gre v glavnem za dva tipa
organiziranosti. Nekatere orga-
nizacije so le formalno spreme-
nile svoje nazive, ne p>a tudi
vsebino dejavnosti, ker se tu ni
uveljavila metoda delovne kon-
ference. To velja zlasti za orga-
nizacije v večjih podjetjih;
manjše organizacije pa so po-
stale večje in so v glavnem tudi
našle skupne cilje. Povezujejo
jih namreč delovni programi.
Aktivnost pa je nezadostna v
oddelkih, ki svojo dejavnost le
počasi prilagajajo novim razme-
ram. V občini so poleg tega or-
ganizacije, ki se sestajajo le for-
malno ah na pobudo občinske
ga vodstva.
H Kaj pričakujete od prihod-
nje seje občinske konference?
Ф Pričakujemo, da bo razpra-
va tehtna, aktualna in bogata,
kajti ocena odpira vrsto vpra-
šanj, na katera bo nujno odgo-
voriti in bo zato moralo priti
do konfrontacije stališč. Poleg
tega bodo seveda važni sklepi,
ki jih bo sprejela konferenca na
osnovi tega in drugega gradiva,
saj bodo pomenili napotilo za še
uspešnejše delo organizacij ZK.

PAVSER
V treniäku, ko bo izšel
članek o njem v Novem ted-
niku, bo že imel za seboj
skoraj teden dm drugega živ-
ljenja. Tudi njega je dolete-
lo tisto, kar vse mlade fan-
te, vse predstavnike močnej-
šega spola: oblekel je voja-
ško obleko.
Odpotoval je v Banja lu-
ko, kjer bo prebil nekaj me-
secev svojega éivljenja. Ko
smo se pred odhodom v voj-
sko 2 njim večkrat pogovar-
jali smo uvideli, da se je od-
hoda, kljub temu da bo tra-
jal dalj časa, veselil. Veselil
zaradi tega, da končno opra-
vi tudi z dolžnostjo, ki je
dolžnost nas vseh. In oprav-
ljati dolžnosti, ki so dolžno-
sti TMS vseh, je lepo in pri-
jetno. Prijeten je tudi obču-
tek, če to lahko opravljaš
dobro in pošteno. Predano.
In za Rudija smo prepriča-
ni, da bo to svojo dolžTiost
tako kot vsi ostali mladi
fantje, ki v teh dneh odha-
jajo na služenje rednega vo-
jaškega roka, opravil dobro.
Rudi je v »civilm — to
zdaj že lahko zapišemo —
bil takšen človek, s kate-
rim je bilo prav prijetno po-
kramljati, se pogovoriti o
stvareh, ki so blizu mlade-
mu človeku. Vedno je bil
pripravljen za prijetno šalo.
Vedno je bil pripravljen aa
sodelovanje s prijatelji.
Največkrat ga je bolelo to,
da kot mlad človek ni uspel
dobiti zaposlitve. Bolelo in
motilo ga je tudi to, da v
Celju ni bilo oziroma ni nič
možnosti za zabavo ne več
mladih ljudi. Da ni plesne
dvorane. Da ni dovolj sred-
stev in še manj razumeva-
nja za šport.
Zanimal se je za vse. Bil
je športnik, v zadnjem ča-
su košarkarski sodnik, ki je
delil pravdo po igriščih v na-
ši republiki. Bil je glasbe-
nik, ki je že pred mnogimi
leti izvrstno igral ш harmo-
niko. Bil je tudi človek, ki
ie v prostem času modeliral
in vlival v kalupe odlične
stvari. Delal je vse, samo da
bi do odhoda v vojsko za-
polnil čas, ki mu je ostajal,
ker ni uspel dobiti zaposli-
tve. Povsod, kjer so mu že
obljubüi pa so ga odslovili
takoj zatem, ko so zvedeli,
da še m odslužil vojaškega
roka. Tako mu ni preostalo
drugega, da je odšel. Odhod
v Banja luko pomeni njemu
vsaj začasno rešitev. Prijet-
no rešitev, kljub temu da
bo nekaj kilometrov več dalj
od doma, od prijateljev, star-
šev, deklet. Tako kot vsi
mladi fantje, ki so v prvih
dneh oktobra oblekli sit>o vo-
jaško obleko.
Za Rudija Pavšerja, mlade-
ga človeka, je prav zaradi
vseh omenjenih stvari odhod
prijeten. Veseli pa bomo, ko
Se bo vrnil, ko bomo ponov-
no skupaj lahko govorüi o
stvareh, ki njega kot mlade-
ga človeka še posebej zani-
majo. Zdaj, ko je v vojski,
pa bomo mi resnično mir-
no spali.	teve
V	minulosti so številne praktič
ne izkušnje pokazale, da se raz-
lične integracije, bodisi v indu-
striji, trgovini ali kmetijstvu, če
so bile opravljene kampanjsko in
s svojskimi račučni, niso obnesle
Ne samo to, da ni bilo želenih
ekonomskih rezultatov, pač pa
je bilo med zaposlenimi stalno
čutiti prisotnost neke prisile, ne-
česa, kar ni bilo po njihovi vo-
lji, kar ni zraslo ob njihovih ho-
tenjih. RazumJjivo, da v takih
primerih tudi učinki, takšni ali
drugačni, niso bili v pričakova-
nih okvirih, kot so si jih pač
zamišljali iniciatorji integracije.
V	gospodarski rasti zadnjega
obdobja in v težnji po specializa-
ciji proizvodnje pa imamo tudi
na našem, širšem celjskem ob-
močju nekaj lepih primerov us-
pešnih integracij, ki so določen
ekonomski potencial še ojačale.
Naj tokrat omenimo le primer
integracije okrog usnjarskega
kombinata »Konus« v Slovenskih
Konjicah. Kot znano se je v raz
dobju nekaj let okrog te največ-
je usnjarne v Jugoslaviji postavi-
lo nekaj manjših obratov v naj-
različnejših predelih Slovenije.
Proces integracije manjših us-
njam in drugih predelovalnih ob-
ratov je šel postopno naprej brez
ihte. kakor je pač nakazovala
ekonomska računica Integraciji
30 sledila vlaganja v 'tsamezne
obrate z namenom, da se le-ti v
okviru usnjarskega kombinata
temeljito specializirajo. Tako je
mimo matične tovarne še osem
specializiranih obratov, ki skup-
no zaposlujejo 1.000 ljudi tako ds
ie v kombinatu ^'sega sedaj že v
1800 zaposlenih Razen tega Je
80 ljudi zaposlenih Se v lastni
trgovski mreži. Letos le ta kolek-
tiv sposoben ustvariti realizacijo
v vrednosti ISS milijonov dinar-
jev, naložiti denar na sklade, for-
mirati ustrezno araort.izacijo, kar
VSe zagotavlja »Konusu« tudi
vnaprej zdravo ekonomsko rast,
zaposlenim pa siguren kos kr^u
Integracija in specializacij^
potekala, kot smo že dejali J
naörtno in v preteklem let^
tiK& že {H>ravlli vse potrebne í
konstrukcije v priključenih nii!
tih. ^
Nekdanja usnjarna — sedaj ok
rat Konusa v Ljutomeru ^ ^
specializirana izključno za ¡а^
lovanje boksa, usnjama v Lem.
tu v Slovenskih Goricah izdek
usnje iz kož drobnice, usnjatí
v Rečici izključno lakasto usn?
tovarna v Majšperku zaSčitJ
sredstva iz usnja, delavnice,
Mariboru služijo ra. konfekciojj
ranje plemenitega krzna. V Mj,
ni izdelujejo krzno plemeniti
in domačih živali »Jugotanln,,
Sevnici izdeluje kot specializira
obrat Konusa samo tanln, obtj
v Ločali pri Poljčanah cq)ai
in KO-KO v Slovenskih Konjic^
usnjeno konfekcijo. Za vse oba
te delujejo skupne službe v okvl
ru tovarne. Njüiov delež je tud
FRANJO KRIVEC
znaten pri izvozu bodisi usDj
ali izdelkov, ki bo letos dosegi
vrednost 48 milijonov dinarj«
V zvezi s tem je omembe vredn
še to, da Konus izvaža копц
tretjino v obliki surovega usnjj
vse drugo so finalni izdelki, p
katerih so s svojim delom udek
ženi prav eksterni obrati.
Najbrž ob vsem tem ni potrei
no posebej govoriti, da so vsi ii
tegrirani obrati zelo rentabili
torej perspektivni in so v netai
letih svojega razvoja pod novii
pogoji tudi zaposlili nove Ijiiá
Povprečni osebni dohodki zap»
slenih v »Konusu« so bili la
januarja 813 dinarjev, avgusta It
tos pa so že narash na 998 dinar
jev- Navsezadnje so tudi to 9
dovi integracije, pridnosti ii
kajpak, tudi posluha za tržišči
Ob letošnjem tednu otroka
je mladi rod krajevne skup-
nosti Dolgo polje v Celju do-
bil darilo, ki po pomenu pre-
sega številne »delovne zma-
ge«, ki obeležujejo najrazlič-
nejše praznike. Na tem ob-
močju so namreč — v izred-
no smiselno urejenem okolju
— odprli novo vzgojno-var-
stvenc ustanovo za 120 otrok.
Vzgojno-varstvene ustanove
na Dolgem polju je celjska
javnost tembolj vesela zato,
ker je to prvi povsem nov
objekt, namenjen otroškemu
varstvu. Vsi ostali vrtci do-
mujejo namreč v adaptiranih,
IVICA BURNIK
toda starejših zgradbah, kar
seveda ne more zagotoviti to-
likšne funkcionalnosti.
Novi vrtec na Dolgem po-
lju je veljal približno 1 mili-
jon 700 tisoč starih dinarjev,
kar ni veliko, če upošteva-
mo, da je v zgradbi šest igral-
nic, prostor za telovadbo in
glasbeno vzgojo, jedilnica, ku-
hinja, shrambni prostori, iz»
limica za nenadno obolele »
troke in vse ostale potreti
pritikline.
Rečemo lahko, da je vzgo}
no-varstvena ustanova ^
Dolgem polju rezultat skii
nih prizadevanj temelji*
skupnosti otroškega varstvi
krajevnih dejavnikov, ob^
ne, delovnih organizacij ^
občanov tega območja. Iz P^
spevkov iz osebnih dohodkoí
deleža delovnih organizsici
zaradi ugodnih kreditov ^
vsestranske podpore je bj*
namreč prebrođena največ?
ovira — denar, ki zavre
sikatero dobro pobudo "
mero pripravljensti
Otvoritev novega vrtca .
bil praznik ne samo za UJ
di, ki živijo v tej soses»
temveč, kot je dejala pr^
sednica skupščine občine ^
Ije — vseh Celjanov. Je r
hkrati tudi začetek sprenij
njene prakse reševanja Pf^i
lemv otroškega varstva, ki^
doslej zastajalo za hitro
vijajočim gospodarstvom
drugimi dejavnostmi.
ш JUBILEJ KOLEKTIVA, KI JE ŠE PRAVI ČAS »AL SLOVO
' TRVDICIJI IN SE IZVIL IZ KRIZE.
Љ KOVAŠKA INDUSTRIJA V ZREČAH SPET V VZPONU
' NA NOVIH PRINCIPIH IN Z NOVIM PROIZVODNIM
pRíXiRAIVIOM.
A S SVOJO TOVARNO SLAVIJO TUDI ZREČE, VEDELE
JUBILEJA, ZADOVOLJNE NAD PREPOROIM»!.
Kovaška industrija v Zrečah
vstopa v petdeseto leto svojega
obstoja. Pred petdesetimi leti
je je ob vznožju Pohorja iz pre-
proste kovačije razvil indiistrij-
slci obrat, eden od mnogih, ki
^ot venec obkrožajo Pohorje.
Tradicija kovaštva na Pohorju,
je preživela glažutarstvo, je
bila temelj nekaterim industrij-
slúm podjetjem, in kot v prime-
ru Zreč, je bila tradicija skoraj-
da tudi njen grobar. Kolektiv,
ki je predolgo vztrajal pri starih
metodah proizvodnje, kolektiv,
ki se je prepočasi preusmerjal
na potrebne sodobnosti, novega
stehniziranega sveta, je pred le-
tom prišel v težave, o katerih
smo pisali in ki so bile vzrok,
da je tovarna morala pod pri-
silno upravo.
šele pred štirinajstimi dnevi
smo obširno pisali v našem čar
sniku o ponovnem vzponu zreške
kovaške industrije, ki je po trdi
preizkušnji odprla vrata moder-
nejšemu asortimentu, sodobnim
indastrijskim metodam dela,
sodobnim principom gospodar-
jenja. šele v zadnjem času, ko
so močno puDvečali storilnost
in se prilagodili potrebam trži-
šča, so izpolnili pričakovanja
družbe, ki je v odloku leta 1950
priporočala kolektivu, naj pro-
izvodnjo prilagodi nastajajoči
avtomobilski industriji s kova-
nim mehaničnim orodjem in od-
kovki. Danes tovarna proizva-
ja večinoma odkovke, saj pro-
izvodnja orodja predstavlja le
tretjino vse proizvodnje.
Proslavo jubileja petdesetlet-
nice torej krasijo lepi delovni
uspehi, zelo dober poslovni us-
peh ter obetajoči načrti za pri-
hodnost. Zal pa bo kolektiv pro-
slavljal petdesetletnico obstoja
tovarne še vedno pod senco pri-
silne uprave, kajti nekateri odlo-
čujoči razlogi terjajo podaljša-
nje prisilnega upravljanja, ško-
da, da kolektiv ne bo proslav-
ljal kot suveren upravi j alee, saj
je z delom v preteklem obdobju
dokazal svojo delovno sposob-
nost in svoj smisel za trezno
in preudarno spreminjanje vsega,
kar je kolektiv v nedavni prete-
klosti tako zelo bremenilo in
tiščalo v težave.
Proslavi 50. letnice tovarne, ki
bo 10. oktobra, se bo priključil
ves kraj. Dan po prireditvah v
tovarni bo v Zrečah vrsta javnih
prireditev; nogometni turnir,
strelsko in šahovsko prvenstvo,
vaje zreških gasilcev, spretnost-
ne vožnje itd. Vrhunec priredit-
ve pa bo odkritje spominske plo-
šče padlemu komandantu šlan-
drove brigade in rojaku Borisu
Vinterju, zvečer pa koncert pev-
skega zbora v kulturnem domu.
KRATKA, A BOGATA REVOLUCIONARNA POT
V	dneh, ko izvršen prekc^ ju-
naka revolucije Jožeta Letonje
in njegovega brata Janeza, je
prav če tudi naše bralce spom-
nimo na kratko revolucionarno
pot Jožeta Letonje, ki je imel
dve partizanski imeni Kmet in
Golob in s katerimi je povezana
malone vsaka akcija partizanov
v Savinjski dolini vse do septem-
bra 1942, ko je padel.
V	spomin nanj poobjavljamo
odlomek iz sestavka STANETA
TERĆAKA v knjigi »Med Mrzli-
co in Dobrovljami«.
Prvoborec Jože Letonja se je
rodil 7. II. 1914 v Velikem vrhu,
občina Šmartno ob Paki. Bil je
sin hribovskega kmeta in gostil-
ničarja. že kot majhen deček se
je preselil k svojemu stricu v
Skorno. Leta 1930 je odšel k svo-
jemu drugemu stricu Mihaelu v
Velenje, kjer se je v rudniku iz-
učil za elektromonterja. V tem
času se je začel živo zanimati
za politična vprašanja in se z
vsem srcem posvetil delavskim
organizacijam. Brez dvoma je
že v tej dobi sodeloval s Partijo,
saj so ga ovaduhi ovajali vodstvu
rudnika zaradi njegove borbeno-
sti in predanosti progresivnim
idejam.
Po odsluženju kadrovskega ro-
ka je delal v rudniku Zabukovca.
Leta 1940 je utonil njegov naj-
boljši prijatelj in politični vod-
nik rudar Janko Ulrih. Velenjski
rudarji so mu pripravili veliča-
sten pogreb, ki so se ga udele-
žili rudarji Zabukovce, Trbovelj,
Mežice in delavci iz Celja. Na
pogrebu, ki se je spremenil v
pravo politično delavsko mani-
festacijo, je govoril tudi Jože
Letonja.
V	rudniku Zabukovca je bil
organizator in odbornik v vseh
delavskih organizacijah. Takoj
po vdoru okupatorja je skupno
z znanim borcem, Albinom Vi-
potnikom-Strgarjem prenehal de-
lati in šel v ilegalo.
V	partizane je stopil 6. VII.
1941. Njegovo ime je tesno po-
vezano z vsemi velikimi dogod-
ki partizanskega gibanja leta
1941 in 1942. Bil je prvi komandir
Savinjske čete. Prvo borbo na
Dobrovljah z nemško žandarme-
rijsko patruljo dne 30. VII. 1941
je vodil on s prvimi partizani
STANE TERCAK
Albinom Vipotnikom-Strgarjem,
Pongracem Rrčkom in Urba-
škom. Borbo I. štajerskega ba-
taljona na čreti, ki je bila naj-
večja bitka štajerskih partiza-
nov, je zmagovito vodil on, ker
je bil komandant Stane odsoten.
Prav tako je vodil borbo v Šo-
štanju dne 8. X. 1941.Í
Dne^/no povelje I. štajerskega
bataljona dne 27. III. 1942 vse-
buje tudi povelje glede Jožeta
Letonje-Goloba, ki se glasi: Od
Savinjske skupine ostane ria te-
renu pri političnem delu Golob
— kot star partizan.
Od te dobe dalje do svoje smr-
ti se je udejstvoval predvsem
organizatorsko-politično. BU je
postavljen za sekretarja Partij-
skega komiteja za Savinjsko do-
lino.
Kako je padel? Zadnje dni
avgusta in prve dni septembra
leta 1942 se je Letonja v svoj-
stvu sekretarja Komiteja za
Savinjsko dolino nahajal v Pod-
planini nad Rastkami pri Ljub-
nem. Dan pred svojo smrtjo je
imel še sestanek s štabom I. šta-
jerskega bataljona. Naslednji
dan je bila njegova skupina na-
padena nedaleč od kmeta Ram-
šaka. V borbi je bil težko ran-
jen v obe nogi. Ker je videl,
da zasledovalcem ne more uiti,
si je sam pognal strel v glavo,
še pred smrtjo pa je sežgal vse
listine, ki jih je funkeie«ar imel
pri sebi. Ko so ga gestapovci na-
šli mrtvega, sa vse zažgane li-
stine spravili v kovinsko škatlico
in jih odnesli na Ljubno. Iz zo-
glenelih lističev, ki so se med
potjo sesuli v prah, niso mogli
Švabi razbrati ničesar.
Njegovo truplo so morali kme-
tje spraviti na pokopališče, v
Radmirje (Ksaverij), kjer so ga
pokopali v samomorilskem od-
delku pokopališča. Švabi niso
mogli ugotoviti niti identitete
človeka, ki so ga pokopali.
Sekretar Komiteja za Savinj.
sko dolino Jože Letonja-Golob-
Kmet je padel dne 6. septem-
bra 1942.
NAS REPORTER JANEZ SEVER JE LETOS PREPOTOVAL
VEC DRŽAV V EVROPI, V NEKAJ PRIHODNJIH ŠTEVILK
BOMO OBJAVILI NJEGOVE BELEŽKE PREDVSEM O TEM,
KAJ NAŠI LJUDJE ŽELE V ZAMEJSTVU VIDETI IN KAJ
V RESNICI VIDIJO.
»Kaj boš ti sirota. Rad bi za-
stonj prespal, kali? Beži, da še
ti ne dobiš, ker sem prišia prav-
Icar v formo .. .«
Pri tem si je nategovala nekaj
centimetrov širše mini krilo, kot
unajo pri nas težaki pas na ro-
Isi. Toda hlačk ni mogla skriti.
Pa tudi trudila se ni preveč. Pri-
jelo me ,je, da se bratje v tu
Jini tako težko sporazumemo.
Medtem je namreč tai^o za-
žvižgala, prišla sta dva z razkla-
Qima obrazoma, meni pa Zürich
tako ni bil preveč pri srcu, zato
sem se hrabro umaknil. Spat.
^utraj se je tisti ogled mesta
Spremenil v zi jan je izložb. Na-
kar smo se zbrali in z enoumo
ïamudo odrinili proti Parizu.
Da. V Pariz. To pa je že ne-
kaj.
Dragi moji, vožnja po Alza-
ciji je dokaj lepa. Alzaci j a sama
pa ni preveč zanimiva, ker se
tudi ustavljali nismo. Pritiskala
je lakota in žeja, vendar je bil
Pariz še daleč. Največ Alzacije
sem videl takrat, ko je voznik
ustavil avtobus ob nekem gozdi-
čku na ravnini,- ki so jo pre-
letavala letala, da bi za grmov-
jem odtočili. Ta ritual mora
biti posebej zanimiv, čeprav ga
v Izletnikovem programu ni,
kajti, kako bi drugače vedno in
praviloma vedno ustavljali le
ob gozdičkih na cesti, kjer
mimo tebe venomer švigajo
a.vtamobili, ti pa obračaš telo
tako, da si zaradi tega moker
vsaj do kolen.
Umazane in vegaste hiše, pra-
zne ceste in končno zastave ob
njih. To je bilo bolj v notra^
rkjosti staj-e dobre Republike.
Presenečen sem bil, da so bile
ob našem prihodu zastave. To-
likšne pozornosti nisem priča-
koval. Pozneje,' ko smo se pe-
ljali skozi rojstno \'as generala
de Gaulla, ki je bila vsa v za-
stavah sem razumel vso to tra-
gedijo, čeprav niso bile zastave
na pol droga. Danes bi se nam-
reč v Franciji morali odločiti:
Biti ali ne biti za generala.
Če me ne bi bilo sram, bi po-
prosil vodstvo tega kotalečega
konzervnega mehanizma, ki so
ga tudi mopedisti prehitevali,
da bi naj malo ustavih to čudo,
da bi človek iztegnil noge in
zaradi boljšega dojemanja spil
kakšno kavico »a la turke«. To-
da Pariz je še daleč, mc^oče ga
bomo uzrli šele na večer, če^
prav se vozimo že ure in ure.
Počutim se kot tisti stari Anglež,
ká se je naproti! z barčico ali
barkačo okrog sveta. To je ne-
kaj podobnega, ta naš avtobus
in vožnja v njem.
Sreča, da so, kot rečeno fran-
coske ceste izredno prazne. Ni
prometa. Razen tujcev in veli-
kih tovornjakov. Sreča, tako
vsaj hitro napredujemo. Proti
večeru so se začete hiše kar
vrstiti. Nato so bile že ulice.
Predmestje Pariza. Ni mogoče.
Že? V trdi temi smo v resnici
pridrsali do predmestja. In zdaj
se je začelo. Kako priti v center,
kako do hotela?
Voeili smo od križišča do kri-
žišča. Zeleni val. Vrag naj ga
vzame, ko ni urejen tako, da hi
se naš avtobus prikotalil do
naslednjega križišča v določe-
nem času. Tako smo vedno lovi-
li »rdečo« in glede na to, da smo
k<»nunisti, do t^a spoznanja
sem prišel zaradi voznikovih
dejanj, skozi križišča vedno roh-
neli, ko je bila na semaforju
»rdeča«. V vehko veselje zabitih
in strahop>etnih Parižanov, ki so
se začudeno zabuljili v nas.
Vozili smo se ob Seini, ki ni
bila Seina. Pariz nekohko po-
znam, zato me je čudilo, da
bi Parižani v teh nekaj letih
Seino tako zmanjšali, da bi bila
le potok. V obredju avtobusa
se je zopet začrfo. v levo! Na-
ravnost! V desno! V levo . ..
Najraje bi izstopil, se vsedel
na metro ali avtobus in tHl v
kratkem času tam, tako pa bo
ta vožnja še trajala. In je. Nato
so končno v ospredju izgubili
živce in vodnika prisilili, da je
ot> križišču izstopil in peš
usmerjal kako in kaj. Nato so
ga še primorali, da je začel
spraševatL Končno je odkril
mopedista, kj je bü pripravljen
prevzeti vodstvo. Žad se mu
je vsakokrat, ko je pred kri-
žiščem odvzel plm, moped po-
k\'aril.. .
Ob nabrežjti so na pločnikih
s papirjem ali cunjo pod glavo
ležaU utrujeni Parižani. Nekdo
je trdil, da so alkoholno pre-
strašeni. Pa niso bili. »Prikora-
kali« smo do Elizejskih ix>ljan.
Daleč spredaj se je v luči kopal
Slavolok zmage. Vkorakal sem
v Parizu, tako, z mopedistom
v ospredju. Ne, ni bilo godbe
na pihala, ne zastavic in kon-
fetov. General pa je odstopil.
Nepreklicno. To pa je tudi
nekaj.
Tako smo pribremzali točno
do hotela, žal nas ni nihče pri-
čakoval, hotel je bil zaseden,
mi pa smo, kot prosilci vbo-
gajma nagneteni do stopnic ča-
kali na nebovzetje.
Nikar ne obirati. Kolikor sem
si zap>omnil rawianje Parižanov,
me vsa zadeva ni skrbela. In
res. Dobili smo prostor, tu, ta-
koj za prvim zavoj«n, nato kri-
žišče, tam levo in nato desno...
Ustavil sem taksi, zbasal kov-
čke vanj in pohitel. Vozil je in
vossil, taksimeter je tolkel fran-
ke, hotela pa nikjer. Nato se
mu je, vozniku namreč, zadeva
že tudi zdela neunrma in me
je zapelji pred hotel. LuksuS
ni cenen.
Prihodnjič:
Pariz ponočii
DAJ ŠE MENI
Pri&le so v Cedje vsaika s sivojdin otro-
kom na hrbtu, oblečene v dolga pisana
krila, rjave kože in nemirnih temnih oči.
Ce so bih otroci lačni, so jih podojile kar
na pločniku. Takoj zatem pa se je začela
invazija — pričele so delati.
Le redki so bili, ki so odrekli dolgi,
suhi iztegnjeni roki, ki jim jo je mciMa
nasproti. Segli so v žep in daU. Ta sto
dinarjev, drugi petdeset, tretji deset, drugi
nič ali pa stavek: »Bom poklical milico«.
Ko je pri eni skupini pred postajo prva
pobrala drobiž, je takoj pristopila še dru-
ga iin iztegnila roko.
»Kaj ne vidiš, da sem dal pravkar že
oni?« se je îuadrl priletni možakar.
»E, pa vidfflš. Če Sii dal njej, daj še me-
ni!«
Prekfleto logično, ali ne?
Nato je sledila Se tretja prosilka. Ko
so obrale ljudi na ulici, so se napotile še
v bhžnje gostinske lokale.
»Dajte mi nekaj dinarjev. Otrok nima
kaj jesti. V poplavi smo izgubili vse. Mož
mi je umrl. Sama sva z otrokom. DeLa
ne dobimo.«
In še tisoče raznih stavkov, ki jili
takšni aili podobni »berači« izgovarjajo.
V Celju jih je vedno več. Pridejo v
skupini, v nekaj dneh oberejo pol Celja
in 25opet v drugo mesto. Sledi jim druga
skupina, tej tretja in tako dalje. Še bolj
aktivni so posamezniki. Celjani pa samo
gledajo in se čudijo.
»Kaj je še pri nas tolijko revežev —
beračev?«
Nekoč smo berače preganjali češ, vsak-
do si naj služi kruh s svojim delom. Ali
ni tudi to neke vtrste deilo?
— čar
CELJE
ABONMAJSKI
KONCERTI
Koncertna posiovalnica pri
celjski glasbeni šoli se je le-
tos po štirih letih presledka
odločila za ponovne večerne
abonmajske koncerte. Le-ti
bodo od oktobra do marca,
sicer pa ob .ponedeljikih zve-
čer v veliki dvorani Narod-
nega doma. V okviimem pro-
gramu so nastop orkestra
slovenske filhairmonije s
solistko-pianistko Duibravko
Tomšič-Srebotnijakovo, zatem
klavirski in violinsiki recital,
večer opernih arij in pes^mi,
nastop slovenskega okteta,
mešan program instrumenta-
listov in pevcev itd.
Cene abonmaja so zelo
ugodne; abonenti bodo ime-
li 25 odstotni popust na nor-
malne cene vstopnic. Abo-
nente vpisujejo v pisarni
glasbene šole do 10. oktobra.
KONEC ENE, ZAČE-
TEK DRUGE
Komaj so v Celju zaprli
vrata dnigega sejm^ obrti, že
so pri po'dobnii organizaciji,
tokrat peri poslovnem zdru-
ženju 2» tii^ovino, pripravlja-
jo na prvo jugoslovansko
speciliBiraaio raastavo trgovin-
ske opreme. Raeistava, za ka-
tere so mačdilne iinicialke
»JUTRO«, bo od 8. do 15.
novembra v prostorih nove
Tehnomercatorjeve velebla-
govnice v Gubčevi ulici.
ZIMA V PARKU
Pripravljalna dela za zače-
tek nove drsalne in hokejske
sezone v celjskem mestnem
parku so končana. Objekt je
dobil povsem novo >K)bleko«.
Vse so namreč prepleskali,
uredili okolje, sanirali be-
tonsko ploščo itd.
Te dni so *feačeli tudi
s pripravo ledu in taiko se
bo aima v .parku začela že
v prvi polovici oktobra. To-
da, semo na enii polovici, na
drugi bodo še vedno igrali
tenis.
264 UČENCEV
Celjsko glasberx) šolo
obiskuje T letošnjem letu
264 učencev, med njimi je
74 novincev. Velik naval pa
je bil tuidi na pripravnico,
saj se je zarnjo priij avilo kar
60 otrok.
Značilno je, da so polno-
zasedeni oddelki za klavir,
violino in kitaro, razen tega
so dobro zasedeni oddelki za
solopetje, klarinet in trobi-
la, medtem ko npr. za čelo
ni zanimanja.
V šolo se je letos prijavilo
90 novih učencev, toda zara-
di pretesnih prostorov, so jih
lahko sprejeli le 74.
DOGOVORI O
KULTURI
Komisija za kulturo in
iBobraževanje pri občinskem
sindikalnean svetu je pripra-
vila posvetovanje o družbe-
nem in samoupiravnem dogo-
varjanju o kulturi. Obravna-
vali so teze komisije za druž-
bena in idejno politična
vprašanja izobraževanja, 2sna-
nosti in kulture sveta zveze
sindikatov Jugoslavije in v
tej zvezi predvsem ugotovi-
li, da daje gradivo dovolj so-
liidno osnovo za dogovore tu-
di v celjski občini.
Po uvodni besedi predsed-
nika občinske komisije Sreč-
ka Pratnemerja je bila dalj-
ša тшртт&, v kateri so ude-
leženci osvetlili vsa trenutno
najibolj aiktualna vprašanja,
ki bi jih morali razrešiti, če
bi hoteli odpreti družbene-
mu in samoupravnemu do-
govarjanju o kulturi ustrez-
no pot. Med drugim so ob
zaključku sprejeli S'klep, po
katerem nao sindikalne
organizacije ponovno ugoto-
vile, kako so v novih statu-
tih opredelili skrb za kultur-
no življenje delavcev, razen
tega pa naj bi v Celju usta-
novili kulturno skupnost, ne
glede na to, da republiškega
zakona še ni. Nosilec vseh
akcij bo občinski sindikalni
svet.	(dh)
RAZSTAVA V MLA-
DINSKEM KLUBU
Zveza kulturno prosvetnih
organizacij Slover.ije v Ce-
lju, Občinski svet in Mla-
dinski klub so pripravili raz-
stavo »Slovensko slikarstvo
20. stoletja«. Razstava bo od-
prta v prostorih mladinske-
ga kluba 10. oktobra. Ob
otvoritvi je govorila kustosi-
nja Modeme galerije iz Lju-
bljaine Breda Vudler-Misja.
POČASEN
NAPREDEK
Po ugotovitvah analitsko
raziskovalne službe družbeno
političnih organizacij in ob-
činske skupščine se je števi-
lo štipendistov v letošnjem
šolskem letu v občini pove-
čalo za 40 ali 28 odstotkov.
Žal odpade ta porast v glav-
nem le na nekaj delovnih or-
ganizacij, to je EMO, Cin-
kamo in Aero, sicer pa je
v poprečju ostalo vse pri
starem. Kot ugotavljajo, v
celjski občini še niso uresni-
čili težnje, da bi nadarjene
in socialno šibke učence pri-
čeli štipendirati že v sred-
njih šolah, sedanji sistem
štipendiranja pa tudi kaže,
da delo^me organizacije še
vedno nimajo dolgoročne
kadrovske politike, saj najra-
raje štii>endirajo slušatelje
zadnjih letnikov.
V letošnjem šolskem letu
so delovne organizacije po-
večale štipendije od 237 na
263 din ali za 10 odstotkov.
(dh)
MALI
INTERVJU
Vprašuje: Tone Vrabl
Odgovarja: Delo Jusič
Stopili so na oder v Na-
rodnem domu. Najprej so v
elegantnih večemih oblekah
zaigrali in odpeli melodije,
ki so danes popúlame po
vsem svetu, v drugem dedu
I>a so se preoblekli v stara
dubrovniška oblačila in pred-
stavili melodije, katerih
»oče« je vodja ansambla De-
lo Jusič.
V odmoru smo se pogovar-
jali z Delom. Eleganten v po-
govoru, prijazen, neprisiljen
— takšen, kot vsi člani an-
sambla na odru, kjer z izvrst-
nim izvajanjem presenečajo
in osvajajo srca njihovih obo-
ževalcev.
Ljudje pravijo, da boste
morali spremeniti način igra-
nja, če boste želeli tudi v
bodoče biti v vrhu jugoslo-
vanske zabavne glasbe? »Na-
šega načina igranja ne bo-
mo spremenili, ker nam je
uspelo dokazati povsod po
Evropi, da je sprefjemljiv.«
To se pravi, da boste način
igranja še obogatili, »Tako
je. Težave pa doživljamo sa-
mo pri tistih, ki ne znajo
pisati takšne glasbe, kot jo
igramo mi.« Standardno
vprašanje — načrti? »Najprej
nastop na festivalu v Opati-
ji, potem pa snemanje plo-
šče v Zagrebu za Jugo ton.«
Pišete samo glasbo za Tru-
badurje? »Ne. Pišem tudi za
film, gledališče, seveda naj-
več in vedno pa za Truba-
durje.« Ste veseli sprejema
v Celju kljub temu da je bil
bolj slab? »Zelo.« Zakaj tako
redko prihajate v Slovenijo?
»Ne povabijo nas.« Kaj bi
morali v Sloveniji narediti za
razvoj zabavne glasbe? »Usta-
noviti takšno združenje, kot
■ga imamo v Zagrebu, ki šči-
ti glasbenike in jim poma-
ga pri raz\'oju ter nastopih.«
Dobite veliko pisem iz Slo-
venije? »Vsak dan po pet do
sedem.« To se pravi, da ste
priljubljeni in da bi vas mo-
rali večkrat povabiti v Slo-
venijo? »Če mislite, da je ta
ko, potem iniate prav.« V
prihodnji številki Novega
tednika bomo objavili celo
stran reportaže o vas in va-
šem nastopu v Celju. »Lepo
in hvala. Pošljite nam nekaj
fotografij in šest številk No-
vega tednika za moje fante.
Kdor pa nam želi pisati naj
za naslov napiše samo: Du-
brovački trubadurji, p. p.
49, Dubrovnik.«
Komaj so končali s čudo-
vitim nastopom so v malo
dvorano Narodnega doma pri-
hiteli njihovi oboževalci in
prosili za fotografije s podpi-
si. Tudi to je del slave. Itn
to opravičene slave slavnih
Dubrovniiških trubadurjev.
^EČ SODELOVANJA
S ŠTUDENTI
v zadnjih dneh tega me-
seca se bodo sestali celjski
študentje, ki študirajo višje
in visoke šole v Ljubljani in
Mariboru na daljšem razgo-
voru s celjskimi družbenopo-
litičnimi delavci T Ljubljani.
Za ta sestanek so se dogo-
vorüi im lizredno živahnem
razgovoru študentov z neka-
terimi političnimi delavca v
Celju, ko so raizpravljali o
aktualnih notranje političnih
problemih, študentje so se
zavzeli za veöjo povezavo
med štipenditorji, olbčino in
štipendisti ter s 'tem za več-
je sodelovanije med njimi, ki
študirajo v drugih krajih
ter domačo občino. Korist
takšnega sodelovaruja, ki je
bilo pred leti bolj aktivno,
bo nedvomno olbojesitranska.
SMARJK
GOSPODAR-
JENJE
USPEŠNO
Po oceni oddelika za go
spodarstvo šmarske občinski
skupščine so biM poslovni
rezultati delovnih organizaoi;]
v letošnjem prvem polletju
ugodnejši kot v enakem ob.
dobju lani. Tako se je pro-
dukti^ost i>ovečaila za 20
dohodek pa za 15 odstotkov.
Medtem ko je v prvem
polletju lani dosegel popreč-
ni mesečni dohodek 772 din,
je ta letos za 77 din ali 10
odstotkov večji. Nad občin-
skim poprečjem so bili oseb-
ni dohodki zdravTStvenih in
locialnih delavcev (61.149 din),
kulturno prosvetnih delavcev
— brez osnovnega šolstva
(1.104 din), delavcev v sta-
novanjski dejavnosti (1.033
din), v trgovini (1.023 din),
prometu (1.018 din) iitd. V
občini pa je še precej delav-
cev, ki prejemajo tudi manj
kot 600 din mesečnega do-
hodka.
Zanimivo je, ^
tos povečali sikladj®^ i
69 odstotkov in ^
za 12 odstotkov
istem obdobju i
ni so zabeležili gj.^
tev ali 22 odst.abioQy
lani, od tega pa
odstotkov vseh tin!?!
tuje goste.
LAŠKO
NEVAREN'
MOST i
v naselju šmarijetj '
Rimskimi toplicami j
Savinjo lesen moet. t
na to, da so mostnicç]
no slaibe in s tem za
rabnike življenjsko ng,
postavljajo občani ui^
no vprašanije, kaiko' t» i
most ne uredijo. Gre i
vsem za varnost šolarjt
morajo čecz most tfudii
čemih urah. Most nI r^
Ijen. zato je nevarnoet '
večija.	1
POŽAR
Minuli petek, neka; i
dvanajsti uri je začel ;
kozolec, last kmeta G
šek Ivana z Lave pri (
Kljub hitri intervenciji
klicnih gasUcev ie Olji
ni dalo rešiti ničesar !
dveh vozov, ki pa ju ¡je (
že načel. Nekateri ir_
da so pov0K)čili požar
ci, ki so že večkrat kad
celo kurili pod коио! ■
kjer jih je he neka^krs
lotil lastnik, kmet Gabe
Preiskava je v teku.
da imamo v Celju švabovo ulico
Zgodilo se je prav za našimi
vrati. Nekdo je prinesel oglas, pu-
stil v upravi naslov in ko je tednik
izšel, sO se oglasili prvi interesenti.
»Da, v Svabovi ulici stanuje na-
ročnik oglasa,« je pojasnjevala tova.
rišica oglasa v oglasnem oddelku.
Nekaj ljudi je napravilo dolg obraz.
Potem pa jo je nekega dne ne-
kdo nahrulil:
»To je pa res od sile, da imajo
zri
ulico!* i
Zdai*,
zato.
v СеЏ\
svečemj
lju í^í
kateni^
mrodr^^
bo sro^
INOVANJA
I BORCE
^ reševanje stano-
problemov nekda-
^ letos razpolaga
^ in 163.000 dinar-
hnanj kot polovico
L vsote bi naj na-
Г nakup stanovanj,
^rjev pa bi v ob-
jjtov razdelili med
ki si sami gra-
j^vljajo lastna sta-
^ijrani denar bodo
baoki, ki bo
Џ0Х1 roku vročeno
^jila.	mv
fiOBLEMI
OLARJEV
^e šolarje tarejo,
[drugje, najibolj tr-
^ti; materinščina,
in tuj jezik. Za-
^biiku želijo in si
(jo, da bi ustvarili
je pogoje za šolanje.
^ teh oblik je iz-
ü delo, druga oblika
^jšanje bivanja in
lano delo po pouku,
i deluje na območju
je sedem oddelkov,
abiskuje okrog 170
, Lani je bil uspeh
Dcev za 4 odstotke
d onega z učenci, ki
lujejo teh oddelkov.
f te oddelke vključe-
ledno le manj kot 12
5f vseh šolajočih ot-
mv
MUZI RJE
REČANJE
EORNIKOV
I ofobobrskjo nedeljo,
bila izredno lepa, so
I taborniki izrabili za
It v svojem taboru v
Ш pri Mozirju. V so-
.« gostinsko podjetje
Џ v taboru pripravilo
katerega so se udele-
Í številni starši, kate-
oci so člani II. grupe
n.
ŽALEC
ISLAVITEV
llAZNIKA
^ki aktiv s polzele
'*>oto v domu Svobo-
I^)lzeli pripravil slo-
^ifcor smo jih	Ш
še švabovo
obraz mi.	Т
L K da imamo	^
i-e da je po-	Ш
^^u skladate-	=
^^e Kanglice	^
u Pesmi, med	^
ki budijo	Ш
h nas ne	=
ulice!	Ш
vesnost, v kateri so sodelo-
vali pevski zbor, člani dram-
ske sekcije ter recitatorji.
Organizirali so tudi oddajo
»pokaži, kaj znaš«, o ;^odo-
vini Polzele in osvobodilnem
gibanju. Občani so boli nad
prireditvijo nart^dušeni. tt
UREDITEV CESTE
v prihodnjih dneh bodo
pričeli urejevati cesto skozi
naselje Dolenja in Gornja
vas do Sešč. Po ureditvi te
ceste, ki je dolga okrog
3 km, za dela bo treba od-
riniti 850 tisoč dinajrev, bo
končno uresničena dolgotraj-
na želja občanov.
ZA LEPŠI VIDEZ
Krajevna skupnost v Pre-
boldu bo nakupila posebne
reflektorje, s katerimi bodo
osvetlili spomenik žrtev faši-
zma, pred domom svobode
v Preboldu. Stroški za na-
mestitev znašajo ekrog 5 ti-
soč din, pri akciji p>a sodelu-
je tudi vodstvo združenj bor-
cev NOV.	tt
ZDRUŽITEV
NASELIJ
v prihodnjih dneh bo v
Preboldu zbor volilcev, na
katerem bi se naj občani
zedinili o tem ali ne bi ka-
zalo združiti naselja Prebold,
Dolenja vas in del Gorenje
vasi. Do združitve in preime-
novanja bi naj prišlo pred-
vsem zaradi poenotenega re-
ševanja komunalnih in grad-
benih problemov.	bt
ŠPORTNI PARK
v petek bo v žalou razgo-
vor o i2®rad»ji športnega
parka. Pregledali bodo do
sedaj opravljena dela in iz
delali načrte za dokončanje
del pri nujno potretbnem
športnem objektu, ki bo ve-
likega pomena za celotno žal-
sko občino.
ŠOŠTANJ
RAZSTAVLJAJO
AMATERJI
Včeraj so v prostorih Glas-
bene šole v Šoštanju odprli
razstavo slikarjev amaterjev
in kiparjev. Raizstavo je pri-
ргалгМо Prosvetno douištvo
Svoboda, raizstavljajo pa To-
ne Herman, Mirko Modrijan,
Ivan Pepelnik, Mišo Skom-
šek, Jože Svetina, Vlado Va-
lenčak in Aristid Zomik.
Ш ANKETA :
MISLI O DRUGEM
SEJMU OBRTI
Na vsakem koraku živ žav, gneča ljudi... Atletski
stadion je imel od 27. septembra do 5. oktobra dru-
gačne goste, kot sicer. Navzlic temu ni spremenil svo-
je podobe, saj so se tekmovanja na stezi odvijala
kljub vsemu in tudi v okviru obrtniške prireditve.
Pot na« je tokrat vodila med razstavljavce. Beseda
je dala besedo in pomenki o sejmu obrti so rodili
marsikatero misel in ugotovitev.
DOMINIK ОНОВЕОМЖ,
mojster precizne melhandke:
Zdaj sodeknjean že darugdič na
sejmiu. Z uBipehom, tudá po-
slovnim, sem vesel. Toikrat
razstavno am edektironske in
klasične računske stroje za-
hodno-nemške znamke Diehl,
za katere imam tuidi aastop-
stivo. Vtee je v redu, le pro-
stori ne. Celje potrebuje
ustretzne sejemske prostore.
VIDA DOiKBAVC, uslužben-
ka Kreditne banke: Morda
je bila za koga naša udelež-
ba na sejmu obrta nenavad-
na. Toda, sama prireditev je
pokaizaia, da je bilo prav,
ko smo tu postavali ličen pa-
viljon. Dela ¡ano imeli veliko
in štbevillnim obiskovalcem
smo dali koristne informaci-
je. Veliko posla pa smo ime-
li budi s hranilnimi vlogami,
menjavo denarja itd.
TONE 2AGiA!R, obrtno
gradbeno podjetge Obnova:
Menim, da je letošnji segem
boljši in pestrejši kot je bdi
lanski. Naš kolektiv se je-to-
krat odločil za tdsiti ded de-
jaAmostd, M ga trg močno
išče. Zato sono opozorili na
obdelavo ,povTišQn z ofblogami,
na ureditev proceliij ne
nazadnje na našo novo beto-
namo, ki pa ni zaprtega tipa.
MARTA LAZNIK siplošno
kolarstvo Radete: Obrtna de-
javnost v naši hiši ima več
kxDt 50-letno tradicijo. Za
nas so takšne prireditve po
membne, žal pa na celjski
pogrešam več pravih obrtni-
kov. škoda, da joh ni. Si-
cer рка se mi zdi, da je celj-
ski sejem zelo pomemben,
samo bolj obrtniški bi mo-
ral biti, če že govorimo o
sejmu obrti.
četudi je prezgodaj ocenjevati te misli in sploh uspeh
drugega sejma obrti, lahko brez bojazni zapišemo, da se
je ta celjska prireditev leipo uveljavila in da je dobila ne
samo republiško obeležje, marveč tudi mednarodni pečat.
Obisk na sejmu je prekosil lanskega pa tudi posluvivi
ljudje so zadovoljni, kar kaže, da je uspel tudi v komer-
cialnem smislu.
Na vsak način pa se je tudi tokrat potnalo, da Celju
manjkajo ustrezni prostori. Improvizacija takšne prire-
ditve ni več vzdržna, zato bo treba slej ko prej, toda
rajši danes kot jutri, uresničiti sklep sveta za terciarno
gospodarstvo pri celjslä občinski skupščini in se takoj
začeti pogovarjati o gradnji in ureditvi sejemskih pro-
storov, ki pa naj služijo tudi drugim namenom.
Svojo obravnavo zasluži tudi vprašanje večje udeležbe
oziroma večje odsotnosti zasebnih obrtnikov na tej prire-
ditvi in ne nazadnje ime. Slednje \T)rašanje pravzaprav
ni niti toliko pomembno, saj gre za namen in vsebino,
ne pa za naziv. Na vsak način je treba opozoriti, da je
tudi dragi sejem zajel pod svojo streho vse, ki so tako
ali drugače navezani na obrtno dejavnost. Zato moramo
prisotnost industrije in trgovine samo pozdraviti, ne pa
se ob njej six>tikati.	M. BOŽIČ
TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - ТЕМд
Otrok živi v pravljičnem
svetu. Teta Bajavaja je zanj
živo bitje, pa čeprav je ni
nikoli srečal. Pričakuje, da ga
bo obiskal hudomušni škrat,
pa čeprav ga nikoli ne doča-
ka, predstavlja si, da je tudi
njegova mizica čarobna, pa
čeprav mu ničesar ne priča-
ra.
V tem otrokovem čarob-
nem svetu ima svoje po-
membno mesto lutka. Pred
otrokom zaživi, pa naj bo
drobna marioneta, ki se gib-
lje po majhnem odru, ali roč-
na lutka, ki kima z glavo in
maha z rokami. Otrok ne vidi
nitk, na katerih lutka visi, ni-
ti tega, da ročna lutka nima
n^. Tega ne vidi, ker noče
videti. Izloči vse, kar je pro-
ti njegovemu vživljanju in
oživljanju predmetov. Tako
so lutke otroku nekiikšna vez
med njegovo domišljijo in re-
sničnostjo in prav zaradi te-
ga lahko služijo ne sarno ot-
rokovi zabavi, temveč prav
tako tudi otrokovi vzgoji.
Starši lahko poklonijo lut-
ko otroku za rojstni dan ali
ob kakšni drugi priložnosti.
Ročna lutka je preprosta in
vendarle zelo učinkovita. Ot-
rok bo imel z njo veselje, saj
se mu bo priklanjala, ga bo-
žala, ga potegnila za uho, in
ga poslušala, če ji bo kaj pri-
povedoval. Imel bo prijatelja,
s katerim se bo tudi pogovar-
jal, se mu smejal, se z njim
igral.
' In ko se bo z lutko spopri-
jateljil, jo bo mama prav s
pridom lahko uporabila pri
vzgoji svojega otroka. Lutka
bo poskrbela, da bo imel sir>-
ko čiste roke, preden bo vzel
jabolko, lutka bo pogledala,
če so vse igrače lepo posprav-
ljene, lutka ga bo pohvalila,
če bo vse pojedel. Seveda ne
sme postati vsiljiva in zoprna,
ne sme stati za otrokom kot
ustrahQvalec, ki se ga otrok
boji in ga tudi smsovraži.
Pri vzgoji moramo lutko
smotrno uporabljali, sicer bi
izgubila svoj pozitivni vpliv
na otroka.
Lutka pa ima še svojo po-
sebno vzgojno vrednost, ki je
nikakor ne smemo omalova-
ževati. Ob njej se otrok spro-
sti, celo tisti, ki je sicer pla-
šen. Starši in vzgojitelji ve-
mo, kako rad otrok prisluh-
ne pripovedovanju pravljic,
kako želi, da mu ljubko pe-
sem še in še ponavljamo, ven-
dar pa pri marsikaterem ot-
roku težko dosežemo, da bi
nam sam pripovedoval, ali
da bi nam pesem, ki si jo je
gotovo zapomnil, deklamiraj
ali celo zapel. In če se otrok
skrije za svojo prijateljico
lutko, se mu zdi, da ne govo-
ri sam, da govori in poje
njegova lutka. Ce improvizi-
ramo še oder z zaslonom in
se za njim otrcrfc skrije, se
njegova sproščenost še stop-
njuje. Uprizarjal nam bo z
lutko prizore iz svojega živ-
ljenja, pripovedoval pravljice,
ki jih je slišal od nas, pel in
deklamiral, si tudi sam í
mišljal zgodbice. Pn tern
bo njegova fantazija bogj^.'
uril se bo v govoru, besç^î
zaklad se mu bo bogatil
stal bo pogumen. In k t¿
bo pripomogla prav luti^
jo lahko uporabimo tu^^'
prisrčen okras otroške
dnevne sobe. Ce bomo ¿
lutki Metki še bratca
spremljevalca psička in^
da še gozdnega prijatelja^
čka, se bodo otrokove
nezmožnosti z njimi še ^
čale.
Z lutko bomo otroku h
pravili veselje, hkrati pav
mo z njo pomagali otroko,
mu razvoju, rasti njego,
sproščenosti, samozavesti j
samostojnosti. Majda Tkajj
SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEM(
Ljubitel,]"i lepote, mode in podobnih mikav-
noHii gotvo niso zamudili treh dogodkov, ki so
v Celju zbudili kar precejšnjo pozornost. To so
bile redne modne revije na sejmu obrti, revij»
zlatega nakita in draguljev v celjski zlatarni in
ne nazadnje revija pričesk v dvorani restavra-
cije Ktadivar. Poglavje zase je bila vsekakor
re\ija v zlatarni, ki je bila ne samo natlvse pri-
jetno organizirana, temveč tudi prava paša za
oči. Revije zlatega nakita so bile priložnost za
občudovanje velike mere okusa in izvirnosti
kreacij, med katerimi so bile mnoge prave
umetnine.
Ker je že otričaj, da na revijah vidim« mo-
dele, ki jih nato v trgovinah zaman iščemo,
smo ta ];N-eizkus tokrat opravili namesto vas mi.
Letošnje ïrsodme refvije na
sejmu obrti, kjer so prika-
Ä>vali več kot 150 modelov,
si je ogledalo veliko obisko-
valcev sejma. Res, steza je
bila improvizirana in začinje
vrste gledalcev so lahko ob-
čudovale samo še pričeske
in vratove manekenk, toda
na spioh so büi ljudje zado-
voljni. Le proti kcmcu revi-
je je zanimanje začeio po-
puščati, saj so od enoume-
,?a stanja marsikomu že otr-
dele noge.
Ce sodimo jx) nekaj zares
čudovitih modelih hlačnih
kostimov, potem so letošnje
revije res nosile pečat mo-
de. Toda to velja samo za
ta del oblačila ženskega sve-
ta. Videli smo el^anten črn
Aimirin hlačni komplet, te-
mno-rjavega z modernim dol-
gim rjavo-belim šalom, dva.
tri večerne modele in še ne-
kaj dri^ih manj vpadijivih.
Žal je čas, namenjen hlačnim
kompletcMTi v glavnem že mi-
nil, kajti pod zimski plašč
jih pač ne bomo mogli ob-
leči. Razen majhnega števi-
la ekskiuzivniii oblek za ve-
čer in sicer lepega, toda za
naše razmere nesprejemljive-
ga maxi-plašča, ki ga je kre-
iralo obrtno podjetje »Kre-
ator« Celje, pa je bila revi-
ja običajna. Več ali manj
klasični kostimi bodo našli
pot v marsikatero graderobo,
kjer jim bodo delale dražbo
standardne obleke. Za mla-
da dekleta je Inde Vransko
pripravilo dva kostima iz
naipa uaija. Čeprav gre za
lak in lepo rjavo barvo, pa
bo cena verjetno le redkoka-
teri družini omogočila, da
svoje naglo rastoče in razvi-
jajoče se dekle obleče v ne-
kaj takega. Precej zanimanja
30 zbudile, t. im. »kamin«
obleke iz sintetičnega blaga
—	Prebold — v otipu barhen-
ta. Navsezadnje — le čemu
naj bi doma nosile jutranje
halje, ki dajejo precejšen vi-
dez neurejenosti?! Kamin
obleka pa je topla, se ne
mečka, prijetnega vzorca in
—	elegantna.
Ce pa bi katerega od mo-
delov, ki smo jih videli na
reviji hoteli poiskati v
celjskih trgovinah, bi ne bi-
li najbolj zadovoljni. Začetek
oktobra je namreč še pre-
zgodnji rok za izpopolnitev
zimske garderobe, menijo v
trgovinah. »Toda nikar ne
prihajajte prepozno, pravijo
»kajti najlepšo izbiro zim-
skih oblačil imamo v drugi
polovici oktobra.«
Razen redkih izjem lahko
zaenkrat izbirate samo med
morda tremi inačinami mo-
delov zimskih plaščev. Tako
smo pri Tkanini našli lep
tweedast plašč, modernega
kroja s krznom lisice na ov-
ratniku za 690 dinarjev, pri
Vesni trgovskega podjetja
Moda pa nekaj modelov pod-
jetja Novost, ki so še cenej-
ši. Kroj z škofje Loke, ki
ima v letošnji jesensko-zim-
ski kolekciji nekaj uporab-
ne primerke, i)a bo celjske
trgovine zaJožil šeđe te dni.
Na prvi pogled je izbira
otroških oblačil za zimo
boljša kot po navadi. Toda
starši, ki iščejo prav določe-
no velikost in izdelek, ki bo
vsaj nekoliko ustrezal njiho-
vim željam, bodo spet za-
bredli v težave. Ne toliko za-
radi pestrosti oblačil, ki so
na voljo, kot bolj zaradi šte-
vilk. Kaže, da naši konfek-
cionarji še niso ugotovili, da
so nekateri otroci bolj zali-
ti, drugi večji, da imajo ne-
kateri daljše ude kot bi to
zbujala njihova mera {e
trebušček in tako naprej.
Skratka, za tiste, ki a
oblačijo v konfekcijo, t)
nasvet: ne čakajte na nova
ber, sicer boste razočara
in — ne pričakujte, da Ix
ste vse dobiki že v oktolw
Ce bi radi kaj posebneji
pa izkoristite ponudbo trgi
уше in proiizjvajalca, da Vaj
ekskluzivne modele poseh
naročijo. V trgovinah ji
namreč ne bo.	1.1
2. Eden od hlačnih kosti-
mov, ki so navdušili gle-
dalce, ^ tudi tale, ki ga
je nosila manekenka So-
nja. Kazalo je, da se tudi
ona v njem odlično poču-
ti.
1. Med redkimi modeli
oblek, ki so jih prikazali
na re\iji, je tudi tale, na
prvi pogled kaj preprosta
obleka za službo. Toda
ukrojena je iz odličnega
materiala v lepi modri
barvi.
'¿. Iz diolena je ukrojenih
nekaj prijetnih obleke za
male deklice. Njihova sla-
ba lastnost je samo cena,
saj stanejo kar 130 ND.
PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV:
čarc:::a mast
-deJc, katerega oom
je star verjetaio že
^ let. Naj bo. k>likor
večkrat ga je povedal
ie^, pa tudi дп ga je
^jega očeta slišal.
^ imiečki ljudje niso
^ v trgovini obutve,
^ tudi ne obleke. Bili
skromni v svoji no-
Ifcsili so hodne obleke,
¡зие na roke in seveda
Ü s hodnim sukancem,
j ôevlje so Izdelovali le
Vsako jesen je §еЈ go-
^r v mesto, tam je ku
ustrojeno govejo kožo,
^ in sploh vse, kar
lOtreboval čevljar za kom-
00	izdelavo čevljev. Nato
aaprosili mojstra čevljar
¡la je prišel s pomočnika
1	Tniencem delat na dom
p so naredili tudi pri
hiši, kjer so imeli »ča
K) mast«. Pripravili so
potrebno, kar rabi čev-
za dobro narejene čevlje
to jesensko Jutro so
ijarji prišli. Družina je
i precej velika, zato je
iij uvidel mojster, da bo
B delati tudi ponoči, pre-
den bo na novo obuta vsa
družina. Gospodar in starej
ši sin sta želela imeti škor-
nje. Medtem, ko sta pomoč-
nika delala čevlje, je mojster
sam delal špomje. Bili so že
gotovi, ko je ugotovil, da je
eden za spoznanje manjši od
drugega. Potihoma je tuhtal
kaj bi naj zdaj. Pa si do-
misli: »Z mastjo ga bom na-
mazal, pa na kopito nategnil,
pa bo morda boljše.« Ker je
bilo že poano ponoči in so
vsi domači bili že pri počit-
ku, je začel sam iskati mast
Zagledal je na polici nad
vrati škatlico in jo odprl.
Spoznal je, da je neke vrste
maščoba, pa si je misli, da
bo kar s to mastjo namazal.
Se dobro se mu je zdelo, da
ne t>o nihče ne vedel, da
mora škorenj nategovati, ker
je veljal za dotor^a m'>iStrai
Rečeno — storjeno! Odpra-
vil je oba pomočnika spat,
on sam pa je začel mazati
škorenj. Tista mast pa Je
imela tako čuden duh. da Je
moral odpreti okno. Ko je
bü z delom gotov, je posta-
vil še škorenj na okno,
češ, da ne bo zjutraj ta zo-
pciTl UUli ▼ ÍÍJOÍ, х^дша gxuKia;
Cim je odložil škorenj, se je
ta vzdignil in ker se je po
tej masti začel čudno svetiti
je mojster videl, kako je Ja-
dral po zraku v nedogled.
Preplašen mojster je še dol-
go stal pri oknu in premi-
šljeval kako naj ukrene, da
bo prav Nov škorenj do ju-
tra nikakor ne bi tnoge: na-
rediti. Gospodar je pa vedel,
da bo njegov par tisto noč
gotov. Kaj si je hotel dnj-
zega, kot da po prariei pove,
kaj in kako se ie vse sho-
dilo.
Prav ponižno se začne dru-
go jutro opravičevat- gospo-
darju in seveda je bi] pri-
pravljen tudi kakšno pikro
slišati
Goipodar pa se mu je na-
smehnil in mu rekel: »Kar tih
bodi o tem, nikomur ne go-
vori o tisti škatljici s ču-
dodelno mastjo, škorenj pa
drug naredi!« No, pa se je
nekako le razvedelo in vest
o dogodku, če ie bil resničen,
še danes kroži med ljud-
stvom.
M K.
ZAGOVARJANIE
Ce človeka ah govedo piči
kakšna strupena k^ ali
kaj pKxiobnega, se to lahko
zagovori in bolezen takoj po-
jenja. Človek, ki zagovarja
mora biti sam. Nihče ga pri
delu ne sme motiti. Za
strup zagovarja na kruh, ka-
terega daš potem bolni živi-
ni ali človeku. Ta, ki
varja mora stati na trdni
skali, da je tudi zdravje po-
tem trdno.
V naši soseski je star
kmet, kateri še sedaj zago-
varja za strah. Ce so mali
otroci nemimi v spanju aU
kako drugače prestrašeni,
jim daje v čaj malo zagovor-
jenega sladkorja ir. hitro se^
jim zdravje zboljša.
Starejša Savinjčanka
Steklo O porcelan Џ barve • kemikalije Џ elektro-radio • gradbeni in tehnični material
Drugi dan se toliko opravi, da piše ponižne pismo
® cesarja, v katerem ga prosi milosti ка sebe ali vsaj
* svojega sina. Svoje jetničarjc prosi, da bi vidd gro-
'O Zrinjsko, ^tera je bila res po padu Cakovskega gra-
I tudi k«t ujetnica v Gradec priiieljana, ter da bi se
►slovil od svojega sina. Oboje mu je bilo dovoljene.
' V spremstvu Jurija Vambrehta, stražmeštra na gradu,
^ grofica Katarina Zrinjska v izbo, v kateri je bil
"enhah zaprt.
, Kako je bQa gospa iipremenjena!
^ Visoka, reličaslna postava je Wla upognjena, prej
^ polno lice je bilo upalo, five, gospodujoče oči so
i^nnele. Bila je komaj senca one odločne, navdušene
ki je znala toliko mož т delavnosti «hraniti fai
^Uat' v njih ogenj za veliko Idejo — samostalnosti
'»bovine.
K In tudi ona je videla, da se je Tatenbah izpremenfl.
J^Oiaj sedem in trideset let stari, lepi mož je bil bled,
Slišen, osivel in zguban.
Ko ga ona takega zi^leda, sklene roki in skozi bi bila
se. Tateabah stopi k njej in, sam tolažbe
'®^^eben. tolaži njo. Menjala sta v tem žalostnem hipu
vl€>gi: ona, prej vselej pogumna, zdaj vsa potrta — on
prej onuüiljiv. Olia odločna in nobene pogibeJ^ znajoča.
Govorila sta daije časa. potem sta se po.slovila — za
«ielej.
Devet in d*-ajseteça novembra je bil v Gradcu veliki
deželni zbor. Štajerski stanovi, zastopniki višjega plemstva
in duhovenstva so se na poklic cesarjev zbrali, da bi
Tatenbahovo obsodbo čuli. V deželni zbornici, ki je bUa
črno po stenah pre.preéena, sedeli so zastopniki zamolklo
tiho, s slovesno resnostjo na obrazih. Zapisnikar prebere
obsodbo. Potem se prinese deželna knjiga, v kateri so
bili zapisani plemenitaši, imajoči pravico zborovati in
sklepati. Med njimi je bilo na odličnem mestu tudi Ta-
tenbahovo ime.
Slovesno se je Tatenbahovo ime iz deželne knjige iabri-
.salo — »za večne čase«!	^
Potem se je stanovom dalo za znanje, da se odslej,
ko je Tatenbah obsojen in ne več plemenitaš, more izro-
čiti navadnemu mestnemu sodst\-u.
Tatenbah je bil že prejšnji dan, spi'emljan po jezu-
itskem patru Zajcu, т zaprtem vozu z grada v mestno
hišo prepeljan. Tukaj je smel njegov mali sin Anton k
njemu.
Poslovil se je sotzjen od sina. tudi za vselej! To siovo
mu je bilo najtežje. Kako ne bi! Vdal se Je bil v zaroto,
da bi svoje ime proslavil, da bi svojemu sinu samostalno
državico pustil. In zdaj ostane njegov sin zapuščen, plem-
stva in dedine swjih očetov oropan!
Prvega decembra je bn tisti usodni dan. Mestna vra-
ta v Gradcu so ostala eno uro dalje kot navadno zaprta.
Kolikor je bilo vojakov v mestu, pešcev in konjikov, vse
je bilo na ulicah. Tudi mestna straža je bila oborožena
in je morala marširati. Po vseh cerkvah so zvonovi
zvonili in graški duhov-niki т omatih so za Tatrnbahovo
dušo molitve molili ...
Zjutraj ob osmih Je bil ua dvorišču mestne hiše krva-
vi oder postavljen, črno pregrnjen. Mirno, vdan in mo-
žat stopi Tatenbab nanj. Poleg njega pater Zaje, njegov
izpovednik, s krucifiksom. To mu povedo sodniki, da je
cesarjeva »milost« oprostila mu odsekanje desne roke.
Se za to se Tatenbah zahvali, priporoči svojo dušo Bogu,
poklekne in krvnik mahne z mečem trikrat po vratu naj-
mogočnejšega plemenitaša štajerske dežele. Njegova
glava odleti od života proč.
Zopet zapojo vsi zvonovi po mesti.
Zvečer pak je bilo njegovo truplo pokopano tilio in
skrivaj na pokopališču dominikancev pri Sv. Andreju v
murskem predmestju, na severni strani cerkve, zunaj
pri drugem oknu.
Tam počiva.
In ti, slovenski bravre, ki so do tu potrpljenje imel
čitati ta kratki obris zgodbe moža, ki Je padel (čeprav
je imel človeških napak amogo) ipak za veliko idejo, ki
bi, uresničena, bila našo slovensko in celo slovansko zgo-
dovino predrugačila — ti pojdi, ako ti prilika nanese,
na njegov grob in obžaluj, da je padel tako, da so tri-
umfirali nad njim njegovi sovražniki, ki tudi niso prija-
telji tvo jega roda!
Ostaja nam h koncu povedati usodo drugih v tem
historično-pripovednem spisu omenjenih oseb.'
Kakor Tatenbah bili so obsojeni in z mečem usmrčeni
tudi drugi glavni zarotniki. Nadasdejeva glava je pala
na Dunaju, Zrinjski in Frankopan sta umrla enake po-
silne smrti v Dunajskem Novem mestu. Z obema sta izu-
mrli Hrvatom dve domoljubni, mogočni slovenski pleme-
niti rodovini.
Tatenbahova žena Je dobila milostno penzijo 2000 gld.
na leto.
ïlrabra Katarina Zrinjska je umrla zaprta v kloštra
karmeUtaric v Gradcu po dolgem, žalostnem življenju, _
Nesrečni iadajalec BaMazar Ribelj ni dobil pohvale
za svoje delo, temveč «bsojen je bil na graškem trgu stati
na sramotnem kolu, pet let v Ječo, in po prestani kazni
Je bil izgnan iz dežele.
Rudolfi je bil v beju ustreljen v Caikewu, ko je po
begu Zrinjskega in Frankopana branil za grofico trdnjavo.
Bukovački je po trdeaju madžarskih zgodovinopiscev
v Cardad ostaJ in tam v vejikmi uboštvu umrl.
Sin Tatenbahov, Anton, Je bil na dršavne stroške ▼
Gradcu tTšohm in je moral stopiti v td№ter Rapi pri
Gradcu, kjer je bil leta 1685. za duhovnika posvečen. Se
leta IiW7. se je rabil mašni plašč, katerega je ta Anton
Tatenbah dal narediti iz S¥ile»cga plašča, Id ga Je nosil
njegov oče, ko so ga ob glavo devali.
Kot značajna črta onega časa se končne ne sme po-
zabiti omeniti strogi ukaz, katerega so nemški Tišji go-
spodje v Graden po Tatenbahovi smrti poslali v Celje
Pavlu Ahacu, namrreč: naj poišče tisto veliko coprnico n»
Dravskem polju, ki je Tatenbahu hudobne svete dala.
Ni pa kronistom znano, da-li se je Pavlu Ahacu posrečilo
copmico ujeti aH ne.
40NEC
Če želite kupiti POCENI, KVALITETNO IN SOLIDNO, potem obiščUe TEHNOMERCATOR CELJE
Zena 27ìf.nega zahodnonem-
škega desničarskega politi-
ka Straussa je med predvo-
lilno kampanjo obupano de-
jala: »Najrajši bi vas vse vi-
dela v opoziciji!« . .. Tretjega
sekretarja indijske visoke ko-
misije v Hong Kongu so za-
menjali za tatu, ga potegnili
iz avtobusa in mu pri preiska.
vi slekli hlače. Ko je indij-
ski visoki komisar protestiral
pri hongkonški vladi, je pn-
pomnil: »V spodnjih hlačah
postane politika zapleterui.«
... Anatolij Kuznjecov, sov-
jetski pisatelj, ki je letos po-
leti dobil politični azil v An-
gliji, bo za svojo turnejo pre-
davanj po ZDA dobil baje
najmanj čistih 100.000 dolar,
jev. Nekaterim se splača po-
begniti ... Predsednik Nixon
bo imenoval za novega potu^
jočega veleposlanika ZDA v
Latinsiki Ameriki Portoricana.
To mu je predlagal guverner
Rockefeller, ki so ga nedav.
no v Latinski Ameriki obme-
tavali z vsem mogočim. Mor-
dta bodo Portoričana nekoliko
manj obmetavali z gnilimi
jajci in kamenjem, toda zato
ne bo politika ZDA do Latin-
ske Amerike nič manj priljub.
Ijena ... čeprav so po nami-
gu z najvišjega mesta zdaj
preklicali obtožbe proti ofi-
cirjem »zelenih baretk« v 'Vi-
etnamu, ki so likvidirali ne-
kega Južnovietnamca, se afe-
ra še zdaleč ni polegla. Zdaj
icaže, da so »likvidatorji« li-
kvidirali »napačnega« človeka.
Baje so zamenjali resničnega
ali umišljenega vohuna z neko
drugo osebo ... Rusi so po-
slali zelo vljudno brzojavko
v Peking ob 20. obletnici no-
ve Kitajske 1. oktobra. Na
slovesnosti se je prikazal tudi
Mao Ce Tung, ki ga ni bilo
več mesecev na spregled. To-
da sredi vseh ceremonij in
proslav ni zuTUinjim opazo-
valcem ušlo dejstvo, da so
Kitajci prav ob tej òbletnici
preiskusili spet eno vodiko-
vo bombo... Na letni kon-
ferenci laburistične stranke
je premier Harold Wilson de-
jal, da »Evropa prav toliko
potrebuje Britanijo, kakor po-
trebuje Britanija Evropo«.
To je nov ton v britanski po-
litiki do Evrope. Navsezadnje
bo Skupni trg še prosil Brita-
nijo, naj postane članica . ..
Boljši časi za živinorejce
Zajamčene cene pitanih goved za kmete in kre-
diti za pitanje - Pobuda republiškega zavoda za
rezerve - V prvem letu 10.000 ali, če se bo pri-
družila zvezna direkcija za rezerve, celo 20.000
tako pitanih goved
B Letos j«* premalo mesa.
To je poslcdica lanskega le-
ta, ko ga .je bilo preveč
Kmet')valei ne mort-jo pit ti
živine kar na slepo, želijo
vedeti, če bodo spitano živi-
no laliko prodali po ustrez-
ni ceni. Ce ne, ne bodo pi-
tali. Vsaj • ne z dodatnimi
stroški za močna krmila.
Dnižbena posestva so zaradi
take negotovosti izpraznila
svoje hleve. Preskrba z me-
som bo v prihodnje močno
odvisna od aasebr.ikov.
Kmetijske organizacioe so
omejile kooperaoLjo s kmeti.
Kadar ne morejo prodata la-
stne živine po taki ceni, da
bi biie zadovoljne, ne mara-
jo spodbujati k pitanju niti
kmetov. Sicer jim je treba
priznati, da imajo težave v
svoji proizvodnji. Ob tem pa
se ne smemo ustaviti! Upo-
števati je treba tudi kmete
in preskrbo prebivalstva ter
turistov z mesom. Tako se je
rodila v republiškem zavodu
za rezerve misel, da bi kme-
te bolj spodbujali k pitanju
goved in zagotovili dovolj me.
sa tudi ob največji porabi.
Najprej jim je treba zagoto-
viti. da bodo dopitana gove-
da lahko prodali, ne tako kot
lani. Zagotoviti jim je treba
tudi ustrezno najnižjo ceno.
Ta pa je približno za pol-
drugi dinar višja, kot so do-
bili za svojo živino lani. Po-
magati jim je treba tudi
s sredstvi za pitanje.
Vse to je uredil republiški
zavod za rezerve. Za začetek
sicer v omejenem obsegu.
Prvo leto bo prisipeval k pi-
tanju 10.000 goved, če bo
^ezna direkcija za rezerve
dodala še svoj delež, ki ga
je že na pol obljubila, pa za
20.000 goved. Vse naj apitajo
kmetie. Lastna proizvodnja
kmetijskih organizacij tu nd
zajeta.
In pogoji?
IH Kmet dobi za vsako te-
le, ki ga na nevo priveze za
pitanje in sklene ustrezno
pogodbo 500 din poso.iila.
Pogodbe bodo sklepale za za-
vod kmetijske organizacije.
Zavod pa je o tem obvestil
tudi občinske skupščine, če
kmetijska organizacija ne bi
marala - sodelovati. Kmetje
bodo plačali le 3 odstotke
obresti. Rejcem, ki sklenejo
pogodbe, pa bo zagotovljeno,
da bodo prodali dopitana go-
veda po tržni ceni. Ce bi
tržna cena bila nižja od za-
jamčene — doslej so jo kme-
tijske organizacije uveljavlja-
le le za lastno živino —, bo-
do prodali goveda po zajam-
čeni ceni, ki je sicer odvisna
od odstotka mesa. ni pa ve-
liko nižja od 7 din.
Republiški zavod za rezer-
ve sicer ne bo odkupoval
ži"»ine. Organizira le prirejo
za rezerve v živalih, ne v
zmrznjenem mesu, kot je
bilo doslej. Imel pa bo pra-
vico, da bo določal, komu
prodati živino, za katero bo-
do sklenjene pogodbe. Rejci
jo bodo prodali po tržnih
cenah, dokler te ne bodo
padle pod zajamčene. Osnova
za ugotavljanje tržnih cen
bodo cene na novosadski
borzi, ki so že precej časa
zelo ugodne, saj so precej
višje kot v Sloveniji. Sicer
pa bo treba upoštevati tudi
kakovost aH klavnost živine.
Nova tovarna apna
v Istri
v okolici Buj bodo kmalu
začeli graditi novo tovarno
hidratiziranega apna. Začela
naj bi delati že v maju 1970.
Stala bo 200 milijonov lir, da-
jala pa bo 50 ton apna v 8
urah. V Istri imajo ogromne
zaloge dobrega apnenca za
potrebe gradbincev in za pre-
delavo v apno. Podobna to-
varna apna že dela v Mostu-
Raši, nova tovarna pa bo
apno tudi izvažala, predvsem
v Italijo, kjer ima že zagotov-
ljen odkup.
UGRABIJENI MIG-17 — Neki pilot kubanskega letalstva je z lovskim letalo^
MÎG-17, ki je sovjetske izdelave, zbežal s Kube in pristal na ameriškem vojaškej
letališču južno od Miamija na Floridi. Po naključju je pristal tik ob letalu prei
sednika Nixona. Letalo so vamo spravili v hangar in ga zastražili. Telefoto: tpi
TELEGRAMI
LOS ANGELES — predsednica
izraelske vlade Golda Meir, ki je
na uradnem obisku v 2Œ)A, je iz-
javila, da ne bi bila presenečena,
če bi na Srednjem vzhodu izbruh-
nila nova vojna. Glavni urednik
kairskega »Al Ahrama« pa meni,
da je nova vojna »nujna«.
BRATISLAVA — ÎV) plenumu CK
KPČ je bil zdaj tudi plenum KP
Slovaške, na katerem so začeli s
čistko na Slovaékem. Za zdaj so
izključili štiri člane iz predsedstva
CK, iz samega CK pa je odšlo de-
vet članov.
BON — Zimanje ministrstvo
ZRN je sporočilo, da je zahodno-
nemški diplomat v Moskvi Rudolf
Stelzer naredil samomor. Skočil je
iz desetega nadstropja. Baje je bil
bolan.
PARIZ — Predsednik francoske
republike Georges Pompidou bo v
začetku prihodnjega leta uradno
obskal Sovjetsko zvezo.
BEJRtJT — Iz Libanona so iz-
gnali dva sovjetska diplomata, ki
so po trditvah libanonske obvešče-
valne službe poskušala podkupiti
s sto tisoč dolarji nekega libanon-
skega letalskega oficirja, da bi
ugrabil letalo francoske zdelave —
mirage.
LONDON — Britanske čete v
Gibraltarju so od 1. oktobra v
stanju pripravljenosti. Do tega da-
tuma bi morala Britanija izpolniti
resolucijo OZN in vrniti Španiji
Gibraltar. Meja s Španijo je že
nekaj tednov zaprta, zdaj pa so
španske oblast prekinile z ..Gibral-
tarjem še telefonske in brzojavne
zveze.
NEW YORK — Predstavnik
amerške delegacije v OZN je izja-
vil, da se bodo »kmalu« začela po-
gajanja med ZDA in ZSSR o ome-
jitvi strateškega atomskega orožja.
Ko so ga novinarji vprašali, »kdaj«
se bodo začela pogajanja, je odgo-
voril, da bodo »kmalu« zvedeli.
VARŠAVA — V osrednji Poljski
je zapadel prvi sneg. V Tatrah pa
so zabeležili —8 stopinj.
j tedenski notranjepolitični pregled ' tedenski notranjepolitični pregled
m STO LET V1Ž1>IARSKEGA
TABORA — V Vižmarjih nad Ljub-
ljano so v nedeljo slovesno pro
silaviii 100-letnioo tabora (17. maja
1069), na katerem je 30.000 rodo-
ljubov zahtevalo zedinjeno Slove-
nijo, slovensko imiiverzo, enako-
pravnost slovenščine v šolah in
uradih. Pred 30.000 udeleženci je
govoril predsednik republiške
skupščine Sergej Kraigher. Pouda
ril je, da so se v taborskem giba-
nju v letih 1868—71 izoblikovali
prvi obrisi našega kolikor toliko
celovitega narodnoosvobodilnega
programa, ki pa ga je prevzela in
uresničila šele naša revolucija v
narodnoosvobodilnem boju. Hkrati
Je Sergej Kraigher poudaril, da
tudi današnji čas postavlja pred
Slovenski narod usodne naloge. Pri
öa smo siloviti tehnični in znan-
stveni revoluciji v svetu ter divje
teikme narodov in držav v osvaja
nju teh pridobitev. Samo naše
uspešno uveljavljanje v tej tekmi
s čimhitrejšim povečevanjem druž-
bene produktivnosti lahko zagotovi
nam in bodočim rodovom obstoj
ta enakopravno uveljavljanje ciljev
naSega družbenega in nacionalnega
razvoja. Zmagovali bomo, če bomo
uspešno povečevali našo družl^eno
ta gospodarsko moč in kulturno
rast Slovencev, če bomo razvijali
samoupravni socializem kot demo-
ta-atično družbeno osnovo naše no-
tranje enotnosti in bratske skup-
nosti jugoslovanskih narodov ter
se na teh osnovah vključevali v
napredne tokove sodobnega sveta
■	UKREPI PROTI NELIKVID
NOSTI — Zvezali izvršni svet je
predložil zvezni skupščini gradivo
o vzrokih in obsegu nelikvidnosti
v gospodarstvu, hkrati pa tudi več
Kakonsklh osnutkov, ki vsebujejo
predloge za ukrepe, s katerimi bi
ublažili nelikvidnost podjetij.
■	HRKAC OBSOJEN NA SMRT
— Beograjsko okrožno sodišče je
obsodilo na smrt ustaškega tero-
Prihodnost naroda je
v večji družbeni
in gospodarski moči
nsta. 2i2-letnega Miljenka Hrkača,
ki je lani podtaknil mino v beo
grajskem kinematografu (76 IjudJ
Je bilo huje in laže ranjenih, eden
pa je bil ob življenje), na beograj-
ski železniški postaji in ob grobni
ci narodnih herojev v Zagrebu.
■ ZVEZNA SKUPŠČINA ZASE
DAI.ii\ — Prejšnji teden so se prvič
po počitnicah sestali vsi štirje zbo
ri zvezne skupščine^ Med drugim
so obravnavali predlagane spre-
membe zakona o deviznem poslo-
vanju. V socialno zdravstvenem
Bboru pa so sprejeli spremembe
temeljnega zakona o invalidskem
zavarovanju, s katerim naj bi iz-
boljšali materialni položaj nekate-
rih kategorij delovnih Invalidov.
■	DAVKI KOT LANI — Repub-
liški izvršni svet je obravnaval
osnutek družbeno-ekonom.Sikih iz-
hodišč za pripravo republiške bi-
lance sredstev in obveznosti sploš-
ne porabe v letu 1970. Pri tem je
bilo sprejeto izhodišče, naj obre-
menitve gospodarstva in občanov
ostanejo v glavnem na letošnji rav-
ni.
■	PREŠIBKO VARSTVO OSTA-
RELIH — Socialnozdravstveni zbor
republiške skupščine je obravna
val izvajanje skupščinskih stališč
o izboljšanju zavodskega socialne-
ga varstva ostarelih ljudi. Ugotovil
je, da položaj v teh domovih ni
rožnat. Mnogi domovi za ostarele
so v slabem stanju, neprimerno
opremljeni pa tudi premalo jih je.
Za boljše varstvo ostarelih se mo
rajo zavzeti zlasti občine.
■	VZROKI PREKINITEV DE-
LA — Na sestanku posebnih komi-
sij predsedstva ZKJ in Zveze sin-
dikatov Jugoslavije so poudarili,
da so globlji vzroki kakih 1700 pre-
kinitev dela, kolikor jih je bilo v
zadnjih 11 letih, od trboveljske
stavke dalje, v spopadu med samo-
upravnim in etatističnim družbfr
nim odnosom.
■	JUBILEJ MARIBORSKEGA
GLEDALIŠČA — V soboto so v
Mariboru proslavili 50-letnico tam-
kajšnjega gledališča. Akademik in
dramatik dr. Bratko Kreft je v
svojem govoru poudaril, da je gle-
dališče nujna kulturna potreba
vsake družbe, še posebej pa socisr
listtčne.
tedenski zunanjepolitični pregled
Pretekli teden je bil iz-
redno pomemben v politič-
nem življenju Zvezne repub-
like Nemčije. Ko so bili
v ponedeljek 29. septembra
znani končni uradni rezultati
splošnih volitev, ni še nihče
pričakoval, da bo ZRN v pič-
lem tedno dobila novo vlado.
Takoj je bilo očitno, da ne
more nobena stranka sama
osnovati vlade, ker ni nobena
dobila absolutne večine. Tako
je bilo ves čas po vojni. To.
da pretekli teden se je ne-
kaj temeljito spremenilo.
Krščanski demokrati, zdru-
ženi v CDU—CSU, so mora-
li prvič po drugi svetovni
vojni prepustiti oblast soci-
alnim demokratom (SPD), ki
so se povezali z liberalci
(FDP) in tako potisnili ozi.
roma strmoglavili CDU—CSU
z oblasti. Nič ni pomagalo
rotenje krščanskih demokra-
tov, predvsem bivšega kanc-
lerja Kiesingerja, ki so ob
Ijubljali liberalcem celo do
šest ministrskih položajev v
novi koaliciji — če bi jo
sprejeli. Pomagale nLso niti
visoke podkupnine (stotisoč
mark-, ki so jih krščanski de-
mokrati baje ponujali posa-
meznim liberalnim i^slan-
cem, da bi glasovali proti
»mali« koaliciji s socialnimi
demokrati. Liberalci so se
odločili, da bodo šli v koali-
cijo z Willyjem Brandtom, ki
se mu je zdaj naposled ures-
ničila želja, da je postal zve-
zni kancler oziroma pred-
sednik bonske vlade.
Ne samo v ZRN, ampak
tudi v tujiiii se sprašuje,}o, v
kakšno smer bo zdaj plula
zahodna Nemči.ia. Medtem ko
so nekateri v Parizu mnenja,
da bo »mala« koalicija, ki
ima dvanajst sedežev abso-
lutne večine v zveznem par-
lamentu, nestabilna in da bo
do verjetno pred rokom raz-
pisali nove parlamentarne vo-
litve, so v drugih prestolni-
cah bolj prepričani o trdno-
sti nove vlade. Toda vsi pri-
čaku,)ejo od nove vlade troje:
da bo podpisala sporazum o
prepovedi širjenja atomske-
ga orožja, da bo revalvirala
(prevrednotila) marko in da
bo odločneje kakor stara vla-
da poskušala okrepiti odnose
z vhodnoevropskimi država-
mi, predvsem s Sovjetsko
zvezo in Poljsko, a tudi z
NDR
Prevelikih sprememb v za-
hodnonemški politi pa ne
çre pričakovati. Položaj ZRN
v okviru sedanje razdelitve
sveta, predvsem kar zadeva
Evropo, je trdno določen in
zato si tudi v Washingtoi
ne belijo glave zaradi ф
stva, da bodo odslej v Воц
na krmilu .socialni demokrt
še manj temeljitih spremea
je pričakovati v notranji i
litiki. '
Tako socialni demokratih
kor liberalci imajo prte
podobne poglede na zunaej
politiko, predvsem na oda
se z Vzhodom, toda v nota
nji politiki so morali soci
ni demokrati plačati določe
no ceno za »malo« koaliciji
Kapitala ne bodo tako obda»
čili, kakor so morda prvotu
želeli socialni demokrati
tudi delavskim zahtevam J
pravici soodločanja ne k
ugodeno v tolikšni meri, la
kor bi želel delavski razrd
Toda sprememb bo vendati
dovolj in krščanski demokn
ti bodo zganjali tako moča
opozicijo, da bo življenje «
jega dopisnika v prihodnji
letih v Bonnu kar zanimi"
— kakor je zapisal v svoj«
poročilu neki novinar.
Na kongresu švedskih soc
alnih demokratov v Stockhe^
mu .je stari voditelj strani
in ministrski predsednik ^
lander odstopil mesto v stra»
ki in vladi svojemu nasl«^
niku Olofu Palmeju. PoW
tega je kongres sprejel
kaj sklepov, izmed kater®
je eden posebno zbodel
ni VVashingtop: da bo šve^
ska v prihodnjih petih let®
dodelila Severnemu Vietn»
mu pomoč 40 milijonov
larjev. To je tako zbodlo ai»^
riško vlado, da je poluradJ''
sporočila, da ute.çnejo P^f
v vodo veliki posli, sklenj®''''
mi med Švedsko in ZD^
Američanom tudi ni všeč п^":
premier Olof Pahne, k« /
znan kritik ameriške роП^Ц^
v Vietnamu. Lani je naio^
skupaj s sevemovietnamsl^
veleposlanikom iz Mo-'»'^
korakal v Stockholmu n»
lu množice, ki je demons*^
rala proti vojni v Vietnai®
V krogih socialnodemokr^
ske stranke in švedske vl^
si ne delajo preveč	.
radi grrmenja iz Washingt®®*
kakor si očitno ne delajo
bi zaradi tega, kaj h®*^®
kli v Bonnu, ko so ur»^
priznali mejo na Odri in
kot nemško vzhodno гоФ'
new YORK — Generalni sekre-
tar OZN U Tant je opozorU, da je
finančni položaj svetovne organi-
zacije kritičen. Na taki osnovi, je
dejal, ne more v nedogled trajati
nobena organizacija.
Besedo ima:
TONI
HERCFELER
Ce ne bd imel zmancev
in ljubih sosedov, bi mar-
sikdaj bdi ob to in ono
novico, pa tudi število vi-
cev bi büo krepko pod
sto. No, ker je k sireči
tako kot je, sem bogatej-
ši in se še sproti boga-
tim — budi z vici. Tole pa,
kar vam bom sedaj po-
vedal, ni nikakršen vic,
čisto zares.
Sosedova žena se je
namreč oni dan vrnila iz
mesta precej nakuhana.
»Pomisli,« je jela pripo-
vedovati svojemu možu,
»pri Peku« sem se napo-
sled odločila za par lepih
čeveljčkov. Nikjer drugje
nisem dobila nič primer-
nejšega. Ko tako p>oiaku-
šam levi čevelj, sem za-
prosila še za desnega. Te
ga mi prodajalka tudi
prinese, toda... bil je
prevelik za eno številko.
Potem so po vsej trgovi-
ni iskali par, a ga niso
našli. Zaključek: čevljev
nisem mogla dobiti, ker
je bil desni za številko
prevelik«. To' je morala
biti vesela tista stranka,
ki je tako mešanico že
odnesla domov.
še bolj presenečen sem
bil ob novici, kaikšne spi-
se vse pišejo v celjskih
osnovnih šolah. Na HI-
osnovni so npr. dobili ze-
lo, zelo »poštudiran« na-
slov, ki se glasi: »Kamor
gre cesar peš«. Tako, lju-
bi otroci, sedaj pa na de
lo ... najprej tja, kamor
gre cesar peš,' se razume,
potlej pa k nali^. O po-
lare j, si morate še dobro
I)ogleda)ti »svetišče«, se
izprašati, ali je počutje v
njem pravšnje za nadalj-
nje inspiracije, pretehtati,
ali vas morda prostorsko
to »svetišče« ne titesnju-
je, kako je z vonjavami,
šimii, oh ... in sploh ...
Potlej pa vse to na pa-
pir ... pa nič celofana
zraven, zakaj »paloma« je
najbolj ргалл§пја in potlej
ta spis še malo nadiša-
vite s »Kölnisch 4711«, da
bo v razredu ob čitanju
spisov »Kamor gre cesar
peš« čim bolj prijetno di-
šalo. Tako vam svetu-
jem, pa bo vse v najlep-
šem redu. Ja, drugič lah-
ko pričakujete naslov spi-
sa »Moja danka«.
Cesto skozi Žalec, ki je bil 29. septembra »star« pet let (v mesto so ga namreč
poveličali 29. septembra 1964) so prevlekU z novo, 15 centimetrov debelo plastjo
asfalta. Na levi strani v smeri proti Ljubljani so odstranili okrasno grmičevje in
utrdili banldne. Vozniki se tako ne bodo mogli v bodoče več jeziti nati valovito
cesto skozi naselje.	Foto: teve
Glazija je bila prizorišče IV. mednarodnega
tekmovanja službenih psov, katerega so se
udeležili tekmovalci iz Avstrije, Italije, Češko-
slovaške in Jugoslavije, Na posnetku vidimo
pokale in priznanja, ki jih je pripravil organi-
zator za nastopajoče, v ozadju pa Robiča iz
Celja s psom Leksijem — osvojila sta odlično
drugo mesto s 93,.54 točkami. Foto: J. Kr.
Drugi sejem obrti je sicer končan, toda želja ^
lepih pričeskah je ostala in bo še dolgo, dolgo gj
aktualna. Tokrat je na pomoč prišla tudi tovan
Ilirija iz Ljubljane, ki je s svojim umetnim Nai
lasom prispevala svoj delež k praktičnemu urejei
nju ženske pričeske. Pravijo pa, da bo kmalu prij
na pomoč tudi moškim.	Foto: M.
Za spremembo drugačen pogled na del mesta Celja, V ospredju most čez Savinje
v ozadju stara kapucinska cerkev, ob njej dijaški dom Dušana Finžgarja. To j
eden najstarejših predelov mesta.	Foto: tefl
ČLOVEŠKA DOBROTUIVOST
z dinamičnim razvojem našega gospodarstva, oh
vse večjem pritoku ljudi y industrijske kraje, ostaja
odprto vprašanje, kako in kje U ljudje žive. če
vemo, da naša podjetja zaradi že znanih problemov
rtimajo denarja, da bi vsporedno z lastno rastjo skr-
bela tudi za rast osebnega standarda zaposlenih,
potem rmm je lahko jasno, da je v industrijskih kra-
jih nešteto socialnih problemov.
Ljudje, z vseh vetrov prihajajo v industrijska
mesta, tako tudi v Celje, iščejo najprej zaposlitev.
Ob tem potrpe m stanujejo tam, kjer je vsaj streha
nad glavo. Toda takoj, ko se nekoliko ekonomsko
osamosvoje ustanavljajo družine, ki zopet žive potr-
pežljivo tam, kjer lahko na mehko naslonijo glavo.
To nekateri posamezniki, ki so si predtem tudi г
družbeno pomočjo uredili svoje stanovanjske prob-
leme, izkoriščajo. Ko njih otroci odrastejo, pravi-
loma zapuščajo domače ognjišče, da bi si samostojno
in mimo starišev ustvarili svoj dom. Tudi z družbeno
pomočjo.
Pred dnevi, s podobnimi problemi pa se v ured-
ništvu srečujemo skoraj vsak dan (kot, da bi lahko
mi te probleme takoj in uspešno rešili, ko vendar
tudi sami nimamo lastnih stanovanjskih problemov
urejenih) nas je obiskalo^ več občanov, ki so vsak
Po svojih močeh poskušali posamezne člane prepri-
čati o njih krivici.
če iz vseh primerov iztrgamo le enega, ki je po
svoje najznačilnejši, potem ne moremo mimo prime-
ra na Partizanski cesti. Pavle Čalasan, delavec v Žični
in njegova soproga, delavka v Topru sta ' se spora-
zumno nastanila pri Anici Gaber na Partizanski
cesti. V najemu sta imela sobico, kjer so v miru
prebivali vsi trije, imata tudi otroka. Toda hiša stoji
ob cesti, ki so jo medtem rekonstruirali, tisti del
hiše s sobico družine čalasan, pa bi morali porušiti.
S tem se strinja tudi lastnica. Toda kam z družino
Čalasan?
Kot kaže, to ni nikomur mar. Začele so se prav-
de, rezultat tega je bila ustrezna odločba o prisilni
izselitm družine. Ta bi že morala biti, vendar ob
določenem dnevu ni bilo delavcev, ki bi naj izselitev
izvedli. P. čalasan, ki se je zatekel po pomoč k nam,
zdaj živi z družino v strahu kaj in kako. Nadomest-
nega stanovanja nima, kolektiva, kjer sta z ženo
zaposlena denarja za rešitev problema njegove dru-
žine nimata, lastnica stanovanja pa se strinja z iz-
selitvijo. Kaj je njej mar kako in kaj. Ona je pre-
skrbljena, njeni ttrooi tudi, če je pa neka družina
z eno nogo že na cesti, to ni njen problem. Niti naš.
Niti problem ustreznih služb, ki ravnajo po ustrez-
nih zakonih. Pravici je formalno zadoščeno, nihče
pa niti za hip ne more ali noče razumeti človeške
probleme.
Tako vsak dan, v tej aH oni oblihi. Tista načela
o humanosti, o pomoči svojemu bližnjemu, ki bi
morala biti predvsem pri svetinja, so le mrtve
črke na papirju, ker sita vrana lačni ne verjame...
NANI
NOVI TEDNIK — Čredni-
štve in uprava Celje, Gre-
gorčičeva 5, poštni pred»
161. Urejuje uredniški №
bor. Glavni urednik ВЕ»
NíVRD STRMCNIK, odgo
vomi urednik JURE КВД
ŠOVEC. NOVI TEDNIB
izhaja od decembra 19?*
kot na.sleđnik CELJSKEt'^
TEDNIKA, ki je izhajsn
od 1955 lota. NOVI TE»
40
NIK izhaj» vsako sredo
Izdaja CGP »DELO« '
enota informacije prop»
ganda Celje. Tisk in Wi
Seji CGP .DELO. RoW
piso v ne vračamo. Ce®'
posamezne številke 60 P?'
letna naročnina 30
poUetna 15 din. Za tujjO'
znaša naročnina 60 «in
TekočI račun 507-1-128»
TELEFONI: urednist»"
23-69, mali oglasi in «f
ročnine, ekonomska
paganda 31-05. podnu«"^'
OO ЛЛ