Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1» gl4„ za pol leta 8 gld., za četrt leta i glC, u (jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: 2a cel« leto 12 eld., za pol le .a 6 gld.. za četrt leta 8 gld., za jeden Mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošijjen velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Vredaiitv« t e 1 e f o n - i t e v. 74.
Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravništvo In ekspedlclju v katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SementSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iiviemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.

V Ljubljani, v torek 22. novembra 1898.
Letnils: XXVI
tO dvoboju.
(Študija f t tO (Dalje.)
M. Poglejmo še. kako je napredoval dvoboj, ko je prekoračil temni prag romantičnega srednjega veka in v nekoliko prenovljeni, po novejši modi ukrojeni suknji vstopil v prosvetljeno »novo dobo«.
Na Francoskem so mu bila tla posebno ugodna, in temu ee ni čuditi, če vemo, kakega značaja je to lahko, vihravo ljudstvo. Pod Henrikom drugim (154,7—1559) jih je bilo baje kakih 7000 ubitih v dvobcju, pod Henrikom IV. (1589 do 1610) čez 4000 plemičev. Še groznejše je bilo pod slabotno Marijo iMedicejsko: »Dvobojevali so se po dnevu in po noči, po cestah in javnih prostorih«, dokler ni končno Ludovik XIII. stare kazni zoper dvoboj ofcnovil in deloma tudi strožje izvršil. Toda manija za dvoboj se je kljub temu dalje in dalje širila in slednjič se je razširila iz Neapelja na Francosko >navada, da je privel vsak dvobojevnik celo četo, včasih po 20, sobojevnikov na določeno mesto, tako da so bili tedanji dvoboji popolnoma vojskam .podobni. Zastonj je napovedal Ludovik XIV. za dvoboj smrtno kazen in popolno izgubo časti m zaman je dal nvojo kraljevsko besedo, da ne pomilosti nikogar, ki se bo dvobojeval.1 To velikansko zlo je še le potem nekoliko pojenjalo, ko se je« cerkvene strani vstanovilo in precej razširilo društvo, kojega člani so se zavezali pod prisego, da ne vzprejmo »nikakega dvoboja pod nobenimi pogoji«.
To društvo je tudi Ludoviku XIV. začrtalo spravo pot, ktero naj hodi glede dvobojev.
V »resoluciji, tičoči se dvobojev« je nemški cesar 22. sept. 1688 takole zaukazal: »Onim pretepačem, ki so padli v dvoboju, se ne sme dovoliti nikak cerkven pokop«. Leta 1713. pa je bil ta odlok obnovljen in spopolnjen: »Jeli kdo izmed padlih dvobojevnikov kak nadčastnik, ple-menitaž, naj ga na onem mestu, kjer se je dvoboj izvršil, ali pa na kakem drugem nečastnem mestu konjederec zagrebe, če pa ni pleme-nitaž, naj se v sramoten izgled obesi na kako drevo!«
Sicer tako liberalni in prosvitljeni Jožef II. je imel glede dvoboja jako pametne nazore. V odloku iz 1. 1771. govori o tem tako-le*:
»Jaz nočem in ne trpim nikakega dvoboja v moji vojski in zaničujem nazore onih, ki ga zagovarjajo in opravičiti hote. Če moji častniki vsaki še tako veliki nevarnosti neustrašeno kljubujejo, če se ob vsaki priliki pokažejo hrabre, neustrašene, odločne, bodisi da napadajo, bodi si, da se branijo, jih visoko cenim. Mlačno preziranje smrti ob takih prilikah je njim in njih domovini v čast. če pa se dobe med njimi ljudje, ki so pripravljeni svojemu osebnemu sovražniku iz maščevanja ali sovraštva žrtvovati vse, tedaj jih zaničujem; takega človeka ne cenim višje, nego rimskega gladijatorja . . .
1 Histor. polit. BI. 18S5, Bd. 9G, S. 408 ff.
' »Das Duell in seinem Ursprung und VVesen«. Pader-born 1864. S. 26.
Toda barbarska navada, ki spada v stoletje Tamerlana in fiajazeta, ki posameznim rodovinam mnogo najbritkejših udarcev prizadene, hočem da se kaznuje in zatre, in tudi če me to stane polovico mojih častnikov. Če so dobe ljudje, ki združujejo značaj neuklonjivega junaka z značajem dobrega podložnika, a tak more biti samo oni, ki spoštuje državne zakone«.
(Dalje sledi)
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. novembra.
Nemško nacijonalna volilna preosnova *a Nl£/o Avstrijo. Nemško-nacijonalni prena-petneži bi se ne mogli bolj osmešiti pred razsodnim avstrijskim prebivalstvom, kakor so se z neko brošuro, v kateri priporočajo prav posebni načrt za spremembo volilnega reda za Spodnjo-Avstrijo, Voliti in voljeni biti sinejo pred vsem le oni prebivalci, ki so vešči nemščine in ki ne pripadajo nobenemu nenemškemu društvu. To je jedno glavnih načel. Drugo, tudi precej značilno načelo je pa to, da imajo učenjaki in bogataši celih pet volilnih razredov, ostale tri pa obrtniki, poljedelci, pomočniki in delavci Res je sicer, da ta kuri-jozni načrt razun nemško nacijonalne klike nihče ne odobrava in da se ni bati večje nesreče, da bi bil vsprejet, toda jasno pa označuje geslo te stranke: »Vse pravice Nemcem, drugorodcem nobenih« in pa »veliko« skrb te klike za zatirane stanove.
Demonstracije pri kontrolnih shodih. Pri kontrolnih shodih v nekaterih krajih Češke odgovarjali sn nekateri reservniki s češkim »Zde«, kar pa nasprotuje, kakor tolmači vojna uprava, vojnemu zakonu. Stotnik Wieser je vsled tega odredil, da naj pozvani molče oddajo svoje vojaške knjižice ter se s tem izognejo češkemu in nemškemu odgovoru. Pa tudi to vojni upravi ni po volji in minister Krieghammer je izdal okrožnico na poveljstva vseh vojev, v kateri jim naznanja, da je bil stotnik radi tega kaznovan in da morajo pozvani vselej odgovoriti s »hier«. Ta ukaz je vzbudil v krogu slovanskih zastopnikov precejšnje presenečenje in govori se, da bodo v zbornici zahtevali tozadevnih pojasnil. Vojna uprava se opira na dol"čbo vojnega zakona, po katerem je nemščina vojaški uradni in službeni jezik, katerega se mora vsak posluževati.
Obstrukcija v ogerski poslanski zbornici. Ogerska nacijonalna stranka je v včerajšnji seji v polni meri spolnila svoj zadnji sklep, da hoče namreč radi Hentzijevega spomenika nadaljevati brezobzirno obstrukcijo ter posebno nasprotovati domobranskemu ministru Fejervaryju, ako si bo drznil napasti stranko radi njenega postopanja v tem oziru. No, Fejervary je tem kri-čačem res povedal, da tako postopanje nikakor ni častno, ter mej drugim izrekel, da je sedaj v zbornici stranka, ki ropa čast. Posl. Biro je nato naglo vprašal, kdo da je ta stranka in odgovoril mu je minister: »To ste vi!« Te besede so dale opoziciji povod, da je začela kričati in razbijati kot divja. Kot jeden mož se je vzdignila nacijonalna
stranka. Klicev: »Ven z njim ! Ne maramo ga poslušati! Tu ni vojašnica! Ven!« ni hotelo biti ne konca ne kraja Nad deset minut je trajal ta ropot, in predsednik je moral sejo prekiniti. iToda tudi pozneje divjaki niso hoteli mirovati in seja se je morala zaključiti. Pozneje je posl. Biro poslal Fe-jervaryju priči in ga pozval na dvoboj. Poslednji je pričama sicer pojasnil, da ni menil posl. Bi-rota, marveč le njegovo stranko, vendar se ne ve, kako se poravna ta prepir. Seja so danes nadaljuje, toda na razpravo, ki je na dnevnem redu, še ni misliti.
V Srbiji se je mnogim dosedanjim nepri-likam, ki jih jo po največ provzročil razkralj Milan, v poslednjem času pridružila še jedna, ki utegne postati zelo nevarna za dosedanjo dinastijo in sploh celo deželo. Kakor je posneti iz neke brošure, ki jo je izdal neki bivši minister v Cu-rihu, trudi se namreč razkralj na vso moč, da bi prišel na srbski kraljevski prestol njegov pravi sin Obren. To mora baje izvesti vsled neprestanega pritiska od strani Obrenove matere, neke Grkinje, soproge nekega bivšega ministra, ki se je skrivaj poročila z Milanom. Zapretila je razkralju, da objavi vsa njegova tajna pisma, katerih ima več, ako ji ne pripomore do kraljevega imena. Izvesti pa meni Milan to tem laglje, ker boleha kralj Aleksander za neozdravljivo boleznijo in ki ga prej ali slej naredi gotovo nezmožnega za vladanje. Velesile, katere imajo tu kaj besede, bodo morale v pravem času stopiti na noge, ako je namreč kaj resnice v teh odkritjih.
Koncert »Glasbene Matice".
V nedeljo popoludne ob petih je bil v Sokolovi dvorani »Narodnega doma« I. redni koncert »Glasbene Matice«. Vršil se je v spomin pokojne cesarice Elizabete. »Glasbena Matica« je obhajala ta spomin na jako dostojen in blag način. Koncertni oder je bil okrašen z zelenjem in črnimi preprogami in sredi med zelenimi rastlinami je stal kip pokojne cesarice. Udeležba je bila obilna, zlasti častništvo je bilo dobro zastopano. Dame so prišle večinoma v črni toaleti. Gospod koncertni vodja M. H ub a d je po dveletnem odpustu prvič nastopil ta večer. Občinstvo se je razveselilo njegovega nastopa, a se takoj spomnilo, da je večer posvečen žalobnemu spominu.
Na vsporeclu je stala Beethovnova koračnica iz simfonije v Es dur (Eroica, št. 3.), katero je izvajal orkester z nekaterimi člani »Gl. Mat.« prav izborno. Koračnica je imela občinstvo vpeljati v turobni položaj: in res, komaj so se zamolklo oglasili prvi akordi, stal nam je pred očmi pretresljivi dogodek 10. septembra in obnovile so se komaj zaceljene srčne rane, ki je je bil vsekal grozoviti zločin. — A ta spomin, dasi žaloben, blagodejno vpliva na našo dušo, ki si z nova vtisne vase blago podobo rajne cesarice.
Za tem se je izvajal Mozartov Requiem za soli, zbor in orkester. Zopet smo videli pred seboj oni veliki zbor, tu in tam prenovljen in nadomeščen z novimi močmi, čegar slava gre po vesoljni domovini in sega celo do cesarskega mesta ; zbor, na katerega je ponosen vsak Slova
neč. — Recjuiem ni cerkvena, marveč r e 1 i g i -j o z n a skladba ; ni namenjena cerkvi, marveč koncertni dvorani. Zakaj pa so možje, kakor Mozart, Mendelssohn, Bach, Hayden in drugi tako radi skladali na religijozne motive ? Zato, ker so bili: 1. pravi umetniki, katerim je bila glasba prava hči nebeška, ki ima namen človeka blažiti in ga od vidnih, čutnih stvarij dvigniti do nevidnega Boga : 2. ker so živeli še v oni srečni dobi, v kateri je vera prevevala celo človekovo mišljenje in naziranje, in še ni goli materijalizem oglodal človeške družbe. — In če »Glasbena Matica« dandanes sega po onih umotvorih, je to vsekako tolažilno znamenje, da vkljub vsem političnim bojem, vkljub materialističnemu teženju moderne dobe se vender še nahajajo možje, društva, ki zastavijo vse svoje moči v službo umetnosti.
Requiem ima popolno besedilo črne maše, je klasična skladba, katera se ne kritikuje, marveč ocenuje se le izvajanja. Le to pa je bilo v vseh delih tako izborno, da mi je v moje veselje danes poročati samo o najboljših vspebih. Zbor je bil popolnoma izvežban in je najtežavnejše muzika-lične forme, kakor fuge, tugete, mnoge imitacije izvajal z lahkoto in veliko sigurnostjo. Pohvalno moram omeniti pravilno naglaševanje zlogov, ki se je pokazalo posebno v homolonnih stavkih. — Zbor je zastavil vso svojo moč pri važnejših momentih, a znal se tudi zatajevati do najkraBnej-šega pianissimo; a to ne v drastičnih skrajnostih, marveč v dobro utemeljenih stopnjevanjih n. pr. »Qua resurget ex favilla«. Še danes nam zveni v ušesih oni velikanski Blepilni sklep (Trugschluss) koncem Kirija in Agnus Dei, ki je popolnoma porazil poslušajoče občinstvo, ln kako nežno sta sopran in alt prosila Izvt-ličarja: Voca me cum benedictis.
Nad vse pohvalno mi je omeniti Bolistov. — Imena so znana iz »Vabila«. Tako srečno izbrani solisti še niso nastopili v »Matičnih« koncertih, in tako čistega čveterospeva še nismo z lepa čuli. Tu je stopila vsa subjektiviteta nazaj in se je popolnoma podredila celoti. Pri ženskih glasih je redko čuti alt kakor smo ga čuli včeraj, tenor prikupljiv, bas okrogel, sopran sreberno čist, en-semble očarajoč.
Orkester se je odlikoval z veliko točnostjo, vse k vsem je bilo, kakor iz jednega liva. Da, kaj tacega doseže le gospod Hubad, v katerem se vtelesi skladba in kateri inspirira izvajajoče z vsakim migljajem svoje roke. Še jedenkrat torej ponavljam, da je v tem koncertu ni bilo sence. Občinstvo je bilo koncem Requiem-a popolno prevzeto. Rado bi bilo dalo duška srčnemu priznanju, a pijeteta do umrle cesarice je nalagala tihoto, ki je prav za prav povekšala vtis.
Kakšen pomen imajo resnobni koncerti »Glasbene Matice« ? — Dunajski knezonadškofijski or-dinarijat je z dne 24. avgusta t. 1. izdal inštruk cijo za vodje cerkvenih zborov, in pravi mej drugim, naj se nikdar več v časnikih ne priobčujejo imena solistov, ki imajo nastopiti v cerkvi, ker to se pravi cerkev ponižati v koncertno dvorano. Na to reaguje »Neue musikalische Presse« dne 16. oktobra t. 1. z nastopnimi stavki, ki so vredni pomisleka:
»Cerkev z verskega in koncertna dvorana z umetniškega stališča sta oba velika kulturna faktorja v našem javnem življenju. Da se v naših cerkvah goji le približno tako resnobna in dobra glasba, kakor v naših družbenih koncertih, tedaj bi bil odveč ukaz knezonadškofijski. V nobeni cerkvi ni čuti tako mojstersko izvežbanih zborov. . . . Večinoma je čuti v cerkvah slabša glasba, tako da je stališče koncertov v tem pogledu mnogo višje. Moderna koncertna dvorana, v kateri se proizvajajo vzvišene skladbe velikih naših glasbenih mojstrov vpričo umetnostno navdahnjenega, paznega občinstva, postala je nekako posvečeno mesto . .. Vsak etiško vtrjen človek želi torej imenovani inštrukciji oni vspeh, da se cerkvena glasba povspne do višine naših koncertnih dvoran. — Skladbe, ki sc dostikrat čujejo v cerkvah, ne smejo pred koncertno občinstvo, in pevci, ki se dobro počutijo na cerkvenih korih, ne upajo se v koncertno dvorano. Koncertno dvorano s svojimi resnobnimi, umetniškimi proizvodi in cerkev, v kateri se goji manjvredna glasba, dasi ima služiti najvikšim verskim namenom, ne gre torej staviti v jedno vrsto, kajti koncertna dvorana je vkljub svetnemu značaju prav veličastveno mesto v kul-
turnem življenju in marsikje jedino mesto, kjer se na dostojen način izvaja svetna in religi-jozna glasba. Hotel Bog, da se glede liturgične glasbe na podlagi izdane inštrukcije kmalu zamore reči kaj jednacega in da se v naših cerkvah kmalu čuje blaga, čista, po liturgičnih pravilih osnovana cerkvena glasba «
lteligijozni koncerti »Glasbene Matice« so tedaj veliko kulturno delo. Morda da ta resnica kaj misliti odboru cecilijnega društva? Prav umestno bi bilo to premišljevanje danes na dan zaščitnice cerkvene glasbe — sv. Cecilije.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. novembra.
(Knjige družbe sv. Mohorja) smo prejeli tudi v Ljubljani. Udje naj blagovole priti po knjige k onim družbinim poverjenikom, pri katerih bo vplačali udnino. Želeti je, da se ob jednem vplača ud-nina za prihodnje leto.
(Prestolouasleduika vdova iiadvojvodiuja Štefa-uijaj ustavila se je danes zjutraj na potu v Opatijo nekaj minut na tukajšnjem kolodvoru. Vspre-jema ni bilo.
(Državna podpora.) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo kmetijski podružnici v St. Vidu pri Vipavi znesek 70 gl. za napravo aparata za zboljšanje trt po Scherz Frankovem sistemu.
(»Naša straža«.) Dr. Srnec v včerajšnjem »Narodu« popravlja naše poročilo o svojem govoru pri osnovalnem zboru društva »Naša straža«. Da ne bo kdo mislil, da morda mi nismo hoteli popraviti dr. Srnecovega govora, moramo omeniti, da od dr. Srnec-a mi nismo dobili v tem oziru nobenega pojasnila. Sploh pa je po našem mnenju dr. Srnec z objavljenim svojim govorom le potrdil naše poročilo. Odstavek, katerega popravlja dr. Srnec, se v našem listu glasi: »S po-vzdignjenim glasom, iz katerega se je čula notranja ogorčenost, je izjavil govornik obžalovanje, da se tukaj v Ljubljani najde tako malo krščanskega mišljenja; obžaluje, da ljubljanska gospoda stavi osebnosti nad narodno do 1 žn ost.« — Dr. Srnec pa izjavlja, da je govoril to le: »DaneB moram odkritosrčno izreči svoje obžalovanje, da pogre šam v tem imenitnem zboru skoraj celo posvetno inteligencijo, vzlasti tudi meščanstvo ljubljansko. Pri tako velevažnem zboru, kakor je danes, sem pričakoval, da se bo vse zbralo, rama ob rami v krščanski ljubezni, ne vprašaje za osebnost in zasebne strankarske nazore, kakor smo to vajeni štajerski Slovenci in pa tudi drugi Slovenci izven Kranjske.« — Mi v bistvu ne najdemo samo nobenega razločka mej našim poročilom in doslov-nem govoru dr. Srneca, nasproti moremo reči, da je naš poročevalec prav dobro pogodil smisel dr. Srnecevih be$edij. Da besede niso iste, je vzrok ta, ker je naše poročilo podalo le smisel govora, torej ni moglo biti doslovno, o kaki fal-zifikaciji, kakor jo konstatuje »Narod«, torej tukaj ne more biti govora. »Narod« je porabil dr. Srnecevo pismo samo, da neopravičeno vrže na nas psovko; tega dr. Srnec gotovo ni nameraval, vendar mi obžalujemo, da je temu brez potrebe dal povod. To tembolj obžalujemo, ker smo uprav glede društva »Naša straža« zatajili popolno svoje strankarsko stališče, ker smo bili in smo vedno zato, da se osnova društva »Naša straža« postavi na podlago vseslovenske jedinosti, ker le v tej podlagi vidimo glavni pogoj vspešnemu delovanju toli potrebnega društva.
(Umrla) je v ljubljanskem uršulinskem samostanu danes zjutraj bogoljubna s. Celestina, poprej Marija Blažon, nenadno vsled otrpnenja srca, stara 25 let. R. I. P. — Pogreb bo jutri 23. novembra ob četrt na 5. uro na pokopališče k sv. Krištofu.
(Slovensko gledališče) Še jedenkrat opozarjamo na prvo klasično predstavo v tekoči sezoni, na slavno Lessingovo žaloigro »Emilija Ga-lotti«. To delo je v vsakem oziru mojstrsko, velezanimivo, ter mej prvimi umotvori nemške dramatske literature. Ker so mu naši igralci posvetili največjo skrb, bode nocojšna predstava gotovo prav dobra.
(Umrl) je 21. t. m. v Podbrezjah Jos. Keršič, dijak VIII. gimnazijskega razreda, v 19. letu svoje dobe. Pogreb bo v sredo ob 9. uri dopoludne. Naj v miru počiva!
(Na včerajšnji semenj) prignali so 1090 konj in volov, 515 krav in 75 telet, skupno 1680 glav živine. Kupčija z voli in konji je bila prav živahna, ker je bilo mnogo kupcev z Moravskega oziroma iz Italije.
(Barake) na javnih prostorih, kar jih še ni odstranjenih, morajo izginiti v prihodnjih dneh. Na sv. Jakoba trgu ni več nobene barake.
(Popravila pri Štefanskem mostu) so že dovršena in je most že odprt splošnemu prometu.
(Zdravje v Ljubljani) od 13.—19. novembra: Novorojenih bilo je 21. mrtvorojena 2. Umrlo jih je 23 mej njimi za tifuzom (legarjem) 1, za vratico (davico) 3, za jetiko 6, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 11 ; mej njimi je bilo 5 tujcev in 8 iz zavodov. — Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 1, za tifuzom 1, za vratico 2, za varicelo 3, za trahom 1.
(Iz Kranja) se nam poroča: Z ozirom na notico v št. 264. »Slovenca« z dne 17. novembra, v kateri se pod naslovom »Vodovodno vprašanje za mesto Kranj« trdi, da bi se po načrtu delniške družbe za vodovode na Dunaju napeljala v mesto Kranj talna voda »iz 3 km. oddaljenega vodnjaka« in bi ta naprava stala 54.000 gld., po načrtu prof. I Iraškega pa bi se voda napeljala iz 15 km. oddaljenega čemšeniškega studenca in bi ta zgradba stala 270.000 gld., prosimo, da blagovolite stvar resnici na ljubo tako-le popraviti. Vodovod delniške družbe bi bil samo za mesto Kranj, po Hraskyjevem načrtu pa bi poleg Kranja dobivalo vodo še 12 vasij, ki so še bolj potrebne dobre vode nego Kranj sam. Po prvem načrtu se ne bi dobilo nikakih podpor, drugi načrt pa sloni ravno na državni in deželni podpori, brez katerih se sploh ne more izvršiti, če se dobita obe podpori v običajnem znesku, potem pride na Kranj samo 34.000 gld., na vasi pa okroglih 32.000 gld. Res je torej, da je drugi načrt ne samo plemenitejši, ker obsega tudi 12 dobre vode najbolj potrebnih vasij, ampak je tudi mnogo cenejši za Kranj, ker bi mesto stal samo 34.000 gld. in ne kakor vodovod po načrtu delniške družbe 54.000 gld. Vrhu tega tudi »3 km. oddaljenega vodnjaka«, is katerega hoče delniška družba zajeti vodo, do sedaj niti ni, ampak bi trebalo še le tla zavrtati in se prepričati, je-li na tistem mestu sploh talna voda in kakšna. Končno trdijo strokovnjaki, ki so pregledali troške po načrtu delniške družbe, da je nastavljena svota 54.000 gl. premala in da bi trebalo najmanj še 30.000 gl. zraven, dočim so se isti tehnični strokovnjaki o Hraskega načrtu izrekli, da so troški prej previsoko nego prenizko zaračunjeni.*) Tudi c. kr. dež. zdravstveni svet se je izrekel proti načrtu delniške družbe, ker je velika nevarnost, da bi se ravno pod mestom zajeta talna voda od mestne mlakuže ne onesnažila. — V Kranju, dne 20. novembra 1898. — Za vodovodni odsek mesta Kranja: Dr. Edv. Šavnik, načelnik. Prof. Anton Š t r i t o f, tajnik.
(S Štajarskega.) V Št. Lenartu nad Laškim se je ustanovilo zadnjo nedeljo bralno društvo. Za načelnika je bil izbran zelo delavni vrli gosp. nadučitelj Knaflič. Poudarjal je v svojem ogovoru posebno to, da se društvo ni osnovalo, da bi se pijačilo nego nasprotno: da bode izkušalo pospeševati, kolikor bode moglo, treznost. Potovalnik g. Bele je razlagal potem trtorejo in cepitev, g. dr. Karlovščak je govoril o pametnem gospodarjenji g. I. M. Kržišnik o tem, kako propada kme-tiški stan in kako bi mu bilo pomagati. Ljud je burno pritrjeval govornikom. Bilo je poslušalcev razmeroma prav mnogo. Daj Bog, da bi blagi gospod načelnik dosegel vse svoje vrle namene.
Slov. dopisovalnica.
(Z Dobrove) 20. novembra. [Sadni trg v Ljubljani.] Ker je bil zadnji »Kmetovalec« prinesel obvestilo, da nameravani sadni trg, ki bi se bil imel vršiti v Ljubljani med tem mesecem, izostane radi tega, ker se je oglasilo pravočasno zanj le 6 vdeležencev, sklical se je za danes glavni zbor naše podružnice v posvet. Pri tem zboru se je konštatiralo, da je v našej občini prav veliko sadja na razpolago za sadni trg. Že pri tem zboru oglasilo se je 11 strank iz dobrovskega županstva, katere same imajo skupaj 72 500 kg. jabolk na razpolago za sadni trg ; je pa po občini še več
*) To bi bil prvi načrt tega strokovnjaka, pri katerem bi bili troški prej previsoko nego prenizko proračunjeni, zakaj do sedaj so bili vsi njegovi načrti veliko prenizko proračunjeni.	Op. vred.
strank, ki se danes niso tukaj prijavile, katere bi pa gotovo tudi svoja jabolka, ki bi jih utegnile imeti skoraj do enake množine, kot jih ima zgoraj navedenih enajstero strank, tudi rade potjo sadnega trga spečale. Vseh 11 strank, ki so danes «voje Badje tukaj prijavile, se jo zelo veselilo sadnega trga, a jim ni prišlo na misel, se pravočasno javiti pri glavnem odboru si. c. kr. kmetijske družbe kranjske, kar pa sedaj zelo obžalujejo. No ta zamuda se jim ravno ne more v zlo jemati, ker so imeli ljudje polne roke nujnega poBla s pospravili zadnjih jesenskih pridelkov raz polja, napravo atelje in drv za zimo. Zato je sklenil občni zbor naše podružnice danes soglasno, da se naprosi slavni odbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, da se za enk> at opuščeni sadni trg vendarle oživotvori in priredi v Ljubljani, če ne v tem, pa vsaj v bodočem mesecu decembru. Prošnja v ta namen se je žo danes odposlala v Ljubljano na merodaino mesto. Da bi se sadni trg tembolje obnesel, naj bi podružnice c. kr. kmetijske družbe po deželi izvolile svoje storiti v ta namen. Gotovo je pa, da, ako se za enkrat opuščeni Badni trg vendar le oživotvori, bode ta sadni trg za povzdigo sadjarstva v deželi imenitnega pomena. Sadjerejci pa, kar ste zadnjič zamudili, požurite se, da popravite zdaj!
(Zalivala.) Tvrdka Giontinijeva je izročila podpisanemu vodstvu dar tvorničarja Grubauerja: 2000 šolskih zvezkov, ki se naj razdele med ubožne učence. Za to izdatno darilo izreka gospodu Grubauerju v imenu obdarovanih učencev iskreno zahvalo. — Vodstvo prve mestne deške ljudske šole v Ljubljani.
(Zahvala.) Podpisanemu vodstvu je izročila tvrdka Giontinijeva 1200 zvezkov, ki jih je daroval ubožnim učenkam gospod Grubauer. Za ta veliki dar zahvalja gospoda Grubauerja v imenu ubožnih učenk vodstvo mestne dekliške osemrazrcdnice v Ljubljani.
(Iz Novega Mesta,) 21. novembra. Porotna sodnija v Novem Mestu je danes na smrt obsodila 39 let staro vdovo Ano Modic, rojeno v Ljubljani v bolnici, slanujočo v Slivnici občine Mirne, zaradi detomora Pet dni stari nezakonski hčerki je bila najprej vlila v usta hudičevega olja, ko pa dete še ni moglo umreti, mu je nečloveška mati strla tri reberca. Obsojenka ima doma dva mladoletna nepreskrbljena otročiča. — Novi most čez Krko bo v sredo izročen prometu. Blagoslovil ga bo g. prošt dr. S. Elbert.
(Občinske volitve v Ratečah na Gorenjskem), so se vršile dne 24. pret. mesca pod predsedstvom okr. glavarja viteza O. Kalteneggerja in so bili voljeni v tretjem volilnem razredu : Jožef Pint-bah, posestnik; Jožef Lavtižar, župnik; Josip Go-ričan, učitelj in Ivan Kavalar, gostilničar; v drugim razredu Ivan Erlah, Jožef Cuznar, Andrej Vole in Iv. Jalen ter v prvem razredu Jožef Ma-tjaš, Janez Kavalar, Jožef Mertelj in Andrej Žerjav vsi posestniki. Županom je bil zopet izvoljen Jožef Pintbah, kateri že celih 27 let nepretrgoma zaseda to častno mesto; občinskim svetovalcem pa Josip Goričan in Ivan Kavalar. Ker je odbor sestavljen iz osem novih in dobrih udov, nadejati se je najboljših napredkov v korist občine.
(Iz celovške škofije.) č. g. Jos. Sedlače k provizor v Preblju, je prestavljen za kaplana v ■Št. Urban. — Novo mašo bode dne 20. nov. daroval na Mostiču č. g. Oskar Ras le r, sedaj di-jakon v Prevaljah. — Na župnijo Št. Jakob v Rožu je prezentovan č. g. Matej Ražun, provizor na Peravi. Čestitamo njemu, pa tudi fari, ki dobi v g. Ilažunu vrednega naslednika dosedanjemu zaslužnemu č. g. župniku Aplenu. — Na župnijo Innerteuchen je prezentovan tamošnji provizor č. g. K. K a po ni g. — V stalni pokoj je stopil č. g. Jos. Bergineister, župnik na Golovici. — Č. g. dr J. Quitt, prefekt v Mari-janišču, je imenovan za docenta krščanske arheologije in umetnosti na celovški bogoslovnici.
(Iz Adlešič) 18. nov.: Včeraj v četrtek popoludne bila je naša vas v veliki nevarnosti, da ne pogori. Malo pred 12. uro nastal je namreč v vasi pri Ivanu Adlešiču h. št. 19. ogenj, ki mu je v kratkem času upepelil hišo, hleve in pod. Ker je bilo vse s slamo krito in pod streho veliko voz krme in nastiija, bil je grozen ogenj, ki nam je pretil, da uniči vso vas, katere hiše so vse slamo krite in je okoli njih polno stogov ali kupov stelje, turšične slamo, pod streho pa še
krme. Zgorela bi bila skoraj gotovo tudi cerkev, ki jo krita s skodljnmi. Lo Bogu in sv. Florijanu se imamo zahvaliti, da se ogenj ni razširil, ker jo vlekel veter k sreči proč od vasi proti severu. Ko bi bil vlekel od strani, danes bi bile Adlešiče le kup pepela. Gasiti ni bilo mogoče, ker nismo imeli vsled suše po naših kalih nič vode. Sole kasneje so jo vozili iz Kolpe vzlasti grajski konji, ki so jo vozili cel popoldan do noči. Gospodar ni bil nič zavarovan in ima škode do par tisočakov, ker mu je vse zgorelo. Zažgali s > — kakor navadno povsodi — najbrž otroci, ki so bili sami doma brez varstva. Zgorelo mu je tudi nekaj denarja v gotovini.
(»Evlva Luccheni 1«) Na raznih krajih in skrivnih kotih tržaškega mesta je baš te dni videti napisov z svinčnikom »Eviva Luccheni!« Iz tega se da sklepati, da hrani Trst še dokaj življev po svoji vrednosti podobnih oni zveri v Genevi in da utegne policija imeti že še opraviti ž njimi.
(S topom toraj!) Na galeriji deželnega sodišča v Trstu so se mej razpravo, ki se je vršila proti devinskemu županu gospodu Plesu in njegovima hčerama ter učiteljico Scholz čule besede iz ust nekega sina »avito colture», ki zaslužijo najmanj 48 ur zapora za onega, ki jih je izrekel. Ta zagrizeni lahon je dejal potihoma, a toliko glasno, da je zamogel slišati tudi neki blo' enec, svojemu tovarišu: »Najprej bi treb.«o ustreliti s topom zagovornike, potem pa še obtožence!« Toraj p o s t r e 1 i t i Slovence za to, ker so Slovenci, bi hoteli ti elementi in naj si bode Slovenec šo tako pravičen ali nedolžen človek ! Ti fanatiki in oni, ki so ž njimi jednih mi-slij, bi seveda obsodili vse, kar je slovenskega, na smrt, in niti ne na 20 mesecev ječe, kakor so to storili milostni tržaški sodniki.
(Zdravilišče v Opatiji) za c. kr. uradnike se bode blagoslovilo dne 22. t. m. v navzočnosti nadvojvodinje Štefanije.
(Nova ccrkev.) Dne 20. decembra t. 1. bode svečano blagoslovljena novo zidana cerkev na Krasici v Istri. — Cerkveno starešinstvo vabi na obilo udeležbo.
(Porotuo zasedanje v Rovinju.) Dne 28. t. m. prične novo zasedanje porotnikov v Rovinju. Porotniki so sami Italijani in italijanaši. V tem zasedanju pride na zatožbo znani Carlo Martinolich, urednik pokojnega »Giovine Pensiero« v Pulju in poneverjenec tujega denarja. Kaka »kazen« ga zadene, je od take porote že menda naprej pričakovati.
(Potres v Suiju) še vedno ne miruje. Kakor se poroča od ondi, ne mine teden, da bi se ne ponovili sunki. Skoro nepretržno pa je podzemeljsko bobnenje, pokanje in lomenje, kakor bi se udirala zemska skorja v globočino. Ljudstvo jo v bedi in strahu, a vlada je premalo pomogla nesrečnim, ker je dala samo 15.000 gld. Sole so zaprte in sv. maša se bere še vedno pod milim nebom. Bog se usmili siromakov!
(Zakup pobiranja mitnine.) Tukajšnje finančno ravnateljstvo razpisuje javno dražbo za oddajo pobiranja mitnine za leto 1899, oziroma 1900 in 1901 pri mitnicah na tržaški, podkorenski ter cesti na Reko. Dražba se vrši dne 5., oziroma 6. in 7. decembra, vselej ob 10. uri dopoludne, in sicer pri davkarijah na Vrhniki, v Logatcu, Senožečah, Ilir. Bistrici, Radovljici in Kranjski Gori. Natanč-neji podatki o teh mitnicah kakor tudi vsi dražbeni pogoji so razvidni v tukajšnjem uradnem listu št. 262 z dne 17. t. m., kakor tudi pri do-tičnih davkarijah.
(Javna dražba za dobavo ) C. kr. trgovinsko ministerstvo poroča trgovinski in obrtniški zbornici, da se vrši dne 26. novembra t. 1. ob štirih popoldan pri kr. rumunskem glavnem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Bukareštu javna dražba za dobavo 60.000 kg. pocinkane žice iz jekla pod navadnimi pogoji. Podrobni pogoji se morejo poizvedeti pri omenjenem glavnem ravnateljstvu v Bukareštu.
(Slovanski dijaki v Gradcu.) Na graški univerzi je bilo v zadnjem poletnem semestru vpisanih 1 2 0 S 1 o v e n c e v, 171 Hrvatov, 15 Poljakov, 13 Čehov in 13 Rumunov. Gradec torej nima nobenega vzroka demonstrovati proti Slovanom. Ljubljana bi bila teh dijakov bolj vesela in tudi bolj vljudna proti njim.
(Nove sablje za kavalerijo) hočejo zopet vpeljati v Avstriji, češ, da sedanje niso primerne za-
radi obliko in teže. Vrše se preiskave in pre-skušnje.
(Iz „rajha".) Iz Monakovega so poslali Celjanom 160 mark za ponemčevanje okoličanskih otrok. Premalo !
(Volitve v Nemčiji) kažejo velik napredek socijalne d e m o k r a c i j e na škodo drugih strank. Socijalni demokrati so dobili 2,107.076 glasov, za 320.348 več, nego pri zadnjih volitvah 1. 1893. Konservativci (protestantovski) in prostomišljaki so izgubili največ, le antisemiti so napredovali za 21.000 glasov.
(Nova katoliška cerkev v Petrogradu.) Car je dovolil, da se zida v Petrogradu katoliška cerkev, katera bo pod oblastjo nadškofa Mobilevskega.
(Infekcija po papigah.) V vasi liivelto pri laškem Vidmu so zbolele v neki hiši hipoma tri osebe za pneuinonijo in dve sta umrli. Ob istem času, ko ae je pojavila bolezen, prišli sta v hišo dve papigi in zdravniška preiskava je dognala, da sta prinesli nalezljivo bolezen v hišo papigi, kateri so takoj umorili in hišo desinficirali.
Društva.
(Vabilo na »Prešernov večer«\ katerega priredi v soboto dne 26. novembra 1898 ob 8. uri zvečer svojim članim iu udom drugih narodnih društev s pripomočjo si. pevskega zbora »Glasb. Matice« »Dolenjsko pevsko društvo«. — Vspored: a| Rubinstein: Ptička. Dvoglasni ženski zbor s spremlj. klavirja, b) Schumann: Levo v a nevesta. Samospev za bariton s spremljevanjem Ijlavirja, poje g. Graj lan d. c) Stanko Pimat: Žalost. Mešan zbor. — Vstopnina za osebe, ki niso ud nobenega narodnega društva v Novem mestu: 50 kr. za posamezne, 1 gld. za rodbine; dijaška vstopnica 20 kr.
(»Katoliško politično društvo« in »Katoliško delavsko podporno društvo« v Konjicah) priredita 27. t. m. ob treh slavnostni zbor v proslavo 501etnega blagonos-nega vladanja cesarjevega. Govorila bota drž. poslanec Robič in profesor dr. Matek.
Gospodarska organizacija.
.Pijančevanje v konsumnih društvih«. Od nasprotne strani, zlasti v »Slovenskem Narodu« se konsumna društva že dalje časa napadajo z očitanjem, da se v njih pijančuje.
Poizvedbe »Gospodarske zveze« so dognale, da je neosnovano to očitanje, toda brez dvoma se v kakem konsumnem društvu semterje pripeti, da kdo »dobrote več stori«, nego je neobhodno potrebno. Priznamo, da tega tudi ostra kontrola včasih zaprečiti ne more ; ali če ostra kontrola ne zadostuje, mora se vpeljati še ostreja in najostreja kontrola.
Zadruge, ki se pečajo s točenjem, morajo si biti v svesti, da je njih razmerje nasproti udom drugače, nego pa razmerje gostilničarja nasproti svojim gostom; v svesti si pa morajo tudi biti, da se iz takih slučajev, kakor prej navedeni, če tudi vodstva zadruge ne zadene nikaka krivda, vender kuje orožje zoper tako potrebne in koristne gospodarske organizme in to je treba zaprečiti na vsak način in za vsako ceno. Ce se to ne da popolnem zaprečiti s strogo kontrolo v društvu samem, potem je bolje, da zadruga nima svojih pivnic, marveč prepusti zadevni posel kakemu samostalnemu poštenemu gostilničarju, katerega lahko z blagom zalaga.
Smatrali smo za svojo dolžnost predsto-ječe odkrito in brezobzirno povedati. — Da pa ne bode teh vrstic nihče napačno razumel, kon-statujemo, da so zadružne pivnice povsod zavrle pijančevanje, ker se v njih ljudje odvajajo od žganja in se načeloma pazi, da pri pijači ne prekoračijo gotovih mej. Se statističnimi podatki se lahko dokaže, kako je v tistih krajih, kjer se nahajajo zadružne pivnice, pijančevanje nazadovalo. Da se na en hip ne morejo razmere popolnem spremeniti, uvidel bode vsak objektivno misleč človek.
Toda tudi v najtežavnejših okolj-š č i n a h mora zadruga, kakor gori rečeno, najstrožje varovati svoje dobro ime, in kdor se zadružnemu redu podvreči noče, naj se rajši izključi iz zadruge. Boljše nekoliko zamere, nego da so nezmernost posameznega zlorabi kot orožje zoper skupnost.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 22. novembra. Pravosodni minister je odgovoril na interpelacijo posl. dr. Gregorčiča in tovarišev glede rabe slovenskega jezika pri sodišču, da se je pri obravnavi glede konfiskaoije „Soče" vršila razen vvodnega govora razprava slovenski in da je bil zastopnik lisla le zato posvarjen od sodnika, ker mu je silil v besedo. Obljubil pa je minister, skrbeti zato, da dobi slovenščina popolno jednakopravnost pri sodišču v Gorici.
Dunaj, 22. novembra. Državni zbor je na predlog posl. dr. Začeka vsprejel v prvem in drugem branju brez razprave predlog dr. St o j a n a, po katerem naj se oproste kolekov in pristojbine vse povodom cesarske vladarske petdesetletnice vstanovljene štipendije. — Na to je bilo prvo branje o obtožbi ministerstva zato, ker je oklicalo izjemni stan za vzhodno Galicijo. Posl. Daszvnski je utemeljeval ta predlog strastno zabavljajoč proti poljskim veleposestnikom.
Dunaj. 22. novembra. Vojni minister Krieghammer je že vložil svojo ostavko, ker je prišel v hudo nasprotje s češkimi poslanci.
Dunaj, 22. novembra. Gospodarski odsek je odobril trgovsko nagodbo z Japanom, ki se bo v zbornici obravnavala kot nujna. Posl. Kozlovski bo poročal ustmeno.
Budimpešta. 22. novembra. Vlada ima v roki cesarski reskript, s katerim naj se zasedanje preloži. Cesar je ta odlok, katerega je sklenil sinočni ministerski svet, danes podpisal.
Budimpešta, 22. nov. Tukaj se vrše hudi izgredi. Posl. Rakovsky, ki se je spri z nekim policistom, je bil prijet, a zopet izpuščen. Policijo, postavljeno okrog zbornice, so množice ometavale s kamenjem. Govori se, da je policija morala rabiti orožje. — Današnja seja je bila bolj mirna, ker seje opozicija zadovoljila z odgovorom ministra Fe-jervarija, ki je svoje včerajšnje besede preklical.
Mešalna, 22. novembra. Ladija „Hohen-zollern" z nemško cesarsko dvojico je od-plula včeraj pop. proti Pulju, kamor dospe jutri zjutraj ob 8. uri. Iz Pulja odpotuje cesarska dvojica jutri popoludne ob 1. uri.
Rim, 22. novembra. Ministerski predsednik je predložil zbornici načrt za preos-novo volilnega reda.
Rim. 22. novembra. V prihodnjih dneh izda sv. oče okrožnico o delovanju in stremljenju katoliške cerkve v Zjedinjenih državah.
Pariz, 22. novembra. Zbornica je s 492 proti 43 glasovom vsprejela več predlogov, ki se nanašajo na amnestijo glede prestopkov proti tiskovnemu in zborovalnemu zakonu.
Pariz, 22. novembra. „Agenee Havas" poroča iz Kaneje, da bo v svrho uravnave financijelnih razmer na otoku vsaka štirih velesil posodila jeden milijon frankov proti svojedobnemu povračilu.
4 «1	Cas opazovanja	dtanje tarometra v uim	Temperatura po Celzijv	Vetrovi	Ntibo	a "f > a 5 « j H G W 1 a>
21	9 t\ ečer	738 9	05	sr. jzah.	oblačno	00
22	7. zjutraj 2. popol.	7 35 0 '32 2	Oo 20	sr. zah. »1. jug	oblačno dež	
Listnica uredništva.
Gledč dopisa iz Ročinja naperjenega proti ondotnemu žandarmerijskemu postajevodji uredništvo izjavlja, da ga ni pisal gosp. Fr. Š m i d , kurat pri Marijnem Celju.
S1 mrli a«:
18 novembra. Ana Medja, delavca hči, 2l/4 leta, Karolinška zemlja 17, daviea. — Avguština Flassig, puškarja hči, 3 leta. Domobranska cesta 9, morbus Brightii.
20.	novembra. Ana Žitnik, pekovskega pomočnika hči, 16 mesecev, Martinova cesta 62, božjast. — Meta Juh gostija, 74 let, Karlovska cesta 7, ostarelost. — \Valter W0lfling, gimnazijec, i i let, Krojaške ulice 1, škarlatica. — Marija Frančiška Jenko, uršulinka, 21 let, Kongresni trg 17. jetika.
21.	novembra. Frančiška Pfeifer, delavca hči, 2 meseca, Ulice na Grad 10, božjast.
V bolnišnici:
17.	novembra. Ivan Vrenk, kajžar, 52 let, jetika.
18.	novembra. Anton Golob, dninar, 31 let, jetika.
19.	novembra. Ignacij Druškovič, posestnik, 35 let, chirhosis hepatis.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
| tj • ^v^ivi,	■ uy u |	U \j	oi, J nfs	uo«
Srednja včerajšnja temperaturo 2 2', za 0-2° pod noinialoni.
Zahvala.
821 1-1
Globoko ginjeni po mnogobrojnih dokazih iskrenega sočutja povodom smrti našega ljubljenega brata, oziroma svaka iu strica, gospoda
Ignacija Druškovič-a
posestnika
za darovane lepe vence in za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo
V Ljubljani, dnž 21. novembra 1898.
Žalujoči ostali.
IVAN KORDIK, Ljubljana,
Prešernove ulice št. 10-14:,
priporoča svojo veliko z&logo
igrač in darila za Miklavža
na debelo in drobno.
Posebno velika zaloga
gumijastih in klopčinastih čevljev
najboljših izdelkov.	809 6-2
,C3
!= fH ca rQ g"
rd =
m t= m » 0) £
S ~
»vj .J2 co
>
a> d co
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
Mattoniia aiessbnliler Kisla vofla.
1-47
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajiilnieah in trgovinah z jestvinaini in vinom.
Jubilejske ustanove.
Podpisana zbornica razpisuje za 1. 1898
osem cesar Franc-Jožcfovih ustanov po 25 gld.
za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske.
Prošnje naj se pošljejo zbornici do 30. novembra 1898. Priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj obrt samostojno izvrševal, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog.
V Ljubljani, dne 16. novembra 1898.
Trgovska in obrtniška zbornioa za Kranjsko. sn 3-2
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da prevzemam in izvršujem točn« naročila na	294 37—32
kavo, čaj, olje, riž, makarone, ielatese, sai, rilo, vina 1
Pošiljatve v omotih po 5 klg. oddajam po pošti, one od 30 klg. naprej pa po železnici s povzetjem.
., Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabavili si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje itd.
Olavnl moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki oenl.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno. Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in morem dajati blag6 po tako nizkih cenah, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja*
Z odličnim spoštovanjem
Ernest Pegan v Trstu,
ulica S. Francesco it. 6.
Koverte s iirnio
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
St. 34421.
800 2-2
Dijaška ustanova.
S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjena je pri ljubljanskem magistratu jedna oesar Fran Josipovih ustanov za realce v znesku gld. 50-— na leto.
Pravico do tčh ustanov imajo v Ljubljano pristojni ali, ko bi takih prosilcev ne bilo, na Kranjskem sploh rojeni revni dijaki tukajšnje c. kr. višje realke.
Prošnje za podelitev te ustanove vložiti je s potrebnimi dokazili vred do 30. t. m. pri Šolskem ravnateljstvu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 3. novembra 1898.
I > u n a j § k a t> o
r z a.
Dn6 21. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....100	gld.	85	kr.
Skupni državni dolg v srebru..........100	.	75	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......119	»	70	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	101	.	05	•
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»	75	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	»	65	»
A vstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	909	»	—	>
Kreditne delnice, 160 gld..............352	»	50	»
London vista...........120	»	50	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»	95	»
20 mark............11	»	78	.
20 frankov (napoleondor)............9	»	65	»
Italijanski bankovci........43	»	90	»
C. kr. cekini......................5	»	68	»
Dni 21. novembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, luO gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 5°/0 .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
165 gld.	- k
159 »	—
197 .	—
99 »	10
138 »	—
130 >	50
107 .	75
112 .	—
98 »	50
98 »	—
178 .	60
126 .	25
99 .	50
Kreditne srečke, 100 gld.......202 gld. — kr
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld........83
St. Genois srečke, 40 gld.......83
VValdsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	152 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3475
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	424
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	68
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	115
Montanska družba avstr. plan.....176
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 170 Papirnih rubljev 100........127
30 50 50 25
50 50
50
35 70 50
??
MERCUR
H 1. oktobrom se ]»rične novo celoletno naročevanje!
L/. AvtlMltifMin oznanll° žrebanja tu in inozemskih loterijah A»ltlHltllW s k i h efektov, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij.
XXXVII. letnik.
firP7nhrnn d a ril n »Finanzielles Jahrbuoh", ki DlG&JJiabllU uailiv zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se s postnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri admlnlatraolll . Merour ', Dunaj, I„ Wollzelle 10.
2 gl. 60 kr.
celoletna naročnina.