MtrinS ^ticsiu t Leto XI., št. 35 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125 to 3136-Maribor: Aleksandrova ceeta 13. Te« lefon št. 440. Celje: Kocenova ul 3 Telefon St. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Ljubljana, sreda 12« februarja 1930 Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Račnni pri pošt ček. zavodih: Ljub* Ijana št. 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105 241. Anglija za popolno odpravo podmornic Plenarna seja pomorske razorožitvene konference — Angleški mornariški minister za odpravo podmornic — Francija in Italija samo za omejitev uporabe London, 11. februarja. AA. Davi se *e sestala v Saint Jameski palači javna plenarna seja -jomorske razoiožitver ne konference, ki je razpravlja'« o vprašanju podmornic. Stanje podmorskih bojnih sil petih držav, k; so zastopane na konferenci, ie naslednje: Zedinjene države imajo 122 podmornic, v gradnji 5, skupno 127; Francij* 52, v gradnji 47, skupno 99 podmornic; Japonska 64 podmornic, v gradnji 7, skupno 71 podmornic; britski imperij 53 podmornic, v gradnji 10, tri nove podmornice so v gradbenem načrtu, skupno 57. Angleško stališče Plenarni seji je predsedoval ministrski predsednik Macdonald. V imenu Anglije je govoril prvi lord adrruvalitete Alexander, ki je v svojih izvajanjih zastopal angleško stališče, naj se podmor-rice popolnoma odpravijo. Naglašal je, da zahteva Anglija po popolni odpravi podmornic ni nova. Vse angleške vlade so vedno zahtevale, naj se podmornice izločijo iz pomorskih gradbenjh programov. To stališče je zastopala Anglija na washingtonski konferenci in pozneje po premirju 1918, ko so se zastopniki držav še živo spominjali bridkih izkušenj prve vojne, v kateri so se rabile podmornice v toliki meri. Človeštvo še vedno ni pozabilo grozot podmorske vojne, ki ie v nasprotju z vojnim pravom in z diktati človeštva, kakor ie svoječasno izjavil lord Balfour. Zaradi tega, je nadaljeval govornik, ni nespametno zahtevati ukrepov, da se prepreči ponovitev takih dogodkov, preden premine sedanja generacija, ki jih je izkusila, in preden nastopi nova generacija, ki nima takih direktnih izkušenj. Znano mu je, da so nekatere države, zastopane na konferenci, proti popolni odpravi podmornic. Angleška delegacija pojmuje njihovo stališče tako, da potrebujejo podmornice zgolj v obrambne svrhe. Nadalje je govorili Alexander o defenzivnem značaju podmornic. Poudaril je, da je skušala Anglija v minuli vojni uporabiti podmornice za obrežno obrambo. Kljub vsem naporom se je ta poizkus ponesrečil in angleška obrežna mesta so utrpela velike gmotne in človeške žrtve. Vzrok temu ni bil daleč. Obramba važnih obrežnih točk proti nenadnim napadom brzih ladij je v temi in v megli nenavadno težavna in tudi podmornice ne morejo v takih primerih veliko storiti. Ce so podmornice na površju, niso nič hitrejše od torpedovk z majhno hitrostjo. Pod vodo so pa podmornice slepe aH pa vidijo zelo malo. Zato smo mnenja, da podmornice niso glede na velike gradbene stroške posebno primerne za obrežno obrambo. Podmornice so uporabne in so se tudi rabile za velike ofenzivne operacije. Angleška podmornica lahko pokaže mnogo primerov, v katerih so se podmornice z uspehom uporabile v ofenzivnih akcijah v ozkih morjih in lukah. Nedvomno potrdijo lahko tudi druge države to dejstvo. Govornik je nadaljeval, da noče govoriti o odvratni vojni podmornic proti trgovskim ladjam, ko pogosto zaradi pomanjkanja rešilnih čolnov ni bilo mogoče rešiti potnikov in posadke. Ka-iera teh obsežnih operacij, je vzkliknil govornik, ni bila napadalnega značaja? Kaj ne bo hranitev teh ladij tvorila nevarnosti, da bodo podmornice orožje v rokah brezobzirnih sovražnikov pri napadih, ki iih civilizirani narodi spremljajo z grozo? Govornik je zaključil svoj govor z željo, naj bi se uporaba podmornic vsaj čim bolj omejila, če se noče odpraviti; ker bi bilo to v veliko korist človeštva. Stališče drugih velesil Ameriški delegat Stimso-n je nato z veliko energije) nastopil za popolno odpravo podmornic. Francoski delegat Leygues ie na dolgo tolmačil francosko stališče proti ukinitvi podmornic, ki so neobhodno mornariško sredstvo druge vrste wi ki so jamstvo za Franciio ii za meno državno enoto. Francija in njena ostala ozemlja tvorijo 11 milijonov kvadratnih kilometrov in imajo 18.000 milj obale ter razpolagajo s 34.000 miljami komunikacijskih zvez. Iz tega razloga vztraja Francija na tem. da smatra podmornice z-a bistveno defenzivno orožje. Pripravljena pa je podpisati konvencijo, ki pre- poveduje podmornicam napade na trgovske ladje. Italijanski zunanji minister Grandi Je izjavil, da je pripravljen razpravljati o minimalnem programu podmornic in o omejitvi uporabe te vrste voinih ladij proti trgovskim ladjam. Japonski delegat je poudarjal, da se Japonska glede na svojo obširno obalo ne more odreči podmornicam, ki so zlasti zaradi majhnih stroškov graditve in svojih defenzivnih lastnosti eno najboljših obrambnih sredstev. S tem pa nikakor noče braniti neomejenega voje-vanja s podmornicami, kakršno je bilo v času svetovne vojne. London, 11. februarja, s. »Daily News« piše, da je eden izmed vzrokov angleškega stališča proti podmornicam ta. da se bo morda versailleska mirovna pogodba lepega dne izpremenila. Slej ali prej bo potenj Nemčija pač zahtevala. da sme graditi podmornice. Tako zahtevo pa bi Anglija sprejela s skrbjo in zato hoče z mednarodno akcijo odpraviti orožje, ki je za vojne prišlo v tako slab glas. Tudi Amerika proti podmornicam London. 11. februarja A A. Na današnji plenarni seji pomorske razorožitvene konference ie med drugimi tudi ameriški delegat Stimson imel velik govor proti uporabi podmornic. Govornik je naglasil. da ■ne odgovarja dejstvu trditev, da je podmornica defenzivno orožje. Podmornice so se uporabljale v zgolj ofenzivne svrhe in so operirale v veliki daljavi od svojih pristanišč. Podmornica ni bila poceni orožje. Mnogokrat je računano po toni veljala podmornica trikrat več kakor največji tip vojnih ladij. Obstoj podmornic nalaga državam, da zgradijo večja bro-dovja protipodmorniških bojnih sil, kakor n. pr. rušilcev in lahkih križark. To. je nadaljeval Stimson. je vse postranskega pomena. ako se upošteva čimdalje bolj naraščajoče zahteve narodov, naj se oboroževanja omejijo v smislu Briandovega in Kelloggovega mirovnega pakta. Bilo bi neiskreno, če bi konferenca dovolila vojno orožje, ki je bilo direktno krivo, da so stopile zapadne države v veliko svetovno vojno. Če bi se dovolila uporaba podmornic. je jasno, da bi se uporabila ta vrsta vojnih ladij v bodočih vojnah v veliko škodo celokupnega človeštva. Amerrka delegacija zahteva zato ne fz čustvenih razlogov, temveč iz popolnoma praktičnih ozirov, naj se v bodoče odpravijo podmornice. Na današnji plenarni seji sta se pojavili jasno dve stališči. Ameriški in angleški delegati so zahtevali, naj se podmornice popolnoma odpravijo, dočim so izjavili francoski in japonski delegati, da so podmornice defenzivnega značaja, in zahtevali, naj se dovolijo. Delegati dominijonov so v splošnem odobravali stališče angleške vlade, italijanska delegaciia Da je izjavila, da je Italija pripravljena odpraviti podmornice. če to store tudi druge države. Seja je končno sklenila, da bo predložila resolucije ameriških in francoskih delegatov v nadaljnjo razpravo prvemu odboru. Ameriška delegacija je predlagala, naj odbor poroča o nastopnih vprašanjih: 1.) o odpravi podmornic. 2.) o ureditvi uporabe podmornic v skladu z vojnim pravom, ki velja za navadne vojne ladje, 3.) o določitvi velikosti podmornic. Angleški predlog se glasi, naj odbor pripravi dogovor, ki naj bi ga podpisale vse pomorske sile in ki bi zabran.ieval akcijo podmornic proti trgovskim ladjam, razen v primerih, ki so določemi za druge vojne ladje. Republikanski pokret v Španiji Madrid, II. febr. s. Med radikalnima so-eijalisti in republikanci se opaža pokret, ki stremi po ustanovitvi španske republike, kateri lji načeloval kot dosmrtni predsednik kralj Alfonz. Voditelj liberalcev, bivši ministrski predsednik grof Romanones za-'toc<3 stališče, da je reorganizacija konservativcev in liberalcev nujno potrebna, da &e Teši monarhija v Španiji. Pravice krone naj bi se zelo omejile teT s tem preprečila ponovna uvedba diktature. Spor med Mehiko m Rusijo London. 11. febr. AA. »Reuter« javlja iz Meric«, da je tejna policija preiskala dne 9. t. m. »večer sovjetsko poslaništvo po odpotovanju sovjetskega poslanika Makar-ja v Evropo. Policija je do^o časa zasliševala uslužbence, od katerih je enega zaprla. Makarja je policija zadržala v Ve-racnmi tri ure in odprla njegovo diplomatsko prtljago, jo preiskala ter odvzela številne dokumenta. Veracruz, U. febr. AA Poslanik sovjetske Rusije Makar se ie vkrcal na ladjo m pohrie v Evropo. Poslanik je ostro protestiral proti mehiški policiji, ki je potrgala "ate na diplomatski prtljagi ki odvzela rajme dokumente. BOMBNI ATENTAT V TRSTU Eksplozija velike vojaške granate v palači glavnega fašističnega glasila - Urednik Nerri ubit trije uslužbenci nevarno ranjeni - Za storilci ni sledu - Veliko razburjenje v Trstu Trst, 11. febr. d. Davi je bilo izdano naslednje uradno poročilo: „Sinoči se je na hodniku ptdače, v kateri se nahajajo redakcijski prostori in tiskarna lista ftPopolo di Trie-steu pripetila izredna eksplozija, Iti je močno poškodovala tiskarno. Pri eksploziji so bili ranjeni novinar Guido Nerri, korektorja Dante Apolonio in Vino Misich ter sluga Marcel Bolle. Ranjenci so bili takoj prepeljani v bolnico, kjer sta bili Nerriu amputirani obe nogi. Nerri se bori s smrtjo. Ostali ranjenci so bili ranjeni na nogah in na trebuhu. Na kraj eksplozije so prišli zastopniki vseh varnostnih oblasti s pregektom na čelu." Trst, 11. februarja d. O eksploziji v prostorih glavnega fašističnega »Popc-lo di Trieste« se doznavajo naslednje podrobnosti: Ko se je večerno redakcijsko delo bližalo že koncu in je večina redakcijskega osobia odšla že domov, je ob 22.30 nastala na hodniku prvega nadstropja tik ob stopnišču strahovita eksplozija. V prvem trenutku nihče ni vedel, kaj se je pripetilo. Šele, ko se je panika nekoliko polegla in ko je bilo slišati stokanje ranjencev, je bilo ] takoj jasno, da 3e je zgodilo nekaj nc- ' navadnega. Eksplozija je bila tako silna, da jo je bilo slišati po vsem mestu. Ljudje so kljub pozni nočni uri z vseh strani prihiteli na Trg sv. Katarine pred palačo »Popota di Trieste«. Palača je že od zunaj nudila sliko popolnega raizdejanja. Vse šipe so bile razbite, zidovje razvopano, vrata in okenski podboji izruvani. te poslopja se je valil gost dim, tu pa tam pa so švigali tudi že plameni. Takoi sta bili alarmirani policiiia in gasilska straža. Sprva nihče ni vedel, kaj se je prav za prav zgodilo. Ker je nastal v poslopju požar vsled tega, da so popokale plinove cevi, gasilci sprva niti niso mogli blizu, ker je obstojala nevarnost plinskih eksplozij. Šele, ko so zaprli dovod plina, so mogli gasilci ogenj pogasiti. Policija je med tem blokirala ves trg in pričela s takojšnjo preiskavo. V notranjosti je nudilo poslopje, zlasti sprednji del, kjer so nameščeni redakcijski prostori, sliko popolnega opustošenja. Stopnišče se je sesulo, zidovje je bilo razpokano in deloma porušeno, po pisarnah pa je bilo vse razmetano. Izpod ruševin so potegnili štiri ranjence, ki so bili grozno razmesarjeni. Najhuje je bil rani en urednik Guruo Nerri, kateremu je odtrgalo obe nogi. Kakor se je ugotovilo, je baš v trenutku, ko je nastala eksplozija, nesel po hodniku pisalni stroj. Nadalje sta bila ranjena korektorja Dante Apollonio in Pino Misich, ki jima je polomilo roke in nege. Dobila sta tudi po vsem životu rane od drobcev. Četrti ranienec je redakcijski sluga Marcel Rolle, ki je nesel baš rokopis iz redakcije v tiskarno. On ima zlomljeno levo nogo in nevarno rano v trebuhu. Ranjencem so nudili prvo pomoč, iih za silo obvezali ter odpeljali v bolnico, kjer so jih nemudoma operirali. Urednik Nerri je zaradi obilne izgube krvi padel v nezavest in je med operacijo umrl. Ostali ranjenci so operacijo sicer srečno prestali, vendar pa so njihove rane skrajno nevarne in zdravniki nimajo mnogo upanja, da jih ohranijo pri življenju. Že učinek eksplozije dokazuje, da gre za peklenski stroj večjih dimet> zii. Na podlagi drobcev, ki so jih našli na licu mesta, so strokovnjaki ugo* tovili, da gre za peklenski stroj, ki je bil sestavljen iz vojaške granate da-Iekometnih obalskih topov, kalibra 149 mm, v kateri je bilo 30 do 35 kg ekra-zita. Peklenski stro.i je bil položen na stopnišču za vrata, ki vodijo iz redakcijskih prostorov v tiskarno. Ali je brl peklenski stroj sprožen z uro in električno baterijo, a'.i pa prižgin z vži-galno vrvico, se ni dalo ugotoviti. Nihče tudi ne more pojasniti, kako ie bilo mogoče spraviti peklenski stroi v poslopje, ki je bilo vedno najstrožje zastraženo. Prav tako je nepojasnjeno, kako so prišli storilci v posest vojaške granate. Atentat je bil tako dobro pripravljen in organiziran, da se o storilcih ne more najti nobenega sledu. Domnevajo, da je atentat delo komunistov, ne manjkajo pa tudi glasovi, ki pripisujejo napad s peklenskim strojem fašizmu nenaklonjenim slovanskim elementom. Oblasti so zaslišale vse uredništvo in tiskarniško osobje ter razne druge ljudi. Tekom današnjega dne je bilo izvršenih več aretacij. vendar pa ni mogoče doznati podrobnosti o poteku preiskave. Tudi listi ne smejo o tem ničesar poročati. V mestu je eksplozija izzvala veliko razburjenje. Vso noč in ves dan je bila zbrana pred poslopjem »Popola di Trieste« velika množica ljudi, ki je živahno razpravljala o atentatu in prirejata manifestacije za fašistični režim. Gasilci so bili ves dan zaposleni z zgradbo podpor in z odstranjevanjem porušenega zidovja. Zadnji del palače, kjer je nameščena tiskarna, je ostal nepoškodovan, tako da je »Popolo di Trieste« danes normalno izšel. Redakcijske prostore so premestili v sosedno hišo. Glede na vedno pogosteje napade na fašistične predstavnike in institucije, so bile danes v vsem mestu pojačene straže. Tudi redakcija »Piccola« je pod stro giin nadzorstvom. Nova orientacija madžarske politike? Madžarski glasovi za pomirjenje in zbližanje z Malo an-tanto - Sodelovanje Nemcev in Madžarov na Češkoslovaškem Bukarešta, 11. febr. M. Rumunska gospodarska revija »Argus« razpravlja o posledicah haaškega sporazuma in piše med drugim, da se je tudi v Budimpešti pojavila nova mentaliteta. Skoro vsi madžarski listi razpravljajo o možnosti gospodarskega sodelovanja z Rumunijo in vsemi državami Male antante. Avtoritativni listi naglašajo zlasti potrebo boljših odošajev ln tesnejšega sodelovanja na gospodarskem polju, kar je Mala anten t a vedno želela, ponovno predlagala in bila vselej pripravljena sprejeti. Gospodarska vojna je bila škodljiva za vse. V kratkem se bodo pričela trgovinska pogajanja med Rumunijo in Madžarsko. Gospodar ski sporazum med obema je potreben že zaradi konkurenco drugih držav, potreben pa tudi zato, da odnošaji ne bodo ostali taki, kakršni so bili v preteklosti. Praga. 11. febr. M. Današnja »Narodny Politika« piše pod naslovom »Sumljivo prijateljstvo« med drugim: »Po haaški konferenci se je začelo ponovno razvijati nemško- madžarsko prijateljstvo. Ne vemo. kdo vodi in protežira to akcijo, dejstvo pa je, da se v taboru čeških Nemcev pojavljajo glasovi, ki zahtevajo, da morajo voditi Nemci in Madžari v Češkoslovaški republiki skupno akcijo. V tem smislu sta govorila nedavno nemški poslanec Jung in socialno demokratski poslanec Boler, ki pripadata vladni večini. Nemci in Madžari zahtevajo, da se znižajo izdatki za vojsko. Nemški govornik je naglasil. da mora priti po haaški konferenci do konference v Pragi, na kateri bo treba razpravljati o odnošajih Češkoslovaške do Nemcev in Madžarov. Istočano se slišijo glasovi madžarskih politikov, ki se zavzemajo za češko-madžarski sporazum. V tem smislu je govoril nedavno grof Appony, ki je v*,e doslei največji sovražnik Slovakov na Madžarskem. Mi samo opozarjamo, zaključuje list, pazite, da ne bo na škodi republika in pred vsem ne storite ničesar brez Slovakov.« Regulacija izseljeniškega prometa Delo na izredno važnem zakonskem načrtu — Ureditev izseljevanja in notranje kolonizacije — Olajšanje povratka izseljencev Beograd, 11. februarja č. V ministrstvu sooiaine politike in narodnega zdravja pripravljajo zakon o reguliranju izseli emiškega prometa v naši državi. Zakon ne bo vseboval le predpisov o izseljevanju našrih liudi v inozemstvo, temveč bo urejeval tudi kre-tanje inozemskih delavcev v naši državi. V zakonu so določena ziasti sredstva za omejevanje izseljevanja naššh državljanov, kakor tudii za omogočanje m olajšanje vrnitve naših izseljencev v domovino. Novj zakon bo imel torej velik sooijalni pomen, zlasti ker bo urejeval tudi notranjo kolonrzaoijo. Posamezna poglavja načrta govore o za-ščrti izseljencev m o uvedbi zavarovanja za rodiMne naših izseljencev, kateri se ponesrečijo v prvem letu svojega življenja izven domovroe. Določene so podpore do 25.000 Drn. Nadaljna poglavja vsebujejo določila o izseljeniških ottastvah ter njihovih organizacijah in odredbe o stroga kontroli pri prevažanju naših delovnih moči v inozemstvo. Določen« so zelo stroge sankcije za vsako zlorabo na tem polju. Novi zakon vsebuje dalje določbe o kontroli nad inozemskimi državljani, ki prihajajo k nam na delo. Posebno poglavje regulira notranjo kolonizacijo, fci nai reši vprašanje našega izseljevanja. Pri izdelavi zakona sodelujejo ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, kmetijstva, notranjih poslov in javnih del, da bi se omogočilo preseljevanje siromašnega naroda iz onih krajev naše države. kjer vlada pomanjkanie, v bogatejše pokrajine Jugoslavije. Supilova ulica v Zagrebu Zagreb, M. februarja, n. V zagrebškem predmestju »Na Kanalu* ie imenovalo mestno zastopstvo glavno uik» po Frajnju Supilu. Novi vseučiliški zakon Beograd, 11. febr. n. Rektorji zagrebške, beograjske in ljubljanske univerze dr. Belo brk, dr. Mitrovič in dr. Dolenc, so danes nadaljevali konferenco o novem vseučili-škem zakonu. Nato so razpravljali z zastopniki ministrstva prosvete ter bili tudi osebno pri ministru prosvete g. Maksimo-viču. -Vseučiliški zakon bo v kratkem objavljen in uveljavljen. Naši trgovski stiki s Finsko Beograd, 11. febr. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je prejel daljše poročilo od našega generalnega kozulata v Ilelsingforsu. Poročilo vsebuje podatke o dosedanjih trgovskih stikih med Jugoslavijo in Finsko in ugotavlja, da te zveze niso take, kakršne bi morale biti. Predvsem manjka trgovinska pogodba, ki bi nam dajala pravico največjih ugodnosti. Finska tržišča niso prirejena za naše blago. Transportna sredstva so dokaj draga. Nadalje ni med našimi in finskimi bankami potrebnih poslovnih stikov. Kot zadnji razlog navaja poročilo. da je finsko javno mnenje prav slabo poučeno o splošnih političnih in gospodarskih razmerah v naši državi. Poročilo opozarja na razne ukrepe, ki bi bili potrebni, i 'o stanje iznreineni. Predvsem je treba 6kleniti trgovinsko pogodbo, olajšati transportne zveze, znižati tarife, izločiti posredniške špediterje, ki zaslužijo 100 do 200% itd. Finska tržišča se predvsem zanimajo za našo moko, za vse vrste žitaric, za fižol. grah. za suho in sirovo sadje, za kon-servirana živila in slične predmete. Veliko povpraševanje je tudi po orehovem in hrastovem lesu. Pogajanja s Turčijo Carigrad, U. februarja. M. =Qiornal d*Orient« poroča, da ie prispel v Carigrad turški poslanik t Beogradu Haidar beg. V razgovoru z novinarji ie izjavil, da potoke v Angoro, kjer bo poročal turški vladi o svo'iih pogajanjih z jugoslovensko vlado glede turških pose-site-v v Jugoslaviji. Glavni sanitetni svet Beograd, 11. februaria- n. Danes je v ministrstvu sociatne politike in narodnega zdravja nadaljeval Glavni sanitetni svet svoje delo. Pretresal je v glavnem sodno-mediošnska vprašanja ter prarvihnik o izvrševanju zakona o nalezljdvili boleznih. Okrožno sodišče na Sušaku Suša k, 11. februarja, n. Na Sušaku bo v najkrajšem času ustanovljeno okrožno sodššče. Pod-načetaik mestne občine Ružič se mudi z mestnim finančnim referentom v Beogradu, da uredi v ministrstvu pravde vse potrebno za ustanovitev Tržaški atentat Ljubljana, 11. februarja. Strašni atentat, ki je bil izvršen v Trstu na redakcijo dnevnika »Popolo di Trieste«, je tudi pri nas vzbudil globok vtis. V Italiji se od časa do časa pojavljajo — enkrat na severu, enkrat na jugu države — nasilna dejanja, ki obračajo na sebe pozornost sveta. Fašistični krogi iih ocenjujejo kot čine brezvestnih desperadov, ki menijo, da bodo mogli z obupnimi razdiralnimi dejanji omajati zaupanje v trdnost režima, protifašistični elementi zopet bi hoteli videti v takih dogodkih izraz vedno večjega nezadovoljstva širokih narodnih mas v Italiii. Nesporno bo najnovejša krvava žaloigra v Trstu silno odjeknila v svetu, že vsled dejstva, da se ie atentat izvršil sredi dobro čuvanega velikega mesta in v centrumu primorske fašistične organizacije. G-ranata, ki je eksplodirala v prvem nadstropju palače glavnega fašističnega liste aPopoIo di'Tiieste«, je bila težka vojaška granata največjega kalibra. Iz fketerega vojaškega magazina je bil vzet ve':!"' naboj, za katerega transport je bilo sigurno potrebnih več ljudi, in kako je mogel biti neopaženo nameščen v notranjosti stalno dobro zastražene palače fašističnega glasila, je uganka, katero bo pač razrešila preiskava. Preiskava bo tudi dognala krivce ter nii-fcove nagibe. Tržaški listi so že danes zjutraj nnčeli s prstom kazati na vse strani. Kdor se jim ne zdi prijatelj fašističnega režima, ta se jim zdi sumljiv, d? fe povzročitelj ali Da izvršilec atentata. Človeško razumljiva s+a strah in razburjenje, ki vladata v Trstu, in ogorčenje. ki napolnjuje fašistične voditelje. Opetovam atentati na MussoFnija aten-ta* na prestolonaslednika v Bruslju — Kje se pričenja vzhod? Beograjska »Politika« poroča: Znani ameriški publicist Hamilton Amstrong je izdal nedavno knjigo o balkanskih državah pod naslovom: »Kje se pričenja vzhod«; v knjigi opisuje razmere na Balkanu, zlasti pa politične razmere v Jugoslaviji, Rumuniji. Albaniii in Grčiii. Pisec je dober poznavalec razmer na Balkanu, saj je bil svoiečasno v Beogradu ameriški vojaški ataše, zatem pa ie večkrat prepotoval balkanske države. Postal je eden najboljših naših prijateljev v inozemstvu. S profesorjem Pupinom in dr. P. Ka-rovičem. svoječasnim generalnim konzulom v Newyorku. je osnoval ameriško-iugoslo-vemsko društvo za pospeševanje čim boljših odnošajev med Ameriko in Jugoslavijo. Danes ie g. Amstrong glavni urednik največje politične revije v Ameriki »Zunanja politika«. Že prej je izdal knjigo »Novi Balkan«, ki mu je pridobila sloves enega najboljših poznavalcev balkanskih razmer. V svoji zadnji knjigi: »Kje se pričenia vzhod« opisuje Amstrong najnovejše razmere v Jugoslaviji ter navaja izredno jasno in točno vzroke, ki so nujno dovedli do 6. januarja. Nato podaja glavne ideje in značilnosti novega stanja ter poudarja posebno simpatično manifest kralja Aleksandra od 6. januaria in potrebo upravne decentralizacije države, ki še ni bila izvedena v času. ko se je njegova knjiga tiskala. S komentarji navaja vse važnejše zakone m dejanja novega režima ter naglaša zaupanje prebivalstva v kralia Aleksandra in njegovo vlado. Z jasnimi potezami ozia-čuie cilje sedanjega režima ter nudi dokaze tudi za gospodarski razvoj Jugoslavije v novem stanju. Nadalje navaia industrijska podietia. v katerih je soudeležen inozemski kapital, in ukrepe za pospeševanje privatne industrije. O kralju Aleksandru pravi, da »spada v vrste na.ihrabrejših in naiumnejših evropskih državnikov*, da je »zelo redek pojav med vladarji*. da .ie »najbolj strpliiv. naiumnejši in najvestnej-ši človek v svoji državi«. V posebnem poglavju svoje knjige navaja Amstrong kratko zgodovino in položaj Slovencev, pri čemer poudarja njihovo patriotsko zadržanje v času vojne. Nad pol milijona Slovencev, pravi, se nahaja pod tuiim jarmom, večinoma v Italiji. V primeru evropskega pregrupiranja in priključitve Avstrije k Nemčiji bodo Slovenci obramba pred germanskim prodiranjem k Jadranu. s čimer bodo pridobili večjo veljavo tudi v notranji politiki, ker bodo zavzemali osrednjo postojanko v računih dveh svetovnih prestolnic, Berlina in Rima. V primeru priključitve Avstrije k Nemčiji bi se moralo revidirati vprašanje Koroške, kjer živi mnogo Slovencev, ki niso zadovoljni s svojo sedanjo usodo. V času plebiscita ie glasovalo za Avstrijo mnogo Slovencev iz strahu in Avstrija sedaj zares preganja Slovence, ki so glasovali za Jugoslavijo, kakor tudi iz gospodarskih in verskih razlogov. Toda ta antagenizem ob meji ne vpliva na dobre odnošaje med Dunajem in Beogradom. Z rapallsko pogodbo, pravi nadalje Amstrong. ie bilo izročenih 480.000 Jugoslovanov Italiji, dočim se v Jugoslaviji nahaja le 7.000 Italijanov, razkropljenih po raznih delih države. Potujoč skozi Gorico m Kras po Italiji je Amstrong dobil vtis, da žive tamkaj samo Slovenci, ki jih italijanski fašisti terorizirajo in zatirajo pri vsakem koraku. To .ie velik vzrok napetosti odmrajev med Italšio in Jugoslavijo. Pisec govori z neobičajnim poznanjem skoro o vseh zunanje-oolitičnih oclnošaiih Jugoslavije Z istim poznanjem in jasnostjo opisuje tudi razmere v drugih balkanskih državah. Zlasti se bavi s sporom Grčije in Italije zaradi otočja Dodekaneza, ki ga Ita-fiiani nasilno poitalijančujejo in utrjujejo, da bi ustvarili na njem močno osnovo za nadaljnje prodiranje na vzhod fn za premoč na Sredozemskem morju. Grki smatrajo, da ie vprašanje Dodekaneza še nereše no in ga samo iz oportunističnih razlogov ne postavljajo sedaj na dnevni red. ker upajo, da bo prišla primerna prilika, ko se bo to vprašanie rešilo v mihovo korist. Govore čo Rumuniji. Bolgarski m Albaniji poudarja pisec potrebo sioorazimia in sodelovanja balkanskih narodov, ki se morejo samo na ta način obvarovati nred imperializmom nekaterih velesil. O Bolgarski Bgotavlia. ds dela novi re?im v Beogradu ca vzpostavitev prijateljskih odnošajev z dogodki, ki so se po srečnem naključju iztekli brez škode — in druge nasilnosti, ki si sledijo druga drugi v skorai rednih presledkih, so pojavi, ki se iim živci težko upirajo. Splošno vznemirjenje. ki vlada v Italiji že od Bruslja sem, zato ni nič čudnega in napačno bi bilo. mu dajati večji značaj, nego mu gre v resnici. Mislimo, da imajo organi javnega mnenja predvsem nalogo, javno razburjenje kalmirati, ne pa pomagati, da se obča nervoznost še bolj širi Tem bolj, ker si sme biti vsa italiian ska javnost na čistem, da je ves civilizirani svet soglasen v obsodbi podobnih nasilnih činov, kakršen je zadnji tržaški. Ali je hotel atentator zadeti fašističnega nasprotnika? Zadel je le nedolžne žrtve, svojo težko službo opravljajoče urednike, tiskarniške nameščence, redakcijske uslužbence. S stališča kulture in humanosti je tako dejanje vredno najstrožje obsodbe. Še posebej pa mora izzvati splošno sočutje smrt vestnega novinarja. Urednik Fernando Nerri je padel kakor vojak na bojišču in brez ozira na politične in nacijonalne razlike ga bodo novinarji vsega sveta uvrstili med mučenike svojega težkega poklica. Razdejanje redakcije in tiskarne katergakoli javnega glasila je čin surovega barbarstva. Bombe in peklenski stroji, požig in razdejanje niso polemična sredstva kulturnih narodov proti kulturnim instiucijam in časopisom. Kakor smo svojčas globoko obžalovali in iz dna duše obsoja zločinski požig tržaškega Nardonega doma in opetova-ne divjaške nanade na redakcijo in tiskarno »Edinosti«, tako moramo kot kulturni ljudje obsoditi tudi barbarsko no-ruševalno delo pretekle noči. Prepričani smo. da je v tej sodbi soglasna vsa Fvropa. njo, pri čemer pa tvori naivečio oviro to roristična akcija makedonstvujuščih. Bolgarska vlada bi mogla izkoristiti notranja krvava obračunavanja med makedonstvu-juščimi in vzpostaviti prijateljske odnošaje z Jugoslavijo, ako bi imela za to dovolj volje in poguma. Amstrong ugotavlja, da bi za Bolgare bilo najbolje, ako bi se vr-nili k zunanji politiki, ki jo je začrtal pokojni Stambolijski in ki jo še danes zastopa bolgarska zemljedelska stranka. To le politika čim intimnej"ih odnošajev z Jugoslavijo. ker ie sporazum Jugoslavije in Bolgarije najboljše jamstvo za mir na Balkanu. Posebno zanimiv je v Amstrongovi knii-gi oddelek o Albaniji. Predvsem ugotavlja, da v albanskem vprašanju nista postopala niti konferenca veleposlanikov -niti Društvo narodov, kakor bi bilo potrebno in kakor se je postr-palo z drugimi manjšimi državami. Albanija se je enostavno prepustila Italiii, politično, gospodarsko in finančno. S tem ie konferenca veleposlanikov zadala prvi udarec Društvu narodov, k^r je prepustila Italiji jamstvo za integriteto Albanije. ki bi ga moralo prevzeti Društvo narodov kot celota. To ie tudi služilo kot podlaga tiranskemu paktu, ki jamči stalnost albanskih mej ter režim kralja Ahme-da Zogu, s čimer je bilo postavljeno končno varuštvo Italije nad Albanijo. Potom Albanske banke je Italiia gospodarsko zasuž-nila Albanijo, ki io popolnoma eksploati-ra. Italiia je to gospodarsko premoč oia-čila s posojilom Albaniji, ki ne more plačati niti obresti, še manj pa odkupiti za-stavnine. ki iih ie dala za posojilo. Italiia gradi sedaj v Albaniii od morskih Pristanišč proti jugoslovenski meji strateške ceste. ki nimajo nobenega trgovskega značaja. Italija tudi organizira albansko vojsko ter nabavlja zanio vojna sredstva. Kljub temu upa Amstrong. da se bo odstranila nevarnost za mir. ki ie nastala zaradi sedanjega položaja Albaniie. Angliia ne bo nikdar dovolila Mussoliniju. da bi zašel v kake vojne pustolovščine. Maib>lj"o rešitev pa vidi Amstrong v tem. da bi se Društvo narodov zainteresiralo neposredno za albanski problem in preprečilo bankrot Albanije, ki se približuje. Iž vsega navedenega je jasmo razvidno, kako velikega potrjena ie kniiga Amstr.mca za informiranje inozemske iavnosti o balkanskih problemih. Poučna ie tudi za balkanske narode same. ker dokazuje, da je njihov procvit mogoč le v čim tesnejšem sodelovanju. Obiava avstrijsk*-italijanske pogodbe Dumad, 11. februarja s. Danes ie bilo objavljeno besedilo prijateljske in razsodiščne pogodfbe med Avstrijo in Italijo. Pogodba se ne razlikuje v ničemur od drugiih takih pogodb. Obe državi sta dolžni, da bosta v bodoče vse spore, ki se ne morejo rešiti Po običajnem diplomatskem potu, izročili spravnemu postopanju. Ako se spor tudi po tem potu ne bi rešil, se bo predložil razsodniku ali pa mednarodnemu razsodišči; v Haagu. Obe stranki bosta imenovali petčlansko spravno komisijo i.n sicer bo vsaka vlada imenovala po enega člana po svoii volji, ostale frrj Hane pa sporazumno. Ti trije Sani ne smejo bfW državljani ne ene ne druge države, v kateri tudi ne smejo bivati a#i biti v nieni služfoi. Obletnica lateranske pogodbe Rfcn, H. februarja. AA. Vsi Ksffi posvečajo današnji obletnici> lateranske pogodbe obširne komenta-rie. Vsi so mnenja, da pomeni ta pogodba velik dogodek in da so brla z lahkoto odstranjena kasnejša nesoglasja. »Osservatore Romano« pravi, da ie poteklo ravno leto dni, odkar je bil vzpostavljen v Italiji verski mir po zaslugi dobrote najvišjega očeta, modrosti kralja in genija velikega državnika. Kasnejši dogodki. niso mogJi omajati impozantne monumen-tabi® stavbe. §e večji pa bodo uspehi v bodočnosti, ko bo treba uveljaviti verski mir v zgodovioi sveta in civilizacije. Pismo belgijskega kralja min, predsedniku Kralj Albert proti očitkom nacijonalistov in v obrambi socijalistov - Demonstracije flamskih nacijonalistov proti kraljevi rodbini Bruselj, 11. februarja, s. Krali Albert je poslal ministrskemu predsedniku Jasparju pismo, ki je zaradi svoie po-, lemične vsebine zbudilo precejšnjo pozornost in ki ima svoj vzrok brezdvom-no v težkem notranjem političnem položaju, v katerem se nahaja Belgija. Pri svoječasnem imenovanju vlade D sila Croix so nacijonalistični krogi trdili, da je bila ta vlada mogoča samo zaradi intrig in rovarjenja. Sedaj se kralj Albert v svojem pismu brani ne samo proti tem očitkom, temveč zagovarja tudi socijaliste. Pismo veli. da si kralj prilašča pravico braniti svoje dostojanstvo kot človek in vodja države. Smatra pa tudi za svojo dolžnost nastopit? za one. ki se jim očitajo poetična rovarenia. Njemu ni nihče n:ko!i grozil z revolu- cijo, ako ne bi hotel dati demokraciji koncesij. Tudi flamsko vprašnaje se je v zadnjih dneh zelo poostrilo. Včeraj se je celo dogodilo, da so v Anversi izžviž-gali prestolonaslenika Leopolda, o priliki neke operne predstave pa so flamski nacijonalistični omladinoi demonstrirali pred opero, ko se je prikazala kraljevska dvojica. Zaradi flamskega vprašanja bo Jaspar mogoče skušal sestaviti vlado nacijonalne edinosti. Ker na so socijalisti svojčas sklenčli. da nikakor ne bodo stopili v kako vlado, preden ne bo prišlo do novih volitev, računajo, da je hotel kralj Albert s svojim Pismom pridobiti socijaliste za politično sodelovanje. Burov postane ministrski predsednik? Težkoče pri rekonstrukcij': bolgarske vlade — Burov naj preskrbi veliko inozemsko posojilo — Napeta volilna borba za občine Sofija, 11. februarja. M. Kakor kažejo vsi znaki, je naletela nameravana rekonstrukcija bolgarske vlade na velike težkoče. List »Pladne« i>oroča med drugim, da ie določen za bodočega ministrskega predsednika sedanji zunanji minister Burov. Krogi, ki žele Burova na predsedniškem mestu, smatrajo, da bi bilo to Bolgariji v korist že zaradi zvez. ki jih ima Burov z inozemstvom. Vlada Burova bi mogla najeti večje inozemsko posojilo, ki je potrebno za gospodarsko konsolidacijo. Burov sam pa po informacijah njegove okolice misli, da bi bilo umestne.ie, če bi se rekonstrukcija vlade odgodila vsaj za mesec dni. Vse kaže tudi na to. da bo pri rekon- strukciji vlade igral veliko vlogo predsednik Sobranja Cankov, ki se naslanja na močno skupino Demokratičeskega zgovora. Sofija. 11. februarja. A A. Borba za občinske volitve je v polnem razmahd. Vsi ministri in pre-is^dnik vlade Ljapčev so o^Sli na agitacijo in se mude predvsem v plov-divskem jkraju. Tekom volilne kampanje je imel predsednik bolgarske vlade g. Ljapčev v Plovdivu govor, v katerem je napovedal, da bo po občinskih volitvah postavljeno na dnevni red vprašanje rekonstrukcije vlade, za kar ne bo nikake zapreke- Do^al pa je. 1a je rekonstrukcija vlade mogoča samo iz vrst »Demokratičeskega zgovora«. Ta rekonslrulv-cija zato ne bo prinesla onih iznenadenj, ki jih mnogi pričakujejo. Poijsko-estonsko prijateljstvo Demanti vesti o poizkušenem atentatu na predsednika estonske repu* blike — Predsednik Strandman odpotoval iz Varšave Varšava, 11. februarja AA. Včeraj je zunanji minister grof Zaleskj priredil banket na čast predsedniku estonske republike g. Strandmami. Na banketu so bili predsednik poljske repirbiiike Mošicki ter mnoge ugledne osebnosti iz Poljske iti Estonske. Ob 5. popoldne je bil svečan sprejem estonskih gostov v občinski palači, zvečer pa je predsednik estonske repubMke Strandman priredil svečano večerjo v prostorih estonskega poslaništva. Varšava, 11. februarja AA. Ker se je zvedelo, da ie »Beritner Tagebiatt« priobčil brzojavko iz Varšave o dozdevnem poizkusu atentata na predsednika estonske repuirfa ke Strandrnana, se kategorično ugotavlja, da je ta vest povsem neresnična. V trenut- ku, ko se je Strandman vozil mimo univerze, se je nekdo skuša! vreči pred njegov avtomobil pa so pa prisotni pravočasno dvignili. Pri zaslišanju je izjavil, da je hotel nekaj zelo važnega sporočiti predsedniku poljske republike Mošickemu. Pri tem očividno blaznem človeku niso našli ne orožja, niti drugega predmeta, ki bi opravičeval sum za zločin. Varšava, II. februaria AA. Predsednik estonske republike Strandman ie nocoj odpotoval iz Varšave v Reval. Na postaji so se od njega poslovili predsednik poteke republike Mošicki, člani vlade, diplomatski zbor ter predstavniki poljskih vojaških in »Vflnfti oMastev. Učiteljska deputacija v Beogradu Beograd, 11. februarja Te dni so se mudili v Beogradu zastopniki UJU iz Dravske banovine, ki so skupno z beograjskim vodstvom učiteljske organizacije posetili /razna ministrstva, da poročajo o sedanjem stanju učiteljstva. Vodilen »član deputacije je vašemu poročevalcu z lepimi vtisi komentiral obiske v prestolnici. Učiteljska deputacija je bila najprej sprejeta pri finančnem ministru g. dr. Švrljugi. O tem obisku je poro?alo »Jutro« že med telefonskimi vestmi. Zastopniki organizacije so g. ministra opozorili na dejstvo, da je ostalo materialno stanje učiteljstva z novim zakonom o narodnih šolali nespremenjeno. G. minister ie izjavil, da pridejo učiteljske težnje v razpravo pri regulaciji uradniškega zakona, ki je ravno sedaj na dnevnem redu. Prosvetni minister g. Boža Maksimovič ie sprejel učiteljsko deputacijo v enourni av-dijenci: dal si ie obširno poročati o položaju in razmerah učiteljstva. G. minister je pojasnil, da mu v zakon o narodnih šolah ni bilo mogoče vnesti tudi regulacij materialnega položaja učiteljstva in je tudi on opozoril na novi splošni uradniški zakon. Zastopniki so dalje ooozorili g. ministra. da ie z zadnjim zakonom izgubilo učiteljstvo pravico 32-letne službene dobe. Predložili so mu tudi nekatere želie iz vrst šolskih upraviteljev, ki ne dobivajo za svoi Pose! nikake upraviteljske dokla-de. in ga prosili, naj se ne ukine državna stanarina, ker bi sicer dobili šolski upravitelji na deželi po novem zakonu manjše plače kakor so iih imeli doslej. G. minister je sprejel podrobno sestavljeno spomenico z nasveti, kako naj se izboljša materialni položaj nameščencev njegovega re-sora. Važen- uspeh pa ie dosegla deputacija že takoi v Beogradu. G. prosvetni minister je namreč takoj ukrenil potrebno, da pride v komisijo za revizijo uradniškega zakona tudi zastopnik II kategorije, ki ji pripadajo učitelji. Tudi v zadevi pravilnika k zakonu o narodnih šolah ie deputacija zaprosila g. ministra, da upošteva predloge učitel.iske organizacije. Deputacija ie bila nato še v avdiienci pri predsedniku komisije za revizijo uradniškega zakona g. dr. Ninku Periču. ki je obljubil, da bo upošteval stališče in predloge iz učiteljskih vrst. Učiteljski zastopniki so stopili v stike še z ostalimi člani ko-misiie za revizijo uradniškega zakona in so jih informirali o učiteljskih želiah. Včeraj se je oglasila deputacija v ministrstvu pravde. Učiteljski zastopniki so bili spreieti povsod z veliko Driiaznostjo in so našli razumevanje pri vseh sroseodih. ki so jih zainteresirali za izboljšanje sedanjega materialnega stanja. Hmeljski trg Žatec, 11. februarja h. Tendenca mirna. Cene nespremenjene 790 do 860 Kič. Iz državne službe Beograd, 11. februarja, p. Davčni inšpektor v fl-1 Ladislav Jerše je premeščen ie Ormoža v Ptiuj; davčni kontrolor v 11-2 Kairl Žabkar pa rz Logatca v Ormož. Za davčnega kontrolorja pri davčni upravi v Beogradu jc imenovan VBctof Dairravja.k, davčni kontrolor v Logatcu. Bivši carski minister pozvan v Rusijo Pariz, 11. febr. s. Kakor poroča »Echo de Pariš«, je sovjetska vlada poklicala nazaj v Rusijo bivšega carskega mornariškega ministra Grigoreviča, ki živi že več let v Franciji. Zagrozili so mu z represnlijami proti njegovim sorodnikom, ki še živijo v Rusiji, ako se ne bi odzval temu pozivu. Admiral Grigorevič je svojčas zapusti1! Rusijo s potnim listom sovjetske vlade. V Franciji se ni približal emigrantskim krogom ter se ni bavil s politiko. Vzroki omenjenega poziva niso znani. Velike poplave v južni Franciji Pariz, U. febr. s. Iz južne Francije javljajo o velikih poplavah. Deželne ceste proti Perpignarm so popolnoma pod vodo. Promet se vzdržuje Ie z velikimi težkoča-mi. Cestne železnice so promet sploh ukinile. Nekateri kraji v okolici Perpignana so popolnoma odrezani. Poginilo je mnogo živine. V Toulouse preti nevarnost, da bo reka Garonne prestopila bregove ter poplavila del mesta. Iz Španije prihajajo poročila, da je pričelo močno snežiti. Več železniških prog je ponolnoma zasutih in je promet ukinjen. V Barceloni je v zadnjih 24 urah divjalo več zimskih neviht. Pred rešitvi io soora z JNS Zagreb, 11. febr. n. Za konferenco vseh nogmetnih podsavezov, ki bo v nedeljo 16. t. m. v Beogradu, je bH danes določen naslednji dnevni red: 1. pozdrav predsednika JNSa; 2. izprememba pravil in pravilnikov saveza v zvezi z eventuelno reorganizacijo; 3. obligatorni zdravniški pregled vseh igračev, članov saveza; 4. ugodnosti na železnicah za člane saveza; 5. likvidacija sporov nastalih v času suspen-zije podsaveznih uprav; 7. tehnična vprar žania »n slučajnosti. Poleg tega je JNS otf-godil na 23. t. m. izredno glavno skupščino skopljanskega podsaveza. ki bi imela biti 17. t. m. Z nožem v srce Zagreb, 11. febr. n. V Petrmjski ulici je napadel ?0-letni Anton Bukov ic lastnico buffeta Maro Tomažič, s 'katero je živel v skupnem gospodT^tvu. čeprav je 23 let starejša od niega. Fosledni' čas sta se pogosto prepirala. Ko sta se danes zopet »porekla, ie Bukovid za^mbil za nož ter zabodel Tomažičevo tik srca. Težko poškodovano so prepeljali v bolnico. V kalnih vodah Sarkotiča Dunaj, 8. februarja. Na Dunaju obstoji že 35 let hrvatsko društvo »Prosvjcta«, ki je storuo mnogo dobrega za dunajske Hrvate iiz tudi druge Jugoslovene, s katerimi je vzdrževalo tesne stike. Društvu je uo lani ves čas po vojni predsedoval pošten obrtnik g. Stanišak. Na lanskem občnem zboru pa je naenkrat nastopil neki dr. Anton Milohnich kot predsedniški kand.dat ker ogromna večma članstva ni rtiti s.utila, da se pripravlja kak napad na staro društveno vodstvo, je bil Milohnich res izvoljen, dotakrat-ni desetletni predsednik pa na precej ne-deiikate-. način odslovljen. L.. Milohnich živi baje že 30 let na Dunaju, a v tukajšnji hrvatski in drugi jugoslovenski družbi do lani ni bil znan. Ko pa je lani kupil zagrebški »Hrvatski Radiša« na Dunaju lepo hišo za hrvatske obrtne vajence, ki se na Dunaju izjx>polnjujejo v svoji stroki, je postal bogve po kakih zvezah in vplivih dr. Milohnich vodja tega zavoda. Z Milohnichevo izvolitvijo so dobili v »Prosvjeti« premoč ljudje, ki so Hrvati samo še po imenu, drugače pa so izgubili s svojim narodom že vse zveze. Značilno je, da se ie povodom najetja novih društvenih lokalov v Ar kade ncafe v javnem govoru proslavljal kot največji Hrvat znani generai Sar-kotič, ki ga je dunajski »Kukuk« še nedavno naslikal stoječega poleg drevoreda vislic, na katere je bilo na njegovo povelje med vojno v Bosni obešenih toliko naših mučenikov, tudi hrvatskih. Zdaj uganja ta gospod na Dunaju habs-burgovsko politiko ter polaga v imenu Hrvatov venec na grobove avstrijskih cesarjev... «Prosv}eta« je druga leta skoro redno sodelovala na svetosavski proslavi. Letos pod novim vodstvom tega nt storila, pač pa je priredila v začetku februarja v Kursailonu svojo zabavo pod firmo »Bali der Kroaten in Wien«. Za ples so razpošiljali posebna nemška vabila, ki so neokusno poudarjala, kaj vse so Hrvati v stoletjih storili za Du-naj in Avstrijo. Posledica je bila. da ie na zabavo res prišlo precej Dunajčanov, pravili Hrvatov zelo malo. drugih Jugo-slovenov pa nič. Tudi nobenega Ceha, Rusa ali Bolgara ni bilo. Zbrana pa :e bila v obilnem številu stara habsbur-govska hiša, med njimi več generalov ir. oficirjev z redovi. dobljenimi morda ravno v boju za našo osvobojenje. Temu primeren je bil .tudi program. Razen edine male pesmice je bilo vse nemško s samimi nemškimi umetniki in. »umetniki«. Glavni aranžer je bi! neki tako zvani profesor Bratič. po rou menda Varaždinec. Njegovi lastni koi.iejti so vedno prazni, zato pa so mu izročili aranžman za to prired^v. M vor je bil samo nemški, vsebina pa ostentativno prikrojena za gospode s starimi redovi. Sreča ie le. da ga resni Dunaičani precej dobro poznajo in da je to njihovo sodbo podkrepil tudi na tej prireditvi sami s tem. da ie nastopal — s fesom na glavi. Nastopil je tudi s štirimi pevskimi točkami, s katerimi pa jo je pošteno polomil. Nima več glasu za koncerte. Poštenim in zavednim Hrvatom, te tvorijo med dunajskimi Hrvati ogromno večino, se tako nastopanje gabi in ga vsi ostro obsojajo, ker služijo samo nepri.iateljem, ne le Jugoslavije, temveč tudi Hrvatov samih. Ljudje Sa kot;če-vega kova nimajo ničesar več skupnega s Hrvati. »Hrvatskemu Radiši* pa gotovo ne more biti vseeno, vdo ga re-prezentira v tujini, zato smo pipriča-ni, da se bo zanimal za to zadevo. Umor pri Dobove?! Hrastnik, II. februarja. Klečevec ;e ?rr;az.iva gorska vas na desnem bregoi Save približno eno uro hoda od Hrastnika. MiToi m dobrodušni ljudje se trudijo v potu svojega o-braaa ra vsakdanji kruh, ob tvedii-jah pa se tudi radi malo pozabavajo. T a.ko se ie preteklo nedeljo v hiši posestnika Doia.nca zbrak) nekaj veseljakov. Med njim i ie bil tudi 17-letnl Fele, vulgo Srovin. Pozneje s« ie priključil veseli družbi še Janez Jamiok. 19-Ietm posestnikov s.ii. Fele ga je nagovoril: -Kaj pa je tebe sem preneslo?« — Jamšck mu je popolnoma mimo M-vroil: »To, kar tebe.« Tedaj pa je prvi vstal -n poklical drugega ven pred hišo. Tu sta se farna nekaj čaesa pogovarjala, potem !>a zgrabila. Za njima je prišel na cesto tudi Jamškcv brat. Naenkrat je Janez Jamše-k na cest: zakiicail: »Z n-?-žeai me je!« Opotekel se je in še predno mu :e mogel kdo pomagali, se je z grud'.! na tla in izkrvavel v mlaki krvi. Na njegovo kričanje je pritekel iz hiše tuVstajenje«. prav za prav dvospev za glas ljudje likuje po svežem, šolanem pevskem mate-rijalu od sopranov do basov in je docela uravnovešen, do skrajnosti discip.iniran in prožen ter poje s sugestivno dinamiko in popolno vokahzacijo, ki jo srečujemo le pri velikih umetniških pevskih družinah. G. ravn. Polič obvladuje zbor v vseh podrobnostih, pevci reagirajo na vsak njegov gib in reproducirajo točno po njegovi originalni, krepki muzikalni koncepciji. Pcvsem jasno je, da jc moral tak zbor tudi v razvajeni Franciji izzvati splošno pozornost in priznanje, na katerega bi bil ponosen vsak velik narod. Gallusovi cerkveni pesmi »Lans et pe-rennis gloria« in »Ave Maria« jc odpel zbor (vse točke koncerta so bile za mešan zbor) sveže in nežno. Lajovičeve: »Bolest kovač« s trpku noto, sentimentalni fino občuteni »Lan«, krepkega, učinkovito motiviranega »Zelenega Jurija« in ljubko »Niipitnico« so zajele vso publiko v globokem užitku. Po »Napitnici« je prejel g. ravn. Polič med burnim odobravanjem krasen venec celjske Glasbene Matice. Moderno zamišljena, a vendar v narodnem duhu je pisana Gotovčeva satira »qadovanka za teletom«, harmonično komplicirana pa ic Štolcerjeva mehka, iz duše kipeča »Moli-tva dobrim očima«: ti dve pesmi spadata med najboljše točke koncerta. Dovršeno je zbor tudi prednašal Adamičevo humoresko »Kcmarjevo ženitev« ter našega na-turnega umetnika razodevajočo »Lepo Jano« in »Mladega junaka«, obe z jugoslo-venskimi motivi; »Mladega junaka« jc moral zbor ponavljati. Po odmoru je sledil Mokranjčev VIII. ru-kovet srpski h narodnih pesama (s Kosova). Dr. Seh\vabova nežno in dojemljivo nastro-jena »Zdrava Marija« s solidnim mezzo-sopranskim solom jc izzval viharne ovaei-je navzočemu g. komponistu in zboru ter jo je bilo isto tako treba ponoviti. Izvrstna je bila imitacija tamburic in kastanjet v ITatzejcvi ciganski pesmi »Čergo moja Cergice«. Program so zaključile Andelo-va »Igra kolo« er Hubadove harmonizira-ne narodne pesmi »Gor čez izaro.. .«, »Prišla je miška« z originalnem menjavanjem solistov ter »Škrjanček«. «Gor čez izaro...« in »Priš'a je miška« jc moral zbor ponavljati, dodal pa je Mokranjčev I. rukevet (»Gsuse nebo zvezdama«) in »Bratci veseli vsi«. Ovacije zborovodji in pevcem so vedno znova pretresale dvorano in publika se kar ni mogla ločiti. Spored je bil srečno sestavljen. Zastopani so bili v pesmih vsi trije deli našega naroda. Dočim je bil predvsem prvi del programa strogo umetniški, so bile zaključne točke mala koncesija publiki, ki pa so vsled dovršenega izvajanja vendarle har-moniralc z ostalimi, tehtnejšimi komrori-cijami. R. P. Ni „naš" in je povrh ie „Primorc" Prejeli smo naslednie pismo: Spoštovano uredništvo! Slučaj je hotel, da sem srečal te dni več Primorcev z raznih strani naše domovine. Vsi so me vprašali: Ali ste čitali Štokovo -»Poslano« v »Slov. Narodu«? . . . Toliko časa smo že jugoslovenski državljani, pa se še dobi javni funkcionar, ki ne privošči Primorcu kruha v Jugoslaviji baš zato, ker je »Pri-morc«. Kazalo je. da je skoro prenehal tisti nam nerazumljivi odpor proti Primorcem. ali g. H. Lcbinger, župan v Litiji in bivyi oblastni poslanec, nam je priča, da ni še minilo rovarenie proti nesrečnikom, ki so morali potem, ko so vztrajali, dokler so mogli, zaradi laške krutosti bežati z ugrabljene primorske grude na odrešeno slovensko zemljo, kamor so imeli pravico priti po mirovni pogodbi in kamor jim ie velelo srce, saj so se toplo ogrevali za Jugoslavijo, mnogi so zanjo trpeli in v zgodovinskih dneh pred koncem vojne ie bilo v Primoriu nabranih ogromno število podoisov naših žensk za Jugoslavijo. Kar na tri strani je jurišal g. Lcbinger z zahtevo, da naj mu pomagajo, da se pre-nreči prihod v Litijo zobotehniku Borisu Štoki, katerega ne smatra za »našega« človeka (to .ie pristaša bivše slovenske ljudske stranke) in je »po vrh vsega Primorc«. Litijski župan bi morda g. Stoki še vse drugo spregledal, ali zato ra. ker ie »Primorc. ne sme na noben način v Litiio«. G. Lebinger se postavlja tako proti oblastem, kakor da bi morale poslušati njega, da on odredi, koga smejo poslati v Litiio. Njegovo ravnanje je v očitnem navzkrižju s smernicami novega režima, katere uvajajo mirovno razpoloženje v jugoslovensko prebivalstvo in odstrania.io strankarske vidike. v kakršnih očividno še globoko tiči g. litijski župan. Vsi smo enaki pred zakonom in zato smemo zahtevati, da se energično zatre naziranje. da ne sme do kruha, kdor ni »naš« in še posebej ne, če ie Pri- in violo, kajti viola tu ni spremljajoči, leni. več esencijelni, adekvatni glas. Najbolj uspela točka večera je bil — tu sodim ne le po aplavzu, ki je bil po toj točki najbolj top.">l, temveč predvsem |>o lastnem vtisu — ciklus štirih Gradnikovih pesmi za glas in godalni kvartet. Že kombinacija sama po sebi (ki jo je v novejšem času mojstrsko predstavil A. Schonberg) je vseskozi posrečena in glas pridobi mnogo več na toplini kakor ob epremljeva"nju klavirja. Pa tudi skladbe po sebi pomenijo zame višek večera in dosedanje Osterčeve tvornosti, v kolikor je moni znana. Tu je skladatelj našel tehniko, ki združuje teoretične pridobitve z globino in gorkoto izražanja ki ju sicer Osterc (morda namenoma) eliminira iz svojega skladanja. Nekam toplo zaveje iz »Pesmi dekleta« in organičnost teh pesmi je silnejša od one v ostalih njegovih delih. Koncert za oboo, basklarinet, rog in violo je gotovo edina skladba v tej zasedbi. Ne bi pričakoval, da tako bizarna sestava more take enotno učinkovati, skoro kakor kakšen godalni kvartet. Lege instrumentov in njih barve se intere. sanlno in mestoma frapantno družijo. Skladba je koncizna v izrazu in tehniki, nekako trmasta v 06tinatnem ponavljanju istih ritmičnih in melodičnih fragmentov. Zadnja točka sporeda je bila sonata za violo in klavir v treh 6tavkih z arhaistienlml naslovi: Toccata, Passacaglia in Fuga. V nji je Os*erc dokazal obvladanje kontrapunktične tehnike in polifonije sploh ter dal obeaem solistu priliko, pokazati mnogo virtuozno6ti in bra-vure. Skladbo so izvajali prof. A. Ivančič (viola). more . . . Ljudje z zaostalo mentaliteto, ki ne sledijo borbi za novo dobo usmerje-nia v mirno delo za bodočnost Jugoslavije, ne bi smeli sedeti na odgovornih mestih. G. Lebingerju bi se morala vzeti iz rok vsaka moč. onemogočati eksistenco Primorcem. ki so zvesti Jugosloveni. Hvaležni b^mo si. uredništvu, ako priobči to v »Jutru«. S pozdravom S. O. Samomor z lovskim nožem Ljubljana. 11. februarja Grajske stanovalce je davi razburil grozovit dogodek, ki se je moral odigrati že snoči ali vsaj tekom noči. Ko so šli zjutraj okrog 8. trije dijaki na sprehod na Urad. ki je bil ves v solncu, so se slednjič zatekli tudi na stare okope. Uživali so prekrasen razgled, nenadoma pa je eden izmed njih nalahno vzkriknil: »Kaj pa je tisto tam?« Ko sta tudi ostala dva usmerila pogled na neki bezgov grm pod okopi, se jim je zazdelo, da vidijo ležati tik ob grmu rjavkasto suknjo. Dijaki so odhiteli po stezi navzdol proti Regallijevem gaju. a preden so prišli do grma, so opazili na t'eh mladega moškega, vsega v krvi. Mladenič, ki je imel odpet suknjič in razgaljeno srajco, je bil že mrtev. Na pršili so opazili dijaki dve veliki rani. okrog katerih sc je lepila strjena kri. Seveda so dijaki pustili ležati mrliča na mestu in odhiteli v grad, kjer so poiskali čuvaja Viktorja Seliškarja. Čuvaj je takoj telefonično obvestil rešilno postajo, odkoder so poročali policiji. Na Grad sta se podala okrog 10. policijski zdravnik dr. Avrainovič in nadzornik g. Florjan. Pregledala sta mrtvečeve dokumente in ugotovila njegovo identiteto. Bil je to 19-letni fotografski pomočnik Kari Cvetraček, rojen v Zetnunu, pristojen pa na Dunaj. Izvršil .ie samomor. Poleg njega so namreč našli na tleh velik lovski nož, s katerim si je mladenič dvakrat pre-bodel srce in izkrvavel. Cvetraček je bil zaposlen pri svojem stricu na Miklošičevi cesti. Včeraj popoldne ob 17. je odšel iz ateljeja in ga odtlej njegovi sorodniki niso več videli. Kaj je gnalo mladega fanta v smrt. je popolnoma neznano. Zapustil ni nikakih pisem in tudi prej nikomur ni tožil, kaj ga teži. Truplo mladega obupanca so opoldne prepeljali v mrtvašnico k Sv. Kri*tofu. „Novi zakon bo odpravil pretepe z nožem" Ljubliana, 11. februarja Da ie novi kazenski zakon upravičeno zelo strog napram junakom noža, je pokazala tudi današnja razprava pred malim senatom ljubljanskega deželnega sodišča. Državni tožitelj ie bil vložil proti 24-letnemu Francetu Jagodicu od Sv. Lenarta pri Cerkljah na Gorenjskem obtožbo zaradi zločinstva zoper življene in telo v smislu § 178. točka 2. novega kazenskega zakona, ker .ie v noči od 17. do 18. novembra lani (na Martinovo nedeljo) na Šent-urški gori z možem zabodel iposestniko-vega sina Martina Rebernika v srce, da je ranjeni kmalu nato umrl zaradi izkrvavitve. Obtoženi France je lep, visok in krepak mladenič, sin posestnika Valentina in Marije, ki imata skrbeti za 10 otrok. Na Martinovo nedeljo lani se je na Šenturški gori vnela krvava fantovska bitka med Šcnt-urščani in Šentlenarci. France je pred sodniki opisoval v naglih stavkih dogodek približno takole: — Po pevski vaji smo šli ponoči še v gostilno Načeta Vrhovmika. Zahtevali smo pol litra vina. Ni hotel dati. Šel sem ven in gostilničar ie kmalu nato zaprl vrata... Začeli so nekateri lomiti kole. Stopim k fantom in jim pravim: »Ime.ite pamet! Nikar se ne tepite!«... Pa me je Jože Re-bernik udaril s kolom po glavi. Pade! sem na tla. In nič več se ne spominjam, kaj se je zgodilo. — Kako, da je bil na tleh najden vaš nož? — Mogoče sem ga v omedlevici vzel in odprl. ga M. Osterc (klavir) ter konservatoristi gdč. A. Meze (sopran). F. Golob (alt), gg. Pfeifer. Stanič (violina), šušteršič (viola), Grcgorec. Rueh (klarinet). Bajde (violončelo). Hafner (rog). Nekateri poslednjih so člani našega opernega orkestra. Vsi nastopajoči, predvsem pevki Mezetova tn Golobo-va. so bili deležni toplega aplavza in so jim bili podarjeni šopki. Tudi skladatelj sam se je moral pozivom odzvati ter se zahvaliti publiki za gorki sprejem. — Uvodno predavanje je govoril konservatorlst L. Krek. Publika ie, vzlic absentiranju širših mas, obsegala °1ito naših koncertnih obiskovalcev in ni štedila z aplavzom. V vsem uspel večer. s katerim je skladatelj lahko zadovoljen. L. M. š. Jugoslovenski večer v Pragi. Pišejo nam iz Prage. »Mestky osvetovv sborr na Kral. Vinohrad i n in » Češkoslovaško-j ugoslovenska Liga v Pragi« sta priredila dne SO. januarja informativni koncert o novejši jugoslovenski glasbi. Za otvoritev je pred mnogoštevilnim občinstvom zapel »Hlahol VinohradskV« ju-goslovensko in češkoslovaško himno. Nato je g. J. U. dr. O Pavlik. župan Kral. Vinohra-dov izpregovoril o slovanskem bratstvu, poudarjajoč predvsem iskreno prijateljstvo in kulturno zbližanje med Č. S. R. in Jugoslavijo. G. prosv. inšpektor dr. Dragutin Pro-haska, ki je zastopal našega poslanika g. dr. Angjelinoviča, je govoril o jugoslov. glasbi, ki je šele v povoiib ter nima tistega slovesa kakor češka. Cehi imajo opere, a Jugoslovani še nimamo nobene. Temu sklepu smo se navzoči Jugosloveni čudili. G. prosvetni'ia- — Ce bi bili v omedlevici. se ne bi šli še dalje vojskovat! Priča Ignac Vrhovnik. gostilničar, ie živahno opisal razvoj dogodkov, kako je prišlo v njegovi gostilni do incidenta in kako so se iant.ie pretepali zunaj njegove gostilne na cesti: Lomili so kole s plota in drug drugega lovili. Z ženo sva bila v hiši. Vezna vrata so bila zaprta. Kar naenkrat je nekdo potrkal. Šel sem in vprašal: »Kdo ie?« — »Martin sem! Odpri. Nace! ... Se mudi. Nace, ker sem štesnjen. Kar duši me!...« Jaz sein odprl. Martin ie stopil v sobo. Vprašal sem ga: »Kdo te je štesnil?«... »Jagodičev Francel.i,« je odgovoril... Odpeli smo mu telovnik in srajco. Samo kapljica krvi je pricurljala. Pa se je zgrudil. Položili smo ga k peči. Vodo je še pil iz vrča. Nato je spregovoril: »Na posteljo me nesi!« Na postelji je izdihnil. Moja žena je tekla ven in za vpila: »Martin je mrtev!« Priča Jože Rebernik, brat pokojnega Martina, je nezaprisežen opisal krvavi pretep. Priznal je. da je udaril obtoženca s količem po glavi, toda pozneje, ko je bi! brat Martin žc ranjen v srce. Brat mu je dejal: »Jože. pomagaj! Imam že dosti!« Ostale priče Janez Zupin. Angela Jag.v diceva. Pavla Vrhovnikova in drugi so ko»t očividci opisali. kako so se fantje tepli. Zdravnik dr. Fajdiga ie pri obdukciji ugotovil. da je bil Martin Rebernk zaboden z ostrino noža med 3. in 4. rebrom v levi prekat srca. Vsaka zdraviliška pomoč je bila izključena. Martin Rebernik je izkrvavel v eni uri. Po dve uri trajajoči razpravi ie predsednik s. o. s. g. Mladič proglasil sodbo, s katero je France Jagodic zaradi uboja po novem kazenskem zakonu obsojen na 3 leta težke ječe (robije) ter v povračilo pogrebnih in drugih stroškov staršem pokojnega Martina Rebernika. Pri odmeri kazni je sodišče sicer uporabilo izredno milost, toda v razlogih sodbe ie navajalo kot ob-težilno okolnost rabo noža. a kot olajševalno: prepir, delno dejansko priznanje in neoporečnost obsojenčevo. Všte.ie se preiskovalni zapor od 22. novembra dalje. — Ali sprejmete kazen? — Ne!... ne!... Se bom premislil.^. Se pritožim. — Ne bo nič pomagalo! Tri leta v Maribor! je pripomnil d/ržavni tožitelj. A predsednik senata g. Mladič je. zaključujoč razpravo, odločno pripomnil: — Novi zakon bo odpravil pretepe z nožem!! Uničena cesta Škofja Loka - Gorenja vas Prebivafctvo ob ccst« 5-kofja Loka—Gorenja vas je najobčutmejše prizadeto, ker so bila vsa dosedanja p iz;:d«vaaj3 za ureditev te ccstc brezuspešna. Pošiljale so se prošnje cestnemu odbor*. p.rhaiaM pa so odgovori, da na denarja za n-ujn.i popravila ceste. Cesta, kakršna je danes, ogroža v vef&n meri narodno •preinoženic. Prebivalstvo je cestni davek vedno toeno plačalo in točno sr. pobira rudi taksa od avtobusov. Ta taksa .ie dandanes že nekaka nagrada avtobusom, da sploh šc vzdržujejo promet. Ce bodo še dolgo vozli po nekdaj tako živahni, scd&j pa tako žalostni ces.ti. bodo kmalu prišli med sta'ro šaro. Potniki po tel cesti so vedno v resni nevarnosti. Ce cesta ponir-zne. je izogibanje vozil zelo težavno, kolesa ne morejo iz globokih brazd. Ko pa sc cesta zmehča, tedaj pa pofze zadnji deli vozi! v Jarke, ni^l tem ko skušajo prednji deli ostati na cesti. V .Dobju, kier je cesta najslabša, pa rije-jo vozita, kakor pravijo domačimi — »po prašičje* naprej. Vsi, ki moT3-:o s svojimi vozili na to cesto, so prifravtljem na narhciiše. Ker so bite vse prošnje na cestni oot, kakor že rečeno — brezuspešne, se je skupina prebivalstva obrnila sedaj s posebno prošn;o <*> bana dravske banovine. V tej prošnji so razložene do podrobnosti vse škandalozne razmere in izraženo je tu4i u.panje, da si bodio od ineToda!-nega mesta to mrzerijo toVreme* se je že v nedeljo vršila anketa znanstvenikov, umetnikov in starino-slovcev. Anketa ie razpravljala o ohranitvi zgodovinsko in umetniško važnih spomenikov v Jugoslaviji. V prvi vrsti je taka akcija potrebna v Južni Srbiji, kjer ie mnogo važnih zgodovinskih spomenikov izpostavljenih pronasti, ako se temu pravočasno ne pride v o kom. Anketi je predsedoval proiesor dr. Arangjelovič. V kratkem govoru je predsednik pojasnil nalogo društva, ki naj bi se ustanovilo v svrho čuvanja historičnih spomenikov. V obširni debati o tem vprašanju je univerzitetni profesor dr. Branko Popovič poudarjal potrebo, da se osnu-ie najvišja instanca v teh vprašanjih v okviru državne uprave, ki bi morala razpolagati s potrebnimi denarnimi sredstvi. Konono je bil v smislu predsednikovega predloga izvoljen ožji odbor, ki naj izvrši potrebne priprave in izdda pravila projektiranega društva. * Ugledni nemški pesnfk v Jugoslavija. V bližnjih dn&h prispe v ZagTeb na povabilo tamkajšnjega Pen-kluba znani nemški književnik in predsednik Pen-kluba v Berlinu Teodor Daubler. V sredo 19. t. m. bo v Zagrebu predaval o temi »Goth-e in antika« teT se bo udeležil večerje, ki io njemu na čast priredi zagrebški Pen-klub, in čital odlomke iz svojih del. V Zagreb prihaja iz Beograda ter pride jz Zagreba tudi v Ljubljano. V vseh treh mestih Je gost Pen' klubov. * Otvoritev prometa na progi Krapina-Rogatec. Kakor smo že poročali, bo prihodnjo nedeljo otvorjena novozgrajena proga Krapina-Rogatec ter naslednjega dne, 17. februarja, izročena javnemu prometu. Vozni red je razviden iz oglasov na postajah. * List za brezalkoholno kulturo v naši državi se imenuje »Novj život«. Pravkar je izšla 1. številka I. knjige (šest zvezkov) v zelo okusni opremi in splošno zanimivo vsebino. Člankj govorijo o desetletnici ameriške treznosti, o razpotju dveh civilizacij, o Fordu jn prohibiciji itd. Naročnina znaša za 6 številk 10 Din. a list se naroča na naslov: Zagreb. Opatička ulica 3. * Novo sredstvo proti raku. V Zagrebu Se v zadnic-m času vršijo intenzivne študije za sestavo sredstva proti raku, ki tudi pri nas zahteva mnogo smrtnih žrtev. Neki zagTebškii zdravnik se že več let bavi s problemom raka. Posrečilo se mu je. sestaviti preparat, ki zelo ugodno vpliva na tvor raka kakor tudi na počutek bolnika. Bolniki ki se niso mogli več gibati in so zaradi neznosnih bolečin mogii zaspati le. če so za-vžilj močno pomirjevalno sredstvo, so po partedenskem zdravljenju brez drugih me-dikamentov zamogii zaspati in se brez bolečin gibati. Pod vodstvom izkušenega kemika se ie ta preparat začel izdelovati v večji količini. Ko bodo končane klinične preizkušnje, bo preparat prišel v promet. * Narodna knnžnica in čitalnica v Zagrebu vabj člane na redni tedenski sestanek danes, v sredo ob 20. v društvenih prostorih (Gunduličeva ul. št. 29.). Na dnevnem redu je razgovor o v-olitvi odbora na ustanovnem občnem zboru in o pripravah za »Pustno veselico« dne 1. marca. ' Akademija za bolnega Hinka Nučiča. Jz Zagreba nam pišejo: Udruženje gledaliških umetnikov v Zagrebu priredi 18. t. m. ob 20. akademijo v veliki dvorani Glasbenega zavoda. Sodelujejo Zagrebška filharmonija, dirigenta Baranovič in Sachs in vs; prvovrstni umetnilki zagrebške opere in drame. Akademija bo prirejena v korist našega požrtvovalnega in nad vse priljubljenega gledališkega igralca Hinka Nučiča. ki leži že nad dva meseca težko bolan v bolnici usmiljenk. Umetnik bo moral oditi, čim malo okreva, na daljše zdravljenje v inozemstvo. Tridesetletnica Nučičevega uspešnega odrskega delovanja, ki bi še bila morala proslaviti dne 26. decembra 1. L, je morala zaradi umetnikove bolezni izostati. Zato bomo tokrat izrabili ugodno priliko in s polnoštevilno udeležbo pokazati, kako zelo želimo našemu Nučiču skorajšnje okrevanje. Udruženje giledališkah umetnikov v Zagrebu je naprosilo Slovensko prosvetno društvo in Narodno knjižnico in čitalnico da pomagata razprodajati vstopnice za ta večer. Vstoipnice se dobe dnevno od 18. do 20. v prostorih Narodne knjižnice in čitalnice v Gunduličevj ul. št. 29. Tel. 68-65. * Tudi na Jadranu občuten mraz. Kakor javljajo s Sušaka, vlada na celem gornjem Jadranu že tri dni občuten mraz in močna bumja, vendar pa se pomorski promet redno vrši. V južni Dalmaciji imaio lepe solnčne dneve, a temperatura je tudi tam precej nizka. * Družba sv. Cirila in .Metoda v Ljubljani prosi svoje podružnice, da prirede še v tem mesecu kako veselico, ali igro v korist družbe. Naznanja se, da bo družba še v teku tega meseca imela nove velikonočne razglednice (5 vrst), zaradi česar naj podružnice čimpreje sporočijo, koliko komadov jih žele. Podružnice se tudj opozarjajo, naj skličejo občne zbore ter naznanijo vodstvu odbore. * Monštranca na dnu greznice. Ob priliki snaženia greznice na kolodvoru Dravograd - Meža so našli delavci dne S. t. m. na dnu malo monštrameo iz medi. Monštranca, ki je bila svoječasno seveda pozlačena je ležala v greznici najbrže že več let. Njeno stojalo ie štirikrat prelomljeno, ravno tako je zlomljena tudi v gornjem delu ob kipcu matere božje. Na vrini mor štianee manjka križec, na levi strani pa je kipec sv. Florjana. Najdena monštranca, o kateri se seveda ne ve niti malo, kako je zašla v greznico, je spravljena zaenkrat na žandarmerijski postaji v Dravogradu. ........................ Novo! Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri! Grad duhov Tajinstyeni roman lepe mladenke! Premijera! KINO IDEAL I I * Mož šel v smrt, ker se je žena obesila. V Dorojj Orahovici pri Užicu se je v nedeljo odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. V malem gozdiču kraj vasi se je obesila žena seljaka Borisava Radovanoviča. Ko .ie njen mož zvedel za smrt žene, je šel v omenjeni gozdič in se obesil. Naslednje jutro so ga našli mrtvega. * Vlom na Brodu pri Tacnu. Pred par dnevi pomoči so vlomili doslej še neznani storilci skozi okno v shrambo Marije Rozmanove na Brodu št. 2. V shrambi so vdrli omaro in odnesli več različne ženske, in moške obleke ter nekaj perila. Rozmanova je tatvino prijavila takoj naslednie jutro šentviškim orožnikom. Ti so ugotovili, da je bil storilec neki potepin, ki se klati v tamošnjem okolišu že dalje časa, a se doslej spretno skriva. Rozmanovo je tat oškodoval za okrog 1000 Din vrednosti. 'Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos, Reich. * Gospodmie! Vaše nerilo pere. posuši monsra ali l?ka tovarna Jos. Reich- * Mi ne živimo od tega, kar jemo, marveč od onega, kar naš organizem iz hrane pretvarja v kri in meso. Ovomaltine je koncentracija hrane in vitaminov, ki se popolnoma asimilira. 45 * Zobni atelje E. G1 a v ič pri dr. Ukmarju sprejema od 8. do 12. in od 2. do 8., ob nedeljah pa od 8. do 12. Delo vestno, solidno, prvovrstno. Cene zmerne. 207 Iz LJubljane n— Prijave za potovanje na kongres dijakov Male antante v Prago se sprejemajo vključno do 14. t. m. v sobi SSLU na univerzi. Število ie omejeno. Pri vpisu ie treba vplačati 100 Din. n— Poslednji predstavi burke »Svetnik« na Šentjakobskem odru. V soboto 15. in v nedeljo 16. t. m. se bo ponovila zadnjič v tej sezoni priljubljena burka »Svetnik«. Zdrav sočen humor prepleta vso igro, tako. da se pose t niki imenitno zabavajo vso predstavo. V naslovni vlogi naš priljubljeni komik g. M. Košak. — Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika od četrtka dalje. Prihodnjo soboto premijera nove moderne komedije. u— Iz gledališča. Francoska dramska skupina »La petite scenes bo drevi prvikrat gostovala v ljubljanski drami. Ta pariška dramska družba jma naštudiran na posebno fin način popolnoma svoj program starejših klasičnih pa tudi najnovejših modernih francoskih del. Drevi nam bodo dali dvoje del in sicer Marivauxevo >Drti>go presenečenje v ljubezni« in Molierovo »Prisiljeno ženitev«. Obe komediji spadata med najboljši klasični repertoar te skupine, ki uživa velik sloves v Parizu in v provinci. »La petite scene« je prinesla s seboj vse svoje originalne kostume in dekoracije. Obe gostovanji sta jzven gledališkega obon-maja. Ouoinstvo opozarjamo, da so na razpolago še sedeži in lože vsen vrst. Cene nekoliko višje od običajnih opernih, vendar nižje kaker pri stičnih gostovanjih, ker je sklenila gledališka uprava z odličnimi gosti ugodno pogodbo. — Gostovanje ruske baletne in pantomimske skupine -Sinia ptica« v ljubljanski operi bo definitiv.no v ponedeljek in torek, podaljšanje je nemogoče. — Dijaška predstava Strindbergove »Neveste s krcno« bo v soboto oto 15. Na to predstavo opozarjamo tudi drugo občinstvo, ki se hoče poslužiti znatno znižanih cen. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosii vse p. n. abonente, da plačajo svoj 6. obrok najkasneje do 14. t. m. u— Zborovanje učiteljskega društva Ljubljana — okolica, zahodni del, bo v soboto, 15. t. m. ob 8. v šoli na Grabnu v Ljubljani. u— Akademija PRK. 15. t m. ob pol 20. bo v Delavski zbornici akademija PRK drž. realke v Ljubljani pod častnim pokroviteljstvom g. bana Dravske banovine in konzularnega zbora v Ljubliani ter gig. direktorjev srednjih šol. Vabila se ne razpošiljajo. in potrebščine na.jeea*je t (IrogeriVh KANC, LJUBLJANA KANC fWoltr«m , MARIBOR CENIK JkATISIJ u— Krajevni odbor Rdečega križa na Viču priredi v nedeljo ^Zimski dan Rdečega križa«. Dopoldne: Zbiranje prostovoljnih darov, popoldne ob pol 16. in ob pol 20. v dvorani Sokclskega doma akademiji. Sodelujejo pod vodstvom učitelistva: Pn-mladek rdečega križa ljudske in meščanske šole, pevski zbor gg. učiteljic z Viča- pevski krožek Vič-Glince in pevski odsek Sokola Vič. Vstopnina popoldne 1 in 3 Din. zvečer 5 Din. u— »Orjem« Ljubljana. Jutri ob 20. redni društveni sestanek v prostorih >Preporo-da«. Pridite vsi in točno. Predsednik. u— Sokol Moste proslavi svoj vstop v Sokola kraljevine Jugoslavije s slavnostno prireditvijo, obsegajoča govor, pevske točke in spevoigro s sprenrljevanjcm orkestra v društveno dvorani v soboto dne 15. februarja ob 20. Vljudno vabi vsa bratska društva ter naklonjeno občinstvo, da počasti to prireditev z obilnim posetom. u— Zdravstveno predavanje v veliki dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v sredo 12. t. m. točno ob 20. Predavala bo ga. dr. Mira Hnkova, zdravnica za ženske bolezni in porodništvo. Stvov predavanja: Krvavitev jn rak. Vabljene samo ženske. Vstopnine ni. u— Cestna razsvetljava Tržaške ceste. Prejeli smo: Že par tednov opažamo prebivalci Tržaške ceste in okolice Stan in doma, da se ugaša vsa cestna razsvetljava že okrog pol 6. zjutraj, ko je še temno kakor v rogu. Ravno po Tržaški cesti je v zgodnjih jutranjih urah velik promet in bi zato bila potrebna razsvetljava ceste vsaj tako dolgo kakor drugod; tembolj, ker jc cesta blatna, kakor malokatera druga v ljubljanski okolici. Prosimo upoštevanja! Prizadeti. u— Usodne posledice nesreče pri Škofljici. Stan'e težko poškodovane Marije Zrn-čeve ki ie morala še nadalje ostati v bolnici, doč:m sta ponesrečenca Marjana in France Malovrh odšla v domačo oskrbo, se je včeraj močno poslabšalo. Nesrečnica. ki je utrpela pri strašnem padcu avtobusa poleg zunanjih poškodb tudi pretres možganov, se je pričela že včeraj popoldne nekam čudno vesti. Tožila je o strahovitih bolečinah v glavi in se premetava po postelji vsa razburjena. Pozneje so jo na rentgene loškem oddelku ponovno pregledali jn ugotovili poslabšanje njenega stanja. Zvečer je pričela Zničeva kazati znake blaznosti. Jela je vpiti, da so hiteli skupaj bolniki in strežniško osrb:e. Njeno stanje se je tekom noči tako poslabšalo in so morali nesrečnsico zjutraj spraviti na opazovalni oddelek. „NOSAL< prašek proti nahodu Vas oprosti takoj tega zla. Proizvaja: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana B ptedpust Konfeti, serpentine, papirnate čepice in vse drugo kupujte pri M, TIČAR, Ljubljana. Društvom popust. 13. Vsi na natakarski in kuharski tradicijonalni 11. VALČKOV PLES ki se bo vršil v vseh prostorih GRAND HOTELA »UNION« {fadransfce Straake v narodnih nošah 22. februar — (Union Roman lahkožive, ljubezni in flirta željne žene! Popolnoma novo! Ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9. uri! raca strasti V glavnih vlogah lepi OLAF FJORD in drugi umetniki. Telefon 2730. KINO DVOR tem mu je okrog U. padlo na desno nogo veliko bruno in mu jo zlomilo. Zalaznika so odpeljali domov, nakar so ga odpremili z vlakom v Ljubljano in ga prepeljali v bolnico. u— Najdena, izropana suknja. Brezposelni pomočnik Miliutin, stanujoč v ogre-valnici v Kosovski ulici se je okrog polnoči vračal domov in ugledal spotoma oT) kraju ceste na tleh skoro novo zimsko, sivo suknjo. Seveda je suknjo pobral in jo odnesel naravnost na bližnjo stražnico. Lastnika suknje so naslednji dan izsledili v brivskemu mojstru Matiji, ki .ic izgubil suknjo, ko se je vrača] po noči proti domu. Mojstra so pozvali na strežnico in je izpovedal. da je imel v suknji tudi okrog 150 Din gotovine, listnico in denarnico, dočim so bili najdeni v njej le ključi. Kakor domneva policija je izropal suknjo kak pasant, ki jo je že pred Miljutinom našel na cesti in jo nato zopet zavrgel. u— Plesni krožek Tabor vabj na zaključni venček, ki bo v soboto 15. t. m. ob 20. v veliki dvorani na Taboru (v stranski dvorani, pogrnjene mize in bufet). Vabljeni vsi posetnlkj plesne šole kakor tudi njihovi prijatelji. u— Plesni odber JNAD »Jadrana« javlja da bo zaključna plesna vaja jutri, v četrtek v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Odbor naproša cenjene plesalke. da ne pripravijo več kotiljonov, kakor enega za kotiljon -ko četvorko. Gospodom pa ni treba nositi nageljev za ko-tilionsko četvorko s sebon, ker se bodo dobili zvečer v dvorani do 3 Din u— Prenapetost na predpustnih prireditvah je tudi že v Ljubljani prekoračila dopustne meje. V naši demokratični dobi jc ta poškrobana družabnost za marsikaterega solidnega meščana naravnost mučna. Vse te konvenciionafne lažj vplivalo na inteligenca naravnost smešno, kajti človek je končno vendarle človek, četudi jc mogoče napravljen v maškaro. Da pa mora igrati maškaro tudi še potem, ko odloži masko, je pa nepotrebno in demokratičnega človeka nevredno. V drugih državah so na te ne-prilike že davno pričeli misliti ter pričeli prirejati č:sto domače in demokratične prireditve. Glavno je zabava in dostojnost, vse druge formalnosti pa naj odpadejo. Športni klub Ilirija priredi v soboto v vseh prostorih hotela »Uniona« svoj bohemski karneval. Ta karneval nai bo uvod teh do- bili hvaležno ljudstvo in občina Tczno. ki je v znak priznanja njegovih zaslug in iz hvaležnosti priznala odličnemu prosvetnemu delavcu najvišje svoje odlikovanje. Izvolila ga je za častnega občana. Pri odlikovancu, ki biva v Ptuju, se bo oglasila posebna deputacija. obstoječa iz uglednih občanov ter predstavnikov občine Tezna, da mu izroči sklep občinskega sveta. a— Častnim občanom občine Krčevina, ie bil na zadnji seji imenovan Valentin Schaffer. Slavljencu, ki ima 87 let, je bila diploma izročena danes dopoldne. Schaffer je bil 41 let občinski odbornik in od 1. 1902 župan v iKrčevini, član krajnega in okrajnega šolskega sveta, član mariborskega okrajnega zastopa itd. a— Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 13. ob 19. bo na ljudski univerzi predaval prof. dr. Jehart o potovanju v Egipt Predavanje bodo spremljale skioptične slike. a— Knjige Matice Hrvatske so došle v Maribor. Za leto 1929 so izšle: Ar.drič. Narodne pjesme; Gialski. Pod starim krovo-vima: Bielovučič Crvena Hrvatska, Dubrov mik; Bubanovič, Iz moderne kemije in Hrvatsko kok> (ilust.) ter Trnhelka, Bogoro-dičine trešnje. Vseh šest knjig 150 Din, vezano 166 Din in poštnina. Lanskih osem knjig stane 150 oz. 240 Din. Knjige se dobe ali naroče pri poverjeništvu. Slovenska ulica 12.. M. Favai. Nihče ne bo pozabil divne Ansae May Wong ko si bo ogledal prekrasni njen najnovejši velefilm šarma, elegance, razkošja in bede Princesa B*atter$iy i Pride! Pride! Elitni kino Matica! u— Nerodna kopel. Na šentpetrskem mostu se je včeraj okrog 5. zjutraj pripetila nerodna nesreča. Cb imenovani uri je šel čez most 57 letni mestni uibogi oslepeli Anton CeraT, stanujoč na Poljanskem nasipu št. 40. Cerar je hotel čez most na Ambrožev trg, a je — dasiravno navajen poti — zašel preveč na desno proti Ljubljanici. Ker breg tamkaj ni zavarovan, je nesrečnežu naenkrat zmanjkalo tal in je padel naravnost v vodo. Nesrečnež se je v mrzli vodi takoj zavedel in jel kričati na pomoč. Na njegove krike so mu prihiteli na pomoč ljudje, ki so odhajali zjutraj v službe. Obvestili so takoj tudi rešilno postajo, nakar so ponesrečenca, ki se le pri padcu pobil tudi po životu, potegnili iz vode vsega pre-mraženega in ga spravili domov. u— Pri delu se je ponesrečil. V splošno bolnico sc pripeljali včeraj popoldne 291et-nega posestnika Antona Zalaznika iz Pre-voj pri Kamniku. Zalaznik je bil dopoldne zaposlen v gozdu pri nakladanju lesa. Pri 1 mačih prireditev pri nas. Za to vabimo na to zabavo vse Ljubljančane in Ljubljančanke brez razlike stanu in starosti. Naša deviza je: Do polnoči vse maškarc, po polnoči pa ljudje, domači, fletni in neprisiljeni. Brez vabil, obleka poljubna, kakor kdo pač hoče. Če pa je komu le težko prelomiti tradicijo in mu je neobhodno potrebno posebno vabilo, naj izvoli pričujoči članek iz-rezati iz časopisa in se z njim legjitirrriratl. Tudi vsi ti na karneval prisrčno vabljeni. u— Bohemski karneval SK Ilirije. Od danes naprej se dobe v predprodaji vstopnice za sobotni karneval. Prav tako se dobe v predprodaji tudi vstopnice za glc-dalce, za katere so rezervirani posebni sedeži na balkonu. Predprodaja se vrši vsak dan od 18. do 20. ure v posebni sobi kavarne »Evropa«. Prav tam se dobe vsa potrebna pojasnila za karneval ter se sprejemajo prijave skupin in posameznih mask. n_ NamoFpna pol^no^ka se dobi pri J. RUZZOLINIJU, delikatesni trgovini za škofijo. u— Članice Splošnega ženskega društva, ki so kupovale na izkaznice, naj se zgla-si.io s kuponi v društvu v četrtek, 13. tm. od 5.-6. zvečer. Kdor se nc javi. zapade njegov popust v društvene svrhe. 210 u— Poizkusno kuhanje kave Haag danes v trgovini Pavlin, Gradišče. Vabimo! 211 Iz Maribora a— Zaslužno odlikovanje. Anton Brumen, šolski upravitelj v pokoju, je prosvetni delavec, mož neumornega dela v šoli in zunaj nje, ljubezniv družabnik in tovariš. Višje oblasti se ga pri odlikovanjih niso spomnile, toda na njegovo delo nista poza- Divna kitajska umetnica Aima May Wong v briljantnem velefilmu ljubezni in vdanosti Princesa Bntterfly Pride! Pride! Elitni kino Matica! a— Mestni užitninski davek vendarle na vidiku? Glede na dejstvo, da se bodo izdatki mestne občine mariborske v prihodnjem proračunskem letu zopet silno zvišali, se v krogih mestnih občinskih svetnikov že danes ventilira vprašanje, odkod vzeti nove dohodke. V letu 1931. bo morala mestna občina prispevati 10% k troškom javne bolnice, kar bo zneslo preko 1-5 milijona dinarjev. Stroški za učiteljska stanovanja se bodo zvišali za prilično pol milijona, k stroSkom pa 'bo morala mestna občina prispevati najmanj 1.5 miliiona, če ne celo 3 milijone dinarjev. To pomeni najmanj 3.5 ; milijonov novih izdatkov. Na drugj strani j zahteva državna uprava izenačenje vseli i doklad na neposredne davke, kar bo v gotovem oziru imelo za posledico zmanjšanje i dohodkov. Mestna občina ne bo mogla iz-| hajati in smatra se že danes kot edini izhod uvedba mestne užitnine. a— Stavbno gibanje na Tcznu. Pomladi prično dela za dograditev druge osnovne šole na Teznu. Načrt in proračun ie izdelal stavbenik Kiffmann. Ob šolskj stezi zgrade dve stranki enodružinski hišici. a— Obrtno društvo v Mariboru. Tako se imenonje odslej Slovensko obrtno društvo v Mariboru, ki je v ponedeljek 10. t. m. zvečer imelo svoj letni občni zbor v Narodnem domu in je ob tej priliki v intencijah, da se eliminirajo plemenski nazivi, tudi iz-premenilo svoje ime. Na občnem zboru so poročali predsednik Vabtar, tajnik Zotter in biagajnlk Ilich o društvenem delovanju v minolem poslovnem letu. Društvo ie slejko-prej v prvi vrsti nudilo zaščito interesov slovenskim obrtnikom, posvečalo posebno pažnjo strokovni in nacvonalni vzgoja naraščaja ter skrbelo za čim tesnejše družabne stike med obrtništvom. Obširno se ie razpravljalo o delovnem programu za tekoče leto. Za predsednika je b:l ponovno izvoljen g. Vabtar, podpredsednik g. Ivan Kvas, odborniki gg. Zotter, Sulič, Ilich, Ra. taje, Japeli, Prah, Kumerc in Volčič, pre-gledovalca računov sta gg. Somervvald in Juratič. predsednik društvenega razsodišča pa g. Bureš. Gospema Založnikovi in Kic-lerjevi je občni zbor izrekel toplo zahvalo za njuno neumorno sodelovanje pri društvenih prireditvah. a— Zahvala. Pod oficirsko podpor.no društvo, podružnica Maribor se tem potom najsrčneje zahvaljuj» vsem, ki so nas počastili s svojim obiskom ob priliki plesa v Narodnem domu in vsem ostalim za njihovo naklonjenost, ki je pripomogla društvu k dobremu uspehu. a— 20 letni slepi pletar košar, ki se je izučil te obrti v zavodu za slepce v Gradcu, išče zaslužka v tej občini. Delodajalci ple-tarske stroke so nap-rošeni, da reveža zapo- kartoteka! drnžba z o. z. I Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. Kartotečni pribor Kartotečno knjigovodstvo Kartotečne tiskovine s! rjo. in imi omogočijo eksistenco. Prijave sprejema socijalno-poliiični urad mestnega magistrata mariborskega, Ro tov S ki trg Q- a— Smrtna kosa. V ponedeljek je preminula v Framu posestnica Terezija Cernei roj. Tement. Pokojnica ie bila vrla žena, dobra mati in zelo skrbna gospodinja. Pogreb se bo vršil danes. Naj ji bo ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno soža- ijc a— Smrt pri mizi. V nedeljo dopoldne okrog 11. so našli delavca Loblove tekstilne tovarne Leopolda Davida v njegovem stanovanju v Trstenjakovi ulici 20., mrtvega sloneti pri mizi. Zadela ga je srčna kao. a— Šest aretacij v zvezi z vlomom in tatvino pri krojaču Gomboču. Kakor smo že včeraj poročali je policija že izsledila vlomilce pri krojaču Gomboču v Tattenbaho-vi ulici v neči na 8. t. m. Aretirani so kot neposredni storilci 24 letni delavec Feliks Likanec, 23 letni delavec Jožef Rotman in .39 letni bivši železničar Gabrijel Kožar, kot osumljeni, da so v zvezi s tatvino, ali da so vsaj vedeli, pa Ivan Fleischer, ki ie na ponudbo Kozarjevo. da bi blago kuoil. šel isto ogledovat k starinarici na Tržaški cesti, kjer so ga storilci skrili, Kozarieva gospodinja G. M. in Rotnianova ljubica Jožefa Nudi iz Pobrežja. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je bilo ukradeno obleke in blaga za 41.000 Din. Tudi policija je ugotovila, da se je blago ponujalo na prodaj po Studencih. Pri starinarici je bil doslei najden samo del ukradenega blaga. Kožar priznava, da sta vlomila in blago odnesla Ukancc in Rotman, ta dva pa še tajita, dasi so pri Li-kancn našli ukraden telovnik Kožar ie bil že ponovno zaradi tatvin in drugih deliktov kaznovan. Tudi oslali imaio že več kazni za seboi. Preiskava se nadaljuje. Iz Ptuja j—. Jzborna in zelo fina francoska ko->vedija je »Lepa pustolovščina«, s katero bo gostovalo mariborsko gledališče v Ptuju danes, 12. t. m. Ta komedija je pri, uprizoritvah v Mariboru dosegla ogromen uspeh, zlasti pa ostane nepTekosljiva kreacija gdč. Kraljeve v spominu, za komično pirat pa se bo oddolžil zelo priljubljeni komik g. Josip Daneš. Za mladino neprimerno. Iz Celja e— S celjskega ljudskega vseučilišča. V ponedeljek zvečer je predaval na celjskem Ljudskem vseučilišču univ. prof. dr. V. Vouk iz Zagreba o Ycllo\vstonu, zemlji gejzirjev in ugaslih vulkanov. Predavalnica v trgovski šolj je bila polna. Predavatelj je opisal svoje 2 in pol mesečno potovanje po Ameriki, ko se je udeležil 1. 1926. mednarodnega kongresa prirodoslovcev, kateremu so prisostvovali prirodoslovci vseli evropskih d rž-) v Mimogrede je opisal New York, Chicago, veličasne slapove Niiagare, življenje na ameriških univerzah in razne verske sekte. Samo krščanskih sekt ie v Ameriki najmanj 20, mcd katerimi so zgradile posamezne solite cela velika mest L Zlasti zanimiva je sekta Mormoncev, ki so še vedno pristaši mnogoženstva. Predavatelj je karakteriziral Američane naslednje. Američan ljubi le 3 stvari, in sicer dolar, svobodo in prirodo. V Ameriki imajo poseben zakon o nacionalnih parkih, ki nai služijo za dobrobit in užitek naroda, kakor je napisano na velikanskih vhodnih vratih v nacijonalni park Yellowstone. Park leži 2H00 metrov nad morjem v državi Wayo-ring. Ustanovljen je bil 1. 1872. Imenuje se po istoimenski reki, ki se izliva v Yel-Iowstonsko jezero. Nadalje je dr. Vouk podrobno opisal vse znamenitosti mrtve in žive prirode v tem prekrasnem naravnem parku, v katerem je prebil 14 dni. Opisal je tudi nastanek gejzirjev, ki se razen tamkaj nahajajo le še v Islandiji. Predavanje je spremljalo okrog 150 skioptičnih slik. — Na celjskem Ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 17. t. m. ob 20. v risal-r:ci meščanske šole zagrebški univ. profesor in predsednik Ljudske univerze v Zagrebu dr ISazala o pomenu umetnosti v življenju. Udeležite se polnoštevilno e— Rezervirajte vstopnice za »Radikalno kuro«, ki jo bodo vprizorili v Celju Mariborčani v sredo 19. t. m. ob 20. Prijave sprejema kn;;gariia Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. Predstava bo v abonma iu. e— Plesna šola Trgovskega društva bo imela v soboto 13. t. m. zaključni venček v mah" dvorani Celjskega doma. Ker se vabila ne bodo razpošiljala, vabi odbor vse priiatelie trgovskega stanu. Vstop Drost Godba iz Ljubljane. Zabava nad vse prijetna. e— Invalidska tombola v Celju. Glede na dejstvo da ima vsako prvo nedeljo v mesecu juniju svo:o tradicionalno tombolo neko drugo cel'sko humanitarno društvo, ie bil krajevni odbor Udruženin vojnih invalidov v Celju primoran preložiti svojo že najavljeno tombolo na nedeljo 6. udiia. oziroma v primeru slabega vremena na naslednjo nedeljo 13. julija. Ostala celjska društva se naprošajo, nai na ta dan ne prirejajo svojih prireditev, ker sedaj določenega termina nikakor ni več mogoče preložiti e— Smrtna kosa. V Celju je umrla uradniku g. Milanu Eratu v nežni mladosti 4 in pol leta hčerkica Gizela. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice na celjskem mastnem poKopališeu. Užaloščeni rodbini naše iskreno sožalje! Kočevska svedrovca iz Trsta Ljubljana, 11. februarja Preiskava v zadevi drznega vloma v kočevsko pošto je zaključena. Izsledena sta tudi storilca, ki sta bila aretirana v nedeljo zvečer v Grosupljem. Od strani poštne uprave je preiskavo vodil inšpektor g. Anton Suliač. Vlom jc bil izvršen šele po polnoči. kajti nadupraviteli c. Anton Vujčič se ie nahajal v prostorih pošte nekako do pol 12. Storilca sta z vitrihom odprla zadnja vrata, ki vodijo v nekako shrambo. S seboi sta prinesla kramp, ki so ea našli v tieki šupi v bliž;ni. Delo jima ie šlo lahko od rok, ka.iti hi'a g. lica. v kateri -e nahaja poštni urad. ie zidana večinoma iz skale. Vlomilca sta do pol metra debeli zid kar hitro prodrla in izdolbla dovolj veliko odprtino, skozi katero sta prisoela v zadnjo malo sobo. kjer se nahaja blagajna. V Kočevju se ie v soboto zvečer vršila neka veselica, zaradi česar sta bila vlomilca neprimerno boli pogumna in -;isurna. In res .iu ni prav nihče motil. V poštnem poslopju stanujoči d"jak g. Miško Kajfež. ki se je vrnil z veselice okrog 2. ponoči, ie čul. kmalu ko je legel k počitku, spodaj nekak šum, sodil pa je. da šumi voda v vodovodnih ceveh. Vlomilca sta se obnašala v pisarni kar po domače in sta nre-metala tudi razne soise po mizah. Vlom v blagajno sta izvršila na uprav strokov-niaški način z najboljšim vlomilskim oro-diem. Steno blagajne sta nreščipala v obliki irikota kakor to oosebno dobro znalo tržaški vlomilci. V druso notranjo steno sta zavrtala mani "o lukn jo, da sta lahko posegala v blagajno, iz katere sta vzela skupno 18 008 Din v tisočakih, stotakih in kovačih. Pustila sta le znamke, od katerih sta jih nekai strgala, in pa za 120 Din kovanega drobiža. Storilca sta morala pobegniti neposredno pred prihodom pismonoše c. Frana Da-roviča, ki je prišel v urad ob 4.15, da odpravi d oš t o na jutranji vlak. Vlom ie ooa-zil šele on. ko je hotel spraviti penel iz peči v nadupraviteljevi sobi. Dogodek je seveda takoj javil predstojniku, nakar so obvestili orožnike. Policijski pes. ki ga ie privedel s seboj detektiv iz Ljubljane, je ubral sled proti neki bližnji delavnici, kjer sta si lopova najbrž izposodila kramp. , . . Da sta bila glavna krivca tako hitro izsleden^, jc pripisovati naključju. Za dr/ni vlom so že tekom nedelje izvedeli ljudje od blizu in daleč. Obveščen je bil tudi po-stajenačelnik v Čušpcrku, ki je videl vstopiti v večerni vlak dva sumljiva tujca. Vestni postajenačelnik je takoj uganil, da utegneta to biti prava vlomilca, zato je takoj po odhodu vlaka telcfonično cbve: stii grosupeljsko postajo, kjer so avizirali orožnike. Na Grosupljem so železničarji res videli sumljiva tujca izstopiti. Podala sta se v bližnjo gostilno, kjer sta nsroči-la pijačo in prigrizek. Ko sta se baš imenitno mastila. sta stopila v gostMno dva orožnika. Ob pcg'edu na nje sta tujca p-eble-dela, postala' plašna in nervozna. Orožnik,:; sta jima stavila par vprašanj in dobila popolnoma zmešane odgovore v pokvarjenem tržaškem d ja'ektu. Seveda sta orožniki *ckoj izvršila aretacijo in sumljivca odgnala s seboj. Pri telesni preskavi sta našla pri obeh 15.R01 Din. nadalic pa tudi več kosov najfinejšega vlomiskega orodja, ki sta ga skrivala aretiranca v vseh žepih. Bila sta pa oba brez vsakih dokumentov. Neznanca sta na vprašanja o identiteti navajala najrazličnejša imena. Zjutraj so orožn'ki eskortW2>li oba v Ljubljano, kier ju je zasHšal preiskovalni sodnik dr. Go-rečan. Kakor že prej orožnikom, sta neznanca tudi sodniku zatrjevala, da se pišeta France Simčič in Alojz Švigelj. Pripovedovala sta, da sta prišla iz A-venrine. iz Buenos Aircsa. Mudla sta sc baje v Hamburgu, nakar sta se pripeljala v Jugoslavijo. Smčič in Švigelj sta govorila vse ctrr^o, le ne tega, da sta v resnici prišla iz Trsta, odkoder sta se vtihotapila v naše kraje z namenom, da bosta tu izvršiva " vlomov V naših krai h pa morata imeti oba ptička zveze. Tekom preiskave v Kočevju se je izkazalo, da prijeta vlomilca nista mogla vedeti, kako bi bilo najlažje izvršiti vlom v pošto. Moral ju je vsekskor nekdo info-mirati. Na podlagi raznih sumljivih okoliščin so orožniki prijeli včeraj tudi nekega kočevskega mehanika. Ker so našli orožniki pri obeh vlomilcih le nekai 15.000 D'n, ukradenih pa je bilo nad 18.000 in storilca tekom nedelje prav gotovo nista mogla zapraviti okrog 3000 Din, je skoro očitno, da je to vsoto dobil nekdo za nagrado. Po zaslišanju v Ljubljani so oba drzna svedrovca spremili orožniki davi oh 7.30 snet na vlak ter ju odpeljali v za-rrr-o sodišča v Novem mestu, kjer jima bodo še nadalje pre'skova'i obisti. GOSPODARSTVO Vinarski kongres v Beogradu Dne 4. t. m. se je sestal v Beogradu pripravljalni odbor za prvi vinarski kongres. Po odposlancih so bili zastopani: Vinogra- darski savez Negotin. Vinarsko društvo za dravsko banovino, Vinogradarska sekcija poljoprivrednega društva Vršac. Udru-ženje gorniobacKih vinogradara Subotica, Udruženja vinogradara, Sremski Karlovci, Župski vinogcadari, Savez srbskih zemljo-radniških zadrug Novi Sad, Kmetijska dužba Liubliana, Zadružni savez Split, Zadružna Matica Split, Zemaljsko gospodarsko veče Split. Savez, hrvatskih vinogradara in vočara Zagreb, Centrala udruženja velctrgovcev vina Beograd. Pismeno so svoj pristanek za kongres dali Vinogradar-sko udVuženje Šibenik, Zadružna zveza Ljubljana in Štajerska sadjarska zadruga Maribor. Iz Slovenije sta se udeležila konference gg. inž. Lah, ravnatelj Kmetijske družbe in Lovro Petovar. Po celodnevni razpravi je bilo sftglasno določeno, da se bo vršil prvi jugoslovenski vinarski kor.nres 9. marca t. 1. ob 10. uri. in sicer s naslednjim dnevnim redom: 1. Po ročilo o občem staniu vinogradništva v državi; 2. Bolezni in škodljivci vinske trte ter pokoneevanje istih; 3. izvoz vina in grozdja; 4. Brezalkoholna uporaba gro-zdia; 5. Konzum vina v d-žavi; 6. vinski zakon: 7. Organizacija glavnega saveza vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije: 8. Resolucija. Strokovne referate so prevzeli poleg dru-gih odlični strokovnjaki gg. ravnatelj Žmavc, kmetijski šef v p>ckoiu Stanko Ožamič ter profesor Kaitner. O organizaciji glavnega saveza vinogradnikov in sad-iariev je prevzel poročilo g. Lovro Petovar. "S dolgotrajnih večmesečnih pogajanjih in razpravah bo končno yend>r prišlo do te velepomembne prireditve. Ker v vseš Srbiji ni pomembnejših vinogradniških organizacij, dočim stoji Srpsko poijoprivred-no društvo, v kate-em vodstvu žal ni praktikov vinogradniške stroke, nekako nerazumljivo ob strani, je bilo treba dobiti kontakta s srbskim vinogradnikom drekt-no. To se je vse izvršilo, tako da bo^lo na kongresu zastopane vse vinogradniške pokrajine naše dVžave. Na predkonferencah se je že ves materijal pripravil in se ie črtalo vse, knir bi moglo v eni ali drugi pokrajini vzbud:ti nesoglasje, tako da bo do vinogradniki nastopili na kongresu povsem soglasno. Namen kengresa je. da doženemo naše stanie v vsei državi, da konstatiramo', kai bi mog'o n?iš obstoj zasigurati ter da po kongresu zaprosi tam izvoljeni deputaciia na vseh me-odiinih mestih, da se upravi-oc^m že'iam ugodi. Drugi dan po konferenci se je deputa- :ija pripravljalnega odbora oglasila v pristojnih ministrstvih ter zaprosila za podporo tej prireditvi. Povsod, zlasti pa v notranjem ministrstvu, je dobila zagotovilo, da bodo prireditelji našli v vsakem oziru podporo. Potrebno je, da se tudi iz dravske banovine udeTeži čim več interesentov tega velevažnega kongresa. Vsakdo, ki ima z vinom opraviti, pa naj si bo vinogradnik, trgovec ali gostilničar, ki hoče vinogradništvu v resnici dobro, lahko na tem keng-e-su sodeluje. Trdno sem pa uverjen, da bodo tudi oblasti svojim strokovniakom omogočile udeležiti se kongresa. Zaprošeno je z.i popust na železnicah, kar bo gotovo ugodno rešeno. Lovro Petovar. p.i-na- Vremensko poročilo Meteorološki iavod ▼ Ljnbliani 11. februarja 1930. Višina barometra 308 8 m Kraj čas Oi>a zavanja Liubliana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Sli op I je Solit 8. « ■ e* Barom. Temp^r b- o C* 774 5 —8 S5 7736 - 8" «0 774-2 —5" 80 7'4-6 —7- 90 774-7 — 10- 70 7681 +3" 35 smer vetra in brzina v m iD eek. mirno mirno mirne mirno mirno o S 10 NE 4 1 Padavine vrsta megla r nun do 7 ure Najvišja temperatura danes v Ljubljani 1.0, najnižja — 9.5. Solnce vzhaja ob 7.7, zahaja ob 17.21, luna vzhaja cb 15.53, zahaja ob 7.12. Dunajska vremenska napoved jra sredo: V višinah zelo oblačno, po ostrem jutranjem mrazu bo po dnevi tempt».tura večkrat nad ničlo. Razvoj naše zunanje ■^cvin* s posamezni državami Generalna direkcija carin je objavila datke o udeležbi posameznih držav v sem izvozu in uvozu, ki nam dale|o možnost, pregledati, kako se je lani razvijala naš.i zunanja trgovina s posameznimi državami v primeri s pret. leti. Pri izvozu je z 24.9% skupnega našega izvoza na čelu Italija (1. 1928 2G.1%). Udeležba Italije pri našem izvozu se je sicer dvignila za skoro 300 milijonov Din. vendarle odstotno nekoliko nazadovala. Na -Iru-rrom me^tu v izvozu je Avstrija s 15.6% '17.9), na tretjem Rumunija z 12.9% (1.21, potem sledijo Nemčija z 8.5% (121). Grčija s 7.4% (8.3), Madžarska s 6.8% (8,8) in Češkoslovaška s 5 4% (9.0). V nameni uvozu pa je v največji meri udeležena Češkoslovaška, ki je nri izvozu šele na 7. mestu. Udeležba Češkoslovaške v našem uvozu zna«a 17.5% vsega našega uvoza (1. 1928. 17-9%): za Češkoslovaško slediio Avstrija s 17-4% (17.3). Nemčija s 15 6% (13 6). Italija z 10 8% (12.01. Madžarska s 6.5% (6.6), Anglija s 5.6% (5.7) in Zodiniene države « 4 7% (4.9). Po vrednosti opažamo v trgovinskih bilnnrah s posameznimi državami znatnejše spremembe. Milijardna aktivnost naše trgovinske bilance z Italijo. Trgovinska bilanca z Italijo kaže v zad. niih letih naslednje spremembe (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo 1927- 1590 940 + 650 1928. .1680 939 + 741. 1929. 1971 823 + 1148 Aktivnost naše trgovinske bilance z Italijo se je zadnja leta skoro podvojila in je že znatno prekoračila milijardo Din. pri čemer je treba seveda upoštevati, da ie aktivnost naš? trgovinske bilance z Italijo od leta 1926 na leto 1927 padla od 906 na 650 milijonov Din. Dočim se je naš Izvoz v Italijo lani približal že drugi milijardi (kakor leta 1926), je naš uvoz iz Italije ponovno nekoliko nazadoval. Naša trgovina z Avstrijo. Naša trgovinska bilanca z Avstrijo, ki je od I. 1928. pasivna, kaže sicer zboljšanje, vendar je to zboljšanje bolj problematično, kajti po avstrijski statistiki zunanje trgovine se je pasivnost naše trgovinske bilance s to državo lani povečala na 36.5 milijona šilingov ali 292 milijonov Din. To nesoglasje izvira gotovo iz tega, da se je gotovo blaco, ki se enmo tranzitno izvaža preko Avstrije, vpisovalo v niši statistiki na račun izvoza v Avstrijo. izvoz uvoz 1927- 1449 1424 + 1928. 1154 1355 — 1929. 1238 1324 — Velika pasivnost s Češkoslovaško. Pasivnost naše trgovinske bilance s Češkoslovaško sc je zadnja leta ponovno pove- čala, kakor je razvidno iz naslednjih podatkov (v nulij. Din): saldo 25 201 86 1927 1928 1929 izvoz 727 580 426 saldo _ 672 _ 822 - 9J3 uvoz 1309 1402 1329 Naš izvoz, ki je lefa 1926. znašal še 939 milijonov Din. je do lani že padel na polovico! dočim pri uvozu iz Češkoslovaške ne opažamo večjih sprememb. Poslabšanje naše bilance s Češkoslovaško nam Je dokaz, kako nujno potrebujemo s to državo oarin-sko-tarifno pogodbo. Trgovinska bilanca z Nemfijo. Tudi z Nemčijo se je pasivnost naše trgovine znatno povečala, čeprav ni dosegla toliko vi5i.no kakor s Češkoslovaško, kakor sledi (v milijonih Din): izvoz uvoz 679 890 779 1066 673 1188 iz Nemčije stalno naiasfi, do-izvoz zopet padel na višino iz snlio — 220 - 287 513 1927 1929 1927 1928 1029 Naš uvoz rim ie naš 1. 1927. Izvoz preko Braile. Bilanca naše trgovine z Rumunijo kaže ogromne spremembe, kar pa je edino posledica. da se žilo. ki se izvaža preko Braile na svetovni trg vpisuje v statistiko kot izvoz v Rumunijo. S tem pridržkom se je naša trgovinska biianca z Rumunijo zadnia leta gibala naslednje (v milij. Din): izvoz uvoz saldo 32 274 — 242 77 208 — 131 1025 182 + 843 Kakor ie iz prejšnjih let razvidno, ie naš izvoz v Rumunijo zelo slab in odpade pretežni del lanskega izv. za le na tranzit žitnih pošiljk. Če te ne bi bile upoštevane v sta-tistiki. bi dobili z Rumunijo gotovo tudi za 1. 1929 pasivno bilanco. Preko Rumunije tranzitno izvoženo žito se- ie prodalo večinoma v Nizozemsko, AnaFio in Nemčijo, za1 o ie tudi naš izvoz v te države v statistiki gotovo prenizko ocenjen. Aktivna bilanca z Madžarsko. Z Madžarsko smo imeli tudi lani aktivno bilanco, in sicer v višini 4S milijonov Din. izvoz uvoz saldo 1027 4R8 358 + 130 19^9 ."67 520 + 47 1920 538 490 + 48 Visoka aktivna bilanca z CrFijo. Kakor prejšnja leta smo imeli tudi lani /, Grčijo visoko aktivno bilanco (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo 1927 620 102 + 518 1928 533 100 + 433 1929 584 73 + 511 Naš izvoz v Grčijo se je lani eelo nekoliko dvignil, dočim je uvoz iz Grčije ponovno nazadoval. Trgovinski promet i Anglijo. Francijo in Zedinjenimi državami. Izvoz v Anglijo se je zadnja leta povolino razvijal l^r je lani dosegel 106 milijonov Din (1928 102. 1927 84); kcr pa je istočasno uvoz iz Anglije nazadoval na 426 milijonov Din (416. 511), se ie pasivnost naše trgovino z Anglijo znianišala od 127 odnosno 314 milvonov Din v letih 1927 in 1928 na 320 milijonov Din. Tudi naš izvoz v Francijo se je zadnja! leta naglo dvignil, in sicer od 176 odnosno 247 milijonov Din v letih 1927 In 1928 na 316 milijonov Din v pret. letu, uvoz iz Francije pa ie nekoliko nazadoval na 301 milijon Din (»d "352 milij. Din v 1. 1928). Dočim je bila naša trgovina s Francijo še v zadnjih dveh letih močno pasivna, in sicer za 112 milijonov 1. 1927 in l06 milijonov 1. 1928, smo imeli lani prvikrat za 15 milijonov Din aktivno bilanco. Končno naj omenimo še Zedinjene države, kamor se je naš izvoz lani občutno dvignil od 60 na i26 milijonov Din. dočim je uvoz nazadoval od 3S5 na 360 milijonov Din. Pasivnost naše trgovinske bilance z Zedinj. državami se jc torrj lani zmanjšala na 235 milijonov Din napram 325 milijonom v predhodnem let«. Zakon o nadzorstvu nad živili Nj. Vel. kralj je v ponedeljek podpisal in proglasil ž,a,kon o nadzorstivu nad živili, po katerem s« v zaščito narodnega zdravja in oskrbe prebivalstva z zdravo hrano postavlja pod nadzorstvo Živila in pijače vseh vrst, začimbe tn sredstva za zboljšanje ckusa, barve in izgleda živil, priprave, ki se rabijo za produ,kc:jo, za shranjevanje in odpravljanje živil in cnietijeniih sredstev. Nadzorstvo opravljeno prvostopna oblastva po svojih organih s sode tavanjem higienskih zavodov in usranov ter zdravstvenih občin. Naloga zaprisežen.'h nadzornikov bo, d.a pregle-dušejo živila, preprečujejo prenos paraisitnih bolezni na živilih in možnost zastrupljanja alii zdravju škodljivega vpfcva živil, priprav, orodja in posod za spravljanje ali prenos. Končno moralo preprečevali, da se spravljajo v premet a'1i 'izdelujejo zdravju škodljive po tvorbe žml. Organi so po zakomu pooblaščeni, da pregledujejo vse prostore za produkcijo, predelovanje, shranjevanje 'n iprodajo živil in da vzemajo po po:h in nezdravih živil, ki jo mora po izvršeni analizi potrditi ali razveljaviti pristojno obla-sit'vo. Taka živita se imajo uničiti ali pa pod nadzorstvom porabiti v industrijske svdie. Kazenske odredbe predvidevajo kazni do 1 meseca ali do 10.000 dinarjev za kršenje prepovedi produkcije, shranjevanja ali prodaje prepovedanih živiJ ali predmetov za poa 7 odstotkov, v ponedeljek pa je zaradi daiie naraščajoč« likvidacije ponovno znižata diskont od 7 na 6 in pot odstotka. — Dobave. Prometno-komeTCšielni oddelek Dirckcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. t. m. poni:dhe glede dobave 310 komadov postajnih datumskih žigov; do 20. t. m. pa glede dobave S komadov stiskalnic za zalivke. (Pogoji so na vpogled pri istem odde&u) 11. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. le v devizah Berlin in Praga je bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz so se nekoliko okrepili. Tako -1 je deviza Ne\vyork dvignila od 56.65 na 56.685, deviza Dunaj pa od 7 9902 na 7-9924. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes ponovno nekoliko okrepilo. Za kaso se je prvotno trgovala po 418 in 419, pozneje pa po 419.75—420. V ostalem so bili zabeleženi zaključki v 8 odstotnem Blai-rovem posojilu p>o 90, v 7 odstotnem po SO in v agrarnih obveznicah po 51. V zasebnih vrednotah ie bil promet slab. Med bančnimi papirii je prišlo do prometa le v UnionPanki po 203—204 in v Praštedioni po 925. med industrijskimi papirji so bili zaključki v Slaveksu po 88 in v Narodni mlinski po 20. Devize in valute. ZAGREB. Pariz 221.42—223.42, London 275.76 do 276.56, Newyork 56.5S5—56.785. Milan 296.19 do 29S.19. Amsterdam 22.75 in pol do 22.S1 iu pol, Berlin 13.54 in tri četrtine do 13.57 in tri četrtine. D lina j 797.74 do 800.74, Curih 1094.40 do 1097.40, Praga 167.60—166.40. Budimpešta 990.96 do 993.96. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.2925, London 25.19S75, Newyor.k 516.25, Bruselj 72.20, Milan 27.125, Madrid 67.50, Amsterdam 207.?5, Berlin 123.74, Dunaj 72.95, Pra.ga 15.3375, Budimpešta 90.575, Bukarešta 3.08, Varšava 58.05, Sofija 3.75. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljubljanska kreditna 125 den., Praltedlona 925 deti., Kreditni zavod 170 den.. Vevče 132 deri.. Ruše 250—260, Strojne 73 den., Stavbna 50 Zrgreb. Državne vrednote: Vojna škoda kasa 420 — 421, za februar 413 — 414. 8 odst. Blair 90 — 90.50, 7 od-t. Blair SO — 80.50, investicijsko 80.25 — 81, agrarne 50 — 52; bančne vTcdnote: LTnion 204 — 205, Praštediona 925 — 930. Jugo 87 — 88, Narodna 8600 — 8750, Srpska 163 den., Ze-maljska 133 — 138, L j ubij. kreditna 125 den., Poljo 65 den.; industrijske vrednote: Nar. šumska 40 bi.. Našička 1650 bi., Gut-mann 185 — 190, Slaveks 87 — 88, Slavonija 200 den., Drava 305 den., Danica 110 — 120, Šečerann 392.50 — 395, Nar. mlinska 20 — 25, Brod vagon 120 — 125. Vevče 125 den., Dubrovačka 425 den.. Trbovlje 485 — 495. Becgrcd. Vojna škoda 415 — 418, za marc 416.50 zaklj., Narodna banka 8650 zaklj., investicijsko 81 — 82.75- Blagovna tržišča Les. + Ljubljanska borza (11- t. m.). Tendenca za les nespremenjena; zaključkov ni bilo. lovoraševanie je za več vagonov suhih bukovih plohov in za hrastove frize (L, 5—7 in S—li .m, širina 30 cm). Žito. 4- Lutbljanska borza (11. t. m.). Tendenca za žito trdno čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon koruze. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljiva 30 dni): baška 80 kg 265 — 267.5, 78 kg 262.5—265, 77 kg težka 235 — 257.5; ni«ka: y.0?~, 410 — 415; koruza: baška 185 — 187.50, joo mlevski tarifi 180—182.5, času primerno suha 157-5 — 160; ječmen: baški 63/64 kg 170 — 173; oves: baški navadna voznina 205 — 210; rž: baška 72/73 kg. mlevska voznina 2075 — 210. + Novosadska blagovna borza (11. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 9 \a-gonov pšenice. 31 vagonov koruze in 5 vagonov otrobov. — Pšenica: baška 77 leg 212.5 — 215: 78 kg 215 — 217.5; gor-njebaška 78 kg 215 — 220: baška Tisa š'ep 220 — 225: gornjebanaška 78 kg težka 212.5 — 215; sremska 77 kg težka 207.5 do 212. Ječmen: ba£k> fi'Vf:i kg 125 — 1?0. Oves: baški 137.50—142.50: Koruza: baška in sremska 100 — 102.5; s kakovostno gar. 102.5—105; za marc ladja Dunav 112.5—115: umet. suš.. ladja Dunav 120 do 125. Moka: baška »0« in jOOj 340—350; »2« 300 - 310: »5« 25o — 260; »6« 185 — 193; »7t 145 — 155: *8c 1125 — 115. + Budlmpeštanska terminska borza (11. t. m.). Tendenca prijazna, pšenica učvričetia; promet, srednji. Pšenica: Za marec 23.21—23.22, za maj 24.12—24.14, za oktober 23.69—23.70; rž: za ma-c 13.35—13.36: koruza: za maj 14.26—14.27. za julij 14.82—14.S3, tranzitna za ma.j 13.42—13.43. t Iz življenja in sveta Pred tekmami za Davisov pokal Ob navzočnosti več inostranskih poslanikov in zastopnikov Francoske teniške zveze je te dni predsednik irancoske republike Doumergue v Elizejski palači določil z žrebanjem vrstni red letošnjih mednarodnih tekem za Davisov pokal, ki le, kakor znano, ta čas v posesti francoskih igralcev. .Med evropskimi državami se bo tekme udeležila tudi Jugoslavija, ki bo igrala s Švedsko. V 12 dneh okoli sveta Jolin Henry Mears, znani ameriški letalec, ki je predlanskim obletel zemeljsko kroglo v 23 dneh, 15 urah 21 minutah, ie sklenil, da se poda letošnjo pomlad z en omotom: m letalom tipa Lockhead-Vega ponovno na isto pot, ki jo pa meni sedaj opraviti v pičlih dvanajstih dneh. Na tem poletu sa bo spremljal kot krmar Bernt Balchen, ki je ta čas z Byrdom v Antarktidi. Mears se je odločil za svoj polet zato, ker mu je »Grof Zeppelin« odnesel slavo najhitrejšega potovalca okoM sveta, in pa zato, ker je clevelandskj tovarnar rlar- Bernt Balchen in Mears ry Husted naznanil, da hoče v nekoliko mesecih isto tako potolči zadnji Mear-sov rekord. Mears je bil doslej namreč že dvakrat prvak med tistimi, ki se jim najbolj mudi, da bi pripotovali z druge strani okoli naše stare premičnice — domov. Prvi polet ieizvršil 1. 1915. in je rabi! 35 dni 21 tir. Šele 1. 1926. sta ga prekosila Linton Wells in Edvard Evans (28 dni 14 ur 36 rrainut). Potem je prišel, kakor smo že omenili 1. 1928. Mears v družbi s stotnikom Collverom spet v prvo vrsto. Sedaj bi svoi tedanji čas rad skrajšal na polovico. Vprašanje je. ali se mu bo tako hitro posrečilo. 12 dni okoli sveta — tega bi pač ri ti stari Ju-lss Verne ne prerokoval nikoli. Bencin iz koksa V tovarni za dušik v Holtemi na Nemškem vršijo ta čas sila važne poskuse za pridobivanje bencina iz koksa, (ire za tako zvano Fischerjevo bencol-no sintezo. Ta se razlikuje od podobnih metod po tem, da ne zahteva visokih tlakov jn temperatur, temveč ji zadostujeta normalen tlak in srednja temperatura, Od višine te temperature je oa-"'■•.sno, ali dobiš kot končni produkt ta a'i oni pridelek petrolejske industrije, od bencina do trdnega parafina. Ker da pet teti premoga celo tono bencina, jc gospodarska plat tega pridobivanja dovoli zasigurana. Riverov glas Na Španskem, piše poročevalec »Manchester Guardiana«, krožijo sedaj razne zgodbe iz časa diktature, ki bi se vli nihče ne upal raznašati, ko je sedel Primo de Rivera še na konju. Ena med temi je naslednja: Med največjimi skrbmi padlega generala je bila skrb, ki mu jo je prirejal čuden glas, ki so ga čuli vsak večer po vsem Španskem, a mu nikoli niso mogli najti povročitelja. Vsak večer, ko so utihnili oficialni oddajniki brezžičnih valov, se je pojavil ta glas in vsi so ga čakali. Tudi policija in oblasti so ga čakale, a zaman so se trudile, da bi mu odkrile izvor. Skrit zasebni oddajalec se je oglasil namreč vsak večer ob določeni uri: »Pozor! Pozor! Sedaj bo spregovoril naš visoko čislani diktator, general Primo de Rivera, marki d'Estel-la!« Odmor. In potem je zazvenel skozi špansko noč, razločni in veseli i-a, i-a pravega dolgoušca ... Ločitev zakona na obroke Pariška policija je odkrila pisarno, ki se ie bavila z ločitvami zakonov in ki se Je je posluževalo zlasti imoviteiše angleško občinstvo. Pisarna je posredovala v teh ločitvah po mehiških zakonih. Po teh zakonih zadostuje, če dokažeš, da te druga zakonska polovica »duševno« muči in smeš zahtevati ločitev. Tudi to zadostuje, da živita zakonca šest mesecev vsaksebi. Pariški urad ie pošiljal tostvarne listine in protokole v Mehiko, a tamošnje oblasti so razsodile, da je zakon ločen in so svojo razsodbo poslale pismeno v Pariz. Cena: 100 angleških funtov. Na posebno želio je dovoljeval urad tudi plačila na obroke po približno 250 Din na mesec. Cim ie bila izplačana polovica celotne vsote, sta prejela zakonca uradno (seveda mehiško) potrdilo, da sta ločena in sta lahko šla vsak po svoji poti. Serum proti jetiki Pariški zdravnik dr. Auclaire je izumil nov serum, ki obeta postati človeštvu najuspešnejše orožje v boju proti jetiki. Ker so ptiči za človeško tuberkulozo čisto nedostopni, je pridelal iz njihovih slinavk serum, ki učinkuje iunmi-zirajoče tudi pri drugih živalih. Kuncem in morskim prašičkom je vcepil nekoliko tega seruma in jim bacili jetike niso mogli ničesar. Po drugi metodi doseže dr. Auclaire imunizacijo na ta način, da uvede v telo posebno dražilo, ki pripravi slinavko do tega. da začne sama izločevati pripraven antit-oksin. Dr. Auclaire preiskuša ta čas učinke svojega seruma na ljudeh Zavarovana dežela Dopisnik pariškega »Intrasigeanta«, ki je napravil izlet na Dansko, pripoveduje prave čudeže o svojih vtisih. Tri četrtine danskega ljudstva ne rabi železnice in avtobusa, ampak si pomaga samo s kolesi. Slednja nimajo nobenih številk ali ključavnic in jih pustijo ljudje stati po ulicah pred hišami, ne da bi se bali. da jih kdo ukrade. — »Danci so pač izredno pošteni!« — ie navdušeno vzkliknil Francoz. Njegov danski koiega mu je s smehom pritrdil in dodal: »Vsa kolesa so namreč zavarovana. Okradeni dobi od zavarovalnice takoj sijaino novo kolo iste znamke. Lastniki starih obrabljenih koles si zato naravnost želijo, da bi jih kdo okradel. A na Danskem, žal, vedno najdejo sleherno izgubljeno kolo.« Po večerji je šel Francoz z večjo družbo v gledališče. Spotoma sc je neka dama spomnila: »O, dežnik sem pozabila v hotelu! O priliki bom morala ponj.« Ni bila prav nič razburjena. Zato je Francoz vprašal: »Ali se ne bojite, da bi se dežnik izgubil? Pojdimo rajši takoj nazaj!« — »To se ne bi izplačalo,« je odvrnila gospa. »Saj je dežnik zavarovan. Naj se izgubi, dobim potem novega. Pri nas imamo zavarovano vse pohištvo in sploh vse premičnine. Na Danskem to ne stane dosti!« Nova papeževa poletna rezidenca Po lateranski pogodbi je Italija izročila sv. sto-lici vilo Barberini v Castel Gandoliu. ki bo rabila papežu kot poletna rezidenca. Koliko telefonov ie v Pragi Ogromna porast paškega prebivalstva je razvidna med drugim iz ogromne porasti števila praških telefonov. Dočim jih je bilo 1. 1918. komaj 8000. so jih našli lansko leto že 33.000, torej v dobi 12 let štirikrat več. Kolikor ie razvidno iz dosedanjih letošnjih naročil, jih bo v začetku maja okroglo 54 tisoč. Ne ravnajte tako kot ta mož, temveč vzemite pri kašlju, hripavosti, bronhijalnem katarju jednostavno Kresi val Odstrani kašelj in omehčava zasluzenje. Bičanje na Angleškem Angleški tisk piše v zadnjih dneh veliko o samomoru nekega kaznjenca v \vandsworthski jetnišnici, ki so ga pred poldrugim tednom radi napada na dva blagajnika obsodili na 10 let ječe in — 15 udarcev z bičem. Kaznilniška oblast noče o tej zadevi nič povedati reporter-ji pa so dognali, da je skočil mož iz višjega nadstropja kaznilnice na kame-nit tlak, ko so ga peljali k bičanju. Kuz-nilniški zdravnik, ki je bil navzoč, da bi mu nudil po izvršitvi telesne kazni svojo pomoč, je samo še ugotovil njegovo smrt. Angleška javnost je zvedela z začudenjem, kakšne kazni še obstojajo v njenj civilizirani domovini in zahteva strogo preiskavo. DARMOL čokolada za odpiranje Dopisi RADEČE. Dramski odsek Sokola kraljevine Jugoslavije uprizori v nc-dcljo 16. tega meseca ob 20. v svoji dvorani Dobo-viškovo burko »Radikalna kura« s petjem v treh dejanjih. Burka se je dosedaj igrala le v Mariboru in Celju ter upamo, da nas bodo naši marljivi diletantje ž njo zadovoljili. Kakor se čuje, se snuje pri nas novo godbeno društvo, kar jc pozdravljati. Godbeni odsek Kmetske knjižnice sc pa bo baje razšel. BLED. Športna reduta SK Bled- ki se je vršila preteklo soboto v dvorani Kazine tia Bledu, je nadvse uspela. Dvorana ie b'la okusno okrašena, razpoloženje gostov odlično. Merkurjev iazzband je poskrbel, da so prišli plesaželjni popolnoma na svoj račun. Višek prireditve ie tvorila proglasitev miss Bled, za katero ie bila izvoljena gdč. Berta Ulčarjeva, ki .ie prejela po predsedniku kluba g. Papleriu krasna darila domačih tvrdk Jegliič in Zavrtaniik iz Lesc ter Schiclit iz Osijeka. Darila so pobudila pri publiki velik interes. Organizacija prireditve ie bila v rokah prireditvenega odseka ter domačih dem in gospodov, katerim gre glavna zasluga, da je reduta v vsakem oziru tako sijajno izpadla. Športna reduta ie prinesla nov dokaz o neprestanem napredku športne misli *cr o vedno večji naklonjenosti domačinov napram športnemu klubu, ki vrši v našem kraiu važno nalogo v tuisko - prometnem oziru. PRAVI FRANCK vedno odlična kakovost! -ško: Študentov denar študent ie čakal, čakal... denarja namreč. Česa drugega bi neki študent bolj čakal ko denarja! Denarja je tre« ba. drugo se žc naredi. Študentu, ki je čakal, je bilo ime Ti* Tie. Ni bil več mlad, a bil je tako maj« hen in plah, da bi ga moglo razžaliti z osorno besedo le surovo in neotesano srce. Njegov obraz je bil zamišljen in potrt. Razjasnil se je le, če je pokukal prav svetel solnčni žarek v njegovo srce. Denarja je torej čakal študent Tine. Ni vedel gotovo, ali snloh pride, toda možno je bilo, da pride — in Tine je v šoli vsak dan skrbno prebiral imena na tabli za pisma. Kako želino se je približeval tej znameniti tabli! »Sedaj« le pa gotovo dobim saj je že zadnji čas! Petek je danes in vsaj v sredo bi bil denar že lahko tukaj.« Tudi doma je vedno nestrpno pričakoval pismo« noše. Njegova želja se pa kar ni ho« tela izpolniti. Tine je potreboval denarja, hudo fca je potreboval. Še za kosilo in ves čerjo ga je bilo v žepu. pa še ta ie bil izposojen. Stopil je bil namreč k to* varišu — kako plah je bil takrat nje« g'ov obraz! — in tovariš mu je poso« dil... dokler sam ne dobi denarja- Ves njegov up je bil naperjen na denar, ki bi moral priti. »Kaj pa. če nc bi prišel, Kako? Da nc bi prišel? Saj ni mogoče, saj mora priti. Kako da ne bi prišel?!« Tako je premišljeval Tine dopoldne v šoli in srce mu jc zadrhtelo, ko se je spomnil, da bo kmalu konec ure, ko pojde demov. Gospodinja mu bo ta* koj povedala, da je nekai zanj. Goto* vo denar, čisto gotovo! Denar bo do« bil. lahko se pa zgodi, da dobi še kako instrukcijo — saj so mu jih obljubili. Recimo, da d<^>i celo dve instrukciji. Torej dve instrukciji in denar . . . Te« daj mahoma zazvoni. Tine se nekako žalostno nasmehne, a le za trenutek. Čez nekaj minut je že na poti proti domu. Z velikimi koraki stopa. Saj ga žene neka nepremagljiva sila . . : Nje« gove misli so raztresene in vsakovrst« ne želje mu prihajajo na um, tako da mu postaja glava vroča in omotična. Niegovo srce je nolno veselih in sreč« nih upov. Denar, instrukcije, denar .. . Doma. Nič . . . Študentovo srce. pol« no sreče in lenih želj, se je skrčilo od bridkega razočaranja. Vsi njegovi upi so bili presekani kakor z mečem. Tine je stal pred mizo, kier so leža« la pisma za tovariše in dolgo strmel pred se . . . »Sicer pa — kaj!! Saj če malo natančneje premislim, nisem imel niti vzroka, da je bil moj up spla« val tako visoko nad oblake. Malo ie bilo upanja, da kaj pride, jaz pa sem že tako gradil, tako visoko gradil... Za večerjo imam še denarja. Zakaj na nc bi prišel zvečer denar in potem ...« Tako malo je bilo upanja v njegovem srcu, slamnate bilke se je oprijemal — in vendar mu je zasijal obraz ob tej misli. Pa kaj, ko se je vse tako hitro razpršilo . . . Študent jc-sedel v svoji sobici in čas kal. Ni se mogel učiti, ne čitati, nič se mu ni moglo. Njegov pogled je blodil skozi okno po sivih strehah. Opazoval jc dimnik sosednje hiše, iz katere se jc počasi in leno dvigal dim proti ne« bu . . . Zamaknjeno je gledal nekai časa, nato pa je vstal in dolgo hodil po sobi. Topo in brez misli . . . Naposled se je naveličal tudi sobe in njenih sivih sten ter ie stopil na ulico. Nemir ga je prignal sem in ne« mirno je hodil iz ulice v ulico. Sroča« val je srečne ljudi, ki so hodili p; rti srečnim domovom. Hodil je mimo raz« svctljenih trgovin, gostiln in kavirn. Njegove misli so sc izgubljale po čjd« nih potih . . . Na cerkvenem stolpu je odbilo pol šestih. Tine se je vrnil v svojo sobico. Nervozno je stopical semtertja. šesta ura se je bližala in njegov nemir je vse bolj in bolj naraščal. Še je bila bilka, katere se je lahko oprijemal. In študent je zopet čakal, čakal... denarja namreč. Končno je stopil iz sobice v vežo. Tu je zagledal pri vratih pismonošo. »Tine Močan!« mu je klical naproti, iskaje po torbi. »Vendar že!« je po« mislil študent in srce mu jc javri« skalo . . . ---Dopisnica . . . Da. dopisni« ca! »Dragi! Prosim Te, stopi v ured« ništvo in vprašaj, ali so moj prevod sprejeli. Pozdrav! Tvoj France!« Študent Tine jc bil dobil dopis« nico . . . Ne mučite svoje dece z ribjim oljem, temveč ji dajte ki ima zelo prijeten okus in duh, a ga jemljejo otroci kakor kako slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah, v malih omotih po Din 25.—, v velikih omotih po Din 42.—. SOKOL Zimski šport v Sokolu V sokolski rubriki brnskih Lidovvch Xo-vin« je bil pred kratkem priobčen članek pod gornjim naslovom, ki zasluži tudi v našem Sokolstvu vso pczjrnost. Z.iio pri.iaša-mo iz njega glavne misli. Predvsem kon-statira pisec, da se je šport zlasti med češkoslovaškim Sokolstvun zadnja leta ogrom-:io razvil ne omejujoč se samo na smučar-stvo, temveč zlasti na one panoge, ki ne ob-tržujejo preveč finančno sGkJ-kega članstva, osrbito dr-nnje na ledu in sankanje. Vsa sokolska telovadišča se da pozimi z lahkoto preurediti v drsališča, ki so pristopna ne le domačemu članstvu, temveč prav vsem ki jih omenjeni šport veseli. Mnoge župe pa so pričele oelo uvajati posebne wžbne ure na drsališčih, da se vso snov pravi t io ni sniotreno ter lahko pri-topnu za rs« člane obdela. Seveda počiva tudi v vseh teh zadevah glavna naloga na društvenih pred-njaških zborih, da primerna uvajajo novo snov v društveno lelesnovzgojno delovanje. Pobude za to bodo našli mnogo po raznih vestnikih, posamezniki pa pripravljaj j v tem pravcu tudi izdanje potrebnih pripomočkov za študij in posnemanje. Važno pa ie, da se pozimi zlasti zaposli sokolsko deco na drsališčih; saj zanjo zadostuje manjša pljskev kaker za članstvo. Zima ima na deco in mladino vobče svoj posebni čarobni vpl i v. Kolikor je dosedaj z-vino, se vrši drsanja na ledu že po '267 sokolskih di ušivih z lastnimi drsališči. Prirejenih je tudi že bilo nekoliko tekem v tej panogi zimskega športa. Isto velja tudi za sankanj«*. Izvaja se na Češkoslovškem že v pr !;o 400 društvih in vedtio S" še prijavljajo nova. Vodstvo ČOS, ki so dobro zavo.la važnosti ziniskos porine vzg?»je, je sklenilo prirediti že letos posebni tečaj za drsalne prednjakr (trenerje). Končno pa moramo zlasti podčrtati ogromni razmah smučarstva v Sokolu. Nič manj kakor 15.792 sokolskih smučarjev jc organiziranih v ČOS. Izmed nitli je 0719 članov, 3013 članic ter 3813 moške in 2*240 ženske mladine. Zlasti razveseljivi je dejstvo, da ima že 34 žup svoje zim.-kospnri ie vodnik-? in je že v 27 župah izvršena okrožna organizacija. Čaka tedaj še neverjetno mnogo dela, ako hočemo slediti češkoslovaškim brat~.ni. Tudi pri nas bo potrebno, da s.' točno organizira vse delo in prirede tečaji za vodnike- Zanimivi podatki iz Tyrševega doma. Uprava največjega Sokolskega doma. Tvr-ševega doma v Pragi, jc izdala statistiko za leto 1929., ki pravi, da se je portrošilo za ogrevanje ogromne stavbe nad 45 vagonov keksa, za kurjavo pa 55 ton rjavega premoga. 6500 kubčnih metrov plina ter 16.600 kilovatov električne struje za razsvetljavo in preko 17.000 za motorni pogon. Zelo dobro jc uspevala plavalnica, ki je pristopna tudi javnosti celo zimo in nudi s svojim bazenom, dolgim 25 m in širokim 15 m vsem prav lepo priložnost za kopanje po zimi. Odprta je bila 25S dni. Drugo važno podjetje v demu je sokolski hotel, ki ga je obiskalo tekom lani skoraj 20.CC0 gostov, tako da sc jc uprava odločila za dograditev večjega števila sob. V hotelu jo tudi velika gostilna z dnevnimi koncerti sokolskih orkestrov Ye!'ke Prage. Sckclsko društvo Cerknica. Novi, p:> župi imenovani cdbor: Baričevič Jože. starešina, Žumer Ivan, podstarešina, Turšič Janez, načelnik. Rešič Ivcnka, načelnica, Sušteršič Jože. p-rosvetar: odborniki: Mo-dic Marica, Carnclutti Ivan, Mole Franc, cir. Krašovec Ciril, Zgonc Andrej, Meden Anton, Milavec Anton, Vivoda Fr.. Kranjc Fr.; namestniki Skuk Malti in Fuš-eniak Hcda; nadzorni odbor \Verli Ant., Kristan Jože in Žuljan Andrej. Dcienji Lcgutcc. Imenovan ie bil nov sokolski cdbor: starešna dr. M. Pjf-ež, podstarešina Smole S!a\ko, načelnik Le-nnrič C;ril. načelnica Darinka Deželova, p-rosvetar Punčuh Leopo'd; odborniki De-vetak Josip, Rus Anton, Tolarzi Josip, dr. Gieria Antc.n, Crepinko Alojz, Hodnik Franc, Ycvk Hubert; namestniki M bič Alojz, Vrbovšek Josin. Šebenik Ivan. Baic Anton; nad/orni r-dbor, Primic R.ido, Herman Josip, Štravs Karo!. Žitko Franc. IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Sreda. 12. februarja LJUBLJANA 12.30: Reprod-acirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, rcproducir-ma g a s bo. — 13.30: PoTOč la :z -dnevnikov. — 17: Otroški kotoook. — 17.30: Koncert radio-orkstra. — 18.50: Kava in njen učinek. — 19: Podobe iz slovenske literarne zgodovine. — '19.30: Friaic-ošči-na. — 20: Koncert tvrdke «Meinl«. — 21: Jazz-baind. — 22: Napoved časa in porotlla. Četrtek, 13. februarja LJUBLJANA 12.30. Re prodne i rana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert .radio-orkestra. — 18.30: Dr. Bcliinec: R> barstvo v svetovnem gospodarstvu. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Tedenski pregied. — 20: Pevski koncert ge. Pavie Lovšeto-ve irc gdč. M. Levšetove: Angleške pesmi. — 21: Večer Čaj-kovsikoga (radlo-orkester). BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert radio-kvarte-ra. — IS: Koncctt lahke glasbe. — 20: Rezervirano za prenos H inozemstva. — 21.30: Poročila. — 22: Godba za pfcs. — ZAGREB 12.30: Reprodrcirama g'asb3. — 17.15: oncert lahke godbe. — 20: Prenos k.?,n-ccrta iiz Ljubljane. — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19.30: Prenos opere iz narodnega gledališča. — 22.15: Koncert na orgle. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 18.35: Glasba za mladino — 19-30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert komorne glasbe. — 20.30: Lalvka glasba. — 23: Godba za p'es. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 19.30: Prenos orkestralnega koncerta. — .Moderna dunajska glasba. — BERLIN 16.30: Koncert konservatoristov. — 19.30: Zborovsko petje. — 20.30: Presenečenja. — Godba za pies. — FRANKFURT 16: Koncert '~z Stuit-tigana. — 19.30: Koncert lalike glasbe. — 20.30: Dramski večer. — 22.25: Godba za ples. — LANGENBERG 17.30: Konoert moderne glasbe. — 20.10: Odlomki iz operet Joih. Siraussa. — 21: Mešan program. — Lahka godba. — STUT-TGART 16: Popo-1 danski koncert. — 19.30: Ves program iz Frarokturta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe. — 12.05: Opoldanski koncert« — 17.40: Koncert orkestra. — 19.45: Zborovski koncert. — 21.20: Violinski in klavirski! koncert. — Lahka godba. — LONDON 21: \Vag-nerjev večer. — 23.40: Godiba za ples. — RIM: 17.30: Orkestralen in pevski koncert. — 21.02: Gioidanova opera .-Fedora«. Emerson Hough: MOŽJE Roman III. POGLAVJE Zasmejal se ie, ko sem se obrni!; nato je veselo izpustil moje roke ter odskočil, se sklonil k meni in mi podal roko. Njegove oči so bile izgubile svoj srepi pogled in so se zdai z zanimanjem in občudovanjem upirale vame. Očividno mu je bilo na jeziku, da bi me pohvalil kot športnika in dobrega nasprotnika — kakor sem tudi jaz njega sam pri sebi, čeprav se mi je upiralo, da bi to izrekel. »Za Boga, gospod,« je dejal z neprisiljenostjo, ki se mi je zdela za pridigarja že kar neprimerna, »vi ste prvi, ki mi je ušel iz tega prijema.« »To je vaša zasluga,« sem rekel, »izpustili ste moio roko. Konj je vaš.« »Nikakor ne,« je odvrnil. »Če bi čutil, da sem res zmagal, bi ga vzel in vam ne bi pustil občutka, da sem sprejel od vas darilo. Ne mislite več na to in dovolite, da tudi jaz obdržim, kar sem stavil. Najboljši mož ste, ki sem ga kdaj srečal v kaki deželi. Za Boga, človek, raztrgali ste prijem, ki ie stal nekega bivšega stražnika v Singaporeu življenje, ko mi je hotel nagajati — imel je obe roki zdrobljeni na majhne koš^ice in je umrl na operacijski mizi. Videl sem ta primer v Tokiu in Nagasaki — prijatelj, to vam je prijem žoltih stražnikov, tajni trik Vzhoda! Če ga uporabi v pravem trenutku, je ta možiček gospodar vsakogar, tudi največjega človeka, žoltega ali belega.« Takrat ga nisem razumel, a pozne>ie sem zvedel, da sem se •tisti dan prvič seznanil z orientalsko borilno umetnostjo. Nerad bi se še kedai srečal s kakim mojstrom v tej stroki. Stresel sem Ormeu roko. »Če hočete imenovati to slučaj, se rad strinjam z vami,« sem dejal. »Najboljši mož ste, ki sem kedaj v svojem življenju slekel suknijič zoper njega. Toda poslej se z vami ne bom več boril, razen« — bojim se, da sem pri teh besedah nekoliko zardel — »razen če bi vi sami želeli.« »Borba! Borba!« je vzkliknil, smeje se in oprhavaje si kolena. »Tako mi vere, Virginci ste res dečki: po mojem okusu. Pojdiva, mislim, da vas vaš prijatelj potrebuje.« Krenila sva v hišo, kjer je ubogi Harry blebetal sam s seboj. Neutegoma sem ga naložil na voz in velel črncu, naj ga odpelje domov. Sam sem za jahal Satana ter zamišljen in s sklonjeno glavo odjezdil po Walligfordski ulici na Cowlesovo farmo; bolj ko sem si v duhu obnavljal prigode tistega jutra, bolj se mi je zdelo, da imam res o čem premišljevati. IV. POGLAVJE Vojna in govorice o vojni Se tisto popoldne smo poslali voz v Wallingford in tako je moi novi prijatelj Mr. Orme zvečer že spal na Cowlesovi farmi. Bil je tujec v našem kraju — to je zadoščalo. Dandanes večkrat mislim na to, kako radi smo povabili vsakogar, kdor je prišel, in kako lahko bi se bili utegnili zmotiti o značaju svojih slučajnih gostov. Ali Orme se je tako dobro vedel, da mu ni mogel nihče ničesar očitati; narobe, zdelo se je, da se oče in mati kar zaljubtiata vanj. To je bilo-z njune strani tem bolj presenetljivo, ker sta bila oba poučena o značaju njegovega govora — ali pridige, če vam je ljubše — v metodistovski cerkvi, ki se gotovo ni ujemala z njunimi nazori. Oba sta imela Ormea za to, za kar se je izdajal, to je, za pridigarja, in sta si vsako posebnost, ki sta jo morda opazila, razlagala s tem, da je bil odgojen v občinah, ki so se razlikovale od naše mirne naselbine. Ves čas njegovega bivanja pri nas ne pomnim niti enega ostrega razgovora, čeprav so bili nauki, katere je časih oznanjal, ka] malo podobni našim nazorom. Prav dobro se spominjam pomenka, ki sta ga nekoč imela z materjo. »Dovoli mi, prijatelj, da ti povem —« je pričela blaga žena — m jela nato že stotič razlagati, da morajo biti vsi ljudje drug drugemu bratje, da mora vladati na zemlji mir, da nima nihče pravice kakorkoli zatirati svoiega brata in da suženjstva vobče biti ne sme. Orme pa je vzkliknil: »Kaj, gospa, tako misli rodbina na Jugu?« In nato je ponovil svoj stari razlog o zemljepisnem položaju, trdeč, da mora Anglija stati ob strani Juga in da se mora Jug kmalu raziti s Severom. »Če bo ta človek, ta Lincoln, izvoljen,« je dejal, »tedaj bo osvobodil slehernega sužnja v Južnih državah. Ohromil in uničil bo Jug, zapomnite si moje besede! To bo stalo Jug milijone, ki ne bodo nikoli povrnjeni. Kar razumeti ne morem, da vobče kak Vir-ginec v teh življenskih vprašanjih ne stoji s svojimi južnimi brati proti Severu.« »Ne verjamem, da bi se Jug bojeval proti Severu samo zaradi suženjstva. Jug ljubi svojo zastavo, saj jo je prav tako pomagal ustvariti, kakor Sever, ali pa še bolj. Zastave ne bo izdal,« je dejal nato moj oče.« »To ne bi bila izdaja,« je trdil Orme, ampak dolžnost, kakor hitro bi ta zastava postala zastava zatiranja. Anglosasi se že izza časov kralja Johna branijo, da bi jim kdo po krivici vladal in jih zatiral.« In tako so nadaljevali uro za uro, ne trpko, pač pa ognjevito, kakor je bilo tiste čase navada po vsej deželi. Moj oče je b'! v-hig, kar ga je včasih spravljalo v isto fronto z onimi severjarv ki ^o takrat prihajali v ospredje, na primer z Morrillom iz Nove Anglije in mladim Shermanom iz krajine za gorami. Ti so imeli tudi zaupanre v carine, ne oziraje se na to, kaj nam poreče Anglija. To ga je delalo v naši državi nasprotnika pristašem Jeffersona, ki se ni bal toliko vojne s Severom, kolikor z Evropo. Anglija je že proglašala, kako bo ravnala; vendar pa to niso bili dnevi zmagoslavnih zaključkov, ampak oklevanja in ozkosrčnega premišljevanja, kar bi vam lahko povedali mi v stari Virginiji, ki nismo videli samo soseda stoječega proti sosedu, ampak celo rodbine sprte in razdvojene med seboj. Šport K aferi Vodišek Izjava ASK Primorja V ljubljanski športni javnosti so ss vzporedno s pojavom neprijetne Vodiško-ve afere začeli širiti glasovi, da je podpisani klub tega gospoda denunciral pri ljubljanski železniški direkciji in da je slična prijava bila odposlana v imenu podpisanega kluba dunajskemu »Sporttagblattu«, s čimer.da se je hotelo škoditi g. Vodišku v njegovi športni in civilni karijeri. Te vesti so se uporno vzdrževale in vztrajno širile tudi še potem, ko je bilo žc jasno, da so vmešali naš klub v to afero čisto no nedolžnem in naglašamo, povsem po nepotrebnem, le s to razliko, da se je krivda pripisovala enemu izmed gg. Sancimv. A'edtem smo si ogledali dopis, ki ga je prejela ljubljanska železniška direkcija in smo seveda z lahkoto konstarirah, da je dopis običajna potvorba. Tozadevno izjavljamo: 1. naš klub nima z Vodiškovo afero prav nobene zveze: 2. nihče od odbornikov ASK Pri mar j: Hi za to afero vedel, dokler ni izšla tozadevna vest v dunajskih listih, ter vsled tega tudi ta afera ni nikdar tvorila predmeta kake razprave na naših sestankih ali sejah, bilo oficijelno ali neoiicijelno; 3. o tej aferi ni izšel iz našega tajništva ?cben dopis, niti na železniško direkcijo v Ljubljani, še manj pa na uredništvo »Sporttacblatta« na Dunaj; 4. tudi od strani kateregakoli eksponira-nega člana našega kluba se ni nod v zel najmanjši korak v tem pogledu; 5. po našem mišljenju je izključeno, da bi rudi katerikoli drugi član našeg»i kluba napisal knko tozadevno ovadbo, ker si ni mogoče misliti, da bi katerikoli ""lan našega klub? zlorabil predsednikovo ime: f< proti vsakomur, ki bi širil tuka sum-ničenja. bomo nastopili sodnim potom, naše prijatelje in člane pa prosimo, da nam javijo vsakogar, ki bi take govorice širil K tej izjavi pripominjamo naslednje: Prijavili smo policiji zlorabo imena našega kluba in falzifikacijo podpisa g. San-cina in upamo, da bo policija izsledila krivca. Obžalujemo, da se ni smatralo za potrebno, da bi se spravilo urednika »Šport-tagb'atta«. ki je vodil preiskavo na licu mesta v Ljubljani, v zvezo z našim klubom. tembolj, ker je že takrat bila govorca. da je nsš klub posla! tozadevne de-nur.ciacije. Obžalujemo tudi, da je v zagrebškem »Jutarnjem Listu« z dne 7. t. m. ulične vesti lansiral neki A. S., ne da bi se tozadevno uveril, kaj je na tem resnice. Pričakujemo, da bo g. A. S to svojo vest tudi demantiral. Kot športniki smatramo, da je dolžnost slovenskih športnikov predvsem razčistiti afero Vodišek, ne pa blatiti slovenski fportni klub v tujini, kar ne more prinesti koristi n 'ti prizadetim, niti slovenskemu športu. Ako bi bil naš klub zagrešil kaj Sričncga, je bilo potrebno, da se ga tozadevno javi kompetentnemu forumu. V Ljubljani, 11. februarja 1930 Za ASK Primorje: Ssncin, predsednik; Rvbat. podpredsednik: Cek, I. tajnik; Kovan, II. tajnik. * Radi objavljamo to odločno izjavo ASK Primoija :n njegovih vodilnih funkcionarjev. Izjava v polnem obsegu potrjuje naše svoječacno poročilo, v katerem smo že takrat pribili in ostro obsodili grdo obrekovanje proti »Primorju« in gg. Saucinor.:. Ravno tako smo že takrat izrekli obžalovanje, da so ce'o nekateri listi prevzeli ta obrckovalna namigavanja, ne da bi iih pre-kcntrolirali. Tudi mi želimo, da bi sc preiskan i posrečilo ugotoviti krivca te grde rnistifikacije. Športni drobiž JZSS je na svoji zadnji seji storil nekaj važnih sklepov, ki bodo zanimali tudi javnost. O Vodiškovi aferi se ne bo izdal komunike, dokler ne bo prišel odgovor od Mednarodne drsalne fcderacije. — Državno smučarsko prvenstvo se bo končnove-Ijavno vršilo prihodnjo soboto in nedeljo v Kranjski gori odnosno v Mojstrani. Število prijavljenih je dokaj veliko in bo konkurenca zc:o ostra in zanimiva. Dalje je savez sklenil, da se bodo naši tekmovalci udeležili mednarodnih smučarskih tekem v Oslu. Od slovenskih smučarjev prideta v poštev Šramel in Joško Janša. Definitivna sestava našega moštva bo določena šele po državnem prvenstvu. Poleg tega bomo poslali svoje smučarje vojake v inozemstvo, ki bodo nastopili pri mednarodnih vojaških smučarskih tekmah v Rumuniji. Ti smučarji vojaki so že do'očeni, in sicer šramel. Brvar, Predojevič, Klavora in Han. V svetovnem prvenstvu v hitrem drsanju, ki se je vršilo v Oslu, so brli rezultati naslednji: 500 m: 1. Peterseti 43.8, 5000 m: 1. Staxrud 8:28.7. 1500 m: 1. Stax-rud 2:23.4, 10.000 m: Ballangrud 17:53.7. Končni placement ie: 1. Staxrud 179.66 točke, 2. Ballangrud 179.08. 3. Van der Scheer 202.74. V nedeljo bo v Beogradu, kakor smo že javili, predkonferenca predstavnikov JNSa in podsavezov, da se končnoveljavno spravi s sveta znani spor. Ob tej priliki se bo vršila tudi medmestna tekma Beograd : Zagreb. Zagrebško moštvo je sestavljeno naslednje: Mihelčič-Koch, Rajkovič-Brozo-vič. Premrl, Kunst-Mika Babic, Hitrec, Lei-nert, Šimšir. Kralj. Iz Kranja r— Občinske zadeve. Pretekli petek je imela mestna občinska uprava svojo javno sejo pod predsedstvom župana g. Cirila Pire a in ob poinoštevilni udeležbi občinskih članov. Župan je uvodoma poročal o poklonitveni deputaciji v Beogradu, kjer je na najvišjem mestu toplo priporočal zadevo otvoritve tekstilne šole v Kranju in potrebo železniške zveze Kranja s Savinjsko dolino. Prečitan je bil telegram, v katerem je advokat Bu lovec obvestil dijaško kuhinjo v Kranju, da ji je pokojni dr. Jelovšek volii 30.0(X) kron. Industrijec Anton Pogačnik s Podnarta je predložil občinski upravi v odobritev parcelacijo svoje stavbene parcele št. 1C9, davčna občina kranjska, na 12 parcel. Parcela, ki meri okrog 11.000 kvadratnih metrov, se nahaja za Holchakerjevo pristavo ob okrajni cesti v Kokrico. Ker predloženi parcelacii-ski načrt ne odgovarja mestnemu regulacijskemu načrtu, je bilo sklenjeno, da se načrt parcelacije Pogačniku vrne v popravo. Puškarsko podjetje Mišic v Kranju je zaprosilo, da se mu dovoli uporaba mestnega grba kot zaščitno znamko svojih izdelkov, čemur se ne ugovarja. Prošnji Ane Ind'i-foarjeve iz Rakovice, ki je zaprosila sresko načelništvo za podelitev koncesije v svrho izdelovanja brezalkoholnih pijač, se ni priznala krajevna potreba. V Kranju je namreč danes že 6 tovrstnih obratov. Soglasno je bil odobren računski zaključek vodovodnega odbora za leto 1929., ki zikazuje dohodkov 300 375.23 in izdatkov 2S5.'470.34 dinarjev. Prejšen obseg je zavzela razprava o dveh gradbenih zad'evah, ki se tičejo mestne hiše, tako zvane kasarne pod mestom. Končno je bil soglasno sprejet predlog finančnega odseka, da se proglasi neznatni svet med kasarno, Sirčevo in Ga-bričevo hišo za javno pot, nadalje da se gospodu Sircu odproda v ska'ah za kasarno majhen košček zemlje za 1000 Din pod pogojem, d'a dovoli eventuelne občinske podzemske napeljave. Končno so bili določeni dražbeni pogji kasarne, katere vzklic-na cena znaša 150.000 Din. Zakupnina te stavbe bo izročena fondu za zgradbo ljudske mestne šole. V krajevni šolski odbor so bili izvoljeni dosedanji člani: Adamič Anton. dr. Sabothv, Franc Sire, Josip Tajnik in Franc Waitzl; v šolski odbor obrtne nadaljevalne šole pa Rudolf Florjančič. Iz Tržiča č— Prva operata v Tržiču. V nede" -bodo igrali v Tržiču prvo opereto »Kakor stari — tako mlodi«. Godba je od Detri-cha. besedilo je prestavil I. Špicar. Vsebina je vzeta iz podežebkega kmečkega življenja, ki ga vidimo v tej ali oni obliki vsak dan in nad katerim se včasih smejemo, včasi pa jočemo, ko vidimo kako kmečko napuhnjenko. kako se hoče pomeščaniti na škodo posestva in v zasmeh sovaščanov. Polno lepih prizorov, prekipevajočega, zdravega humorja diha iz operete same. gedca pa je prijetna in sladka, da jo je vesel je poslušati. Režija j« v rokah g. Pavla Erugelsberger'«!. orkester je naštudiral g. strok, učitelj Kernc, pevski dsl pa ravnatelj Lajovic. Igralci in pevci so člani nevskega zbora bralnega društva in Sokola, ki imajo nad prvo opereto svoje veliko veselje in jo študirajo z vso vnemo. Tekoči ted en je ves posvečen skušnjam z orkestrom in je gotovo, da bo opereta izvajana prav dobro. Vsem, ki želi dve urici prijetne zabave in smeha, priporočamo, da si prepočasno preskrbe vstopnice, ki jih dobe v trgovini g. Franca Globočnika. Kakor čujemo, vlada izredno zanimanje in je že precej stopnic rezerviranih za goste od drugod. S^oj obisk je napovedal tudi avtor slovenskega besedila g. Špicar iz Radovljice. Iz Kamnika ka— Izredni občni zbor Meščanske kor-poracije sc je vršil v nedeljo popoldne v telovadnici Sokola. Glavna točka dnevnega reda je bita oddaja lova v Bistrici Nj. Vel. kralju Aleksandru. Izredni občni zbor je soglosno sklenil, da se odda lov v Kamniški Bistrici, katerega zakupna pogodba poteče koncem junarja 1931, dvornemu lovišču Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Pogodba, ki je bila napravljena že pred 6 tedni, se je na izrednem občnem zboru odobrila in se v dveh dnevih predloži na mero-dajno mesto. Zelo lepo gesto so pokazali upravičenci, ki jih je bilo tričetrt navzočih s sklepom, da se je dala gospodarskemu odboru polnomoč za brezplačno oddajo vsega lesa, ki sc bo rab i za zgradbo kopališča, ki ga bo gradila še to pomlad mestna občina. Dalje so se votirale razne podpore kakor: za spomenik p-dlim vojakom 5000 Din (spomenik bo odkrit v letu 1930. ob priliki 700 letnice Kamnika), za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolo pa 1000 Dir. itd. Nekaj prošenj je bilo zavrnjenih. Pri slučajnostih so se razpravljale in razčiščevale nekatere interne zadeve. ka— Iderlna zimsko-sportna nedelja je bila na Veliki planini. Smuka je bi'!a zadnji teden z izjemo enega dne najboljša ter je snega nf"-'nia noldrucji meter. V 'sljo je prišlo na Veliko p'anino tudi 12 smučarjev Hrvatov. Iz Litije i— Spremembe na našem sodišču so pač izredno pogoste. Zdaj je zopet prestavljen v Celje znani sokolski delavec, sodnik dr. Jurij Štempihar, ki je prišel še nedavno v naš kraj. Litijski Sokol si je obetal od gospoda dr. Štempiharja čim največ pomoči. Na njegovo mesto je prše! sodnik g. Jože Sfiligoj iz Kamnika. Vodstvo starešinskih poslov je prevzel na našem sodišču g. d'r. Tomo Turato. Gospod svetnik se je brzp uživel v naše razmere in je prevzel v novem SKJ mesto prosvetaTja. Obema novo-Gošlima gospodoma želimo čim prijetnejše bivanje med nami. i— Malo več objektivnosti! Prejeli smo: »S'ovenčev« dopisnik, ki poroča o plesni prireditvi Gasilnega društva v Litiji, se je nekoliko zaletel. Resnici na ljubo smo dolžni pojasniti, da je bila prireditev lepo obiskana ter smo z njo v moralnem, kakor v finančnem pogledu mnogo bolj zadovoljni kakor druga leta, četudi se je gospod dopisnik kot »pravi Litijčan« ni udeležil. Odbor jc sklenil, da se prireditev vrši v Sokolskem d>mu. Če je dopisnik »Slovenca« zato ozlovoljen, še s tem ni reče.io, da so ozlovoljeni glavni podporniki gasilstva v Litiji, od katerih dopisnik gotovo nima pooblastila, ustvarjati proti društvu 'ržnjo. — E. K. Objava O izdavanju pod zakup prava veliko-prodaje duvanskih preradževina, ci-gar-papira i žižica za trogodišnji period od 1. aprila 1930. do 31. marta 1933. godine. Na dan 14. februara 1930. god. održa-če se u kancelariji Samostalne Monopol-ske Uprave u Beogradu i kancelarijama Monopolskih Inšpektorata u Zagrebu, Sarajevu, Splitu i Skoplju prva ofertalna licitacija za izdavanje pod zakup prava velikoprodaje duvanskih preradževina, cigar-papira i žižica po prodajnim reonima za vreme od 1. aprila 1930. do 31. marta 1933. god., a prema uslovi-ma propisanim od Samostalne Monopol-ske Uprave pod M. Br. 37910 od 15. novembra 1929. god., koje je odobrio i Go-spodin Ministar Financija rešenjem Br. 7883, od 25. januara 1930. godine. Ponude za ovu licitaciju primače se odredjenog dana na napred označenim mestima do 11. časova pre podne, a otvaranje istih izvršiče se istog dana i na istom mestu od komisije, koju za otvaranje bude odredila Samostalna Mo-nopolska Uprava. Kaucija za ovu licitaciju primače se kod Depozitne Blagajne uprave Državnih Monopola u Beogradu i kod blagajni monopolskih stvarišta u Zagrebu, Sarajevu, Splitu i Skoplju, a mogu se polagati počev od 1. februara 1930. god., pa do dana licitacije. štampani uslovi za ovu licitaciju sa štamparnim blanketima ponude mogu se dobiti kod Uprave Državnih Monopola u Beogradu — Odelenje Prodaje 1 kod Monopolskih Inšpektorata u Zagrebu, Sarajevu, Splitu i Skoplju uz nakna-du od 10.— dinara. Objavljuje se prednje zainteresovani-ma radi znanja. Iz kancelarije Uprave Državnih monopola, Pr. Br. 3340 od 28. jan-1930. godine. Iz Trbovelj t— Sokolsko gledališče. Sobotna predstava Schnitzlerjevega »Ljubimkanja« v prvih dveh dejanjih ni mogla ugreti občinstva. Že igra sama je v teli dveh dejanjih precej enolična, poznalo pa se je tudi igralcem, da niso bili razpoloženi. Kar uživett" se niso mogli, dasiravno se je gdč. Para-aiževa kot Schagerjeva Mjci zelo trudila prinesti nekaj življenja v igro. Šele v tretjem dejanju so se ugreli igralci, pa tudi občinstvo. — Najboljši v svojih vlogah sta bilj gdč. Urbančičeva kot Krista Weiringo-va in gdč. Paradiževa kot Mici. Zadovoljila sta tudi g. Badalič kot Fric Loblieimer in g. Seme kot goslač VVeiring. G. Ferce pa je Seme kot goslač Weiring. G. Berce pa je mamjših vlog. Gdč. Grabnarjeva in g. Vivod sta imela samo kratki vlogi, a sta bila dobra. Obisk ie bil slab. R. P. Iz Hrastnika h— Težka telesna poškodba. Nista 5e pozabljena primera težke telesne poškodbe iz prejšnjega tedna in zopet se je pripetil drug primer posurovelosti. 6. t. m. sta se v rudniški separaciji sprla dva delavca in je V. F. v prepiru udaril rudarja Zupanca Franca z motiko tako močno po glavi, da mu je udri lobanjo. Poškodovanec je bil oddan v ljubljansko bolnico, ker je rana življensko opasna. Storilec pa je pobegnil in ga je orožništvo šele včeraj izsledilo in odvedlo v sodne zapore v Laškem. Želeti bi bilo, da se surovež eksemplarično kaznuje in se s tem preprečijo še nanadaljnji izgredi. Za 10.000 Din je zavarovan vsak naročnik „Jutra" Pisalni str oj za vse samo IHn 750*- inkluzivno kovčeg! Povsem brez konkurence! Vidna pisava! Normalni valjar! V par tednih tisoče prodanih! Puntijar, trgovina s stroji Zagreb, Ilica 50. ZAKFP-ODDAJA Klemenčevih TRAVNIKOV ob Ljubljanici, NJIVE ob športnem klubu, VRTA pri hiši Cesta na Loko 26 i. t. d., se vrši za dobo 3 let v nedeljo, 16. februarja ob 13. nri. Interesenti naj se zbero pri mostu koncem Opekarske ceste. Tehnika v Konstanci, inženjtrčka šola za ftroje-gradbo in elektrotehniko. Prospekti grati?. Gradnja letal ic avtomobilov. Državna razredna loterija. Poročilo iz kolekture ANTON GOLEž, Maribor^ Aleksandrova cesta 42. žrebanje II. razreda 19. kola dne 10. februarja 1930. (Za tiskovne pogreške se ne odgovarja.) Zadele so sledeče srečke: Din 200.000.— št. 99386, Din 80.000.— št. 94055, Din 60.000.— št. 42778, Din 40.000.— št. 62132, Din 30.000.— št. 87216, Din 20.000- št. 82035, Din 10.000.— št. 64406, 84187, iDn 7.000.— št. 80.129, 56.112, 88.479, Din 3.000.— št. 17486, 55994, 59663, 68492, 70243. Prihodnje žrebanje dne 6. marca. (V preteklem žrebanju je padla premija na četrtinske srečke.) 33/9 M O TO B ^ £ LOKOMOTIVE »a pogon s surovini oljem DIESEL-MOTORKE LOKOMOTIVE za lahke proge — oeobito poceni pogon. Popolnoma sigurne in trpežne skozi dolga leta ob največjem obremenjenju. Počenši od 7-5 HP; teza v pogonu 2.5 to. za tir 500 m/m ali več. OREMSTEIK i KOPPEL J>. O. Zagreb, Samostanska 2/11. Telefon 50-i>4 Samo 49 Din et. 125 budilka, 16 cm visoka, dobro kolesje. 31etno jamstvo. Št. 105. ista, 19 cm visoka, Din 64.20. Št 106, ista, z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. 3t. 120, kovinska žepna ura, z dobrim kolesjem, poolje- na in regulirana, 31etno jamstvo, Din 44. št. 121, ista, z radijskim urnikom in kazalci, Din 58. Katalog gratis in franko! H. SUTT\EB, Ljubljana 4 Prešernova nlica 4 Lastna protokolirana tovarna nr t Šriei CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 da te mu pošt j t po posti naslov tfCdor hoče po posti ali GaGo «(ru|c informacijo tieoco so malih oglasov naj priloii v stnamGah ^ sicer ne ho prejel odgovora t 'ttt CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. tUtšfodtSi Vajenca in 2 mizarska pomočnika dobro izuriena sprejme Fr. Zavodnik, mizarstvo. Št. Vid nad Ljubljano. 443« Perfektno kuharico iščem za graščino. Nastop takojšen. Dopise na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna služba na deželi« 4414 Iščem kuharico ki bi imela veselic tudi do gostilne ter bi opravljala tudi druga gospodinjska dela. Prednost imajj starejše m brez bubi glavice Ponudbe po možnosti s sliko, ki se takoj vrne. na osi. oddelek »Jutra* pod šifro »Kuharicac. 4391 Prodajalko •pretno in dobro govornico ter hitro in dobro ra-čunarico sprejme v trgovino z mešanim blagom Vinko Narat. Grosuplje. 43S4 Trgov, pomočnika tzvežbajiega v železni-narsfci stroki sprejmem. Ponudae na oglas. odd. »Jutra« pod »Zelezn.inar-sku stroka*. 4295 Brivskega pomočnika (co) dobro izurjenega v ondu-liraniti sprejme takoj ali po dogovoru Drasotin Sa-tošek. brivski in damski salon v Črnomlju. 4177 Spretno prodajalko popolnoma izvežbano v manufakturni stroki sprejmem takoj V poštev pridejo le prvovrstne moči. Ponudbe na poštni predal Kranj št. 25. 4176 Trg. pomočnika 7možnega vseh panog, izložbenega aranžerja. pridnega, sprejmem. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Do bra moč«. 4070 Kmečko dekle staro nad 20 let, ki se razume na vsa dela v hiši, na vrtu in pri živini. se sprejme takoj. — Pi»nud'be na Upravo graščine B o š t a n j ob Savi. 4035 Kovaškega pomočnika sprejmem. Prednost imajo t-i-iti. ki «o dovršili pod->ovs,ko šolo in ki so zmožni samostojno voditi kovaško obrt. Ponndbe na oglas. oddelek »Jutra« pod •Kovaška obrt na Gorenjskem t. 8345 Vaj'enko 7a modistovsko obrt sprejme salon >Chic«. Wolfova ulica 3. 4500 Natakarico izvežbano sprejme kolodvorska restavracija v Kranju. 4473 Šteparieo za slamo dobro izurjeno potrebujemo za takoj. Pismene ponudbe s točnim naslovom na: Tanaskovič. Beograd. Kralja Milana 49. Pri sporazumu plačam potne stroške. 44S4 Prodajalko sprejme nova modna trgovina za moške klobuke. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prodajalka«. 4512 Pek. vajenca z oskrbo . obleko in perilom sprejmem v amerikan-sko pekarno. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 4490 V komisijo sprejmem za čas birme v večjem kraiu na deželi: manufakturo. klobuke ter vse blago, ki se ga ob tej priliki največ proda. Garancija v vsaki množini ua razpolago. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4492 Brivski pomočnik mlajši, dober delavec in bubi štucer dobi takoi stalno mesto s hrano in stanovanjem v hiši. — I. Petkovič. brivski in damski salon. Domžale. 4516 Poslovodjo sprejmem v stalno službo proti dobri plači, s kapitalom 200.000 Din. Vloga se obrestuje po 12 %. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna eksistenca«. 4527 Postrežnico za domača dela vzame Pre-šern. Beethovnova ul. 10 V 4526 Dekle sprejmem k dvema otrokoma. Prednost imajo one, ki so bile že pri otrocih. Nastop takoj. Zglasiti se pri M. Škerbic. Trbovlje. 4539 2 pek. pomočnika za mešat in predpečnika iščemo. Predpogoj je starost nad 30 let in da ie bil delj časa zaposlen pri enem mojstru ter da je trezen. Nastop takoj. — Potrebna ie osebna predstava. ker na pismene ponudbe se ne odgovarja. Alojzij Vavpetič. družba z o. z.. Šmarca. Kamnik. 45444 Skladiščnika s primerno inteligenco in strokovnim znanjem iščem za papirno stroko. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 4546 Kuharico za gostilno sprejmem takoi. Naslov pri podružnici Jutra« v Celju. 4547 Trg. pomočnika mešane stroke, vojaščine nrostega in z dobrimi referencami, z znanjem nemščine sprejmem s 1. marcem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Agilcn prodaialec«. 4550 Potnika strokovnjaka v železnim* iščem. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Potnik žcleznine*. 4296 Potnik galanterist — no Sloveniji dobro vpeljan, dobi takoi mesto. Ponudbe pod šifro Potnik« na oglas, oddelek Jutra«. 44S9 Zastopnika za Ljubljano in okolico išče tovarna mesnih izdelkov Tavčar. Maribor. Jurčičema ulica 4467 Velik zaslužek lahko vsakdo dobi v lastnem domu s pomočjo urnega pletilnega stroja. — Glavni zastopnik Puntijar k. d., Zagreb, liica 50. 44*5 Ne! Hočemo Vam dokazati! — Novost! Izdaten zaslužek si dobe gospodje in dame s prodajo lahkoprodajnega odličnega predmeta — tudi izven poklica. Pobliže generalna agentura »Omnia«. Ljubljana. 5404 Zastopnika za Kranjsko, ki jc dobro vpeljan pri trgovcih z živili in manufakturo. sprejme veletrgovina s papirjem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4519 1. oblas'v. koncesijonirana šoferska šoveinn> Mlad šofer inteligenten in vojaščine prost, išče službo. — Ima sestietno prakso ter ie vajen ludi vsega( pisarniškega dela (strojepisja, korespondence, knjigovodstva). Gre tudi 14 dni na poskusijo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad šofer št. 113«. 4486 94. Vila i« takoj stekla k potoku in podržala jlato zvezdico v vodo. Njena luč je zasijala na vse strani in preden bi utegnil našteti do deset, se je pokazala iz vode šeukina glava. »Kje je paličica, požeruh?« je vprašala vila. _ »Tistemu z dolgim vratom sem jo dala. rekel je, da jo bo spravil v svojem gnezdu,« je odvrnila ščuka. » Počakajte, pokličem ga.« Ščuka je izginila in čez nedolgo je priplaval dolgo vrati labod s čarobno paličico v kljunu, Izprašan kurjač izučen mehanik išče stalno službo za takoj ali po dogovoru. Ivan Gajšek. kurjač. Mestinje p. Podplat. 4506 Mehanik z enoletno pomočniško dobo. diplomiran, išče službo Gre tudi na poskušnjo. Ponudbe na naslov: Zule Peter, Domžale. 4514 Mladenič 20 let star, išče službo kot raznašalec kruha ali kaj podobnega. Naslov v ogiasnera uddelku »Jutra«. 4536 Trgovski pmočnik mlad, agilen, prvovrsten prodajalec išče namešče-nja v manufakturni ali špecerijski trgovini. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celiu. 454$ Bivši poslovodja sedaj potnik, želi preme-niti službo kot potnik s fiksumoin ali kot poslovodja. Najboljše reference ■ Cenjene ponudbe pod šifro »Dobra moč« na podružnico »Jutra« v Celju. 4549 Boljše dekle ki govori slov. in nemško želi službo hotelske sobarice. Naslov v oglasnem oddelku- »Jutra«. • 4552 MOKO dobro, »vežo m suho dobite najeeueje v F Juvana valjčnem mlinu Sr. Gamelj-ne. pošta St Vid nad Ljubljano. — Zahtevajte cenik 263 Puhasto perje ' kg po 38 D:n razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čt-'o bflo gosje kg po 130 Dirt in čist beli puh kg po 30O Din. L. Brozovič. Zajreb, Ilica št. 82. — Kemična čistilnica perja 262 Tenor banjo nov poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3879 Anastigmat 9 X 12. francoski fabrikat. s 6 kasetami prodam za 850 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugoden nakup«. 4487 Več 100 klišejev razne vrste ugoanc prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika«. 4488 Prazne sode od jedilnega olja kupim, prodam pa prvovrstno olivno olje po IR Din. Lasan. Krekov trg 10 4503 Fotoaparat 9 X 12. dvojni anastigmat. z vsemi pritiklinami ugodno prodani. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« nod šifro »9 X 12«. 3943 Pozor, brivci! Tri aparate za sušenje vodne ondnlacije proda t:. Navinšek v Ljubljani. 422b Fotoaparat 9 X 12. kovčcg.gramofon s ploščami in kino Pate-Babi prodani. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 4522 Mesarski voz na vzmetih. v dobrem stanju in konjsko opremo proda Prašelj. Maribor — Koroškša cesta 63. 4553 Avto »Chevrolet« štirisedežen, dobro ohranjen. z novo pnevmatiko prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43S7 Bianchi avto v najboljšem stanju. 4-se-dežni, prodam zelo ugodno. Cenj. ponudbe na cgla-ni odd. »Jutra« pod »Bianchi 1330«. 4349 Avto štirisedežen. 12—18 HP. zelo ličen in ekonomičen poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4482 Sode od jedilnega in strojnega olja, vsako množino kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3819 30 ali več okenj približno 80—125 cm, dobro ohranjene, dvojna vež-na vrata in 15 sobnih vrat kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4406 Obroče za sode 45 mm širine, vsako množino kupim. Naslov v oil. oddelku »Jutra«. 3820 Pisalno mizo kuni V. Bogatai. Rimska cesta 23/1. 4499 Dvigalo W00—3000 kg nosilnosti kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dvigalo«. 449S Voziček dvokolesni. za težo 200 kg kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »DSL«. 4494 Stole nizke naslonjače, netapeci-rane foteljčke kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Črni« 4508 Železen pisar, pult za shrambo poslovnih knjig kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Železni pult«. 4524 Okretnico (Drehscheibe) — kolosek 50 cm in 12 m dolg dvojni lermen. 140 mm širok, vse v brezhibnem stanju kupim. Ponudbe pod značko »Okretnica« na oglas, oddelek »Jutra« 4533 Z manjšim kapitalom želim soudeležbe pri kakem solidnem podjetju. — Pu^uute na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kapital«. 4426 Družabnika s primernim kapitalom, za trgovino mešanega blaga iščem. Mesečni promet cca 120.000 Din. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod šiiro »Trajna eksistenca«. 4368 Z manjšini kapitalom se udeležim pri solidnem podjetju. Natančne pmuri-be na ogl. odd. »Jutra« [►o! »Podjeten trgovec«. 4234 Z manjšim kapitalom se udeležim pri solidnem podjetju. Natančne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podjeten trgovec«. 4224 Financirja s sodelovanjem, iščem za ustanovitev nove. zelo dobičkanosne industrije s sedežem v Ljubljani. Položeni kapital se v enem letu podvoji. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Obsežna industrija«. 452S Novo lepo hišo pripravno za klepar-,ko obrt. kje" ni konkurence, v letoviščar. kraju v Savinsk i dolin', vsled odpotovanja po zelo nizki -i,i prodam. Hiša sestoji iz 2 sob. kuhinje, pralnice. velikega prostora za delavnico ter majhnega vt-ta. Električna razsvetl :av — P.o,ja*jiila daje Ferjan. Jesenice 19, Gorenjsko. 4334 Dvonadstropna hiša lepa. velika, z 12 stanovanji. moderno urejenimi na lepeui prostoru. Velike kleti, vrt, vsled odipotovar.ja ugodno naorodaj. Potreben kap:tai samo 200.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4248 Hišo trgovsko ali tudi drugo, na prometni točki Maribora kupim. Ponudbe z opisom in navedbo cene na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »K. N.« 4551 Pozor, mesarji in prekajevalci! Prodam novozidano hišo ob državni cesti in kolodvoru. s prvovrstno vpeljano mesnico v hiši in podružnico na avstrijski meji. Imam hladilnik na električni pogon. Radi družinskih razmer prodam po zelo ugodni ceni. — Ponudbe pod šifro »Mesnica« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 4554 20 % kronske bone kupi in plača najbolje K. Čamernik. Ljubljana. Dunajska cesta. 4405 20% bone kupim in plačam najbolje. Oskar Adamič. Ljubljana. Selenburgova ulica 7. — »Sana«. 4404 20 % kronske bone kupuje in prodaja najugodneje Uprav-ništvo »Merkur«. Ljubljana. Večna pot 5, telefon 8052 4120 Vrednostne papirje srečke itd. kupuje in pača najbolje Upravništvo »Merkur«. Ljubijana. Večna pot št. 5. telefon 3052. 4120 20 % bone kuni Uran Franc, Ljubljana. Dunajska cesta štev. 46 Telefon 2820 4022 Opravo za spalnico za 2 osebi in eno za 1 osebo ter več drugih stvari prodam na Bledu — gostilna pri Potoku. Ogleda se lahko pri najemnici. — Lastnik: Jakob Baraga. Celje. 3944 Lepo spalno sobo za eno osebo prodam po zelo ugodni ceni radi preselitve. Ogledati med 10. in 12. tei med 2. in 4. uro v Levčevi ulici S — proti Rožni dolini. 4513 Sobno kredenco čruo, moderno lej»o in stole (naslanjače) netapecira-ne i,uipim Ponudbe po »Vse čisto« na ogl. odd. »Jutra«. 4140 Sobno kredenco majhno, črno. moderno kupim. Ponudbe 112 oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cista in nepokvarjena«. 4509 77/ 4ti linutii 1 Lepe maske, kostume pocani prodam. — Naslov pove og'asni oddelek »Jutra«. 4108 Usnjat damski suknjič skoro nov. srednje velikosti poceni prodam. — Na ogled v gostilni Maček. Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 17 4066 8 boljših gospodov sprejme pension na hrano po 20 Din dnevno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4501 Trgovski lokal z inventarjem in majhnim skladiščem, ali pa tudi skupno z velikim skladiščem in dvoriščem, v bližini gorenjskega kolodvora takoj ugodno oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika P4«. • 4468 Kavarna sredi mesta v Zagrebu z zelo majhno stanarino je radi bolezni naprodaj. Vprašati: »Za - 2223S« Publicitas dd., Zagreb. Gundutičeva M. 41S2 Lokal primeren za mesarijo m gostilno vzamem v naiem na prometnem kraju. Naslov nove oglasni oddelek »Jutra«. 4479 Gostilno na prometnem kraju — z vsem inventarjem takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna gostilna«. 4532 Trgovski lokal s skladiščem, v novi hiši odda takoj Ing. Tornago, Poljanska cesta 12. 4530 Gostilno vzamem v najem eventuel-no tudi na račun Posedujem osebno pravico in sem kavcije zmožen. Prevzamem takoj ali poznoje. Pismene ponudbe ua og'as. odde'ek »Jutra« pod značko »Prometna 26« 240 Namiznih jabolk lenih, kislih in sladkih kupim vsako množino. Prevzamem na licu mesta in p'ačam Din 2—5 za kg. — Alojzij Mlakar, trgovec — Zagreb, Zvonarnička ul. 2. 4478 Sobo oddam, event. s hrano enemu ali dvema dliakoma (dijakinjama) nasproti Le-onišču, 4 minute od tramvaja — Na Kodelievo 13. 4277 Stanovanje tri ali dvosobno, s pritiklinami, mirno in solidno. ;!čem za maj. Ponudbe pod »Solidna in mirna stranka« na oglasni oddel. »Jutra«. 3743 Stanovanje takoj oddam v Zg. Šiški št. 159 — Kosovo polje. 4400 Stanovanje oziroma ctlo hišo z vrtom oddam v naiem takoi ali kesneie. 3 minute od žel. postaje D. M. v Poliu. 4401 Čisto stanovanje 3 sob in nritiklin išče s 1. tnajem tiha in solidna družina odraslih oseb. Naiem-nina po dogovoru. Plača event. za eno leto nanrei. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurno«. 4521 Stanovanje tri- aM dvosobno, z vsemi pritiklinanTi, po možnosti s kopalnico rn plinom išče tričlanska družina za takoj ali pozneje, najraje v bližini gl. ko k) dvora. Ponudbe z navedbo stanarine pod šiiro »Trgovski zastopnik«. 4059 Stanovanje sobe in kuhinje išče mizar s svojo družino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4502 Sobo s kuhinjo leno. mansardno oddam največ dvema osebama. — Cesta na Rožnik 19. 541S Zakonski par boljši, mlad. miren, išče majhno stanovanje ene ali dveh sob in kuhinje za čimprejc. v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brez otrok«. 4523 Gospodična išče s 1. majem ali pozneje 2—3 sobe s kuhinjo in pritiklinami. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Maj«. 4543 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin. v sredini mesta oddam mirni in snažni stranki brez otrok. Vselitev takoi ali si. marcem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 4541 ItjfertMuif*! Financiramo civilno • pravdne sodne in odvetniške stroške. Upravništvo »Merku «. Ljubljana Večna pot 5, telefon 3052. 4120 Terjatve od najmanjšega do najvišjega znesla, po edine ali večje partije izterjuie brez v-akega predu.ma Upravništvo »Merkur«, Ljubljana. Večna pot 5, telefon 3052. 4120 Svf>€ Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom takoi oddam Podrožnik X/.l3. 4410 2 lepi prazni sobi boljši stranki ali za pisarno takoj oddani v Tavčarjevi ulici 12/1. levo — vrata 4. 4381 Opremljeno sobo lepo. s souporabo kopalnice oddam. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4495 Sostanovalko sprejmem takoi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4493 2 solidni osebi sprejmem na stanovanje v lepo sobo s 15. februarjem. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 4525 Opremljeno sobo čisto, v bližini dež. bol-nicc ali Tabora išče uradnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »Tabor«. 4542 2 veliki sobi opremljeni, z elektriko, 1 z 2 posteljama, druga z 1 posteljo oddam na Mestnem trgu 13. 4529 2 opremljeni sobi z uporabo kopalnice, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom iz stopnišča takoi oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4555 Lepo sobo prikladno zlasti za damo, oddam z ali brez oskrbe v vili. Kopalnica in telefon. Na;lcv ptve oglas, oddelek »Ju*:a«. 4550 Nekaj kg znamk na škartnih spremnicah je naprodaj v trafiki na Mestnem trgu 8. 4545 niirriTifr Ribje olje - vitamini Prispela mi je iz Norveške nova pošiljka ribjega olja. prvovrstna kakovosti. Kakor so na Dunaju izvedeni poskusi pokazali, v.-ebuje to olje, poleg potrebne množine joda in maščobe tudi toliko vitaminov, kot to zahtevajo najstrožji predpisi. Lekarna G. Ba';arčič. Ljubljana, S* Jakoba trg št. 9 1965 JJJJiM JU Zlata zapestnica (dras spomin) sc je izgubila. Pošten najdite!) nai Io odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 4540 Gospod želi »nanja z gospodično ali gospo do 52 let starosti, v Ljubljani, ki bi me vzela na hrano in stanovanje. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Resna ponudba«. 4491 Zaka], zakaj...? Zato. ker svidenje le tam sigurno, drugje nc. 4476 Gospodična inteligentna premožna in lepe zunanjosti želi znanja s trg. naobraženim gospodom. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Harmonija 777«. 4537 Gospodična trg. naobražena. z znanjem 3 jezikov, simpatična ter lepe zunanjosti, se želi seznaniti z boljšim gospodom. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Trg. naobražena«. 453S + 4 i*4 4 A Mornariški podčastnik želi znanja z inteligentno gospodično, v svrho poznejše ženitve Resne dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko ■Osamljen 77« 4477 "A i 'Ifdiii', Dolg klavir prodam za 4000 Din. event. na nekaj obrokov. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4443 Kovčeg-gramofonov nekaj novih prodam pod lastne etno. Naslov v ogl. oddelku »Jutia«. 4223 Nemško ovčarko 11 mesecev staro, čistokrvno. že nekaj dresirano prodam v Vodmatski ul. 15 . 4517 Šivalni stroji Haid & Ncu. na ugodne obroke »Centra«. Miklošičeva costa 7/U1. Ljubljana 57 Dieslov motor 50 HP, z električno centralo, prolamo zaradi preureditve obrata Naprava primerna za "privatno in javno električno centralo. Vprašanja na ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani pod naslovom »Nenavadno ugodna prilika«. 3727 Prvovrsten stroj za rezanje papirja radi selitve poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4457 Vsled izmenjave vodnih koles s turbino prodam po zelo ugodni ceni vso garnituro za pogon šestih kamnov. Vsi demontirani deli so stari komaj 2 leti in v dobrem stanju. — Prodani tudi na obroke. Hotko Miha. mlinar v Rigoncih pri Dobo-vi. 4535 rt trgovsko naobrazbo in znanjem deželnih jeziiov iščemo za večje podjetje. Keflektanti z živežne stroke imajo prednost. Ponudbe pod »Spo^oban putnik 28—26« se prosi na »Inter-reklam« d. d. v Zagrebu. Manovska 28. 3331 V subabonement odda kavarna Emona več inozemskih časopisov. Pojasnila vsako dopoldne pri kavarniški blagajni. 4450 Zastonj Vam pošljemo na ogled eno številko ilustrirane revije »Domači prijatelj« in »Naš obzor«. Pišite dopisnico upravi, Ljubljana, poštni predal 291. Norosti Novcu!! Železna služinska Brozovič« patent postelja zložljiva, s tapeciranim ma-dracom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne službe tn za potujoče osebe stane Din. 450.— Raspošiljam po poit-nem povzetiu. TJ KO. IJGlCCA U&N* Kurja očesa Najboljše sredstvo pr )tl kurjim očesom »GLAVEN« je mast Lesen* patent postefla (ložliiva, t Upeciramnt madracom, te!« P'aK-t>čna sune Din. 280.— Lczalka za »unčanje— flie« Jcstuhl)|n»inoviie vrsti sta-pe Din. 150— t. BHOZOTIC, Zagreb, Ilica 82. Dobite ▼ lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvor-nice in glavnega sk aiis£a M. Hrniak lekarnar — S i s a k Amerikaiiski izum novega prihranjevalca bencina \Valter Critchlovv, 1924-L st. \Vheaton lil. U. S. A., je dobil patent za prihranjt:-valca bencina in odstranjevalca ogljika, pri avtomobilih in plinskih motorjih, ki nadkriljujc irse dosedanje. Stari »Fordi« doso-zajo 26 in p-o! km z 1 litrom bencina, novi »Ford« do 22 ia eno četrtino km. Vsaka druga znamka pokazuje neverjetno večje delo od v. V« /k—/2. Izumilcc nudi brezplačno tako naprava za vpeljavanje. Isto-tako odda povsod agenture in zastopstva. ki donašaio mesečno 250 do 1(XJ0 dolarjev. Pišite še danes T angleškem jeziku na W. Critchlo\v, 1924-L st., \Yhcaton 111., U. S. A. 3096 Trgovci in uvozniki! pglejte si v Vašem interesu ogromne ponudbe na od 2. do 8. marca 1930 Veliki tehnični sejem in gradbeni velesejem od 2. do 12. marca. Tekstilni sejem in sejem športnega blaga od 2. do 6. marca. Industrija in veleprodaja Vas tukaj pričakujeta! Razstavljalcev je okrog 10.000 iz 21 dežel! Natančna pojasnila dobite brezplačno pri zastopstvu Stegu, Ljubljana, Gledališka ul. 8. Tel. 2925. 20% kronske bone 3254 v okvirju svoje potrebe kupuje po 60 % Ptička štediona, Osijek. Rok je kratek, kdor preje pošlje, bo prodal. Fožurite se! POZOR! Enkratna ponudba! Nudim, dokler traja zaloga, svoj prvovrstni uočnili velike pouršine za samo 320 Din Regularna prodajna cena Din 800, dveletna garancija. Ideal v lepoti oblike in polnozvočno-sti. Naročite takoj. Dobava sledi takoj z obratno pošto. 3377 E. HllfDERTMARK - Abt. RADIO B b) K Ii I - W F I S S KX S F, E, Leliderstrasse 65 GIZELA se je v ponedeljek, dne 10. t. m., po kratkem, a mu-kepolnem trpljenju preselila med nebeške krilatce. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 12. t. m., ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. V Celju, dne 10. februarja 1930. ERAT MILAN, urad. 35. tttt sekcije, oče. — GIZELA ERAT, mati, ter ostali sorodniki. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« A doli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za imeratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani,