Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veijfl: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/a6. uri popoludne. štev. 205. V Ljubljani, v četrtek 10. septembra 1885. X^etnilt XIII. I5qj pa zopet boj. Bilo je 1. 1848. Rumuuski seljak sreča z vozom madjarskega seljaka. „Hodi s pota", zakriči Madjar nad Rumuncem! „A ogni se ti meni", zavrne ga Rumun! „Nikoli še ni bilo slišati, da bi Madjar s pota šel Rumuncu", kriči Madjar. Nastane boj med njima, seljaki iz vasi prihitijo na pomoč vsak svojemu, nasledek je bil občni pretep in konečno požar v vasi. Zopet sedaj so si navskriž Madjari in Ru-muni; Madjari so osnovali v Erdelji kulturno društvo, pod pretvezo za izomiko, a Rumunci boje se za svojo narodnost, ker Madjari hote nazaj pridobiti one Rumune, ki so se baje iz Madjarov porumunili. Beseda da besedo, in staro sovraštvo se je zopet razvnelo med obema narodnostima, in Rumunci najdejo simpatije pri svojih soplemenikih onstran državnih mej, Madjari imajo pa oblast v rokah. Kako se bode to izšlo? Kdo bode prijenjal? Kadar se dva zbijeta, prašamo navadno, kdo je začel. Menda tudi pri politiškem nasprotovanji smemo vprašati, kdo je začel? Očividno, da tisti, ki je močneji, tukaj Madjar, a kdo bode prijenjal. Ali bodemo doživeli rabuke enake onim 1. 1848. — Madjar vidi, da propada, rod giueva od leta do leta, zato si hoče druge narodnosti premeniti v Madjare, in od tod toliko zatiranja. Enake žalostne vesti nam prihajajo iz drugega konca naše monarhije, iz severne Češke. Nemci in Cehi si ne zabavljajo samo z besedami, ampak segli so po nožeh. Kdo pa je tam kriv? Časopisi raznih strank se vsak za svoje potegujejo; najbolj morda zadenejo tisti, ki pravijo, vsako javno skazovanje, vsako izzivanje, naj bode od te ali one strani, iz tega ali onega namena, naj se prepove, netiva je dosti nakopičenega, ako pade kaka nepremišljena ali zabavljiva beseda, pa začne goreti. Ogenj pa je silno nevaren za državo, posebno nevaren pa je na severni meji, ker imamo prijatelja soseda, ki iz samo skrbljivosti do nas, avstrijske podanike domu pošilja, in preširne Nemce po ramah taplja tako lahno, da ne vemo, ali iz ljubezni ali iz srda. V takih okoliščinah je pa dolžnost vsacega poštenega avstrijskega podanika, da graja, kar je graje vrednega tudi pri svoji stranki, to je sicer sila nehvaležno delo, svojim se zameri, drugostranci mu pa verjamejo, ter mu radi očitajo, da to dela le iz politike. Kje tukaj manjka, kaj nas reši iz takih nevarnih narodnih bojev? Mislimo, da je apostelj paganov prav o naših časih govoril, ko je rekel, kedar bode vera pešala med narodi, pešala in pojemala bode tudi ljubezen. Sebičnost, to je poglaviten vzrok narodnih bojev. Mogočen zatira slabejega, ne privoši mu obstanka in življenja poleg sebe, povsod velja izrek: Vae vietis! Za narodnim bojem tiči pa povsod koristolovje bodisi za bogastvo, čast ali veljavo. Pretepavajo se v Evropi narodi ene pasmi, a tam v daljni Ameriki pa je boj med žolto in belo pasmijo, med Amerikauci, potomci belih Evropejcev, in med Kitajci, sinovi nebeškega kraljestva, ki se prištevajo žolti pasmi. V našem stoletji se je ta boj začel, a v 20. stoletji se bode razširil na široko in daljeko, 300 milijonov Evropejcev zoper 400 milijonov Mongolcev. Pretekli teden smo brali po časopisih telegram iz Novega Jorka dne 4. septembra. Belci so delo vstavili v premogovih rudnikih v Rocksprings in Wyaming, a najeli so potem Kitajcev. Napadli so te delavce oboroženi Belci, umorili jih 15, požgali so 80 hiš in 500 Kitajcev so ugnali v gore, kjer nimajo živeža. Pošilja se zajetim živež. Zedinjene države so že dajale večkrat postave za varstvo Belcev proti brezbrojnimi naselci iz Kitajskega, a ti po ceni delajo, za polovico ceneje mimo Belcev, zato so ondašnjim kapitalistom dobro došli, in zmirom najdejo potov, uvažvati jih v deželo. Ta boj se ne da vbraniti, svet je vsem ljudem odprt. — Kitaj je bil nekdaj zaprt Evropejcem. Vojske so ga odprle Hvropejcem, ali bolj prav, svet se je odprl Kitajcem. — Kdo potuje v Kitaj ? Misijonarji, drugi ne. A Kitajci preplavijo ves svet. Duševno obdarovani, razen v največih strokah duševne delavnosti, kjer so za kavkaškim plemenom, neumorno delavni, trezni, varčni in štedljivi, rojeni trgovci, kmetovalci, posebno vrtnarji prve vrste, spodrinejo Evropejce počasi, neznatno, a povsod, kjer se ž njim srečajo. L. 1871 je bila vsa angleška trgovina s Kitajem na 42 milijonov lib. sterliugov v angleških rokah, štiri velike kupčijske hiše, med temi jedna amerikanska v Shanghaj-i in Hong-Kongu, male v Treaty Ports. Med tem vmesni trgovci. Le v sredi dežele so bili domači trgovci. Kupčijska hiša Russel je imela 20 parnikov, ki so brodili med pristanišči in po reki Jangt-se. Danes je, izvzemši nektere angleške kupčijske hiše, vsa trgovina v kitajskih rokah, Russel-ovi parniki v rokah kitajskih družeb. V Makao, ki je že 400 let portugiška naselbina, so krasne palače iz 16. stoletja. To je tisti okraj, kjer ne smejo Kitajci zidati, a kaj to pomaga. Res ne zidajo, ali vse hiše so že v njih rokah. V Singaporah je bilo 1871. 1. 100 belih obitelj, 20.000 Malajev in par tisoč Kitajcev, letos je bilo v tem 100 belili obitelj, 20.000 Malajcev in 86.000 Kitajcev. Na južnem rtu Zadnje Indije med Siamom in indiškim oceanom nekdaj ni bilo skoraj nič ljudi, sedaj mrgoli vse Kitajcev. L. 1882 so jih je tje naselilo 100.000, a 1. 1883 pa 150.000. Drakonične postave v Kaliforniji in v Avstraliji, ki so tako zelo v nasprotji s človekoljubnimi, ostanejo le mrtva črka. Človek, ki vse opravlja za polovico cene, si povsod odpre vrata. Tudi po otokih Tihega morja se naseljujejo Kitajci. Po Gilbertovih otokih je vsa kupčija v njih rokah. Po Sandviških otokih jih je čedalje več. V Chili iu Peru jih je prišlo od 1. 1860 200.000. — Evropa in Kitaj, oboje pošilja svoje sinove na tuje; bela iu žolta reka se srečujeti. Od ljudskega preseljevanja že m bila taka gnječa z narodi. Kaj pride iz tega. Ne vemo, a to vemo, da se to še le začenja, v 20. stoletji se bode to vršilo. XXXII. vesoljni zbor nemških katolikov. (Prvo javno zborovanje. — Prostori prenatlačeni. — Govori mil. škof Janez Bernard iz Monastira. — Kako je cerkev čas mini porabila. — Premembe v državi. — Kulturni boj. — LISTEK. Nikolaj Šubič knez Zrinjski, vitez Sigetski. Spisal I. Stekl asa. (Dalje.) Sčasoma pa se vendar Soliman predomisli, kajti preveč ljudij bi bil moral žrtvovati za Siget, pokliče velikega \ezira (svetovalca) Sokoloviča k sebi ter mu zapove, da se poda k Zrinjskemu ter ga nagovori na predajo trdnjave. Veliki vezir je sicer So-limanu razložil, da je Zrinjski preznačajen, nego bi popustil, vendar je moral le v krščanski tabor oditi. Z malim spremstvom, spredaj s trobentačem, približuje se Mehmed Sokolovič trdnjavi, kjer se je Zrinjski ravno s svojimi vojovodji posvetoval. Kar zadoni tromba, in na straži stoječi častnik javi Zrinjskemu, da je prišel sultanov poslanec, ki bi rad ž njim govoril. Zrinjski privoli, da pristopi, ali tudi svojim zapove, da ostanejo v bližini. Kako so začudi, ko opazi Sokoloviča, prvega svetovalca sultanovega. „Kaj hočeš, veliki vezir? Tvoj gospodar mora nekaj važnega od mene zahtevati, ker tebe k meni pošilja", nagovori Zrinjski glasnika. „Moj sijajni gospodar ti sporočuje vso svojo milost, ter zahteva od tebe, da mu prodaš trdnjavo Sigetsko, ktere tako ne moreš obraniti in za ktero si že toliko ljudij žrtvoval. Tedaj opameti se in stori konec krvavi borbi, v kteri bodeš konečno tudi ti življenje zgubil ter vsi ostali branitelji." Zrinjski je poslušal nejevoljno besede Sokolo-vičeve ter mu odgovoril, ko je končal: „In druzega mi nimaš nič povedati? Potem je škoda, da si semkaj prišel — kajti jaz se zovein Zrinjski in ne poznam izdajstva." „Ali pomisli vendar", nadaljnje Sokolovič, „da imaš ti ženo in hčer pri sebi, kteri bi imeli nečastno bodočnost, ko bi jih sovražniki vlovili!" „Ti ne poznaš moje žene niti mojo hčeri — vi živih ne boste vlovili, ono bodete z menoj za domovino umrli!" odgovori Zrinjski. „Sicer pa moj gospodar ne zahteva prodaje Sigeta zastonj. On ti poklanja Hrvatsko kot dedno kraljevino —" „Prenehaj!" zavpije Zrinjski, „dovolj je teh ponudeb, s kterimi me misli sultan pridobiti kakor kakšnega lakomnega zanikrneža, ki je pripraven za nečimerno last prodati svojo čast in svojo domovino!" „Ce to tedaj ne more nič ganiti, da sprejmeš predlog mojega gospodarja, morda te bode to-le: Da veš, tvoj sin je vjet v našem taboru in če ne popustiš, mučen bode počasi do smrti, — to je sultanova čvrsta volja in odloka!" „Resnično", izdahne Zrinjski potrt od velike žalosti, „resnično, gospod me je hudo obiskal! Moram li tedaj zares kelih žalosti do dna izprazniti? Moj sin Juri vjet v turškem taboru?" „Dvojiš li o tem ? Pogledaj proti našemu taboru in opazil bodeš tamkaj njegovo zastavo plapolati!" odgovori Sokolovič. Zrinjski pogleda iu zares opazi zastavo; zatemni se mu pred očmi, žalost in jeza ga spopade, ali hitro se ohrabri ter pravi: „Mehmed Sokolovič, povej tvojemu gospodarju, kakor sem precej s početka odgovoril, da se zovem Zrinjski in da ne morem za nobeno stvar na svetu izdajaven postati; tudi hočem Siget braniti do moje smrti. In moja žena se hoče s hčerjo žrtvovati za domovino kakor vsi moji podložni. Pristopite sedaj vi, ki ste naju poslušali in povejte temu možu tukaj, da ste pripravljeni umreti za Boga, cesarja in domovino!" Izgovorivši te besedo odpre vrata ter pokliče svojo pred-se. Soproga, hči in zapovedniki vstopijo, ponove svojo prisego ter^^i/ MfS- Cerkev so mislili zadeti, a vzbudili so anarhijo. — Katoliki vsako loto zborujejo. — Peter ali Leon. — Pismo sv. očeta vodnica in kažipot pri zborovanji. — Državni poslanec Sehor-leiner-Alst o soeijalnem vprašanji. — Dvoje nasprotnih načelov. — Rovolucija stalna od 1. 1781). — Katoliška cerkev ne daje samo nakaznic za uni svet, marveč tudi za časnost. — Cerkvi sovražne postavo naj so odpravijo. — Cerkveni redovi in pred vsem jezuitjo naj se nazaj pokličejo. — S polovičarskimi obe-tanji katoliki ne morejo biti zadovoljni. — Skrb za zdravega delavca. — Praznovanje nedelj.) V ponedeljek je bilo prvo javno zborovanje. Na stotine ljudi ni moglo prostora dobiti. Nekaj pred 5. uro vstopijo prečastiti gospodje: Jar,ez Bernard, škof iz Monastira in posvečeni škof dr. Viljem Cramer, spremljal ju je škof iz Tiberije (in part. inf.) in apostolski vikar v Dakoti. Govoril je najprej mil škof Janez Bernard. Omenil je, da je bil v Monastiru že enkrat občni zbor katolikov. Tačas so bile razmere med cerkvijo in državo povoljne. Tačas je cerkev porabila, da je vstanovila mnogo naprav v časni in večni blagor svojih. „Od tega časa, ko je moj predhodnik škof Janez Jurij zbor pozdravil, kake spremembe! Možje, ki so tačas cerkev in državo vodili, so šli v večnost, njih vstauove so deloma razdjane. Zmagoslavni pruski kralj je postal nemški cesar, in ni bilo dolgo temu — prišel je vihar na katoliško cerkev, ki hoče vzeti ji vso samostalnost. Nejevera je veselo zakričala in naznanila zmago nad katoliško cerkvijo, a seme, ktero je vsejala, je na dan privabilo novo moč, pred ktero se je svet vstrašil; ta moč hoče pokončati družino in državo, ki ste vzrastli na cerkvenih tleh, in še sedaj je hud boj zoper duhove, ktere so izklicali in kterih ne morejo ukrotiti. V sredi teh prekucij, bojev in preininjav zbrali so se vsako leto katoliki nemških dežel in so glasno in javno pričali, da so načela, po kterih se ravnajo, nespremenljiva in so se enoglasno uprli vsakemu napadu na pravico, resnico in svobodo, naj pride od koderkoli. Svetu so razodeli, da so toliko tesneje med sabo sklenjeni, kolikor bolj strastno in hudo jih napadajo, in da so zmage timbolj gotovi bili, čem močneje zaveznike je imel nasprotnik. Vedeli so, da so udje cerkve, ki je dobila od svojega začetnika obljubo, da je ves pekel ne bode premagal; čutili so pod nogami skalo, kamor je Kristus postavil svojo cerkev in ki se ne omaje, naj se imenuje papež: Peter ali Leon. Vi boste, preljubljeni, ravno tako stanovitni v načelih in složni v svojim delovanji in prizadevanji, ker slišali ste besedo sv. očeta, ko je spregovoril tistega dne, ko je imenoval velikega spričevalca, nadškofa Kolinskega, za kardinala: mnogo truda bode še treba, da odstranite napotja, ki opovirajo napravo stanovitnega miru, a posebno je dandanes potrebna stanovitnost v boji in kar je še bolj važno, bojevati se je enega srca in duha in v dobrem redu. To opominovanje Vam bode zvezda vodnica pri obravnavah in blagoslov Božji bode nad njim in dvaintrideseto zborovanje bode vredno uvrstiti se med prejšnja. Delajte tedaj pod obrambo apostolskega blagoslovja, kterega so Vam podelili sv. oče in iz dna srca Vas tudi jaz blagoslovljam ter vošim, da bi Bog uslišal mojo prošnjo." Kanonik dr. Moufang ozira se nazaj na cerkvene boje od leta 1789 in kaže, kako je cerkev iz vseh bojev izšla zmagoslavna; ona tudi v tem boji ne bode podlegla. Zmaga je naša. Mestni župnik Kuhu je priporočal v daljšem govoru družbo za sv. deželo (Paliistina-Verein). Nastopil je potem poslanec baron Schorlemer-Alst, da govori o soeijalnem vprašanji. On pravi: ..Po- litični razvoj, da, še celo oblika vladanja je posneta po družbenem (soeijalnem) položaji ljudstva. Soci-jalno vprašanje je bilo od nekdaj silo važno, sedaj se je le poojstrilo, a zakaj? Zato, ker vera razpada, ker se krščansko mišljenje razgublja in ker jo vzraslo novo paganstvo slabejše od staroveškega. Očitajo nam, da mi dajemo revežem in trpinom nakaznice na nebesa; a to očitanje je krivično. Mi jim dajemo tudi nakaznice za ta svet, a smo tega prepričanja, da le-te zadnje nimajo prave vrednosti brez prvih. Dvoje načel si je dandanes navskriž, prvo se glasi: „Ljubi Boga čez vse in bližnjega kakor samega sebe." To dvoje spada skupaj. Bližnjega ne moremo ljubiti, kakor samega sebe, ako Boga čez vse ne ljubimo. Krščanskemu načelu je nasprotno načelo tega, ki se glasi: „Ljubi samega sebe nad vse, svojega bližnjega pa le toliko, kakor to zahteva tvoja lastna korist." Moderni liberalizem pričakuje svoj blagor od načel francoske revolucije 1. 1789. A od tega časa je politična in socijalna revolucija stalna. Katastrofa, ktero more pripeljati socijalna demokracija, bode strašna, le samo en jez je, ki more vstaviti to povodenj, to je katoliška cerkev. Zato toraj ne bodemo obupali iu bodemo branili, da red ne razpade, a kar razpade bodemo zopet postavili. Še nekaj besed o tem kar se ima zgoditi. Blagajne, iz kterih se bodo podpirali bolni, ponesrečeni, stari in opešani, so dobre in središče se je tudi za te poganjalo. Kdor pa misli, da je potem vse storjeno za delavce, zelo se moti, a tudi pokaže, da o delavskem vprašanji malo razume. Kar se tiče ne-umrjoče duše, je mnogo storiti. Pred vsem moramo skrbeti, da se ohrani delavcu vera, in zato moramo skrbeti in zahtevati, da preneha kulturni boj. Naj se odpravijo one postave, ki opovirajo cerkveno prostost in nje blago delovanje, mi zahtevamo, naj se povrnejo redovniki, pred vsem pa jezuitje. Mi ne bodemo postali tlačani, obupni ali mrzli, čvrsto in pogumno hočemo naprej stopati. Nočemo nič polovičarskega, nobene popustljivosti, ki se more napačno tolmačiti, ampak vse pravo hočemo imeti združeni in pogumni. Na soeijalnem polji nam manjkajo pred vsem dobre postave za varstvo dela, skrbeti moramo tudi za zdravega delavca. V prvo zahtevamo, naj se omeji delo dece in žen, naj se vredi čas dela, kar se je že praktično potrdilo po drugih deželah, naj se tudi pri nas vpelje, zahtevamo obrtnih razsodnij, pri kterih naj sodelujejo prosto izvoljeni zastopniki delavcev, pred vsem naj se nedelje in prazniki posvečujejo. Potem prestopi govornik na praznovanje nedelj in to brani najčvr-stejše, ker ometuje ugovore nasprotnikov kakti ne-dostatne. Posebno zborovanje in posvetovanje je tii nepotrebno, božja postava to zahteva, a ta postava se ne more podvreči ljudski sodbi. Govornik pravi, da je katoliška cerkev najmočneja trdnjava zoper prekucijo in revolucijo, ni misliti, da bi se brez katoliške cerkve mogle naravnati zmedene socijalne razmere naših dni. — Zborovanje se potem zaključi s krščanskim pozdravom. Politični pregled. V Ljubljani, 10. septembra. Notranje dežele. Na malega Šmarna dan imeli so v Cel ovc i jako vesel in veličasten dan. Sprejemali so presvit-ler/a cesarja. Že zdavnej pred 6. uro zjutraj je enoglasno zavpijejo: „Mi se hočemo boriti za našo domovino do smrti, tako nam Bog pomozi!" „In moj sin Juri", reče Zrinjski, „se bode pokaral vrednega svojega očeta. Mehemed Sokolovič, tebe odpuščam !" Velikega vezira so spremili potem do vrat, od koder jo pohitel s svojim spremstvom v turški tabor. In tako je čuvstvo dolžnosti premagalo celo očetovsko ljubezen, kajti Zrinjski bi bil raji svojega sina žrtvoval, nego da se izneveri svoji veri, cesarju in domovini. In kakor je bil zapovednik, tako so bili tudi njegovi podložni verni in nepodkupljivi v vseh skušnjavah. Komaj se je Sokolovič vrnil, ga je že Soliman, ki gaje težko pričakoval, k sebi poklical. „Toraj Sokolovič, kakšen odgovor si mi prinesel?" vpraša ga sultan ter ojstro pogleda, kakor da bi ga hotel preskušati. „O milostljivi gospodar, Zrinjski ti poroča, da se zove on Zrinjski in da ceni čast bolj, nego kraljevsko krono; domovino bolj, nego življenje svojega sina; on in njegova rodovina ter vsi njegovi podložni so pripravni žrtvovati se za vero, domovino in cesarja!" Veliki vezir omolči — sultanu pa ni bilo dobro, moral je poslati po svojega telesnega lečnika, ki se je izjavil, da je stanje onemoglega starčeka prav nevarno. Glas o tem se je raznesel tudi med vojsko, kar je podvzetju turškemu mnogo škodilo, kajti neke čete se niso hotele nič več boriti, ker so znale, da je za obleganje Sigeta zavzet samo sultan, a vsi njegovi vojskovodje pa proti temu. Med tem pa se je ponavljal napad za napadom proti Sigetu ali trdnjava vendar še ni bila osvojena, kar so sovražniki dosegli je bilo to, da je novo in staro mesto bilo požgano in porušeno. Ali če jo tudi tisoče in tisoče Turkov palo, vendar so prihajale na zapoved sultanovo nove čete, samo da se osvoji Siget. Ali-paša, namestnik egiptovski, je padel v boju in Zrinjski jo osvojil dve zastavi. (Dalje prih.) bil ves Celovec na nogah. Proti kolodvoru in okoli njega je bilo vse črno ljudi. Na kolodvoru zbralo se je mnogo civilnih in vojaških dostojanstvenikov z vojaškim deželnim zapovednikom; nadvojvoda Albreht generali, plemiči, duhovščina in državni vrhovniki pričakovali so pa presvitlega gosta pred dvorcem. Na kolodvoru sta ga pozdravila deželni ^glavar in župan; cesar se jima je toplo zahvalil. Županu je še omenil, da ga veseli krepka moč Korošcev, ktere niso vničile elementarne sile, ki so po njegovem poslednjem bivanji v deželi pokrajino obiskale. Na potu od kolodvora v dvorec klical mu je zvesti narod navdušeno „živio". V dvorcu predstavili so se mu častniki, gosposka in društva, Ob 8. uri šel je presvitli vladar v stolno cerkev k sv. maši in to peš sem in tje. Tudi tukaj mu ni manjkalo navdušenih „živio" klicev. Ob 2. uri popoludne prišel je v razstavo, kjer gaje predsednik spodobno pozdravil. Med ogledavanjem razstavljenih reči nagovarjal je mnogotere razstavljevalce prav prijazno. Tudi je cesar ukazal, da naj se ljudstvu ob času njegovega bivanja ne zabranjuje pristop v razstavo. Praški župan dr. Černy se je svojemu dostojanstvu odpovedal. Preveč je morai prestati v poslednjem času napadov od zagrizenih nemških listov zarad svojega nagovora pri sprejemu in pozdravu novega nadškofa. Do novih volitev namesto-val ga bo v službi g. Ferdinand Vališ. Kakor smo že sporočali, sklicala se bo prva seja državnega zbora na 22. t. m. Prestolni govor bo pa nekoliko pozneje in sicer še le v soboto 26. t. in. Letošnje velike vojaške vaje so zarad tega jako pomenljive, ker so pri tistih brambovci prvič v večjih krdelih nastopili. Na Češkem pri Plznu jih je bila cela divizija, obstoječa iz 12 brambovskih ba-talijonov. V dolenji Avstriji okoli Šempolita vežbala se je v društvu stalne armade brambovska brigada; eelo brigado vrlih brambovcev imamo tudi na Koroškem pri vojaških vajah 3. vojnega kora. Na Hrvaškem združili sev bodo honvedi v divizijo, kakor so jo napravili na Češkem. Da se brambovci v družbi druge stalne vojske vežbajo, jim bo na veliko koristi kajti pri tem se bodo spoznali z raznoterostmi domačega zemljišča, na čegar obrambo so postavno navezani in pa vojaška zavest se bo v njih veliko zdignila, ko bodo videli, da ravno tiste velike in težavne vaje izvršujejo, kakor pa stalna armada. Da so dobro izvežbani, čuje se pohvala iz vseh pokrajin. — Pri nas v Ljubljani izrazil jim jo minoli ponedeljek nadvojvoda Rainer sam svoje priznanje. Sedaj ob mirnem času je priložnost, da se brambovci privadijo vojnih težav pri velikih vajah, kajti prav lahko se jim primeri, da jih zadene cesarsko povelje, da morajo v sosedno deželo nad sovražnika, kakor so šli leta 1878 dalmatinski brambovci v Bosno. „Čecli" radostno naznanja, da so se na Moravskem katoliki začeli gibati. Ker svetna in duhovna oblast (deželni namestnik in škof Brnski) složno postopati, začeli so se duhovni brigati za šolstvo. Tudi v društvenem življenji so kaže katoliško gibanje, snujejo se šolska društva s krščanskimi znamenji. „Sokoli" bodo imeli na pasu in klobuku križ, v njih pravilih se ima postaviti p os veče vanje nedelj in da med službo Božjo ne bode ne izleta niti zabave. „Sokol" se ima vdeleževati cerkvenih slavnosti. Sprejem Poljakov v Budapeštu je bil nad vse prisrčen. Že po posamičnih postajah do Buda-pešta pozdravljali so jih kot dobro došle goste in se je vlak vsled tega za cele 3 ure zakasnil. V Budapeštu se je pa vse trlo, toliko je bilo ljudi ondi. Pozdravil jih je na centralnem kolodvoru mestni zastop, poljska naselbina, češka beseda v češčini; političnih demonstracij ni bilo nikakih. Vaianje države. Kaj pa Bismark? To je Vam ptič, da mu ga pod solneem ni več enakega! Kje je državnik, ki bi z mirno vestjo vzel na-se tolikošno razžaljenje države, ktero vodi, kakor je to Bismark storil, in zakaj? Dva vzroka ima. Prvi je, da se na pirenejskem poluotoku ohrani monarhija in zabrani republika, ^ za ktero samo bi se Bismark prav malo brigal, če bi ne imela francoske republike za sosedo. Dve Nemcem neprijazni republiki bi bili pa že težji, kakor da bi jih nemški želodec prebavljati zamogel; to se mora toraj zabraniti. Drugič se pa Bismarku nekaj sanja, da bi Francozje nikakor tako mirno ne gledali, če bi se on s svojimi oidopnieami na pot podal proti Španiji, kakor to francoski listi sedaj zatrjujejo. Posebno če bi moral kralj Alfonzo odstopiti, kterega Francozje nič kaj lahko ne vidijo, ker je nemški „ulanski polkovnik", je več nego gotovo, da bi imel Bismark obe narodnosti proti sebi v divjem boji. To pa on prav dobro ve, da obema ni kos. Na morji ga sama Francoska vžuga, če ne bi posebne smole imela, na suhem bi ga pa obe tudi zdelali, da bi pomnil, kedaj jo v Tiho morje na Karoline krotil. Zato se je popolnoma gluhega naredil, kakor ne bi slišal škandala, ki so ga Špa-njolci njemu v Madridu napravili. Včeranji telegraf je v očigled tega tudi že sporočal, da se razprave med Nemško in Španijo jako mirno vrše. Laška zbira silno veliko vojakov po svojih primorskih mestih. Kam da misli z njimi, se še prav nič ne ve, in je namen jako tajen. Nekteri mislijo, da bodo odrinili v Tripolitanijo v severni Afriki, drugi pa zopet trdijo, da so tisti vojaki pripravljeni za podporo — Nemcem, če bi se res s Spanjoli sprijeli. Denarja nam ne manjka le po Kranjskem, tudi na Grškem so dostikrat v zadregi. Oudašnji finančni minister ga ravnokar toliko potrebuje, da ne ve, kje bi ga zadosti dobil. Mislil je na grško na-cijonalno banko, kteri je tudi v resnici za celih 10 milijonov drahem (== frank) zakladnih pisem ali pobotnic izročil, da naj mu za nje ravno toliko cvenka odšteje. Nacijonalna banka je pa rekla, da ne dii toliko. Prej ko ne v državnem zakladu ne bo zadosti drobiža, na kterega bi se dotična zakladna pisma zadosti trdno opirati mogla. Finančnemu ministru v silni zadregi ni druzega kazalo, kakor da se je obrnil na priviligirano banko Tesalijsko in Epirsko. Ondi bo dobil posojilo, če tudi bo moral nekoliko dni potrpeti. Grški časniki predlagajo vladi, da naj uradnikom na plačah 10 do 20% pritrga, če hoče, da ji ne bo treba bankerota napovedati, kar bi kredit iu pa trgovino v deželi popolnoma spodkopalo. Spanjske homatije Francozov nikakor niso tako mirnih pustile, kakor se je francoska vlada izjaviti izvolila, češ, da bodo le gledali, kako se bodeta Nemec in Španjol lasala. O kaj še! Ravno v Parizu si možje glavo belijo, kako se bo rešilo vprašanje o Karolinški lastnini in kako oprala čast oskrunenja nemške zastave in nemške državne časti. Tri stranke so in tudi trije nazori, kajti vsaka stranka sklepa na rešitev teh vprašanj, kakor se nje.] najbolj prav zdi. Radikalci v Parizu so vsi teh misli, da je sedaj-le prišel trenutek, da se bo na Pirenejskem polotoku napravila radikalna republika, ktera bo potem s Francozi vred po Nemcih vdarila in jim bodete obe skupaj Alzacijo in Loreno odvzeli. Monarhisti obžalujejo, da se bo prej ko ne sedanji kabinet priporočil „aufs Niemehnviedersehen", kar se jim temveč obžalovanja vredno zdi, ker je na Spanjskem ravno v sedanjem kabinetu mož, ki misli, da bi se zopet ustanovila cerkvena država. Tretja stranka — zmernih liberalcev se sicer veseli, da je nenaravnega prijateljstva med Nemci in Spanjoli konec; pri vsem tem spreletava jih pa kurja polt,, ker bi ne bilo ravno nemogoče, da če se na Spanjskem kralju Alfonzu prestol prekucne, bodo zopet nemški Hohen-zollerji poskušali pobrati in postaviti ga — to seveda za-se,' na kar so leta 1870 že precej mislili in je potem vsled tega tisti veliki in krvavi boj nastal med Nemci in Francozi. Zato francoski listi še vedno oprezujejo, kako in od ktere strani da bo veter po- tegnil. Izvirni dopisi. Iz Vipave, 9. septembra. V našem trgu se bode 17. t. m. jako redka in važna slovesnost vršila, vzidali se boste namreč v šolskem poslopji spominski plošči r. gg. J ur ju Grabrijanu, bivšemu dekanu Vipavskemu, častnemu kanoniku in vitezu Franc Josipovega reda in Š t ef a n u Ko c i j a n či č u, tamošnjemu rojaku, častnemu kanoniku, centr. bo-gosl. semenišča ravnatelju in jutrovih jezikov profesorju v Gorici. Ta gospoda sta dušna velikana našega milega slovenskega naroda. Prvi je vstanovitelj in blagi pospešitelj narodnega šolstva v Vipavskem trgu, kakor tudi v celi Kranjski Vipavski dolini, drugi je možak, ko se mu vklanja vsak izobražen človek. Slavnost vršila se bode v naslednjem sporedu: Ob 10. uri dopoludne slovesna služba Božja po tej primerna himna pred ploščama, slavnostna govora, blagoslovljenje, zopet himna, banket. Vdano se prosi, da se vdeležitelji banketa, ki stane 1 gld. 50 kr., blagovole oglasiti vsaj do 14. t. m. pri vodstvu ljudske šole v Vipavi. Da se visoko častita duhovščina, slavno učitelj-stvo ter sploh blagi domoljubje te slavnosti nmogo-brojno vdeleže vdano vabi slavnostni odbor. Iz Slapa pri Vipavi, G. sept. (Sadjarski in vinarski poduk za gg. ljudske učitelje.) Že nekaj let sem daje vis. deželni zbor kranjski vsako leto 400 gld. v ta namen, da visoki deželni odbor pošlje potem o velikih počitnicah 14 gg. ljudskih učiteljev v sadjarsko in vinarsko šolo na Slap učit se sadjo- in vinoreje. Letos se je zbralo nas 13 učiteljev (eden jo izostal). Namen teh vrstic je si. občinstvo v kratkih potezah seznaniti česa, kako in koliko smo se tii učili in na kak način odmenjeni čas porabili. Ne dti se sicer tajiti, da je odmerjeni čas trije tedni, ako še nedelje in četrtke popoludne izpustimo, tedaj je namreč prosto — silno kratek, da mogoče prekratek, toda na drugi strani moramo zopet v poštev jemati, koliko ur se vsak dan podučil je teoretično, koliko časa se potrebuje za praktične vajo in koliko časa preostaja za prostovoljno ponavljanje in počitek — potem bodemo sprevideli, da se i v tem kratkem Času veliko doseže. Vsak dan, razun omenjenih dni, traja teoretični pouk od Va8.—12. ure dopoludne in od 3.—5. ure popoludne. Vrh tega pridejo praktične vaje, koje so uvrstene med 5.—7. uro zjutraj ali če vreme ne dopušča od 5. ure popoludne do mraka. Predavanja iz vseh predmetov mora si vsak slušatelj bolj ali manj popolnoma zapisavati, kajti slednji dan vrši se pre-skušnja, koji se mora vsak slušatelj podvreči. G. vodja in g. adjunkt razdelila sta si predmete tako, daje imel prvi: sadjarstvo, vinarstvo in kletarstvo, drugi: gnojeznanstvo, občno kmetijstvo in živinorejo. Vsacih dveh ur menjavata. Iz tega jo razvidno, da smo slušatelji povsem dovolj truda, dovolj dela imeli, da pa je tudi vis. deželni zbor kranjski zato namenjeni denar plodonosuo obrnil. Naučili smo se tu glede teoretičnega kakor praktičnega znanja prav toliko, da bode zamogel vsak slušatelj prišedši na svojo stalno mesto z vspehom šolski vrt ne le vrediti, ampak tudi za srenjo plodonosno porabiti, tako, da bode ta za njo skladišče, iz koje bodo vsako leto občani po več sto izrejanih drevesic prejeti zamogli. Želeti bi sicer zraven bilo, da bi se ta kurs vsaj za 14 dni še podaljšal, ker potem zamoglo bi se še temeljiteje vse predavanje storiti. Z Ribnice na Pohorji, 7. septembra. (Slovo). Bladen jesenski veter pihlja danes po naših hribih in planinah, oznanujoč, da kmalo bo došel neprijeten čas, ko nas bo zopet stiskal zime mraz. To hladno jesensko vreme pa vzbuja človeku še druge žalostne spomine. Kakor je minula kmalo prijetna spomlad in ljubo poletje, enako naglo nam mine na tem svetu vse prijetno, kar nas je razveseljevalo in kratkočasilo. Hitro minejo veselice grede mimo nas kakor lahek vetriček, kmalo zginejo ter se pozabijo dnevi radosti, in prijatelji, na ktere nas je vezala vroča ljubezen, — glej tudi ti nas zapuščajo že, ter jemljejo slovo od nas. Takšne misli mi napolnujejo glavo danes, ko imam te/.ko opravilo, pisati dopis za slovo najljubšemu našemu prijatelju, ki nas zapušča, čast. gosp. kaplanu A. Grušovniku. Dne 2. septembra se je namreč preselil od nas v Staritrg pri Slov. Gradcu (in ne v Rajhenburg, kar so listi po pomoti poročali). Ni navada od čč. gg. javno po listih slovo jemati, pa na prošnjo mnogih tukajšnih prijateljev odhajajočega č. gosp. kaplana sem se namenil pisati par vrstic, za ktere blagovoljno, prosim, mi prepustite nekoliko prostora. Minulo je ravno zdaj dve leti, kar je prišel k nam mladi novomašnik čast. gosp. G. za kaplana. V hribovitem našem kraji na precej obširni fari je tii služba g. kaplana zelo težavna, posebno ker mora kot katehet oskrbovati tudi domačo trirazredno in dve stranski, po uro oddaljeni šoli. Ta neprilika nam je odslovila prezgodaj marsikterega njegovega prednika: ker preobložen s težko hojo je masikteri začel bolehati, na kar je prosil za prestavo. Vendar č. g. G. se je lotil dela z vsem mladostnim ognjem in gorečnostjo. Kot vnet pridigar, nevtrudljiv spovednik, dober pastir in mili prijatelj bo še mnogim ostal v blagem spominu do poznih časov. To pričajo vroče solze, ki so tekle faranom ob slovesu; priča otožnost, ki vlada sedaj med nami. Zlasti pa ljubega gospoda ne bomo pozabili kot milega prijatelja in učitelja skrbnega, naše žalibog le preveč zanemarjene mladine, in pa kot nevtrudljivega bu ditelja narodne zavesti med nami. Ti dve lastnosti njaki, ki bomo ljubega tovariša britko pogrešali. Naj mu bo na tem, kakor tudi na vsem trudu z nami, izrečena naša najsrčnejša zahvala in prošuja, da nas nikoli ne pozabi ter se mnogokrat nas v molitvah spominja. Pozabi naj pa, prosimo, vse sovraštva in jezo naših zaslepljenih nasprotnikov, ki so mu zagrenili marsiktero uro s svojim neprestanim zabavljanjem. Naj pomisli, da ima vsaka dobra reč svoje nasprotnike in toliko menda pa nobena, kakor ravno naša slovenska. Toraj še enkrat srčna hvala za vse dobrote v tem in drugem obziru in prošnje: Ohrani nas vsikdar v blagem spominu! — V imenu več drugih F. M. Pohorski. Z Velehrada, 8. sept. Kakor sem 1. 1863 na veliko Gospodnico, tako sem letos na malo daroval sv. mašo na Velehradu za vse Slovane in posebej za vse Slovence v smislu katoliške cerkve, da bi vrlo napredovali vzajemno v veri iu omiki. Ker se je zabranilo iz znanih vzrokov veliko potovanje k sv. Metodu, godi se vendar cerkveno domače po namenu, procesije prihajajo iz bližnjih in daljnih krajev; bil je tii meseca avgusta biskup Strosmajer; bili so amerikanski Cehi in Poljaci iz velike Poljske, ter so prinesli vsakteri svojo z zlatom in srebrom vtkano zastavo v dar itd. Sinoči je že v mraku dospela velika procesija iz ogersk. Broda z duhovnim pastirjem mej petjem in godbo, mnogim ljudstvom in do 60 parov mladih deklic z venci na glavi pa z gorečimi svečami v različnih pisanih oblačilih. Slovansko ljudstvo je pobožno in tudi temu potovanju bota obilno blagoslova sprosila sv. Ciril in Metod! M. č. g. G. nam ostanete zmiraj v hvaležnem spominu in Boga prosimo, naj on povrne vso skrb in gorečnost. s ktero je odhajajoči gospod delal pri nas. Mladina bila mu je čez vse na srcu; večkrat smo ga slišali reči: „Kadar bom šel od tod, najbolj tožilo se mi bo po otrocih." Večkrat v letu so imeli šolarji sv. spoved in pri tej priliki je kolikor mogoče slovesno se vse vršilo. Zlasti ganljivo je bilo vsakokrat ponovljenje krstne obljube; kar je celo na odraščene delalo mogočen vtis. Zato so ga pa tudi učenci ljubili in jako spoštovali; kar je zadnjič potrdil glasen jok malih šolarjev, ko so ljubljeni g. učitelj slovo jemali od njih. Z eno besedo, bil je pravi namestnik Onega, ki je rekel: „Pustite male k meni priti, kajti teh je nebeško kraljestvo." Drugič nam ostane odhajajoči č. g. nepozabljiv ■ kot vnet delavec na toliko zanemarjenem polji narodnem. Koliko je tii storil za naše nevedne kmete, kako izvrstno obujal narodno zavest in kako je bil delaven ob volitvah, to vemo le najbolj mi narod- „Härodna šola" v Ljubljani, društvo v podporo ljudskih šol in učiteljev, je imela občni zbor za XIII. opravilno dobo 9. t. m. Zbralo se je nad 30 učiteljev iz vseh krajev Kranjskega v mestni dvorani ob 1I21. uri zvečer. Predsednik Srečko Stegnar, deželni poslanec in učitelj, pozdravi navzoče in reče, da je pretekla XIII. doba najsijajneša med vseh. Časopisje slovensko iu nemško se je jelo zanimati za delovanje „Narodne šole". Znan slučaj pri društvu je vzbudil delovanje literarno-zabavnega kluba v našem mestu. Imeli so znanstvena predavanja gg. dr. B lei weis-Trs t fini š k i, dr. Janko B a b n i k in A. S e n e k o v i č. Da je bil tak sijajen vspeh mogoč, zahvaliti se je rodoljubnim gospem, pred vsem gospema Murnikovi in La ho vi. Poverjeniki, nasvetovani pri občnem zboru za vsak šolski okraj, so nevtrudno delali; posebno hvala gre tudi gospodičinam učiteljicam, ki so tudi stopile v kolo narodnega delovanja. Gosp. predsednik bere in pojasnuje poročilo XIII. letne dobe, kar se tiče dohodkov. Naprošeni poverjeniki so prevzeli delo in nabrali znamenite svote, kakor je to razvidno iz zapisnika dobrotnih doneskov, tako je nabral g. Žerovnik 70 gld., gspdč. učiteljica Verne 20 gld., g. Benedek je nabral pri okrajni konferenci 21 gld. 40 kr., gg. Dimnik, Rant iu Hiti so poslali iz Notranjskega 9, 10 in 8 gold., g. Ravnikar iz Krškega 9 gld., g. Gantar 10 gold., iz Žužemberka je včeraj poslal g. Ivoncilija 31 gld. 29 kr., g. Novak je nabral 30 gld. Iz Vrhnike smo dobili 50 gld. Pri nabiranji doneskov gre posebna zahvala narodnim gospicam učiteljicam, ki imajo pristop v razne kroge in zvršile so častno svojo nalogo, ter so nam pošiljale mnogo darov, kakor je razvidno in zapisnika daril. Gosp. predsednik našteva na drobno posamezne darove, ter omenja blagodušnih dobrotnikov „Narodne šole". V prvi vrsti gre tukaj imeuovati g. dr. viteza Močnika iz Gradca, ki je o priliki imenovanja za častnega uda podaril „Narodni šoli" 70 gold., razen tega, da vsako leto ob novem letu pošlje 10 gld. in je vstanovnik „Narodne šole". Za literarno delovanje nam je dal deželni zbor 100 gld., mestni odbor z ozirom na to, da se mestne šole podpirajo 200 gld.: g. Horak nam je dobil pri obrtnij-skem pomožnem društvu 20 gold. in pri društvu meščanske vojašnice 10 gld. Največ so nam pa naklonila predavanja, delavnost je mogla pač biti vsestranska , da se je toliko skupaj nabralo: teh doneskov se je porabilo 20 gld. Predsednik pojasnuje stroške, ki zadevajo prav za prav rokotvorno delovanje društveno, ki prizadeva mnogo posla. Gosp. Janko Jeglič želi zvedeti, ali se ni slavni hranilnici vložila prošnja, ker se ne nahaja nje dar kakor druga leta med prihodki. Nato omeni gosp predsednik, da se je sicer prošnja vložila, a ni bila •uslišana. — Sklene se, naj se v prihodnje zopet prosi slavna hranilnica za podporo. Gosp. Podkrajšek vpraša, kakšne zvezke naj pošilja „Narodna šola" v prihodnje, ker računice s čveterokoti so prepovedane, enonižne bi bile bolje, kakor kar gladke. — Po daljšem razgovoru se ta stvar prepusti v odločevanje odboru, kor so trgovci prosili, naj omenjeni ukaz, ki prepoveduje karirane teke, stopi še le prihodnje leto v veljavo. Za pregledovalee računov se volijo gg. učitelji: Gabršček iz Rateč, Javoršek iz Mengša in Ž vagen iz Radoljice, njih poslovanje ima trajati celo leto. Volitev 9 odbornikov: Po obširnem razpravljanji in razraotrivanju se sklene: Sedanji odbor naj ostane, a gosp. predsedniku se daje za njegove mnogovrstne posle pri naročevauji in razpošiljanji blaga svoto 100 gd., ktere zamore porabiti bodisi za stroške pri tem ali unem poslu v prid „Narodne šole-'. — Slovstveno delovanje se je tudi začelo. „Narodna šola" bode izdala knjigo s podobami za deco, kakoršno imajo tudi Nemci, tako zvani „Bilderbuch für Kinder". — Gosp. Funtek je naredil prav mične pesmice k raznim podobam, ki so bile po platnicah „Grubbauerjevih tek". Vse je bilo pripravljeno, kar naznani g. Grubbauer, da morejo take podobe se le iz inozemstva naročiti, stvar se bode tedaj nekaj časa zavlekla. Društvo sc zahvali marljivemu predsedniku za neumorno delovanje, a predsednik se zopet zahvali odborniku g. Podkrajšeku za njegovo trudoljubivo delovanje pri sestavi računov in za mnogostransko delovanje poverjenikov in vsem navzočnim, ker le z združenimi močmi je mogoče kaj izdatnega doseči. Zborovanje se zaključi ob uri zvečer. Domače novice. (Učiteljska zborovanja.) Zborovalo je danes 10. t. m. v mestni dvorani, in sicer: 1. „Vdovsko učiteljsko društvo". Predsednik dr. Anton J are. Zborovanje se je vršilo po sporedu običajnem pri občnem zborovanji. Per acclamationem je bil dosedanji predsednik, tajnik in odbor zopet voljen. — 2. „Slovensko učiteljsko društvo". Predsednik gosp. vodja A. Praprot nik. Navzoč je bil tudi deželni poslanec g. dr. J. V o š n j a k. Obširneje poročilo nam je obljubljeno za jutri. (Umrl je) po Ljubljani dobro znani g. Peter To man, kamnosek na Dunajski cesti, včeraj ob V24. uri popoludne v 65. letu svoje starosti po dolgotrajnem bolehanji, previden s sv. zakramenti za umirajoče. (Fotografija Slovencev in Hrvatov v Pragi.) Kot spomin na slavnostne in nepozabljive dni, ki so jih preživeli Slovenci in Hrvatje v zlati slovanski Pragi, je krasna, velika fotografija, ktero nam predstavlja slovanske potovalce v Pragi. Ta slika bode že jutri razstavljena v oknu prodajalnice gospoda Kollmana v Ljubljani. Naj ne zamudi ogledati si te slike nobeden, kajti ta fotografija je res mojstersko delo, da v Ljubljani ni prilike kaj tacega videti. Slika je izvedena v največjih dimenzijah, kar je do zdaj mogoče v fotografijski umetnosti. Obraz vsacega posamičnega gospoda in (lame je tako točno zadet, da nam jednake preciznosti ne podajejo muoge pojedine fotografije, zato si lahko mislimo, kako lepa mora biti cela skupina. Fotografijo je izdelal g. M. Klempfner, fotograf v Pragi. Naj omenimo, da so te fotografije omeuili vsi Praški listi z največo pohvalo, zato opozarjamo vse tiste sopotnike zabavnega vlaka v Prago, naj se oglašajo z naročili. Po jedna fotografija stoji samo 3 gold. Dotična vsota naj se pošilja g. Vojtehu Vale nt i, mestnemu blagajniku v Ljubljani, ali pa uredništvu „Slovana". (Utonil je) v Blejskem jezeru 6. t. m. zvečer šnopsar Anton Mlinar. Ves božji dan sedel je pri frakeljnu; zvečer ob osmih jel se je proti domu zaletavati. Šnops ga je potegnil v jezero, kjer so ga ljudje še nekaj časa stokati slišali in so mu še dilje pomaljali, kterih pa v svoji pijanosti menda niti videl ni in je čez nekaj časa na globoko za-gazivši utonil. (Sprevodnika zgubil) jo predvčeranji večerni naglic iz Trsta v Ljubljano v prerovu pri Divači. Čudno, da toga niso zapazili ne v Šempetru, ne v Postojni, ne na Rakeku in ne v Logatci, kjer naglic povsod po jedno minuto počaka. Kakor čujemo, mu r je i z kupeja stopivšemu spodletelo in je revež z vlaka Izdajatelj Josip Jerič. v zid odlotel, kjer je obležal. Hudo jo poškodovan na rokah in nogah. Pripeljali so ga v Ljubljansko bolnišnico. Revež je še le 28 let star iu ima družino. (Slovensko uradovanje) vpeljalo je do sedaj 17 občin Mariborskega glavarstva. Vseh občin šteje omenjeno glavarstvo 146. (V Ljutomeru) so, kakor se nam poroča, na dan Male-Gospojnice blagoslovili novi zvonik pri farni cerkvi. (Za okrajnega glavarja v Celje) pride dosedanji okrajni glavar g. Netoliczka v Radgoni. (Tri Gorenjce), lovce bivšega kranjskega, sedaj hrvaškega lovskega batalijoua št. 19, obsodili so v Trstu na smrt zarad upornosti. Šli so nekega dne iz okolice v Trst. V mestu srečajo četovodjo od 61. pešpolka, ter gredo brez vojaškega pozdrava memo njega. Četovodja jih vstavi in na red pozove, če ne vedo, da mu morajo salutirati. Beseda je dala besedo in konečno jeden lovcev četovodjo v prsi sune. Le-ta je napadovalca takoj proglasil za vjetega in mu je odvzel bajonet. Ob enem ukazal je tudi onima dvema, da morata ž njim na stražnico. Med potoma so se pomenili, da bi bilo dobro četovodji bajonet vzeti in zbežati. Ker ni bilo priložnosti, so nakano opustili. Vojaška sodnija zato-žila in obsodila jih je zarad upornosti na smrt, korno zapovedništvi^ v Gradci jih je pa pomilostilo in enega na 5, druga dva po 4 leta na trdnjavo obsodilo. Jeden pojde v Olomuške kazemate, dva pa v Komorenske. (Novo ladijo „Poseidon"), velikansk Lloydov parnik spustili so včeraj v Trstu v morje. Slavnost je bila tem veličastneja, ker se je je vdeležila ce-saričinja Štefanija, ktera ga je tudi krstila. „Poseidon" je trgovski parnik, ki drži 4800 ton. Vdeležilo se je tega v naši državi ne ravno prepogostega prizora izvestno 5000 ljudi. (Razpisana) je služba adjunkta pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade v IX., oziroma vladnega oficijala p li okrajnega tajnika v X., oziroma vladnega kancelista v XI. razredu do 29. septembra. (Uradnega sluge) služba, ki 300 gld. plače, 25°/0 doklade in pa obleko nese, razpisana je pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani do 8. oktobra. Razne reči. — 15,600.000 mark, tako naznanja vladni zaključek računa, odtegnili so na Pruskem katoliškim duhovnom v časih slavnega kulturnega boja. Ti so sedaj na razpolaganje. — Vendar pa katoliško bogočastje ni prenehalo. To nam kaže bolj ko vse drugo požrtovalnost nemških katolikov. — Pruski škofje so prepovedali, da nima posvečen biti bogoslovec, ki predlaga spričala na podlagi majevih postav. Ta prepoved z enim mah-Ijejem vniči vse nade, ki so jih stavili v tej stvari na neslogo škofov, da bi se zavlekel kulturni bolj! — VHue, deželi Anam, umorili so več kristjanov ter njim vasi požgali. General Prudhomme, ki je dobil nalog, red zopet vstanoviti, je obsedel grad v Hue. Krepko se je postavil na noge, da napravi zopet red v teh toliko razburjenih deželah, v kterih je sicer ponehala redna vojska, a roparji se klatijo po deželi in nesrečni kristjanje imajo največ pred njimi prestajati. Telegrami. Dunaj, 10. septembra. „Wr. Ztg." objavlja postavo o novi pogodbi s severno železnico in o deklaraciji pri pošiljanji blaga v kongiško državo. „Fremdenblatt" pravi, da je vsako ugibanje o avstrijskem budgetu za leto 1886 sedaj še prezgodno in samovoljno, ker bud-get še ni sklenjen. Berolin, 9. septembra. Avstrijskih in ruskih mejašev, ki na Nemško delat ali sicer po opravkih hodijo, se izgonska določba nemškega ministra notranjih zadev ne dotika. Bern, 9. septembra. Zvezni sovet izgnal je pet anarhistov, i/, Švico, ki so ji bili nevarni zarad kalenja miru. 4 so Avstrijani 1 pa Bavarec. Toulon, (J. septembra. Včeraj so tukaj 4 osobe za kolero pomrle. Madrid, 9V septembra. Za kolero umrlo je včeraj na Španjskem 630 ljudi. Umrli no: r. Emil vitez pl. Storil, c. k. vladni svetovalec in dcžclno-Nunitetni poročevalec. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lokarja Piccoli-ja hitre in preettdne zdravilne moči. Ž njo ozdravelo je mnogo ljudi inojc in sosedne župnijo; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassich, župnik-kanonik. Plomin, Primorsko. Antirrheúmoil, najboljšo zdravilo proti prehlajonji, kostobolji, hromoti delavnih čutnie, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastile santoninske; (kolesci zoper gliste iz-izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica 10 kr., 100 košček. 50 kr. 1000 koščekov 4 gld. 2000 košček, 6 gl. Salicilne pastile prsti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr. Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim iu pljučnim boleznini, zasliženju, kašlju, liripa-vosti, dušljivem kašlju itd. Odrašeeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci pa toliko žličic. Steklenic 30 kr. Tu navedena, kakor vsa druga zdravila se zmiraj sveža dobe v lekarni GL Ipicooli-ja. „Pri A.n«olu« t» rjul/ljani, na Dunajski cesti, kjer ne naročila takoj po pošti proti povzetji izvršujejo.