»štnina platina t gotovtnL Leto XVI., št. 258 Ljubljana, četrtek 7. novembra I93& Cena t Din uxaivo. -juci >tuia csnailjeva ulica x — leieton dt S12Z 3123, 3124. i 125 312 ti .Merainj «ioeieK. Ljubljana, Selen-ouigova Ol a, - rei 3492 2492. -•oaruznica Maribor: Uospos&a ulica UL LL — ieieton St 2456 Jodružnica Jeije docenova ulica At 2. — Telefon 9t 190 -tačum pn pošt iek sa vodih: Ljubljana št 11.S42. Praga (Malo /8.180. 105 741 široke samouprave Beseda o širokih samoupravah že dolgo udarja na uho. V zgodovini naše notranje politike po zedinjenju se vedno zopet pojavlja. Kadar je čutila kaka politična stranka ali skupina potrebo, da poda svojo programatično izjavo, je za-brenkala na to struno, ker lepo poje in ker jo ljudstvo rado čuje. Zruabiti čakamo ravno zaradi tega tako dolgo na oži-votvorjenje širokih samouprav, ker bi potem odpadlo eno najučinkovitejših gesel in bi po uresničenju tega fantoma ne bilo mogoče v narodu vzbujati na tem polju novih nad, seveda tudi ne preprečiti neizbežnih razoča^-anj. Značilne pa je. da nam do sedaj še noben politik ni razodel, kaj pravzaprav razume pod širokimi samoupravami. Kdorkoli od politikov se je lotil analize tega pojma. se je s svoio iziavo zavijal v meglo, ti.ko da si je učeni in neuki svet lahko dela! po svoji mili vo'ii predstave in zaključke. kakor ie pač to posamezniku najbolj godilo. Take izjave, preračunane v prvi vrsti na kantiviranje m'3se. so bile mnogokrat nestvarne in neresne. Tudi v naši ožji domači politiki smo slišali in videli najrazličnejše »avtonomiste«, ki so včasih prav po diletantsko balan-sirali nad opasnimi prepadi. Da so prišli cesto v opreko z elementi državno-pravne vede. ni tako tragično kakor dejstvo. da so bili po ve^i skregani z zdravo stvarnostjo ter silno odda1 "leni od praktičnih solucij tega velevažnega političnega in gospodarskega problema. Široka samouprava na.m mora prinesti resnično deeen+ra1 izadio oblasti in uprave. Ljudstvo si želi take decentralizacije, ker vidi v njej ono politično in upravno sredstvo, ki more odpraviti in izločiti kvarne posledice tesnosrčne centralistične uprave. ki je zaradi pomanjkanja živesra vira in zaradi svoje birokracije vedno boli okorela. Zdi se često, kakor da postaja sama sebi cil.i, ker je preveč oddaljena od terena in iničK+va, katerima je namenjena. BPo bi odveč, razprav1 isti o vsem tem, saj smo z najbolj avtoritativnih in merodainih mest že ponovno slišali dovolj odličnih besed o potrebi deeentraTizacre in dekoncen-tracije. Tudi vlada g. Stojadinoviča je med glavne svoje naloge postavila izvodilo široke samouprave. Narod si pred vsem želi izgraditve lokalne uprave na katero se mora položiti težišče vsedržavne uprave. Centrala naj se tem bolj posveti pravim vodstvenim poslom in pripravi zakonodaje ter nai tem budneie vrši funkcijo čuvanja splošno narodnih in državnih interesov. Njena skrb naj bo. da bo lokalna uprava, kolikor je to treba, v svojem delovanju na državnem področju skladna in da se bo držala mej, ki jih nujno postavljajo interesi državne celokuonosti. Nadaljnji postu lat mora biti izgraditev in smotreno razviianie samouprave z resnično litidsko reprezentanco in z najširidm delokrogom. Centralo je treba razbremeniti balasta takih zadev, ki v vrhovni upravi ne morejo na iti pravilne rešitve, ker manika pobude iz živega življenja in zlasti one gonilne sile, ki se proizvaja na samem terenu, kjer neposredno pritiskajo problemi z vsemi variacijami ter zahtevajo na?'e rešitve. Saj pri tem v največ slučaiih ni prav nič važno, da se taka vprašania rešujejo po enotnem kopitu in v celoti ^a vso zemljo; navadno se celo mnogo lažie in pravilneje rešujejo v obrokih in raz^č-no, kakor pač zahtevalo posebne prilike posameznega področja. A ne le upravo, tudi leeistetivo je treba decentralizirati. Saj vidimo dnevno, da se nebroj vprašanj ne da rešiti v enotnih zakonih za vso državo. Posamezne banovine žive čisto svojevrstno živlienie in zato med seboj niso toliko homogene, da bi mogel vsem poshiž;ti en sam recept. Okvirni zakoni so često mnogo boljše sredstvo za varovance potrebnega unitarizma, kakor pa enotni detajlni zakonski predpisi, ki ne ustrezajo faktičnim potrebam ter moraio izzivati prepire in zamere. Lesrisiativno delo v pokrafnskih samoupravah bo pa polog tega zlasti v današnji dobi velikega pomena za vzgojo državi ianske odgovornosti in za obujanje občestvenega čuta in krepldh moralnih sil v širokih plasteh prebivalstva. Zdrava tekma med posameznimi banovinami pri reševanju današnjih aktualnih problemov bo sprostila vse polno latent-nih sil ter pokazala, da se mnoee stvari rešujejo za okvir ožjega področja z lahkoto, dočirn se zde za celokupno državno področje zaradi različnosti in pestrosti skoro nerešljive. Posebno korist bo pa imelo naše centralno zakonodaistvo še od raznih pobud s strani pokrajinske samouprave, ki ji je treba omogočiti možnost sodelovanja v državni 'eeisla-tivi s pravico iniciative in dajanja mnenja glede zakonov, ki se nanašalo na probleme kuHurne, gospodarskr- in so-cijalne politike. Naročnina inaSa mesečne Din 25.— Za inozemstve Ono 4U.— Uredništvo: Ljubljana h-nanjeva unca a. reietou 3122. 3123 3124 3125. 3126 Man bo i Gosposka ulica 11 reieton St 244U Celje. Stro39mayer]eva ulica Stev 1 Telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi TITULESCU O POMENU IN NAMENU SANKCIJ Rumunski zunanji minister še vedno veruje v skorajšnjo likvidacijo abesinskega konflikta — ženevski sklepi se ne smejo presojati s stališča sedanjega položaja, temveč s stališča splošnega evropskega miru Bukarešta, 6. novembra, o. Davi se je vrnil po daljšem bivanju iz inozemstva zunanji minister dr. Nikola Htulescu. Na koldvoru so ga skupno s člani vlade po-zdraavili poslaniki Jugoslavije, Ceškoslova ške. Grčije, Turčije, Francije in Italije ter številni domači in inozemski novinarji. Novinarji so se predvsem zanimali za mnenje g. Titulesca o ženevskih sklepih, zlasti v pogledu sankcij, ki so spravile ne samo Ruinunijo- temveč vse države Mal" antante in Balkanske zveze v nepriliko. ker pomenijo posebno gospodarske sanke* je za te države hud gospodarski udarec. G. Titulescu. ki je bil v Ženevi besednik Male antante in Balkanske zveze ln velja za enega najboljših poznavalcev funkcij razpredene mašinerije Društva narodov, je zbranim novinarjem radevolie pojasnil važnost in dalekosežnost sklepov, ki so bili sprejeti v Ženevi Med drugim je izjavil: Položaj je zelo resen. Storili smo vse. da bi na eni strani države- ki so članice DN. izpolnile svoje obveznosti na osnovi pakta DN, na drugi strani pa da bi se mogel čim prej skleniti pravičen mir med Italijo in Abesinijo. Vsi brez razlike upamo, dabodo napori v tej smeri uspeli, preden bi prišlo do polnega izvajanja sankcij. Težava je nastala v tem, ker so prizadeti interesi mnogih držav. Za sedaj se ne more niti približno reči. kdaj to naš namen dosežen K0t Rumun in prijatelj Italije in kot človek, ki je vdan miru, najbolj želim da bi se dosegel čim prej.. Kakorkoli pa so mne.ja različna, je za vse, ki so od blizu motrili poslednje dogodke v Ženevi, jasno dejstvo- da funkcionira mehanizem sankcij DN, pa čeprav se izvajajo prvič, odkar obstoja ženevska ustanova, tako naglo in točno, da že samo to dejstvo razorožuje tudi najbolj prepričane nasprotnike Žeueve. Kar se je storilo v Ženevi, se ne smo presojati toliko s stališča italijansko-aahc-iinskega spora kakor s stališča možnosti bodočih sporov. S tem ne bi hotel opozoriti na kako določeno državo, toda. dokler se nama nasprotno ne dokaže, smo tolžni soditi, da se vsi narodi enako zavzemajo redstraže Italijanski listi Kapovedojejo padec MakaSe za jutri — Velike vremenske neprilike na Srenti Prometni minister dr. Spaho v Parizu Pariz 6. novembra, p. Nocoj ob 18. je prispel semkaj jugoslovenski prometni mi" nister dr. Mehm©d Spaho. Asmara, 6. novembra, d. Ozemlje, na katerem prodirajo italijanske čete proti Ma-kali. je na mnogih krajih zelo strmo in kamnito, tako da morajo ponekod zapreči po 20 in več muL če hočejo spraviti kak gorski top naprej. Pomagati morajo tudi vojaki, da spravijo topove preko najbolj strmih krajev Poleg teh strmin so mesta, kjer je deževje izpremenilo zemljo v redko blato. Nepričakovano nastalo deževje predstavlja sedrt j sploh najbolj resno nevarnost nadaljnjemu prodiranju- Pri ital:janskem vrhovnem poveljstvu 60 v skrbeh, da ne bi novonastali hudourniki, ki drve z gora. porušili pravkar zgrajene ceste ali pa jih vsaj na nekaterih mestih napravili neuporabne Upanje v zboljšanje vremena je majhno, ker se-z vzhoda pode še vedno j temni oblaki. Zaradi silnega deževja in velikih poplav v dolinah je nastal v prodiranju zastoj. Italijanske čete so z novo ofenzivo osvojile 10.000 kvadratnih kikmetrov V italijanskem glavnem stanu trdijo, da je general De Bono pustil ustaviti nadaljnji pohod predvsem zato. ker hoče najprej spraviti v prve vrste zadostne množine municije in živi! teT tudi izpeljati ceste do prvih postojank. preden bo nadaljeval ofenzivo. Posebno nuina ie rešitev vprašanja presk'be z živili. Ponekod so morala letala metati ž;vi1a in posode 7 vodo voiakom v sprednjih postoianka.h ker so bili navezani že na <;voio lastno železno rezervo- Ta nočin pre-skrbovania belih in črnih čet v prvih vrstah bodo nadaljevali dok'eT ne bo zopet funkcioniral« zveza z oskrbovalnim ooorščem Za to nalogo je na razpolago 900 tovornih avtomobilov ter 7 000 tovornih živali, kamel in oslov Med tem so mogli ugotoviti tudi že prve zn.ike bližnjega resnega odpora Abesin-cev. Poizvedovalna letala, ki ščitijo pohod ita!iiansk;h čet ufotavliaio vedno pogosteje večje ali maniše abe«in«ke čete ki jih bombardiralo ali na obstreliuieio iz stroinic Tako koraka večji abesinsV o^d^lek na nodročin iezer«) Ašangl v cevenv smer5 *unaio. da Abesinci ne bo^o ^aVali *-"ko do'go da b; TfaMvtni dosr>»1- ^o rel'e Ta-kaze in utrdili *vo?e no^toi^nlr0 ker b? bilo tvojem r>ro rerrT'n"p rh n/inas*' temveč da bodo izvesti nanid ?e seda i V^ so n^ no^odu Komunike št. JS Rim. 6. novembra. AA. Ministrstvo za tisk in propagando objavlja naslednji komunike št. 38: General de Bono javlja, da se prodiranje naših sprednjih oddelkov nadaljuje na vsem bojišču. V Danakilu so naši oddelki prekoračili Gabali in napredujejo proti Datu. Prvi armadni zbor je zavzel A.gulo. sprednje straže pa so v tej smeri prodrle celo do prostora južno od Aulale. Armadni zbor domačinom prodira v dolini Sule- Drugi armadni zbor je zavzel Adijak in Siro. Prebivalstvo pozdradia povsod naše čete z navdušenjem. Na somalijskem bojišču nadaljujejo naše kolone svojo akcijo t Ogadenu. Letalstvo opravlja redne strateške in izvidniške pole-U Poročilo iz italijanskega glavnega stana Rim, 6. novembra, g. Iz italijanskega glavnega stana v Asm ari poročajo: Italijanske poizvedovalne čete so sinoči prodrle do Mak a le. Tem oddelkom, ki so imeli 200 mož, so se pridružili tudi vojaki rasa Gukše. Kakor poročajo patrole. so Abesinci Maikalo popolnoma izpraznili Civilno prebivalstvo je predstraže sprejelo prijateljsko ter jih pogostilo z živežem in pivom Prebivalci so pripovedovali o hudih bojih med civilnim prebivalstvom in umirajočimi se abesinskimi četami, ki so hotele rekvrrirati živila in živino. Ker so domačini odklonili izročitev blaga brez plačila, so se abesin&ki vojaki s silo po- I za mir. Zato se moramo skrbno izogibati ' vsemu, kar bi se lahko smatralo za sum, ki bi bil naperjen proti kakemu narodu. Posledice morebitne nove vojne v Evropi bi bile za nas vse tako velike in strašne. da smo v Ženevi, ko smo sklepali o sankcijah, mislili na bodočnost, ne da hi se opredelili proti nekemu določenemu narodu. Srbeli smo le za stvar, ki ho v nino-gočem pripomogla k ohronitvi evropskega miru. Ko bo med Italijo in Abesinijo sklenjen mir. bodo sklepi, ki so bili sprejeti v Ženevi v poslednjih šestih tednih, pomenili dragocen precedens, ki bo marsikoga odvrnil od misli, da bi skušal svoje politične cilje ostrariti z oboroženo silo. Ne smemo pozabiti, da je Italija država, ki uživa pri DN največje simpatije, dočim je Atesinija država, ki nima z nobeno državo vojaške zveze. J(o bi prišlo do napada kake države, ki je v vojaški zvezi s kako drugo, bi se istočasno z gospodarskimi morale izvajati tudi vojaške sankcije in tedaj bi režim kolektivne varnosti prišel do svojega popolnega izraza. Samo j zaradi bojazni pred vojno, ki bi lahko nastala in ki se lahko prepreči le t vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga človeški rod, so se nekatere države, ki so sicer v najboljših prijateljskih odnošajih in celo v krvnem sorodstvu z Italijo, odločile za ženevske sklepe. Zadovoljili se boste s tem, da va momenim kot primer Francijo, Španijo, Portugalsko in Rumunijo. Mislim, da sem s tem postavil v pravo luč vse, kar se je odigralo v Ženevi. Za nas velja, da si moramo ohroniti najboljše prijateljstvo z Italijo, na katero se nas vedno vezali dobri odnošaji, napram DN pa moramo oeur^i • 11 > ki nam ne bo dopustila, da se od njega ločimo. Ce se na drugi strani ne bo pooblačilo obzorje, ni izključeno, da bo izginilo samo po sebi vse, kar je bilo neprijetnega v dogodkih poslednjih tednov in da bo ostalo le ono, kar druži Italijo z vsakim drugim narodom v skupnem prizadevanju za ohranitev miru. Vse je odvisno od načina, kako bodo posamezne države tolmačile in izvajale svojo dolžnost lastili zalog, nakar je prišlo do pravih pouličnih bojev v mestu. Italijanske predstraže so ugotovile, da je mnogo hiš v Makali zaTadi teh bojev močno poškodovanih. Boji med predstražami Rim, 6. novembra. AA. Zaradi deževja se je ofenziva v Tigri prekinila za dan ali dva. Po mnenju lista >Lavoro fascista« bodo Italijani zavzeli Makalo 8. novembra. Ves armadni zbor generala Rirolija je le še 24 km oddaljen od Makale. Armadni zbor generala Santinija jo prodrl na seve-rozapadu Makale do gričev, ki so 30 km oddaljeni od mesta. Skupina abesinskih bojevnikov pod vodstvom rasa Gukše se nahaja v bližini vasi Ankofi Makale. Dana-kilski oddelek prodira proti Aguli. Glavni del vojske pa sledi sedaj sprednjim stražam do prvih črt. Današnji listi sklepajo, da bo italijanska vojska nadaljevala prodiranje že jutri. Abe-sinske čete se niso upirale ln se umikajo borbi. Čeprav vlada na bojišču samem tišina, prihajajo italijanske patrole v pogoste stike s sovražnimi oddelki. Ti spopadi manjšega obsega se vrše z abesinskimi stražami okrog Makale. Listi trdijo, da pričakujejo Italijani na desnem krilu močan napad Abesincev. Italijanske čete so se utrdile na črti, ki obvladuje vse dohode v doline Agule in reke Sule. Vojaške operacije se v glavnom omejujejo na vzpostavitev stalnih zvez med posameznimi četami, ki se nahajajo na pohodu Nočna bitka pri Makali Asmara, 6. novembra AA. Paitrole italijanskih domačih 6et so snoči vdrle v Mar kale. Abesinske čete so mesto zapustile. Adigrat, 6 novembra. w. Po uspešnem nočnem napadu Abesincev je ostala Makale tudi davi še v abesinski posesti Italijanski letalci, ki so v dopoldanskih urah letali nad mestom, pripovedujejo, da je bilo kot izumrlo Addis Abeba, 6 novembra, o Po doslej še nepotrjenih vesteh so abesinske čete. ki branijo Makaii o. odbile askare. ki so prodrli do mesta Do spopada je prišlo ponoči in je trajail poldrugo uto. Borili so se mož, proti možu. Pri umiku so baje Italijani pustili na bojišču mnogo mrtvih im ranjenih. V okolici Makale se pričakujejo novi hudi boji. Abesinci bodo branili Makalo Addis Abeba, 6. novembra. A V nasprotju s prvotnimi trditvami bodo Abesinci branili Makalo. ki je bližnji cilj italijanskega prodiranja v severni Abesiniji Edem izmed višjih abesimskih viadnih uradnikov je izjavil, da bodo abesinske čete zavzele obrambne postojanke bržkone nekoliko severno od Makale, mogoče pa je tudi, da bo prišlo do abesinskega odpora na kakem drugem strateško ugodnejšem mestu. Vsekakor pa ne bo prišlo pri Makali do odločilne bitke, ker Haile Selassi nikakor noče napraviti usode svoje države odvisne oa izida bitke, do katere bi prišlo na nevažn-t točki. Kadar bo prišel čas, se bodo Abesinci spustili v bitko, ki bo odločila vojno, vendar pa se ne bo bila pri Makali. Sklep abesinskega vojnega vodstva, da brani Makalo se smatra kot pristanek na vedno pogostejše zahteve abesinskih poglavarjev in bojevnikov po odkritem boju z italijanskimi četami. Abesinsko vojno vodstvo je spoznalo, da mora tej zahtevi do gotove mere ugoditi, ker računa, da bodo abesinski bojevniki pc prvih spopadih z moderno oboroženim nasprotnikom bolj pripravljeni brzdati svojo bojevitost im Ca- , kati na odločilno bitko v primernej|šem času in na primemejšemi kraju. Baje imajo italijanske sprednje čete nalog zapustiti Makalo, kakor hitro bi Abesinci izvršili protinapad Separatistični pokret v Godžamu Rim, 6. novembra, o- Iz Asmare poročajo, da se separatistični pokret v Godžamu vedno bolj širi. Vse kaže. da je tudi gondarski ras pripravljen na pogajanja z Italijo in je baje že odposlal svoje zastopnike za pogajanja z Italijani. S somalske fronte Džibuti, 6. novembra, o. Tu se je zvedelo, da se je istočasno kakor z ofenzivo proti Makali pričelo prodiranje Italijanov ob obeh straneh reke Fa&an proti Goraheji, kjer pa so naleteli na mnogo večje težave kakor na severni fronti. Abesinci pod poveljstvom rasa Nasiba so se dobro zakopa- li v rove in odbijajo vsak napad Italijanov in dubarov. Abesince poleg vsega ščitijo nalivi- Vsa ogadenska planota se je zaradi deževja izpremenila v pravo močvirje- Hude borbe ob reki Še beli Addis Abeba, 6. novembra. AA. Popoldne so obenem s poročili s severnega bojišča prispele tudi radijske brzojavke z južnega bojišča, ki javljajo, da je pri reki Šeteli prišlo do hude borbe. Abesinske čete so branile svoje postojanke s strojnicami. V tem oddelku poveljuje ras Ugaznur. Po končani bitki so se njegove čete umaknile na izbrane postojanke, odkoder nameravajo izvršiti protinapad. Italijanska letala so tudi danes metala bombe v okolici Goraheje. Borbe so zelo ogorčene. Zopet dve italijanski letali sestreljeni Harar, 6. novembra, o. Poročajo, da je abesinskim četam uspelo s protiletalskimi topovi sestreliti dve italijanski letali, ki st« krožili nad Gorahejo. Nov! razgovori med Londonom in Bimom Dolg sestanek med Mussolinijem in angleškim poslanikom smatrajo za znak skorajšnjega pomirjenja med Italijo in Anglijo Rim, 6. novembra, r. V tukajšnjih diplomatskih krogih popisujejo veliko važnost sinočnjemu nad eno uro trajajočemu razgovoru med Mussolinijem in angleškim po-slamiikoim sirom Erickam Drunamondom. Čeravno podrobnosti tega razgovora niso znane, smatrajo že sam ta sestanek za znak, da se more pričakovati pojenjanje napetosti med Rimom in Londonom in da Se vedno niso zaprta vsa vrata za dosego sporazuma. V poučenih krogih zatrjujejo, da se je razgovor nanašaj v glavnem na odnošaje v Sredozemskem morju, razumljivo pa ie. da sta se dotaknila tudi abesinskega problema. Razgovor je bil več ali manj informativnega značaja Mussoli-ni je opozoril na to. da je Italija že umaknila eno divizijo svojih čet iz Libije in čaka sedaj na obljubljeni umik angleških vojnih ladij Drummond pa je s svoje strani opozarjal na to, da drži Anglija svojo vojno mornarico v Sredozemskem morju samo iz varnostnih razlogov, kajti italijanske posadke v Libiji znašajo še vedno trikrat toliko, kakor angleška in egtiptoke skupaj. Drummond je tudi protestiraj proti pisanju italijanskega tiska, ki vsak dan hudo napada Anglijo. London, 6. novembra, r. Angleški poslanik v Rimu je še sinoči sporočil vsebino svojih razgovorov z Mussolinijem minnstr-skemu predsedniku Baldwinu, ki je ta.W J nato sklical posvet vseh v Londonu biva-jočih ministrov ter vojaških in pomorskih strokovnjakov- Proučili poslano poročilo, Angleška Vlada vztraja pri svojem stališč« in ne misli znižati svojih oboroženih sQ, dokler ne dobi od ItaJiije dovoljnih garancij za varnost svojih kolonij. Angleška vlada pa bo radevolje proučila vsako mirovno ponudbo Rima in bo sprejela vse precEloge, ki bodo v skladu z načeli Društva narodov. O takih mirovnih ponudbah s strani Italije pa za enkrat še ni govora. Amerika bo ustavila izvoz petroleja v Italijo Veleindustrijci izkoriščajo konjunkturo kljub zakonu o ameriški nevtralnosti Washington, 6. novembra. AA. Izvoz petroleja v Italijo je zavzel naravnost ogromen obseg. Vs>e kaže, da poziv predsednika republike Roosevelta, naj nihče ne izvaža svojih produktov v Italijo, ni zalegeL Veleindustrijci hočejo za vsako ceno izkoristiti konjunkturo. V zelo veliki meri se je povečal tudi izvoz bombaža in masti. Tajnik senatskega odbora za orožje in streljivo Raushembush je izjavil, da bo odbor v kratkem do konca proučil vprašanje izvoza orožja im streliva iz Zedinjenih držav zlasti v Italijo in Abesinijo. Ko bo zbral potrebne podatke, bo predložil sema-tu novi zakonski načrt o nevtralnosti. Po mnenju odbora sedanji zakon o nevtralnosti ni popoln in bi bilo treba vstaviti vanj nekatere klavzule tudi glede posojil in kreditov državam, ki so v vojni, določbe proti tihotapstvu pa niso niti potrebne, ker je tihotapstvo že po drugih zakonih zabra-njeno. Newyork, 6. novembra. AA Iz New Orleansa poročajo, da veliki parniki v taHelas* ter odpotoval v korintsko luko, odkoder bo krenil s posebnim vlakom v Atene Avdijenca grškega poslanika Beograd, 6. novembra. AA. Nj. Vis. knez namestnik je sprejel nocoj ob 17.30 v avdi-jonco grškega poslanika na našem dvoru Melasa. Pri tej priliki je Melas uradno obvestil kneza namestnika o izpremembi vla-d a vinske oblike v Grčiji. bili navzoči tudi švedska kraljica, norveški kralj in Nj. kr. Vis. jugoslovenska kneg nja Olga ter švedska prestolonaslednica, vojvoda Backewski in vojvodinja, stara vojvo-dinja, nevestina mati je pa sedela sama na balkonu kapele. Poročne svečanosti je opravil canterbu-rvjski nadškof. Med sviranjem Mendelsohnove svatbene koračnice sta odšla mladoporočenca v veliki dvorni salon, kjer sta v navzočnosti kralja in kraljice in tridesetih sorodnikov lad>* Aiice ter predsednika vlade, notranjega ministra in pravosodnega ministra podpisala z zlatim peresem kraljevski poročni register. V zlato.beli obednici Bucking^am-skega dvora so priredili ženitovan jsko kosilo za 1 210 povabljencev- Edino zdravico je izrekel kralj Jurij v zdravje in srečo mladih poroeencev. Popoldne ob treh sta vojvoda in vojvodinja gloucestrska zapustila Buckinghamsko palačo in se v odprtem vo_ zu v spremstvu kraljevske konjeniške garde odnelj^a po glavnih londonskih ulicah rta železniško postajo sv Pankraciia. od ondot pa s posebnim vlakom v Cethering, kjer bosta prebila medene tedne. kaj sprejeli z živahnim odobravanjem. Dr. Hodža je tudi v senatu podal er.ako izjavo, kot v poslanski zbornici. Motorni vlaki Zagreb, 6. novembra, o. V Zagreb eo prispeli trije motorni vlaki s 6 vagoni, ki jih je železniška uprava naročila v Danski. Kot pogonska sila se pri teh vlakih rabi nafta. Vsak motor porabi 1 kg nafte na kilometer. Vozovi imajo centralno kurjavo in električno razsvetljavo. Maki razvijajo brzino do 100 km na %ro Iz Zagreba jih bodo poslali v Beograd, nakar jih bo direkcija po komisijskem pregledu dodelila posameznim direkcijam Poljski pooblastita! zakon Varšava, 6 novembra, r- Poljski senat je danes sprejel zakon, ki pooblašča držav, nega glavarja, da mora do 15. januarja 1936 izdati gospodarske naredbe z zakonsko močjo. Madžarski prosvetni minister v Varšavi Varšava, 6. novembra. AA. Pat poroča: Predsednik republike Moscicki je sprejel v avdijenci madžarskega prosvetnega ministra Homanna v spremstvu madžarskega državnega podtajnika S;ele in madžarskega poslanika de Horvja. Po avdijenc se ie vršila svečana seja na univerzi kjer so Ho-mannu podelili častni filozofski doktorat^ Beležke Oporoka velikega Jugoslovena Kakor smo že poročali je bila v torek pri beograjskem sodišču odprta oporoka pokojnega ministrskega predsednika dr. Vojisla-va M.jrinkoviča. Pokojnik je zapustil svoje premoženje sveji ženi Ani ter tudi določil, komu naj pripadeta njegova knjižnica ter bogati arhiv političnih dokumentov. V nadaljevanju oporoke pravi: »Mojc premoženjsko stanje ni urej'eno. kakor tudi ni velika moja zapuščina. Zato prosim svojo ženo Ano, da mi oprosti, če sem premalo mislil na njene in svo.ie koristi, ker sredi političnega in javnega dela nisem dovolj mislil na svoje stvari. Ako sem tako postopal, je bilo deloma vzrok temu tudi v tem, da sem imel ženo, k' so ji bile javne in splošne z^de.ve važnejše od najinih zasebnih. Prijateljem, ki so mi proko dvajset let poklanjali svoje zaupanje pri splošnih narodnih poslih, se zahvaljujem s tem zadnjič. Naj mi verujejo, da sem vedno pri vseh prilikah vse delal po najboljšem prepričanju, da se jim oddolžim za njihovo zaupanje pri opravljanju državnih in narodnih poslov. Kolikor mi je dal Bog pameti in moči. toliko sem ju položi! v svoje delo in morem mirne duše reči. ko zanu^čam ta svet: kolikor sem mogel, sem pomagat. Njim, kakor vsem, ki 90 me ljubili in ki bodo ohranili moj spomin, ostavljam v oporoko skupno našo ljubezen za veličino in slavo države in naroda.« Posl. Mravlje in JNS V nedeljo je imel narodni poslanec g. Milan Mravlje shod svojih prijateljev v Šmartnem pri Litiji- Shod je skl cala ta-mošnja organizacija JNS Na shodu je podal g. poslanec daljše poročilo v političnem položaju ter med drugim izjavil, da s« še vedno ?matra za člana Jugosiovenske nacionalne stranke. Ta njegova izjava je izzvala med navzočnimi vePko začudenje, ker so po z« d nji h volitvah v Narodno skupščino splošno misiilt da ie g. Mravlje s prijatelji že davno zapustil vrste JNS. Pri vretfu v črevesju in zagatenju zanesljivo učinkuje že ena čaša naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice. Nemčija In sankcije Prepovedala bo le izvoz orožja, gospodarskih sankcij pa ne bo izvajala, temveč izkoristila konjunkturo Obvezna telovadba in posvečevanje nedelje ^Domoljub« objavlja uvodnik >Posvečuj Gospodov cian«. V n.^m razpravlja, kakor kaže že naslov, o praznovanju nedelje. Kd<>r ne praznuje nedelje, hudi greši proti božjemu zakonu. »Najhujše pa so posledice, pravi med drugim »Domoljube, a^o državna oblast GmspocLov dan samovoljno odtegne njegovemu namenu. In to se je zgodilo tudi pri nas lansko leto, ko je bil objavljen zakon o obvezni teksni vzgoji-Kako je treba te tečaje razumeti, to nam razlaga aredba o ustanavljanju ln delu nedeljiskiih tečajev. Ta mre-ciba trga iz nedelje dve uri ča.sa predpoMne ali popoldne, pa tudi Celo popoldne ali celo predpoldne, da. tudi cele rta e ve in še več hkrati za izlete, za marše in za tabore nje; trga ta čas Bogu in ga sekulariiziaa ter odreja Za čisto posvetne aa-mene. Se daiije gre in trga samovoljno in nasilno mlade duše od Gospodovega dneva in jih sili, da se vadijo s stvarmi, ki k službi božji nikakor ne spadajo, ter jim naravnost onemaosočuje gojitev verskega življenja. In prav to preprečiti hoče caisledrnja resolucija: Delegati vseh škofij v državi zahtevajo, da pristojne oblasti absiivuit.no vodijo račun o tem, kako bi Gospodovi dnevi osta:li popolnoma rezervirani namenu, za katerega so p<> božjem zakonu določeni; namen pa jim je ne samo izvrševanje dotičnLh verskih dolžnosti, marveč negovanje verskega življenja sploh. Zakon o obvezni telesni vzgoji, v kolikor se v njem prezira namen, kateremu so Gospodovi dnevi izključno posvečeni. Dovolj je na razpolago delovnih dni, da se morajo cilji imenovanega zakona nemoteno dosezati.« Prepričani smo, da izdajateljem radikal-skega podeželskega glasila, ni znan namen zakona o obvezni telesni vzgoji, ce bi jim bil, bi ta uvodnik najbrž ne zagledal luči sveta. Radi bi tudi vedeli, kakšna je s strogo verskega stališča razlika med primitivno telovadbo, ki jo predpisuje zakon o obvezni telesni vzgoji, in pa med nekdanjimi orlovskimi telovadnimi nastopi, pa turli današnjimi fantovskimi tabori, ki jim prav gotovo negovanje verskega življenja tudi ni glavni namen. Res ne moremo uvideti, zakaj bi tista ura telovadbe, ki bi prav gotovo ne ovirala nikogar v izvrševanju njegovih verskih dolžnosti, bila manj v skladu z zapovedjo o Posvečanju nedelje, kakor pa razne drugo necerkvene prireditve. Za katere pridno dela reklamo tudi »Domoljub« sam. Film in Katoliška akcija »Hrvatska Straža« posveča v včerajšnji številki celo stran finskemu pregledu ter pravi v članku »ti m in Katoliška akcija« med drugim tudi sledeče: »Te dni smo se iskreno razveselili, ko smo prejeli od centrale Katoliške akcije poziv, naj pišemo tudi o filmu. Še bolj pa nas je razveselilo, ko smo videli, da se snuje pn Katoliški akciji poseben odsek za film. Sedaj bomo odprli novo tedensko rubriko. ki bo posvečena saino fitnu. To ni nobena novotarija. nego zelo potrebna stvar. Saj objavlja »Osservatore Romano« že nekaj mesecev sem vsak teden celo stran filmskega pregleda s slikam'. Potrebno je, da se pri nas razume tudi apostolat filma-Udajali bi se bre/rnisclnim iluzijam, če bi mislili, da moremo upi.vati na filmsko produkcijo. ker je naš fi'mski trg premajhen za kaj tokega Potrebno pa je. da preko našega tiska opozarjamo na slabe in dobre filme brez ozira na to kie jih igrajo Mi moramo čim več nublifce revti pred vnMvrm slabih filmov , grad:tviir> dvoran, v katerih bomo predvajali dobre filme«. Berlin, 6. novembra- AA. Nemška vlada še vedno molči o svojem stališču do Italije. V nekaterih krogih so mislili. d3 bo neonsko zunanje ministrstvo Po sporočilu. ki ga je DN poslalo berlinski vladi o svojih sklepih. postalo uradni odgovor nemške vlade o njenem zadržanju do sankcij. Tod-a v Berlinu mislijo, rita ni za to nikakega razloga. Iz zadržanja nemške javnosti s« lahko po priliki dožene, kakšno stališče misli berlinska v],acfa zavzeti v morebitni svoji izjavi. Pred vsem ji je do tega. da tudi to pot poudari svojo miroljubnost. in zato bo. kakor misijo v po. učenih krogih, po ameriškem vzgledu prepovedala izvoz vojnega materiafla v voju-joči se državi. Njeno staiieče se bo v to-liko razlikovalo od ženevskega, ker bo enako nastopna i proti !ta'iji i prot.i Abe-siniji. Glf»de ostalega blaga misli Nemčija. kakor se v M i iz seda-njih pr>hiradn!b izjav, odkloniti fava^amte punkcij in izkoristiti komiunktuiro. V italijanskem uvozu stoj' Nemčija že zdavnaj na prvem me=tn. Glavno izvozno btaeo Nemčije v Italijo fe premog, koks im stroji. Prva dva od teh predmetov že danes znatno naraščata, le uvoz strojev utegne za dobo vojne nekoliko pasti. Uvoz živeža iz Nemčije ne pride v prnštev. Ni pa izključeno, da bi Nemčija tu igrala viogo tranzitne države, v kolikor bi vršila posredovalno vlogo med Italijo in državami, ki izvajajo saaikcije. Za vse to je potreben neki spora.zum z Avstrijo in Švico, ker bi morebitni tranzit v 'Italijo moJ£.l iti le čez omenjeni dve drže v i, ko Nemčija ne meji z Italijo. Pri izvajanju finančnih sa.nkcij Nemčija ne pride v poštev, ker soma potrebuje kapital. Zato ^e pa tem pomembnejši vpliv, ki bi ga Nemčija mogla imeti za trajanja gospodarskih sankcij v splošnih trgovinskih zvezah.. ^enCva. 6. novembra- o. Na današnji seji odbora IS-torice na igrišču 7-brain et silno presenetil in razočaral sovražno premoč. Iz zapiskov avstrijskih, nemških in bolgarskih povelis+ev ie ohra.nien;h mno-ro dokumentov, ki pri-čaio o velikem razočaranju pri veliki akciji. Nemško vrhovno poveljstvo je neprestano priea-njaln k uspešnejši akciji in k hi+reiše-ma uničevan.™ srbske vojske. Nemcem se je zelo mudi1© ker so bile izdatne voiarke sile potrebe na zapadni fronti profi Francozom. B^i carska n-rva armada j? morala v svoiih poročiHh prirn^ti da morajo oddelki mnoeokfst b^z-trsr-ršno vračati na *voie noloža^e. Na-pi-p^ova '-a je samo drupra lvMsrarska armad?.. I-ri je ime!a pred seboi slabo opremljene ?rb~ke čp+p iz omh kraiev Južne Srbiie. ki so biH šHe osvoboieni in vnini obvezniki niso imeli časa za vežbanie. XT začetki? novembra je maršal Ma-cke^sfri pos1^1 vsem poveljnikom av-ski še ostalo, bo nadaljevalo borbo, dokler se bodo pač dale premagovat j težave pri oskrbi hrane in dobavi mu-nicije — — Srbska vojska pa je nadaljevala borbo tudi potem, ko je zmanj.ka.lo hrane in municije. Prej navedena pesimistična poročila so se precej časa uresn:če-vala. Srbska vojska je 11. novembra izvedla močan udarec v dolini Puste Ri-jeke. Pod poveljstvom vojvode Stjepa-na Stepanoviča ie druga srbska armada popolnoma razbila bolgarske oddelke ter zaplenila vso bolgarsko atrtilVrijo. Splošna situacna na boiišču pa S^bom ni dala, da bi bHi razvili in izkoristili svoj uspeh. Podobno je bilo pozneje na Kosovem pol m in Srbi so v pričakovanju zavezn;ške pomoči ohrani1! svoje moči vse do vznožja albanskih gora. Niš je snel zavezniške zastave in napise »Dobrodošli«, zakai oni. ki so jih pričakovali, niso prišli, pač pa so prišli Bolgari. Če Srbi ne bi bxl? računali na pravočasno pomoč zavezmkov, bi bili boli računa1! z lastnimi močmi ter udarili na to al; na stran in — kdo ve — kako bi bilo. Tako pa so jim zavezniki pripravili albansko Goloto. Prestolonaslednik Aleksander, vrhovni povelinik srbske voj=ke, je mnogokrat prosil zaveznike, da bi okupirali bolgarska pristanišča Varno, Bureas in Dedea.gač in da bi v Niš poslali močnejše oddelke Srbom na pomoč. Črnogorski kralj Nikola pa je prosM svoiega zeta ita'iianskesna kralja, da bi v Č-i~no sroro izkrcaj italijansko voiaSbvo. Pri Francozih in Angležih je bila v":ieti dobra volja, razpravljanje o nač'nu pomoči pa je trajalo t ».ko dolgo, da ie bilo vse prepozno. Srbija je imela še ene^a zaveznika, ki bi ji lahko najhitrejše in najizdatneiše pomaga.l. To ie b'ia Očiia. Pr> pojrodbi od leta 1913. B©doee matere morajo skrbeti da se izognejo vsaki leni-vosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice. FRANZ-JOSEFOVA voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. Prvi uspehi naše pesmi na češki turneji Slovenskega vokalnega kvinteta Brno, 4. novembra Od sobote na nedeljo je vzela noč malo slovensko družinico vokainega kvinteta, ki se je napotil prvič v svet, seveda na Češkoslovaško. med brate, ki jih bodo najbolj razumeli Graz Bruck Murzuschlag, noč, gos:a megla po dežju nas mso mogli zanimati, četudi smo slabo spali, ker ljudje se pridno vozijo tudi v teh slabih časih. Na Semmenng pa so se megle dvignile in vzbudilo se je krasno sončno jutro v p;sani pozni jeseni Dunaj smo pustili ob strani, morda se oglas.mo tam v radio nazaj grede, in že bežimo proti južno-moravskim bogatim ravninam- Na meji zopet revizija; do nas z jugoslovenskimi potnimi listi imajo zopet velik obzir Na cilju — v Brnu — so nas prihiteli pozdravit jugoslovenski honorarni konsul vse-učiliški prof. ing Vladimir Filkuka, predsednik češkosl- lugoslovenske lige direktor želez, ravnateljstva v Brnu Jan \Vagner ing. Vladimir Svethčič naš ljubeznivi rojak. predsednik »Opu6ao Zapletal in dirigent Steinmann z nekaterimi člani zbora glavni ravnatelj mesta Brna dr Šnuparek tajnik č j lige Sramslav Janek podp'edseri nik Jan Kokrhanek blazinica ga S'aviko-va in drugi Vsa ta družbica je spremi'8 našo pevsko petoricc do hotela Passage kjer bodo dva dni z vsem prav dobro preskrbljeni Seveda dan je bil prelep da bi šli v soncu počivat Prijatelji preljubeznivega našega konzula so povabila na5e pevce v 40 km oddaljeno vasico. Pouzdfany, v ogromno klet vinske zadruge v južno moravskih goricah tik avstrijske meje. Za primer so v vzorni kletni akustiki zapeli naši gosti ljubeznivim gostiteljem pesem v pozdrav, da so ostrmeli vsi vprek in prisluhnili, ker k'et še m čula tak;h pevcev Kozarček novega, kozarček starega, prigrizek tople besede in še zdra-vica v slovo, pa haid' nazaj — v noč, v šum nedeljskega vrven in me^ta Brna Danes bo treba opraviti nekaj obiskov in izraziti zahvale preljubeznivim Brnčanom Tudi take stvari morajo biti. Pa je šlo hitro in na kratko Na magistratu smo 6e oglasili pri direktorju dr Otoupaliku in njegovem tajniku dr Čuperi, ker župana še niso izvolili. Na konzulatu, kjer smo spoznali pridno poslevodečo tajnico Č.j. lige gdčn Anico Hlaviznovo po'eg drugh, smo se čudili, koliko osob'a obvlada naš jezik, da smo se kar odvadili govoriti češko. Isto se nam je pripeti'o na železniškem ravnateljstvu pri direktorju Janu Wagnerju predsedniku lige ki nam je glad. ko uredil tud; vse železniške težkoče katerih doma nismo utegnili onrsvit1 Se pre 'zkušnia dvorane fiWo?ske fakultete, kjer bo zvečer vršil naš nrv' koncert in kratek nohtek na je minP krasen, sončni, a zek> hladen dan V koncertn; dvoran v> se zbrali že vs naš? dobri znanc; p^e0 zastopnika vojske dežele in mes*a seveda 'ud' kritik' in vs;-številna slovenska kolonija z un>v profesorjem dr. Rostoharjem. gospo Balatkovo in Je bila Grčija obvezana, da napade Bolgarijo takoj, ko bi ona napadla Srbijo. Predsednik grške vlade Venizelos je imel tudi namen to storiti in izdal je nalog o mobilizaciji. Svak nemškega cesarja Viljema, tedanji grški kralj Konstantin pa je temu nasprotoval. Svoje stališče je opravičeval s tem, da Srbija itak ne bo mogla zadostiti svojim obvezam in postaviti proti Bolgariji 150 tisoč svojih vojakov. Predsednik vlade Venizelos je na svojo roko prosil Francoze in Angleže, da bi 150.000 svojih vojakov izkrcali v Solunu. Ko je kralj Konstantin za to doznal, je hotel vse preprečiti, predsednik Venizelos pa mu je odgovoril, da je njegova intervencija itak že prepozna in da bi se ne mogel na njo ozirati, ker nosi kot predsednik vlade tudi odgovornost za izpolnitev zavezniških dolžnosti. Zaradi tega je nastal med grškim kraljem in grškim Sovražniki zob »o najnevarnejši, ce lahko neopazno vršijo svoj« razdiralno delo, podobno kakor miljonska armada gnilobnih bakterij. Ce postanejo poškodbe vidne, je že prepozno. Bolje je se temu pravočasno izogniti, s tem da redno čistimo zobe z zobno pasto Chlorodont, ki navzlic svoji izredni Čistilni moči, ne načenja občutljive zobne sklenine. Tuba Din. 8.— Jugoslovanski proizvod predsednikom vlade velik spor, Venize-losovi ukrepi pa so vendarle omogočili ustvaritev zavezniške solunske fronte. Vse to pa je bilo že prepozno. Zavezniške divizije niso bile niti dovolj pripravljene za uspešno akcijo. Francoske čete so krenile preko srbske meje šele tedaj, ko je bila že pretrgana zveza s srbsko vojsko v Srbiji, in borbe z Bolgari okrog Krivolaka in Grackega niso mogle več izpremeniti usode srbske vojske. Srbski vojski je ostal edini izhod preko albanskih gora in to v najhujši zimi. Proslava Davorina Janka Ljubljana, 6. novembra Za proslavo 100-letnice rojstva skladatelja Davorina Jenka je izšla brošura, ki prinaša njegov življenjepis in seznam vseh njegovih glasbenih del, kar jih je bilo mogoče ugotoviti v raznih zbirkah in arhivih-Brošura ima lepo naslovno sliko skladatelja in nad 20 raznih slik iz njegovega življenja in delovanja. Brošuro je izdal s podporo banske uprave odbor za proslavo 100-letnice rojstva Davorina Jenka v Dvorjah pri Cerkljah. Dobi se v knjigarni Glasbene Matice. Skladatelj Davorin Jenko ie bil med ustanovnimi člani Srbske kraljevske akadenvje leta 1886 in do svoje smrti njen redni član, ■ KINO UNION ™ Danes ob 16., 19.15 in 21.15 PREMIERA Paula Wessely, princesa Marija Luiza Gustav Griindgenst, knez Metternich Willy Forst, vojvoda Modenski Erna Morena, cesarica Josefina v filmu iz Napoleonove dobe Glasba: Franz Grothe Tako je končala ljubezen • • • človeška drama iz velikega časa človeške zgodovine Rezervirajte vstopnice od 11—12.30 in od 15. ure dalje V imenu Srbske kr. akademije se bo udeležil proslave na akademiji v petek 8. t. m., njen član g. prof. Radojčid iz Beograda. Spored slavnostne akademije v petek 8-t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani obsega izključno le skladbe Davorina Jenka, vrstil pa se bo takole: 1.) Molitev, moški zbor. 2.) Slavnostni govor stolnega dekana in kanonika dr. Frančiška Kimovca. 3.) a) Lipa. b) Tiha luna, c) Na tujih tleh, poje šolski zbor Glasbene Matice pod vodstvom prof. V- Sonca. 4.) a) Strunam, b) Za slovo, c) Krm, č) Dve utvi. d) Slabo sveča je brlela. dvosnev. Izvajata Štefanija Fritnikova in Jože Gostič, pri klavirju Marijan Lipov-šek. 5.) a) Na morju, bi Vabilo. Moška zbora, c) Bogu i rodu, Č) Bo/e pravde, mešana zbora. Po odmoru a) »Potera«, »Srb-kinja«. dve overturi za orkester Izvaja orkestralno društvo Glasbene Matice in orkester drž. konservatoriia pod vodstvom L. M- Škerjanca. 7.) Zbor ciganov iz spevo-kestra. Zbore a capella in s spremlieva-njem orkestra. 8.) Naprej zastava Slave, šolski in mešani zbor s spremljevanjem orkestra. Zbore a capcla in s spremijeva-njem dirigira ravnate'! Polič, izvaja pa pev_ ski zbor Glasbene Matice. Glasbena Matica vabi vse prijatelje glasbe, predvsem pa slovenske pevce, da se udeležijo akademije in počastijo s tem spomin izredno plodovi, tega našega skladatelja. Sedeži od 30—8 Din, stojišča no 5 Din. v knjigarni Glasbe-ne Matice na Kongresnem trgu. Tožba proti šaljapinu Slavnega pevca Saljapina v Beogradu pred njegovim gostovanjem ni pričakovala samo velika navdušena množica, temveč tudi — tožba pri okrožnem sodišču. Vložil jo je Kosta Lazič, ki je pred 8 leti pripravljal Šaljapinovo gostovanje v Beogradu. Mož zahteva, naj mu Šaljapin plača vsemi tukajšnjem; akademiki. Slovenci, ki jih je nad 40. Poln« dvorana je naše pev. ce navdušila, da ni bilo občutiti običajne treme prvega nastopa Akustična dvoranica je pripomogla naši pesmi do popolne zmage. In koga ne bi navdušilo Mirkovo »Jutro«. Adamičevi »Završki fantje« in »Se-renaaa«, Foesterjev »Spak«. Prelovčevih »Sedem si rož« in »Zapoj mi pesem, dekle«, Jerebova »O kresu« (»Nocoj zavriskaj v lepi svet«) poleg številnih narodnih (»Hlad. na jesen«, »Pojdem u rute«. »Pastirček«. »Srce je žalostno« in Mokranjčeve I. ruko-veti: Iz moje domovine), za konec pa posrečena slovenska rukovet »Štajerskih zdra. vic« v L. Zepičevi baTmonizaciii Zal mu ie lahko, Zepiču namreč, da ni še| s svo-i'mi fanti na pot. kier bi lahko videl in doživljal uspehe in zmage svojega in kvinte. tovega truda in smotrenega iznopobveva-nja. Občinstvo ie oduševljeno in noče pustiti pevcev z odra. ki so seveda dodajali, saj so čutili v seb; praznik oTvega uspeha na bratski zemlii. Po prvem odmoru po jim čestitali v imenu Č j. toge predsednik di_ rektor Wa<»ner in podnredsednik ^>«ktor P;t'ba z odbornico Šilhanovo ter kvintetu poklonili lovorov venec p Čestitke so izra-7;Ii tudi v imenu nevskega zbora »Oniis« predsednik Zapletal v imenu slovenskih akademikov na tehnik Darko Cuš*in. Po koncertu je bilo treba še ostati v družbi ljubeznivih prijateljev 'n gostiteljev od lige ter vseh Slovencev v Brnu. kier so bile zmeniane tople besede na tudi pesem se ie ra7lert«ta kakor da se knnce-t vrši še "anrei Seveda so gr'a v tei hladni ^empe. _atur; v nevonosti not še dolga n odoovor-p*eve'ika da bi se moili naši nevci no prv' 7fTvagi «r>07ab'ti O polnoči so bili že vsi v toplih hotelskih <5obah in počivali, 'ker imajo jutri koncert v Pardubicah. 100.000 Din. Do te zanimive toč^e j* prišlo na naslednji način: Šaljapin je 1. 1927 gostoval ▼ Budimpešti in Lazič mu je pisal, da je pripraljen pripraviti zanj gostovanje v Beogradu. Za honorar mu je ponudil 1500 dolarjev, šaljapin je Laziču odgovoril, da ne sprejme ponudbe zaradi premajhnega honorarja. Iz Budimpešte je Šaljapin odpotoval na Dunaj, Lazič pa je ostal z njim v zvezi. Naposled sta se domenila, da bo Šaljapin gostoval v Beogradu 6. novembra 1927 za 3.000 dolarjev. Impresarij Lazič naj mu takoj pošlje 1000 dolarjev, 2000 pa naj mu jih izplača po gostovanju. Lazič se je takoj lotil priprav. Ves Beograd je preplavil z letaki o gostovanju slavnega pevca. Za to reklamo je izdal baje 16-000 Din, za takse okrog 30.000 Din in takoj je začel prodajati tudi vstopnice. Po pogodbi je poslal Šaljapinu, ki je bil tedaj v Parizu, 1000 dolarjev. Bližal se je 6. november. Šaljapin je spet prispel v Budimpešto, kjer je imel 3. novembra gostovanje. Iz Budimpešte bi moral že 5. novembra priti v Beograd in Lazič je vse pripravil za sprejem. Zadnji dan pa je dobil brzojavko, da ša-ljapina ne bo, ker je odpotoval že nekam drugam. Ko je Lazič v Beogradu razglasil, da je gostovanje odpovedano, so se zelo razburjali ljudje, ki so že kupili vstopnice. Denar so zahtevali nazaj, nad Lazičem pa so se znesli tudi njegovi upniki, ki so mu bili posodili denar za reklamo in druge priprave gostovanja. Po 10 dneh je šaljapin Laziču vrnil 1000 dolarjev, na njegova pisma- s katerimi je zahteval odškodnino. pa ni odgovoril. V svoji tožbi navaja Lazič, da je porabil pri pripravah najmanj 50000 Din. Film smeha in radosti Tafkegpa na*"du£enja že dolgo ni b2o v ESStnem kinu Matici, kakor včeraj popoldne ob premieri filma «Njegova visokost posfcrešček*. Salve smeha so grmele po dvorani, druga za drugo, hi cepeta® 90 ljudje z nogami od samega zadovoljstva, a nekateri so al neprestano brisaJd solze — toliko smeha in radosti je povzro- čil sloviti nemški komik Weiss FerdSL, bf dozda j javnosti sicer še ni bU man. Kr. stili so ga za nemškega Vlasbo Buria/na, vendar ga po mnenju kritike še prekaša^ V tam filmu igra Weiss Fetrdl dvojno vlogo, vendar tako dovršeno, tako edinstveno in komično, da občinstvo ne pride iz smeha. Res, Weiss ni samo humorist in komik, temveč je tudi velik umetnik, ki r svoji igri mnogo spominja na nepozabno Dunajčanko Hansi Niese. Kdor hoče dve uri smeha ta zabave, kdor hoče pozabiti vse tegobe življenja, kdor hoče dve uri neskaljenega veselja radosti in zabave, si bo ogledal ta film in prepričani smo, da bo vedrega obraza zapustili Elitni kino Matica. Razkrinkan] e nevarnih tatov Ljubljana, 6. novembra Kakor smo že na kratko zabeležili, ima kriminalni oddelek policijske uprave zadnji čas opravka z drzno, rafinirano vlomilska tolpo, ki je v zadnjih dveh mesecih izvršila vrsto velikih, po večini tudi precej izdatnih vlomov v Ljubljani in okolici. VlonUlci so največjo pozornost posvetili nekaterim tovarnam tkanin. Med drugim je bilo večkrat vlomljeno v Hribemi-kovo tekstilno tvornico v Tacnu, in kakor so kazala razna znamenja, je bil zmerom na delu isti vlomilec. V tovarno je prihajal skozi stekleno streho in skozi streho je tudi odnašaal plen- Trikrat se mu je posrečilo, da je odnesel po nekaj bal blaga, končno pa so ga zalotili, ko je pravkar odhajal. Pustil je svoj plen na strehi in pobegnil. Podobni vlomi so bili izvršeni tudi v tvornico pliša in baržuna, ki je last Ferdinanda Eiflerja na Tyrševi cesti. Tu je vlcmilec prihajal skozi okno na strehi ia odnašal velike kose, pa tudi cele bale pi'-ša in žameta. Ko so v tovarni opazili, da nekdo krade, so postavili nočne straže, a dasi so tatu nekoč zasledili, se mu je posrečilo uiti, nakar ga ni bilo več blizu. S tem v zvezi je značilna tragikomična anekdota, katere junak je postal nedolžen, pošten monter. Onega dne, ko je bil izvršen »letalski napad« na Ljubljano, je imel pri Eiflerju pravkar nekaj opravka, in da bi od blizu videl manever, se je povzpel na streho tovarne. Pri tem je na podstrešju pozabil svoje klešče. Prav tiste noči je bilo v tovarno vlomljeno in na podlagi klešč, ki so jih našli pri preiskavi, so monterja aretirali. Seveda se je na policiji takoj izkazalo, da je mož nedolžen, in bil je izpuščen. Policija je že takrat sumila, da so ti vlomi delo njenega starega, dobrega znanca. 29 letnega poklicnega potepuha in vlomilca Viktorja Bana iz Ljubljane, ki je še posebej izvežban v plezanju po fasadah in strehah. Organi kriminalnega oddelka so budno pazili nanj, a Ban se je z največjo previdnostjo izmikal zasledovalcem. Nekega dne so policijski agentje izvedeli, da mlad obrtnik na Dunajski cesti prav poceni prodaja razne vrste blaga, med drugim tudi pliš, ki je bil ukraden pri Eiflerju. Ko so moža pozvali na policijo, se je najprej skušal na vse mogoče načine izviti, a ko je videl, da gre za res, je izpovedal, da mu blago prinaša Ban. Poiskali so še njega in na njegovem stanovanju napravili hišno preiskavo Toda Ban je dobro vajen svojega posla, policija ni na njegovem domu našla ničesar in tudi pri zaslišanju ni bilo mogoče ničesar spraviti iz njega. Z velikim naporom se je višjemu nadzorniku Močniku, ki vodi preiskavo, na koncu posrečilo, pripraviti ga do priznanja. Izpovedal je. da je v resnici zagrešil nekaj nočnih obiskov pri Hribemiku in Eiflerju, in izdal je tudi svojega najožjega sodelavca, Jožeta Anžurja iz Zadobrove pri Devici Mariji v Polju. Večino vlomov je izvršil Ban sam, blago pa mu je razpečaval Jože, obema pa so pri poslu pomagali še trije moški in dve ženski, ki so prav tako že pod ključem Med drugim je Ban vlomil tudi v Zornovo tovarno v Medvedovi ulici v šiško odkodet ie odnesel večjo količino usnjatih izdelkov. Pri Eiflerju cenijo škodo na najmanj 30.000 Din, pri Hribemiku pa so prav tako utrpeli več tisočakov Kakor je pokazala preiskava je Ban zagrešil tudi tatvino v pletilni tvornici Alfreda Donathija v Šiški, o kateri smo pred par dnevi poročali, ko je ponoči nekdo vtrl okno v skladišču in potem spravil jx>d milo nebo 43 volnenih žemperjev, vrednih blizu 4.000 Din. Vse blago, ki ga je Banova družba nakradla pri Hribemiku, Zornu in Donathiju, so organi kriminalnega oddelka o priliki hišnih preiskav po stanovanjih njegovih komplicev našli in zaplenili. Kar so bili nakradli pri Eiflerju, pa so po večini že zdavnaj spravili v d^-nar in razni prekupci, ki so jih organizirali iianovi zaupniki, so ga raznesli po g™ KINO SLOGA s®52« Ljubljanski Dvor Telefon 2730 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Bratje Karamazovi Po slovitem romanu F. Dostojevskega FBITZ KORTNER in ANA STEN Režija Fedor Ozep Kot dopolnilo najnovejši zvočni tednik Pride! Pride! Revija — opereta — veseloigra OSBEČI ME! raznih krajih bližnje in daljne okolice. Zanimivo je n- pr., da se je že na prve glasove o tem. da je policija vlomilce razkrinkala, zglasila v Ljubljani celo neka kmečka ženska iz oddaljenega kraja na Dolenjskem ter predložila plišast plašč in nekaj obleke, za katero je bila blago v dobri veri nakupila od tatov. V teku preiskave pa so organi kriminalnega oddelka razkrili tudi večjo zalogo nakradenega blaga v nekem kraju med Ljubljano iu Šmarjem. Največ uspeha so tatovi vsekakor želi v Eiflerjevi tvornici. Kakor je Ban sam pri zasliševanju priznal, je tam vlomil najprej v noči na 26. julij in odnesel 19 kosov pliša v dolžini 471 m. V noči na 31. julija se je vrnil in spet vzel štiri kose (Slmj s seboj. Pri tretjem vlomu, v noči na 18. september, je ukradel tri kose pliša (78 ni). Kradel je na tako rafiniran način, da v tovarni tatvini dolgo niso mogli na sled. Ko so opazili, da imajo rednega nepovabljenega gosta, so streho, skozi katero je vlamljal, zavarovali s signalnim zvoncem-ki je bil zvezan s kabino nočnega čuvaja-Tako se je zgodilo, da je čuvaj na signal planil na noge in odhitel v skladišče, a o tatvini ni bilo ne duha ne sluha, ker je tat med tem že izginil in zaprl okno za seboj, na štalažah, na katerih imajo blago spravljeno v velikih škatlah, pa tudi ni bilo videti nobene vrzeli. Naposled je tovarna nastavila čuvaja, ki sta od mraka do zore patruljirala okrog skladišča. V nogi na 20. oktobra sta malo r>o polnoči zagledala na strehi dva neznanca, ki sta se pravkar otovorjena z blagom kobaliia «a plan. Čuvaja sta sprožila par strelov iz svojih strašilnih pištol eden izmed vol-milcev pa jima je vrnil s streli iz revolverja. Na srečo ni nikogar zadel, a videti je bilo, da so na delu prav nevarni tudi na roparski napad pripravljeni ljudje. Prvo aretacijo je policija izvršila na Vse svete, v par dneh so bili nato še ostali pajdaši pod ključem. Dva izmed članov toipe sta se doslej še znala ogniti roki pravice, in kakor kažejo znamenja, je «»den izmed njiju neznani Banov in Anžurjev prijatelj, ki je takrat streljal z Eiflerjeve strehe. Poleg Bana in Anžurja, ki je brat znanega, nedavno po orožnikih ustreljenega razbojnika Toneta Anžurja. ter dvsh žensk, sta med aretiranci dva obrtnika in en kmečki sin. Domače Testi * Spomenik žrtvam katastrofe v kakanj. skem rudniku. Na dan vseh svetili so v Kaknju na rimsko-katoliškem pokopališču odkrili nagrobni spomenik 18 žrtvam strašne katastrofe, ki eo je pripetila v kakanjskem rudniku lani 21. apr. Strašna nesrv'a je zahtevala, kakor znano, 127 žrtev, 18 od njih pa jih je pokopanih na katoliškem pokopališču. Odkritja spomenika 6e je udeležila velika množica brez raz.i-ke vere m 6tanu. Vseh 18 gr0bov obdaja Hid iz betona, v katerega je vzidana plo-Ka z imeni 18 žrtev. V sredini med grobovi je postavljen velik križ iz črnega kamna, na podstavku križa pa je napisano. da je spomenik postavila rudniška direkcija * Obisk židovskega prvaka. V Zagreb je prispel ugledni predstavnik židovstva dr. Joachim Prinz, bivši rabin v Berlinu in bivši urednik nekdanjega židovskega glasila za vzhodno Nemčijo in revije jJiidische Rundschau«. Dr Prinz. ki je tudi pisatelj znamenite knjige »Judische Geschichte«, bo v Zagrebu predaval o hebrejskem vseučilišču. * K imenovanju komisarjev za pregled izvoznega sadja. Za poslovanje ob nakladalnih postajah Pesnica — St. Hj postavljeni ekonom v St. Ilju Stanko Mermolja se razreši dolžnosti in na njegovo mesto se imenuje ekonom v Strihovcih Janko Čadran. * Davorin Jenkova narodna šola v Cerkljah pri Kranju proslavi 100 letnico rojstva svojega slavnega rojaka Davorina Jenka v nedeljo 10. t.m. popoldne s petjem, prizorom to dek!amacijami iz njegovih mladostnih dni. Ves spored j« pristno domač. * Kongres ndruženja akademsko na-obraženih žen bo 9. 10 jn 11. t. m. v Zagrebu- Udeleženke bodo imele četrtinsko voznino po železnici. HTs E B O C K kosmetični preparati radi izredne izdatnosti najcenejši. »VENUS« nasproti glavne pošte. » h »Službenega listac. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 89 z dne 6. t. m. objavlja odločbo o izjemnih odredbah kraijevine Italije, pravilnik o ustanovitvi sklada za pokrivanje stroškov, ki jih mora država vnaprej izplačevati za podpiranje siromašnih odpuščenih obsojencev in za nagrado siromašnim zaupnikom, pojasnilo o carinjenju preje po pogodbeni postavki, odločbo, da se žganje z nad alkohola smatra za špirit, popravek pogre-škov v izpremembah in dopolnitvah uredbe o volitvi svetnikov trg. industr. in obrtnih zbornic, dodatna odredba k postavitvi komisarjev za pregled izvoznega komisarja in razne objave iz »Službenih Novin«. n I Liszfova rapsodija nedeljo dopoldne, menda takoj, ko sta prišla iz fotografskega ateljeja, hotela priti na zvonik stolnice. Lilt pa je bil tedaj_ zaprt in sta zaradi tega svoj namen odložila za prihodnji dan. • Obiedeie obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Iz Ljubljane u— Visoko pokroviteljstvo Nj, Vis. kraljeviča Andreja in častno predsedstvo, v katerem 6o ban dravske banovine dr. Na tlačen, župan ljubljanski dr. Ravnihar in drugi naši odlični predstavniki — vsakomur potrjuje visoki značaj prve letošnje družabne prireditve, ki ne bo le prva po vrstnem redu,aimpak' vsekakor najpomembnejša in najodličnejša v Sezoni. Akadem-ska podružnica CMD se je odiiočila, da v okviru proslave 50-letnice Ciril-Metodove družbe priredi svečan spominski družabni večer, katerega oficielni del bo uvodni koncert — Za tem pa »Slavnostni akademski ples«, prvi in največji letošnji ples, ki se ga bodo udeležili vsi slovenski krogi, saj Cirtl-Metodova družba kot naša največja in najzaslužnejša narodno obrambna organizacija ob svojem zlatem jubileju pač Zasluži obče pozornosti in uveževanja. Previdni starši, dajte svoji deci za zdravi razvoj prepotreb-bno, na vitaminih bogato RIBJE OLIE! Tudi slabotni odrasli ga zaradi tega z uspehom uživajo. Pravo norveško ribje olje, letošnje, je pravkar prispelo. Olje je fino prečiščeno in brez zoprnega vonja — Za kvaliteto jamči: Apoteka M?. L. Bafsovec, L j u b 1 j a na, Kongr esni trg štev. 12. u— Zlato poroko sta 4. tjm. prav skromno praznovala v ožjem rodbinskem krogu vsem ljubljanskim in okoliškim gostilničarjem in vinot/ržcem znani posestnik in prevoznik Anton Vrbinc to njegova žena Marija. Naj jima da usoda dočakati še mnogo veseMih let v zdravju to zadovoljstvu! u— Polkovnik Jovanovič — upravnik artilerijske podoficirske šole v Oupriji. Polkovnik Radovan P. Jovanovič, komandant 16. artilerijskega polka, je 1. novembra zapustil svoje dosedanje službeno mesto v Ljubljani, ker je bil imenovan za upravnika artiljerijske podoficirske šole v Čn-priji. Častniški zbor ljubljanske garnizije je z odhodom g. polkovnika izgubil enega + Kuran v latinici. Bolgarski pisatelj ia novinar Mehmed Dželil, urednik edinega j muslimanskega lista v Bolgariji, je izdal te dni v novem turškem pravopisu v latinici ves »Kuram azinuušan« — najsvetej" šo islamsko versko knjigo. 30. poglavje kurana je poslal vsem verskim ustanovam v Jugoslaviji na ogled ter jih prosil, naj niu sporoče, če je med jugosdovenskimi muslimani dovolj zanimanja za isilam-»ko versko knjigo v latinici, da se bo znal ravnati pri tisku in založbi. ♦ Poceni na Dunaj brez vizuma potuje, kdor kupi zimsko legitimacijo (Wintersat-sor'-arte) za 60 Din pri »Puitniku«, Ljubljana, kjer se dobijo tozadevni prospekti. * Italijanski optanti iz Splita na poti v Abesinijo. S parnikom »Narenta« je odpotovalo iz Splita v Italijo spet 10 italijanskih optantov. ki so se prostovoljno javili za vojaško službo v Abesiniji. <: Razširitev zagrebškega zoološkega vrta Vodstvo zagrebškega zoološkega vrta namerava zgraditi nova bivališča za leve in tigre ter urediti akvarij, ki bo velika atrakcija zoološkega vrta. Za izvedbo teh načrtov bodo potrebovali 1,200-000 Din. Zoološki vrt je imel letos okrog 250.000 obiskovalcev in Lumiere et Paix< (Luč in mir), ki izhaja v Addis Abebi, je izobešen v izložbi Tiskovne zadruge. Številka, ki je te dni prispela v Ljubljano, je od 24. oktobra ter prinaša najnovejša politična in vojna poročila, ki jih bo pa seveda v Ljubljani le malokdo umel Citati, številko krasita veliki izvrstni sliki cesarice Manen in kralja kraljev Haile Sela-sija.. Poleg poročil je posebna zanimivost abešjnski zakon proti vohunstvu, ki je natiskan v stihih. Poleg Pomočil Pa inia abesinski tednik, ki je povsem enostavno opremljen, tudd nekaj toseratov, med njimi »Nuiol Elit«, reklamo za patrone Express nemške produkcije in pa reklamo za abe-stosko pivo. Kakor znano. je tednik »Luč in mir< last in glasilo abesinskega cesarja, ki ga brezplačno pošilja po&ameznim Abesincem in redakcijam v inozemstvo. Sieer pa znaša naročnina, za Abestoijo 5 tolarjev Marije Terezije, Za inozemstvo 7 tolarjev na leto, posamezna številka pa velja 2 piastra. List teihaja vsak četrtek na oamih straneh. u— Judenburg! K blagoslovitvi grobnice v Judenburgu odpeljejo avtobusi iz Ljubljane v soboto 9- t. m. ob 13. uri izpred hotela Uniona, Miklošičeva cesta. u— Društvo »Tabor«. Drevi ob pol 9. ▼ kemični predavalnici na realki bo predaval g. dr. Lavo Cermelj o temi: >Kako je prišlo do Rapalla?«- u— Z avtom Packard r Judenburg. Sprejmem potnike za . Judenburg k odkritju spominske kapelice. Odhod po želji v soboto popoldne ali zvečer,, povratek v nedeljo proti večeru. Cena 220 Din za osebo, prijave pri tvrdki A. Goreč d-z o.z. do 8. t. m. opoldne. Iz Celja u— Drevi ob 20. ▼ veliki dvorani Kazine redna plesna vaja Jugoslovenskega naprednega akademskega društva »Jadrana* ob zvokih priznanega in priljubljenega »Ronny - jazza« in ob dobro založenem buffetu. Vse cenjene obiskovalce pa še posebno opozarjamo na veselo presenečenje'-uro spominov. Odbor. Obleke za gospode iz finega češkega blaga, soliden lasten izdelek 700 do 900 Din A. K U N C, Gosposka ul. Regulacija Ljubljanice. Celita 14 dn' so morala počivati vsa regulacijska dela v strugi, šele v torek popoldne .ie ob novi zagat ni steni pod transformatorjem sn-edi vode začela delati 6kupina delavcev, ki pridmo dovažajo prst in utrjujejo zagat'ie robove. Sedaj bodo zamašili tudi štirfcr.e-tenstko odprtino v tej steni, skozi katero je doslej drla voda. Zadelali jo bodo z debelimi širokimi piloti, ki «jib že zabijajo, da bi Ljubljanico zaprli po vsej širini. Glavno opravilo je vsak-tkpr odv.il vode. Druga skupina delavcev, med ajiani 12 voznikov, pa je zaposlen z olvažanjem črne prsti z vrta tvrdke Praiizl rta koncu Pri-voza. Tam je bil še po;e:i 'ep vrt široka mrežasta ograja na visi.k h kamnitih podstavkih je domalega že odstranjena ii kmalu o tem vrtu ne bo več siedu Na špici vidimo cele skladovnice pripravljenega tramovja, ki 6o ga tesarji obdelali za novo zaitvornico, ki bo takoj postavljena, ko se voda odteče. MED. UNIV. Dr. E. Hammerschmidt specialist za kožne in spolne bolezni ORDINIRA OD 10—^1 in od 2—4 pop. LJUBLJANA — TYRŠEVA CESTA 1 (palača Ljubljanske kreditne banke) Telefon št. 3663 IV LEPŠE PROSTORE — BIVŠE PROSTORE OBRTNE BANKE V GERBERJEVI HIŠI K O L B & PREDALIČ — LJUBLJANA e— Novi predstojnik mestne policije v Celjn g. Štefan Tornar, ki je bil doslej kot komisar v službi pri policiji na Sušaku, jc prispel v torek v Celje in prevzel včeraj svoje posle. e— Štetje grobov o vseh svetih je tudi letos oskrbel sreski odbor Rdečega križa v Celju in sc iskreno zahvaljuje obiskovalcem grobov na mestnem in okoliškem pokopališču. ki so darovali 1470 novcev v znesku 1.730 Din. „ . , e_ Upokojeno ufiteljstvo iz Celja in oko-lice bo imelo svoj sestanek v nedeljo 10. t. m. v Šoštanju. Odhod iz Celja ob 13.30 z vlakom. e_ Poziv radiotelegrafistom v Celju. Mestno poglavarstvo poziva vse v območju mestne občine celjske bivajoče radiotele-grafiste ne glede na domovinstvo, da se ta. koj javijo mestnemu po^avarstvu soba številka 6. e— V celjski bolnišnici je umrl včeraj v starosti 46 let znani bandažist in rokov i čar g. Ivan Fric iz Celja (Glavni trg 16). Pogreb bo jutri ob 16- iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Na Zg. Hudinji je umrla v torek 79 letna posestnica Marija Ghn-škova, rojena Vrečkova, mati bivšega oko. liškega župana in sedanjega mestnega svetnika g. Ivana Glinška z Zg. Hudinje Pogreb bo danes ob 15. od doma na okoliško pokopališče. Pokojnima bodi ohranjen blag spmin,, svojcem naše iskreno sožalje! VSI G&VOENIKI odvetniki, profesorji, učitelji, duhovni« ta ^v*nuj£ potrebujejo Mr. Babovčeve „SMREKA" bonbone Izdelani so iz smrekovega ekstrakta ta mentola. Radi tega vzdržujejo svežost glasu, ublažujejo hašetf in hrlpavost Nadalje desinficirajo usta in grlo, preganjajo žejo, razbistrijo glavo. So pa tudi prijeten pripomoček pri omejitvi prekomer-ne kaje. Zavitki po Din 3— in 5— v lekarnah in drogerijah. Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana Kongresni trg štev. 12. »Marti no vanje« priredita šentpeter-skii OM podružnici *v Ljubljani v restavraciji na glavnem kolodvoru 9. t. m. ob 20. Spored: ©rečolov, licitac:ja marttoove gos* ke, goo*lba_ Vsi prijatelji OM.D so vljudno vabljeni. u_ Danes in vsak četrtek nadaljevalni plesni t®čaj Jenkove šole v Kazini. Začetniki točno ob 8. zvečer, posebne plesne ure to informacije vsak dan. u— izborno sveže čajno maslo. Delika-tesa V. A. Janeš, Aleksandrova cesta pri operi, telefon 34—55. u— Jadranaši! V soboto 9. t. m. ob pol 20. zbirališče v društvenih prostorih za odhod k brucovskemu večeru. Pridite vsi in točno! Odbor. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 »Grenadirji ljubezni« in zvočni tednik- Iz Maribora a— Češkoslovaško odlikovanje- Prezident češkoslovaške republike je odlikoval g. dr. Reismana, odvetnika v Mariboru z redom Belega orla IV. razreda za državljanske zasluge. , a_ Po demonstracijah v mariborskem gledališču zaradi odpusta igralca g. Furi-jana je igralska stanovska organizacija sklicala izreden sestanek, na katerem je vse organizirano članstvo Združenja gledaliških igralcev, sekcije Maribor, brez izjeme ob. sodilo postopanje g. Furijana in odobravalo ukrep gledališke uprave. Uprava gledališča in mariborska sekcija Združenja gledaliških igralcev sta izdali tudi izjavo, ki opisuje, kako je g. Furijan dosegel ugodnejšo službeno pogodbo, nego jo ima velika večina ostalih igralcev, a je vendarle potem zahteval zvišanje honorarja ter naposled, ko ga ni dobil, ker je bila pogodba v celoti sklenjena po njegovi želji in ker je prej izjavljal, da 3 leta ne bo zahteval povišanja gaže, izostal od generalke in dveh predstav ter povzročil, da je morala bfti nedeljska popoldanska predstava odpovedana. Takšen dobro premišljen in izsilje. valen izostanek je najhujši prestopek proti disciplini gledališča in se kaznuje menda pač po vseh gledališčih s takojšnjim odpustom-a— O francoskih vrtovih bo predaval jutri v petek v Ljudski univerzi kustos univerzitetnega botaničnega vrta v ZagTebu g. dr. 'Arnold. Skioptične slike! a— Povhe gostuje. V ulogi pena Zarem-be gostuje v kratkem v »Poljski krvi« g. Josip Povhe. Režija P. Rasbergerjeva. a— Velika revica je vdova Antonija Bogatin, posestnica pri Ločah. Lani so jI ubili moža, pred nedavnim se je sin obesil, sedaj pa so vdrli v njeno hišo vlomilci 'in izropali kumlk, nato pa ji naslednjo noč odnesli vso obleko in izpraznili shrambo, kjer je imela še nekaj mesa ia slanine- a— Z zidarskega odra ob novi magdalen-ski šoli je včeraj popoldne padel 38- letni težak Pavel Uček s Pobrežj«. Delavcu je spodrsnilo. Oder je bil 3 in pol metre vi. sok. Vesrečnež si je prebil lobanjo. Morali so ga naglo prepeljati v bolnico a— Zaplenjena divjačina. Mestno tržno nadzorstvo je zaplenilo včeraj na trgu več zajcev in fazanov, ki bodo prodarn danes dopoldne na trgu. a— Tragična smrtna nesreča ie doletela posestnika J. Rupnika iz Loč. Ko je peljal iz svojega gozd^ proti domu drva za zimo, se je voz na nekem ovinku nenadoma nagnil. R upnika. k: ie koraki! ob vozu, je na teža tako pritisnila ob bližnje drevo, da ie ob'ežn! mrtev s s+rtVn prsn-'m košem-Rajnki, cigar tragično usodo vsi obžalujejo. zapušfa vdovo in dva otroka. a— Hudi pmaconki. 3'C-letna Ana Kamnik. 32-letui Ttočarski sin Jakob Mot.nik in S5-letna TTelena Moitnik. kočsrica. so bili obtoženi od mairibonske^a dirž/ivne»a tožilstva. da so nekeea dne v začetku m.aja v Se!enT^un- ara udarita s naTco no tihrlku nato nn zbežala k fr^H! TTeler' MofniV. pol^g k53_354). V ostalih vrednotah ni bilo prometa. Devize Ljubljana. Amsterdam 29-76—2990.60, Berlin 1756.0«—1765.95, Bruselj 739.18— 744.24, Cuirih 1424.22—1431.29, London 215.13—217.19, New York 4345.72—4382.04-Para® 288.55—289.99, Praga 181.19—182.30' Trtst 354.67—357.75. Curih- Beograd 7, Pariz 30.3625, London 15.1450, Newvork 307.625, Bruselj 51.9750. Milan 24.95, Madrid 42. Amsterdam 20S.90, Berlin 123.70, Dunaj 56.70, Stockholm 78.0750, Oslo 76.0750. Kobenhavn 67.60, Praga 12-73, Varšava 57,8750, Atene 2.90, Bukarešta 250. Efekti Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 353—355, 7% invest. 74—76.50, 8% Blair 77—78, 6% begluške 60—61: delnice: Na. rodna banka 5900 bi.. PAB 227 den., Šeče-rana Osijek 128 bi. Beograd. Vojna škoda 353—354 (353— 334), za dec. — (353.50), 7% invest. 78— 78.50 (77). 7% stabiliz 78—79, 4% agrarne 45.50—46.50 (45). 6% begluške 63.50-64 (64). 8% Blair 75—78, 7% Blair 69—70 (69 —69.50), Narodna banka 5800—5850 (.5850). PAB 229—231 Blagovna tržišča + Chicago 6. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 97.50, za maj 97, za julij 99.25; koruza: za dec. 58.875, za maj 59.50. + Winnipeg, 6. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 84.50, za maj 88.50. -(- Novosadska blagovna borza (6. t.m.) Tendenca ncizpremenjena. Profnet srednji. Pšenica: baška in banatska 159 — 162; ba-ška, ladja Tisa in Begej 166 — 168; slavonska 162 — 164; sremska 162 — 164. Oves: baški, sremski in slavonski 135 — 13750 Ječmen: baški in sremski, 64 kg 132.50 — 137.50. Turšžica: baška in sremska 96 — 99; banatska 96 — 98. Moka: baška in sremska »0g« ki Ogg« 240 — 250; »2« 230 - 240; »5« 200 — 220; »6« 180 -200; »7« 160 — 180: »8« 115 _ 120. Otrobi: baSki, sremski in banatski 84 — 87.50 Fižol: baški in sremski beli 256 — 270. Živ/Ji A. + živinski sejem v Ljubljani. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih (v oklepaju prodanih); volov 51 (20), krav 60 (24), telet 26 <16), svinj 45 (12), mladih prašičkov 203 (155), konj 140 (26) žre bet 9 (1). Cene so ostale nespremenjene in znašajo za kg žive teže: voli I. vrste 3.50—4 Din, H. 2.75-3-50, m 2—2.75, krave debele 2—3.50 klobasarice 1.50—2, teleta 4.50—5.50 in svinje 6—7 Din. BO MB A 9. -1- Liverpool, 5. novembra. Tendenca stalna za-kijučni tečaji: za dec- 6.15 (prejšnji dan 6.12), za maj 6.06 (6.03). tj" iMdAo- G S RAM NITKA V DVOJNI VIJAČNICI o rt Propagandni lahkoatietski miting Sloge SK Sloga v Ljubljani priredi v petek 8., soboto 9. in nedeljo 10. novembra propagandni društveni miting s handicapom. Miting 6e vrši na igrišču 1'rimorja. Pri. četek v petek. 8. in v soboto 9. novembra ob 15, v nedeljo 10. novembra dopoldne ob 9.30. Pravico nastopa imajo vsi verificirani, neverificirar.i in pod zabrano nastopa zaradi prehoda se nahajajoči atleti, člani pri. reditelja in člani klubov v Ljubljani. Prijave proti prijavnin* Dm 5.— za osebo in točko. Din 15.— je nasloviti do četTtka 7. novembra ob 12. na naslov: SK Sloga, Na. bavljalna zadruga drž. žcleznic, Ljubljana, Masarvkova cesta. V sporaztmu z nastopajočimi ljubljansk mi klubi sc za plasiranje ne razpisujejo nagrade- Tekališče je pokrito z ugaski. dolgo 419-45 m in ima dva nedvignjena zavGja. Vse discipline v tekih se vrše s handi-capom. razven metov in skokov. Tekmovanje se vrši po pravUih oziroma pravilnikih JLAS. Program ie naslednji: petek 8. novembra ob 15. 800 m, krogla 5 k,g jun.. 2000 m., sobota 9. novembra ob 15: disk, skok v vis jun. C., skok v vis sen., 4X800 m, nedelja. 10. novembra ob 9.30: skok v dalj jun. C., skok v dalj sen., 4X1500. 1000. Prvenstvo mariborskega II. razreda končano V tekmovanju za prvenstvo mariborskega drugega razreda sc je odigra'a preteklo nedeljo v Ptuju zadnja tekma in siccr sta se srečala SK Drava in SK Lendava. Tekma se je končala z velikim presenečenjem, kajti SK Lendavi se je posrečilo, premagati 6vojega nasprotnika z rezultatom 4:1 (3:0). S to zmago se ie SK Lendava p'asirala na predzadnjo mesto, k3r je za klub. ki je bil ustanovljen šele pred kratkim, lep uspeh. Prvo mesto je zasedel agilni SK Ptuj. ki je postal neporaženi jesenski prvak mariborskega drugega razreda Prvenstvena tabela izgleda takole: SK Ptuj 4 3 1 0 8: 5 7 SK Gradjanski 4 3 0 1 9: 2 6 SK Mura 4 1 2 1 6: 9 4 SK Lendava 4 1 0 3 7: 7 2 SK Drava 4 0 1 3 4:12 1 Službeno Iz LNP (iz pne^edstva). Za podsavezni dan dne 10. novembra se določa naslednji spored: Ljubljana, igrišče Slovana ob 10. Hermes—Slovan; igrišče Jadrana ob 10. Jadran—Reka; iigriišče Pri-morja ob 13.30 Mars—Primo-rje jraniorji, ob 14.30 Ilirija—Primorje. Celje, igrišče Celja ob 13.30 Olimp—Jugoslavija; ob 15. Celje—Atletiki. Maribor, igrišče železničarja ob 13.30 Maribor — Rapid 2 krat 30 minut, ob 14.30 Železničar proti zmagovalcu čakovec. igrišče CSK ob 14.30 6SK— Gradjanski Ptuj, igrišče Ptuja ob 14.30 Ptuj—Drava. Poslovni odbor izvede podrobnosti Naproša se s. o., da delegira 6aimo domače sodnike. Upravam igrišč se prizna 10 odstotna odškodnina od b rut t a utržka. vendar ne več kot 200 Din. Vsi klubi so obvezani nastopiti s prvimi moštvi v postavah iz zadnjih prvenstvenih tekem. Prihodnja seja upravnega o^bo"« bo v petek 8. t. m. ob 20. v po^avezni pisarni Iz GZSP. (Službeno št. 2.) Vsi športni klubi, ki so včlanjeni v GZSP. morajo izvesti za svoje članstvo in naraščaj gozdni tek v nedeljo 10. tm- ali najpozneje do 17. tm. Vse sezname tekmovanja z imeni tekmovalcev in dosežene čase je takoj po, slati na tajništvo GZSP. Pozivamo vse ve. rificirane tekmovalce GZSP, da se gozdnega teka udeleže kjerkoli in pri kateremkoli medklubskem aH klubskem tekmovanju. O tem bemo vodili točno evidenco. GZSP je sklenil letos izvesti tekmovanje v klasični kombinaciji tako, da bomo po. leg ocen posameznih tekmovalcev ocenjevali tudi posamezne klube kot celoto in bo klub. ki bo s svojimi tekmovalci, od katerih bodo ocenjeni prvi štirji najboljši od vsakega kluba, dosegel najboljši uspeh, dobil posebno priznanje ter nas'ov »podsavez. nega prvaka«. Važno je namreč, da vzgojimo 8m največ tekmovalcev, ne !e rekorderjev in tako vzbudimo sp'ošr,o zanima, nje za smuški tek. Zato priporočamo, da vsak klub temu posveti največjo nažnjo in od svojih tekmovalcev zahteva vežbanje emušktsga teka. Pozivcmo klube, da naj. kasneje do 1. dec- t. 1. poravnajo zaostalo člamarino, kakor tudi članarino za leto 1935/36. Klubu ki teh obveznosti ne bo poravnal do določenega časa. bo pedzveza zabrani!,! start pri vseb nnreditv-h Zbor sodnikov -J.L.A.S. Na lahkoatietski miting S.K. Sloga, ki se vrši na igri. šču ASK Primorja v petek 8., soboto 9. in nedeljo 10. t. m. se defegdra tale sodniški zbor: vrhovni sodnik: Kermavner, voditelj tekmovanja: Sattcin Savo. starter: Cerar ostali sodniki in časomerilci: Gor-jatic Slaimič. Windisch. Megušar. Griin-feld, Cek, Polatnar. Imenovani morajo biti na isrišču v petek in soboto ob 15. in v nedeljo ob 9. članom komisije in kandi- datom se sporoča, da se bodo v soboto in nedeljo istočasno vršili sodniški praktični izpiti. S.K. Ilirija (Smučarska sekcija). Drevi je ob 18.30 obvezen trening za vse v Ljubljani bivajoče člane. Garderoba je ▼ zimskem kopališču. Trening je važen radi bližajoče 9 esezone in radi ctross-oouixbry teka, katerega priredi sekcija 17. t. m. ▼ Ljubljani, 24. pa v Planici. SK Jadran (nogometna sekcija). Strogo obvezen sestanek v petek, in sicer juniorji ob 19. v klubovem tajniš:vu, ostali spodaj imenovani pa ob 20. Sestanka naj se udeleže juniorji: Valla, Brecelnik, Žargi, Marolt V- in M., Globočnik, Četnažat K., Ovsenik, Logar, Nabernik. Ob 20. pa Prezelj Hočevar I in II, Brcar, Kocjan, Verbič. Zaje. Marolt, Štefan, Zadel, Oven, Kiselj, Kalčič, Kosmač, Do ležal. Glavnik, Zupan ec, Zavrl, Koblar. Klier. SK Reka. Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek članov zmsko-sportne sekcije v gostilni »Konzum« na Tržaški cesti. Isto. časno 6e sprejemajo novi člani. Ljubitelji zimskega športa vabljeni! SK Mura gradi moderni stadion. V Murski Soboti je tamkajšnja SK Mura pričela graditi modemi stadion, ki bo opremljen t lepo, krasno tribuno. Ta športna nr-prava. ki bo ena najlepših v banovini, bo v krst. tem na svcian način predana svajemu na-menu- _ škofjeloško vojaško pokopališče Škofja Loka, 6. novembra. V Skofji Laki se je začela širokopotezna akcija popolne preureditve vojaškega pokopališča. Akcija je zasnovana iz pietet-nih, a tudi iz praktičnih razlogov. Sedanje vojaško pokiopališče, na ikaterem počiva 155 žrtev svetovne vojne, js tik mestnaga pokopališča. Urejevanje povzroča vsako leto precej stroškov, pokopališče pa le ni tako. kakor bi moralo biti. Grobovi se prerasejo s travo in plevelom, leseni križi pa trohnijo. Da bi odpravili vse te nedo. statike, bodo ostanke vojakov izkopali in prenesli v skupno grobnico — kostnico, ki bo urejena sredi sedanjega vojaškega pokopališča. Kosti vojakov bodo spravljene v podzemlju v posebnih zabejčkih z napisi. Dostop v podzemlje bo mogoč po stopnicah z vratmi, ki jih bodo zaklepali. O vprašanju skupne grobnice je razpravljal občinski, odbor sporazumno s predstavniki javnega življenja. Vojaki, ki počivajo v Skofji Loki, so boili predstavniki raznih narodnosti bivše avstro.ogrske vojske, po državljanstvu pa bi pripadaii zdaj raznim država,m. Italijani so svoje vojake že izkopali in prenesli v Ljubljano. Nemci grade skupno grobnico s/ojih vojakov na Bledu, ostanejo pa še na škofjeloškem pokopališču Rumuni, Poljaki, Rusi, Čehi, Madžari, itd. Za zgradbo skupne grobnice bo treba zaradi tega dobiti dovoljenje ministrstva pravde, oddelka za vere, poleg tega pa bodo morali izjaviti svojo odobritev skupne grobnice tudi konzulati onih držav, čijih vojaki so pri nas pokopani. Od Poljakov in Madžarov je bila taka izjava že podana, V primeru, da se bo gradila v škofjS. Loki vojaška grobnica.,, bodo prepeljali tja tudi vojake, ki so poKopani zdaj v Stari Losi, v Salci in na Trati. Naše gledališče Repertoar Narodnega gledališča t Ljnbliani DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek, 7. novembra: Frak ali Od krojaška do ministra. Red Četrtek. Petek, 8. novembra: Zaprato. Sobota, 9. novembra: Kako za bogati. Premiera. Red C. OPERA Začetek ob 20 Četrtek, 7. novembra: Faust. Red B. Petek, 8. novembra: Zaprto. Sobota, 9. novebra: Gorenjski slavček. Izven. Znatno znižane cene od 2o Din navzdol. ?Frak« ali »Od krojačka do ministra^ je izredno zabavna veseloigra, v kateri imajo glavne vloge g. Daneš, ga Nablocka in g. Cesar. »Kako zabogatiš« je naslov £>hawovega dela, ki ga pripravlja drama ▼ režiji g. inž. štupice. Premiera te zanimive drame bo v soboto. OPERA >Faust< x g. Banovcem v naslovni vlogi. Mefista poje g. Primožič, Margareto gdena Fratnikova, Valentina g. Janko, Marto ga Kogejeve, Siebla gdčna Igličeva, Wagner-ja g. Perko. Veliko in važno vlogo ima tudi baletni zbor Režiser g. Primožič, dirigent kapelnik Neffat Mariborsko gledališče Četrtek. 7. novembra ob 20. uri: »Beneška noč«. Red A Petek, 8. novembra: Zaprta Ptice na bojišču Kanja na francoski fronti, štorklje in žerjavi nad Galipolijem Človek razume, da so italijanska letala na abesinske vojake, ki kaj takšnega v svojem življenju še nikoM niso videli, napravila silovit vtis in dta domačini kmalu niso več razlikovali letala od ptice. Zgodilo ee je pogostoma, da so smatrali ro-parice, ki so letele v veliki višini, za sovražna letala. Tako se je zgodilo pred kratkim pri Makali, da sta dva jastreba napravila med abesinsko četo, ki je bila na porhod/u, veliko zmedo- Zavoljo takšnih Poročil nam pa prav nič ni treba, da bi gledala na te primitivne l(j.uidi 6 prezirom, kajti iz svetovne vojne je znanih dovolj primerov, da. so civilizirani vojaki zamenjali ptice za letala. Tako se je v januarju 1918. nad Givenchyjem na francoski fronti ppjaiviLa kanja, ki so jo opazovalci 6 prostim očesom alarmirali kot nemško letalo nwe barve in nove oblike. Samo dober daljnogled je Francozom pojasnil zmoto. Ogromne jate štorkelj in žerjavov, ki so v jeseni 1915. letele nad fironto pri Gali-poliju in ki so'jih na obeh straneh smatrali za letala, so bile krive še večje razsipnosti z municijo. Več dni je vladal na tisti fronti mir, ko eo se pojavile ogromne jate ptic, je to na oba nasprotnika vplivalo tako, da sta otvorila besen ogenj nanje. Toda čeprav so tedaj v najkrajšem času odkJali tisoče in tisoče strelov, ni padla niti ena izmed nedolžnih ptic. Ptice pa dajejo bivšim bojevnikom tudi dovčkov zaisjrupiia in ga potem zadavila, njegovo truipLo razko-sai-a, ga dei0ma sežgala, deloma pa zakopala na vrtu. Dve ieti je zločinka prikrivala svoje dejanje. Mosllngerjeva je ženska grozovito strastne narave, imela je opraviti vedno s tucati moških ter si ni zaradi tega niti utegnila zapomniti vseh imen svojih ljfuibč-kov. V teku preiskave so orožniki iztak-niii nekakšen seznam obiskovalcev M5-si.ngerjeve. V njem je bilo Zabeleženih S7 moških. Z vsemi temi je imela opraviti v teku emega leta! V tem krogu nepieistano menjajočiih se priiežnikov pa se je našel tudi žeieizo&tru-gan- Karel Pobi, ki je posta! nekako njen najčešči obiskovalec in celo ženin. Mo-sljngerjeva je večkrat skušala, da bi se ga otresla, toda Pohi se jo je držal kakor kiop. Zdi se, da jo je imel resnično rad. T,a resnična lijiuibeizen ga je pokopala. V noči od 4. na 5. maja 1933 so ga ljudje Družinska tragedija V Granndi se je odigrala v ponedeljek krvava tragedija, ki je zbudila v Španiji velikansko pozornost in napravila na vso javnost ogromen vtis. žrtev tragedije je postala nečakinja predsednika španske republike. Dama je bila omožena z advokatom Josčjem Ramirezom. Med soprogoma so obstojala že dalj. časa nesoglasja, žena je dolžila svojega, moža velikanske razsipnosti. Trosil je njeno doto, zato ga je hotela spraviti pod kuratelo, čemur pa se je on upiral. V noči od nedelje na ponedeljek so se razburljive scene zaradi tega ponovile. Odvetnik je tedaj potegnil samokres in streljal na. ženo Ranil jo je smrtno. Po tem dogodku je skušal pobegniti, toda policija ga je prijela in zaprla. Najslgurnejša blagajna Neka angleška tovarna oklopnih blagajn je zgradila po naročilu neke pariške banke zakladnico, ki je največja svoje vrste na svpIu. Ne glede na meter debele, betonirane jeklene stene, so že vrata v to zakladnico pravo čudo moderne tehnike. Okrogla odprtina ima premer 2.4^, vrata so debeia 90 cm in konstrukcija je tako izvrstna, da ne pusti zaklop niti za desetinko milimetra odprtega prostora. — Hladna jesen že prihaja — Ko boste izbirali oblačila za jesen, vedite, da boste kupili plašče, suknjiče, površnike, hubertus plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri DRAGO S C H W A B LJUBUANA zadnjič videli, kako je prišel k Mosling©r-jevi v vas. E-ilo jc že pozno zvečer. Drugi dan je Pohi izginil in ga ni videl nihče več. Moslingei-jeva j,e umela to izginotje tako umetno prikrivati, da ji niao mogli celi drve leti do živega. Govorica., da se je z zločinskim dejanjem otresla Pohla, pa ni hotela utihniti. Toda šele ko so orožniki našli pri nekem novem ljubčku Moslingerjeve Pohlovo piuknjo, so imeli v rokah dokaz, da je res deiia spravila Pohla s poti. Prijeli so jo in zaisfliševali. Sprva je tajila, pozneje pa je priznal® umor brez kesanja. Pohla je umorila potem, ko je užila niegovo ljubezen, in sicer mu je najprej zavdana s strihninom, potem ga je še zadavila in mu s sekiro odsekala glavo. To je vrgla v ogenj, kjer je zgorela, truplo pa je raz-sekflla na kose ter ga je zakopala na vrtu v grede &a zelenjavo. Sodišče, ki je preiskovalo zločin, dolgo ni prišlo na jasno, čemu je Mos!ingerjeva umorila Pohla. šele po dolgotrajnem Poizvedovanju je prišlo do zaključka, da je hotela posuti edina dedacna po starem, ovdovelem kmetu Edlingerju brez otrok. Ta kmet pa ni mogel trpeti Pohla. Dokler je živel Pohi, je videl v železostrugar-ju oviro Za testament, ki bi izročal vse njegovo imetje Moslingerfevi. Da bi si zasigurala Edlingerjeve simpatije im njegovo imetje, se je torej Moslingerjeva odločila seč} po strupu in sekiri teT odstraniti svojega ljubčka. Proces bo predvidoma trajal več dni. Faras Mai Faras Mai, piše neki vojni poročevalec iz Abesinije, je tista -eka in dolina, kjer la.nine Brez vode bi bila ta pokrajina podobna smrM. voda jo dela živo. Tukai se tudi zdaj zbirajo sbesmsfltf vojaški oddelki. Na eni etrom' reke prežijo si^relci, ki pričakuje 10 v=ak trenutek sovražnega nnnada. Predstraže že javljaj*"«, da so opn^ile T'alijane na drugi strani vode. IMfia-ni so kmalu otvorili tono"skr' ogenj h gorske a-tiler ie. Abesinske bateriie odgovarjajo Po štirih urah «0 It?.V%ni iv^a-vili r*?enj. 7. dal inoor,ledi ie b;V> mocr^če razložiti, da se askar: ;n m;b'?n;ki spuščajo po strmih reb";h nevz-riol Pripravlja se na-na ab^?'n«Va no.stoi.mke. Bo^-ba ,iC1 h:1n r^o tiMmvatm. fcraiflila je do noč.;! Na ttoT8 »nnski in abe^m^ki strani ?o >«e voialci b^ri1"' z nim^l levio bra-Šele r>"o*l š®p'i'm Tv^^e?. ko so Ti'a-IMn-ni oV^en1*^. b:li Ab°sinci nri- mornni nma-kniH «<> tor oreoni^i.ti PaTnianom dm-erw>den i fudS z cv^rskih vrhov, ki obvladujejo v&t kraj. še Ž€ f^eka? meisfate, memmtc vedsso Se s ]£S2SE i NI bslpe vošs RADENSKE 11 Vi lahko pijete tudi petrolej, toda komur je kaj za zdravje, ta bo pil samo ONO S SRCEM! Napoleon vseh sleparjev Arletta Sta viška na zatožni klopi Kakor smo že zabeležili. 96 J6 začel v ponedeljek pred pariško poroto prooes proti sokrivcem Aleksandra Staviskega, »Napoleona vseh sleparjev«, kakor ga dobro označuje francoski tisk- Čeprav je aiera že dve leti stara, je zanimanje v francoski prestolnici precej živahno. Več ur preden so se odprla vrata porotne dvorane, se je drenjala pred njimi množica radovednega občinstva, med katerim je posebno dobro zastopan elegantni svet Razpravna dvorana je pretesna za takšen naval in ni v nji niti dovolj proertora za vse advokate. Zaradi tega je nastal takoj po otvoritvi obravnave majhen incident med branite-ljem Arlette Staviske, Marro-Giafferijem in predsednikom porotnega sodišča. Po kratkem hrupu, ki je napolnil dvorano zaradi očitkov, da nimajo niti branitelji dovolj prostora, so morali obravnavo prekiniti. Po zopetni otvoritvi so čitali obtožnico, iz katere izhaja, da je glavni krivec v procesu odsoten, ker ga ni vej med živimi. Nad vsemi obtoženci in pričami leži pošastna senca Staviskega. Največje zanimanje med osebami na zsu tožni klopi zbuju Arlleta Staviska, ki kaže na obrazu poteze utrujenosti m izčrpanosti. Zelo je bleda in si pokriva obličje z rokami, da bi ušla nadležnim pogledom zvedave publike. To pa ji ne pomaga mnogo. Državni tožilec je ta^oj v začetku obravnave izjavil, da ne bodo zaslišani kot priče bivši mnistrski predsedniki in parlamentarci, ker porotno sodišče noie, da bi se proces prenašal na politično polje. Vprašanje je zdaj, kako se bo to posrečilo. Proces bo trajal eden do dva meseca in bomo o njegovih ^a^mivih fazah sproti poročali. Pionirji civilizacije v afriški vojni so v pravem pomenu besede italijanske tehnične čete, ki podpirajo napredujočo vojsko z neprestano gradnjo novih potov in cest je razdeljen svet Preveč ljudi in premalo zemlje Londonski »Economist« objavlja nazorne številke, kako je razdeljen svet. Po teh številkah obvladujejo evropski narodi večino naše preiničnice. in sicer, k-r se tiče površine, takole: Britanci 3o.6 1- lijona kv. km ali 27 odst.. Rusi 21.3 milijona kv. km ali 16 odst-, Francozi 12.5 mil. kv. km ali 9 odst.. Zedinjene države 9.6 mil. kv. km ali 7 od^t., Holandci 2.1 mil. kv. km ali 2 odst., površina vsega ostalega ozemlja znaša 51.7 miL kv. km ali 39 odst. Kar se tiče števila duš, pa je slika naslednja: Britski imperij šteje 511 mil. ljudi (25 odst.), Rusija 168 mil. (8 odst.), Zedinjene države 140 mil. (7 odst.), francoski imperij S6 mil. (4 odst.), holandski imperij 69 mil. (3 odst-). Ves ostali svet šteje 1060 milijonov duš ali 53 odst. Kakor je razvidno iz te statistike, razpolaga >ves ostali svet« s 53 odst. človeških duš, toda le z 39 odst. površine. To je problem sveta, ne le obvladovanje sirovin. Italija čuva jžl&ije Pinije so za italijansko pokrajin o tako značilna drevesa, da si je ne moremo misliti brez njih. V najnovejšem času pa vsakovrstne regulacije to značilnost zelo ogrožajo- Mnogo stoletnih pinij so zavoljo gradbenih del posekali a!'i pa jim odrezali korenine tako, da so drevesa kmalu usahnila Da bi preprečili nadaljnjo iztrebljanje pinij, so mnogi meščani poslali rimskemu guvernerju vlogo, v kateri ga prosijo, da bi ustavjl nadaljnjo »mo-ritev klaslTnega drevesa*. Kakor poročajo, pripravljajo odločilni možje za to potrebne odredbe. Moderna medicina v zasedenih predelih Tigre MNOGI NE VEDO da port.ret>u^e kača, ki je s pikom oacia^a svoj strup, več nego dva tedna, da si ga obnovi, da grozi 160 vrstam sadnih dr ©ves IS 71 vrst živalskih ško^jivoev, 2S vrstam Zelenjave 704 vrste škodljivcev, 21 vrstam žita in krme 999 vrst škodljivcev, 14 vrstam gozdnih dreves 4637 raznih škodljivcev, 38 vrstam okrasnih grmov in dueves 1109 škodljivcev, 84 vrstam drugih okrasnih rastlin 1029 škodljivcev in 81 vrstam druigih rastlin 1070 škodljivcev, da So starj Egipčani mrtvaške vence Za svoje pokojnike spietali iz makovih rastlin, narcis rezede, bršljana, plavic, lilij in lovor ja, da so od L 1910. deftje odkrili preko 3000 planetoidov. A N E K D O T A »Tega jaz ne bi bil tako napravil,« je <4ejal neki danes pozabljeni skladatelj Mozartu in mu pokazal neko mesto v enem izmed Havdnovih kvartetov za goltala, ki mu ni ugajalo. »Jaz tudi ne,« je odvrnil Mozart, >in veste, zakaj ne? Zato ker bi se niti jaz niti vi česa takšnega domislila!« VSAK N ENA Italijani so organizirali v okupiranih predelih tigreške pokrajine moderne sanitetne postaje, ki delujejo na prostem »Dragi kakšna sreča je, viseti na tvo-fih ustnicah!,.x (Tidaas Tegn«) Kulturni pregled Kirsanova, Popov, Žukovski V ponedeljek so v ljubljanski operi priredili baletno-koncertni večer: prima balerina Nina Kirsanova. soloplesalec Anatol Žukovski ter operni pevec Boris Popov-Vse tri je pri klavirju spremljal kapelnik Josip Raha. Nina Kirsanova je nam že odprej znana plesalka odličnega imena in široke plesal-ske umetnosti. Njeno vzorno izoblikovano in iztrenirano telo s peresno lahkoto uboga vse variacije plesnih stilov. Z izklesanimi gibi, ki zajemajo vse mišičevje neverjetno prožnega telesa, je Kirsanova izvajala klasične, simbolične, ilustrativne plese najrazličnejše vsebine, sama in v družbi s svojim partnerjem Zukovskim. Občudovanja je vreden zlasti njen ples na nožnih konicah, ki 3e sicer zdi igrača, a zahteva v resnici največje tehnične spretnosti in vseh telesnih moči plesalca. Ciste plesne kretnje je plesalka naglašala z živo igro obraza in z dekorativnimi kostumi. Največ priznanja si je Kirsanova priborila s solovarijacijo iz Karle-kinade Driga, ki jo je morala ponoviti in s Španskim plesom na muziko Bi-zeta iz opere »Carmen«. Anatol Žukovski je durovit učenec svoje učiteljice Kirsanove, l ^po telesno raščen, krepko mišičast, lahek kakor pero in se zlasti odlikuje z odskoki na višino, kakor bi bil ustvarjen iz vzmeti. V lepih estetsko zaokroženih gibih in v izredni prožnosti obstoji za sedaj njegova plesna umetnost. Ostal nam je dolžan »Ogrske varijacije« iz baleta »Raymonda« na glasbo Glazunova. Zdi se mi, kakor bi se bil pri prejšnjem plesu nenadno pokvaril nogo« Da pa ni bilo nič hudega, je dokazal v sklepnem >Ciganskem plesu« iz baleta >Labodje jezero«, ki ga je lahkotno odplesal s Kirsa-novo. Oba plesalca sta bila ves čas večera deležna obilnega priznanja s strani ne bas mnogoštevilne publike. Za ispremembo večera in da bi dal plesalcema dovolj časa za preoblačenje in pripravo za nadaljnji nastop je skrbel za petje naš dobri znanec še izza delovanja v naši operi, sedaj član komične pariške opere, baritonist Boris Popov. Njegov glas je še vedno samo zvonek in vznešen, še vedno ga rad prečesto dviguje nad neobhodno potrebno mero in silo. fopov ljubi udarne, preizkušene, melodično tekoče stvari, ne da bi bil preizbirčen glede njihove umetniške vrednosti. Zapel nam je arijo iz »Carske neveste« R. Korsakova, Malaškino-vo menj vredno »Ko ti mogek, Erlihovo enakovredno pesem »Angel«, .Musorgskega samoniklo »Na Donu«, ter istega skladatelja znamenito balado >0 bolhi t, ki ji je zlasti v Rusiji pripomogel do najširše popularnosti šaljapin. Na grmeč aplavz je navrgel pevec Pavčičevo »Dedek samonog« v dokaj pravilni slovenski izgovorjavi in v šegavi interpretaciji ter s tem seveda še stopnjeval navdušenje poslušalcev. V drugem delu večera je zapel arijo iz »Trubadurja« tudi v dobrem slovenskem prevodu, Napravnikovo kakor balada »0 bolhi« popularno »Sera-nado« ter naposled dve nacionalno barvani španski pesmi de Falle in Soriana.Kapelnik Raha se je z u[K>rnim, neposlušnim klavirjem hrabro boril ter ga nazadnje vendarle za nekaj časa s korajžnim ^knock aut« prisilil na kolena. Prav mu je! —č Kipar Ivan Zajec o likovni umetnosti Zaslužni starosta naših kiparjev g. prof. Ivan Zajec je v zvezi z razstavo g. Franceta Kralja napisal na željo uredništva svoje misli o likovni umetnosti. Likovna umetnost mora biti predvsem duhovno izrazita, enostavna in harmonična; ustiezati mora prirodnim zakonom. Slogov je mnogo, prav tako manir, toda umetnost je le ena; resnično pojmovanje prirods in čuvstvo harmonije. Najstarejša egipčanska umetnost je v skul-pturi in arhitekturi nionumentalno preprosta, v barvah pa živa in dekorativna. Grška umetnost poznejše dobe je harmonična v linijah in obliki; ljubi lepoto in lepo sorazmerje. Romanska umetnost je okorna, gotična pa pretegnjena: gube na obleki so oglate. Baroku je vse zvito; gube so vihrajoče. Renesansa se je vračala nazaj k prirodni lepoti, in prav v tej dobi so veliki geniji ustvarjali velike umetnine, na pr. Michelangelo, Tizian, Bernini, Coreggio, Rubens-V novejšem času so delovali v istem duhu Rodin, Menicur, Bartholoine, Fremiet, Milet, Pouvis de Chatanne i. dr. Ti mojstri so vzgled, in jasno je, da umetnost preko pri-rodnili zakonov ni več umetnost. Skulptura mora imeti v sebi duševni izraz in kazati pravilno anatomijo: harmonijo linij v koncepciji, enostavno obliko v celem. Slikarstvo pa mora obvladati risbo, perspektivo, harmonijo barv, barvne kontraste, posebno še kontrast med lučjo in senco; to v podrobnostih, v celoti pa kompozicijo. lo so osnovne, za vse čase veljavne zahteve. Po vojni so se vgnezdile v umetnosti marsikatere zablode raznih >— izmov«; vse to se bo počasi izživelo in preživelo. Res je, da umetnik lahko stilizira, a samo toliko, da ne trpi anatomična oblika. Umetnostna stvaritev mora vedno ustrezati resnici. Ivan Zajec, akad. kipar okolju, razvojnih stopnjah in usodi kot elementih, ki določajo strukturo vsake, pa tudi otroške duševnosti. — Kdo ne bi videl ob vsem tem, prihaja pisec na koncu do zaključka, da so dedni nastavki, razvojna stopnja, dano okolje m pa doživljaji usode kakor zamotana klopka in da sleherni izmed njihk neprestano zavisi od vseh ostalih! Niti eden izmed teh četvero faktorjev ni nekaj, kar bj se samostojno uveljavljalo in bi vedno bilo sebi identično; vse je tukaj marveč samo — sprerojevanje. prenavljanje, iz bilja v bitje presnavljanje« (Gregorčič), ln če se tu ali tam govori o razvoju »otroka«, moramo uvaže vali, da razvoj nobenega otroka ne teče lepo v ravnem pravcu, ampak mu smer zdaj sem zdaj tja premikajo: osebno indu-vidualni nastavki, razvotna stopnja, tako in tako okolje, svojevrstni doživljaji usode. In tukaj je po takem vse v zvezi z vsem. Razpravica. v kateri prof. dr. Ozvald mimogrede razmejuje tudi praktični pomen Freudove psihoanalize in Adlerjeve individualne psihologije, je hkratu nekakšen prvi opomin jugoslovenski pedagoški javnosti, naj se dostopno pripravi na veliki slovanski pedagoški kongres, ki naj bi se vršil leta 1987. v Beogradu. G strukturi otroške duševnosti Ugledna pedagoška revija »Napredak«, ki jo izdajala Hrvatski pedagoško-književni zibor in sekcija JLTU v Zagrebu pod uredništvom dr. Šigismunda Čajkovca, Josipa Demarina in dr. Stevana Patakija. prinaša v dvojni številki za oktober—november na uvodnem mestu razpravo univ. prof. dr. Karla Ozvalda o tem, »kako se da uspešno spoznavati duševna struktura otroka«. Čia-nek, v katerem je najodličnejši naš vzgoj-stveni teoretik in pisatelj v zgoščeni obliki otdelal kopo slovstvenega in življenskega gradiva o enem najzanimivejših, pa tudi najbolj aktualnih vprašanj sodobne pedologije, razpravlja v štirih kratkih, a izčrpno zajemljivih poglavjih o dednih zarodkih. Zapiski O ženskem literarnem slogu razpravlja v najnovejšem zvezku »Ženskega sveta« Milica Ostrovška. Avtorica pravi, da 6labša ženska dela kažejo pretežno negativen slog. »Če pa pomislimo na žene — mislece, kot so nekatere povojne ekspresionistke, na du ševne velikane, kot je Sigrid Undset, na sodobne Rusinje aii pa tudi samo na vse one mlade, ki na odru preizkušajo svoje moči in govore iz ust igralcev in igralk mešanemu občinstvu, se nam pnc ponos. Nič nemogoče se nem ne zdi, da bi se ne rodila žena — dramatičarka, ki bi pomenila človeštvu, kar so pomenili veliki, toda redki moški drametutgi«. — Angela Vode. tova razpravlja kritično o vzgojnih nalogah časopisja- Leposlovje: Angele Čmejeve pesem v prozi »Neznanemu« konec romana Maše Slavčeve »Pod dalmatinskim soln-cem«. novela Ljube Prennerjeve »Vrnitev«. Lirika je zastopana s pesmijo Vide Taufer-jeve. v rubriki književnost in umetnost pa piše Vodetova o drami Begovičeve »Med včeraj in jutri in Janez Rožencvet o Mari Kraljevi. »Srbski književni glasnik« priobčuje v najnovejšem zvezku študijo E- Ljackega o Levu Tolstem in Je!ačičev prevod avtobiografske črtice Tolstega »Sta sam ja?« Pesnik Franjo Alfirevič piše o Saint Malu in sploh o Bretanji, dr Miloš Gjurič pa se bavi z etiko v Sofoklovem »Ajantu«. Lepa proza je iz peresa Isaka Samokovlije. liriko pa sta prispevala J. Spiridinovič Savič in M. Pešič s prevodi iz Blokove poezije. Izmed ostalega gradiva omenjamo posebej Milačičevo obsežne kr.tiko knjige Miloša Sa v kovica »L* Influence du rčafeme fron, $ais dans le roman serbocroate«. »Popotnik«, časopis za sodobno pedagogiko, prinaša v pravkar izišlem 1—2 zvezku obsežno in temeljito razpravo Gustava Šiliha »Reforma učiteljske izobrazbe«. Pisec zahteva med drugim, da morajo biti iz učiteljskega poklica že v naprej izločene osebe, ki nimajo potrebne pedagoške dispozicije in socialnega čuta. Višje obče izobraževanje bodočega učitelja se mora ločiti od poklicnega, bodoča pedagoška akademija bodi popolnoma enakovredna ostalim visokim šolam, polovičarsko reformo je treba načelno odkloniti, minimalna zahteva je takojšnja internatska ureditev obstoječih učiteljskih šol, redukcija števila tedenskih učnih ur itd- — Ernest Vrane je prispeval »Utrinke z nadzorovanja«, Stanko Lavrič pa »Mojo pot do življenske šole«: osnutek nove ureditve osnovnega šolstva po sodobnih pedagoško-didaktičnih načelih. M. Sen-kovič razpravlja o razrednem štivu in naših čitankah. Albert Žerjav pa o strnjenem pouku v praksi. Med ve5^)' je izšel nekro. log velikemu reformatorju dunajskega šolstva Otto Glocklu. ki ga je reakcionarni režim naposled »nagradil« s koncentracijskim taboriščem. Praški »Elan« prinaša v pravkar izišli druai številki svojega šestega letnika članek Viktorja Smole'a iz Ljubljane, ki razpravlja o Slovencih in o globljem smislu duhovnega zbližanja s Slovaki. S. V. poroča v kratki beležki o delovanju ljubljanske drame- Iz Goriške in Istre Foslauiea reškega sKoSa Santina Kaikor znano, tudi cerkev glede na vojaško eii.spedic.ijo p rok Abesincein a ostala ob sLran;. Na en: strani skuša kardinal Paceild s poni jč j o papeških nuncijev s Parizu m Londonu posredovati za sporazum med Italijo in Anglijo, na drugi so 'tal/ijanski kardinali, škofje in 06tala duhovščina pri izvajanju slojih verskih funkcij zastavili ves svoj vpliv, da bi ostvariln primemo razpoloženje med najširšimi ljudskimi sdr^jii v lta-luji. V tem pogledu je zlasti znan govor milanskega kardinala Schusterja ob priliki proslave 13 obletnice fašističnega pohoda na Rim. Pred dnevi je poslal tudi reški škof San-tin duhovščini in vernikom psino, v katerem pravi, da se je civilizacija zno\a znašla pred pomembno odločitvijo. Pred durmi £0 važni dogodki in domovina potrebuje srca vseh svojih sinov, ki se morajo odzvati njenemu velikemu pozivu. Bog naj čuva lju-dn in naj jim pomaga s svojo vsemogočno roko, da bodo lahko prestali veliko preizkušnjo. Molitev naj pomaga hrabrim vojakom izpolniti njihovo dolžnost. Bog jim bo stal ob strani ob vsaki ur: in slehernem koraku. Vse ljudstvo pa naj se vzgledno disciplinira, naj se ne plaši žrtev in naj zaupa načelniku vlade. Ob zaključku je posebej blagoslovili vojake iz reške pokrajine, ki so morali v vzhodno Afriko. Najfinejši puder za obraz ki ga morete uporabljati V borbi proti sankcijam in draginji Tržaški medsindikalni odbor je imel sejo, na kateri je fašistični pokrajinski tajnik d»r. Perusino referiral o borbo proti sankcijam in draginji. Konzumenld, je dejal, morajo bojkotirati vse blago, ki prihaja iz držav, ki nameravaj® izvajati, sankcije. Ljudje morajo takoj ovaditi pristojnim oblastem slehernega trgovca ali agenta, kd bi &kušal izrabiti sedanji položaj za svoj dobiček, pa tudi vsakega konzumenta, ki hi nakupo-val večje količine blaga na zalogo. Kupovati sine vsak le toliko, kolikor dnevno rabi. Na seji so razpravljali tudi o cenah nekaterih vrst blaga, zlasti koksa, mila in drugih slitnih nujnih življenjskih potrebščin, ki niso navedene v cenikih in so se prav zaradi tega se najbolj podražile. Sprejeli so celo vrsto sklepov, med njinv tudi kazenske odredbe proti razrnim trgovcem, ki so prodajali blago po višjih cenah, kakor jih določajo uradni ceniki. Listi so medlem pričeli s celimi serijami člankov in pozivov propagirati bojkot blaga, ki ga Italija uvaža iz držav, ki so se priključile saukeijeki akciji. Tako pravi. »Picco-los, da se morajo izvajati represalije proti Angliji in njenim dominijonom. Franciji, Belgiji, Norveški, Švedsk Nizozemski Portugalski in Rusiji, ki odklanjajo italijansko blago, da bi paralizirale italijansko proizvodnjo, in svojega blaga nočejo uvažati v Itali jo, da bi bila prisiljena ustaviti pohod proti Abesineem- »Corriere Isstnano« poziva ljudi, naj ne kupujejo ansleških strojev, sukna, likerjev. Čaja, kož. zdravil in dru-odjetno ždel poročevalcu na tilniku, in kratka pipica mu je tičala med zobmi. «Dobro jutro, spoštovani —» ga je Heintze prijazno pozdravil. cUpam, da niste hudi, ker sem vas dal tako zgodaj povabiti na predsedstvo? A to reč zastran Arnsterja je treba razbistriti! In v to potrebujem vaše izpovedbe o včerajšnjih dogodkih. Če bd mi hoteli vse še enkrat povedati, bi dal sestaviti zapisnik.* Poročevalec je nekam raztreseno pokimal- «Prosim — ves sem vam na voljo- Torej« začelo -se je s tem, da sem po naključju opazil na nekem pismu, ki ga je dobil Wessentin, Arnsterjev naslov — in tedaj mi je prišlo na misel —» Obširno je opisal svoje doživljaje v stanovanju na Stuttgart-skem trgu. Ko mu je nato komisar pokazal Thorstenovo obleko in rjavo aktovko, je v obojem spoznal predmete, ki jih je bil našel v Thorste-novem koveegu. «Lepo —» je Heintze zadovoljno pokimal. «To bi bilo torej pojasnjeno in zapisano. Če nimate kakih pomislekov, bi vas zdaj prosil za vašo navzočnost pri Arnsterjevi zaslišbi.» «Rade volje, gospod komisar!» «Hvala vam!» Pritisnil je na zvonilni gumb in ukazal redarju, ki je takoj stopil v sobo: «Privedite mi Arnsterja!» Čez nekaj minut je stopil Buzzov skrivnostni sovražnik v pisarno. Lase in brado je imel še bolj zanemarjene kakor po navadi. Toda nasmeh, njegov porogljivi in zmagoslavni nasmeh, mu še vedno ni Hil izginil z obraza, čeprav se je bila zadobla v kotičke ust čudno pikra črta. Malomarno je polrimal komisarju in Se nato ozrl na B^.z-za: «Oho — že spet tukaj? Nu, dvomim, da bi si mogla policija bjg-vekaj pomagati z vami.s «Sedite!» mu je Heintze strogo segel v besedo in pokazal na prazen stol- «Ln izvolite si zapomniti, da -smete govoriti samo tedaj, kadar vas kdo kaj vpraša! Prosim torej za vaše osebu podatke!» Arnster je bdi sedeL Skrbno si je potegnil hlačnice kvišku. Odgovoril pa ni. KanJsa* je z s povzdignjenim glasom ponovil: cVaže osetHfcs podatke prosim! Svoje ime povejte!>-«Jerome Arnster!» «Državl janstvo ?» «Državljan Združenih držav-» «Bivališče?» «New York» »Poklic?« Arnster je namestu odgovora skomignil z rameni-»Prav — kakor hočete!« Heintze si je živčno odpahljal tobačni dim izpred obraza. Podoba je bilo, da še ni imel določnega načrta. Nato je mahoma vprašal: »Priznali ste, jelite, da ste izvršili atentat na Mr. Thorstena in ga nato z avtomobilom odpeljali?« »Da, spravili sem ga na varno,■r je obotavljaje se pritrdil zasli- sanec- »In zastran atentata?« Spet samo skomig z rameni, ki jih je vzdignil tako visoko, da mu je glava malone izginila med njimi. Zdaj je Heintze prijel za kovčeg, ga postavil na mizo in ga odprl. Najprej je vzel iz njega av+omob??«k; plaš? in zelene naočnike. »To dvoje je vaše?« Arnster je pokimal. «Prav! S tem je pač menda dokazano, da ste ugrabili Mr. Thorstena! A nadaljujva — »Tako govoreč je vzel iz kovče-ga obleko. »To obleko je imel Mr. Thorsten na sebi, kaj ne? Vprašanje je prav za prav nepotrebno, zakaj stanje obleke in vsebina kovčega sta več ko zadosten dokaz- Vendar bi rad imel vaš odgovor- Ali »o to Thorstenove rfeči?« Arnster je molče primikaJL «Hm — in zdaj še zadnje in najvažnejše vprašanje: kje skrivate Mr. Thorstena?* Skrivnostnež se je spet zadovoljil s tem, da Je sikomignil z ra meni. «Torej nočete odgovoriti?* je Heintze vzrojil. «Ne!» se je kratko in odločno obre-sei Arnster. Heintze je zdaj vendarle izprevidel, da je njegovo prigovarjanje bob v steno. Nejevoljno je vstal. «Torej za zdaj končam zaslišanje! Preberite zapisnik in ga podpišite. Potem, se lahko v božjem iemnu vrnete v svojo celico — nu, kaj pa je spet?* se je prekinil, in pogled mu je obstal na redarju, M je bil pravkar spet stopil v sobo. • «Ne zamerite, gospod komisar*. Redar je atopdi tik do njega in mu podal Listek: «Ta gospod bi rad govoril z vami zastran Thorstenove zadeve.* Heintze je prebral ime ki tiho zažvigal. Presenečenje se mu je •vidno zazrcalilo na obrazu. «Glej, glej nepričakovan obisk! Nu, prav, recite, da prosim —!* «Pardon — kdo pa je?» je radovedne vprašal Buzz. ko je redar odšel. Komisar je zmajal z glavo. ^Počakajte!* * Čez nekaj trenutkov se je pokazal na pragu Giinter Wessentm-Njegov bledi obraz je pričal, da vso noč ni bil zaitisoil oči Z naklonom, ki ni mogel skriti zadrege, je pozdravil komisarja ni Buzza. Nato mu je obetalo oko na Amaterju, ki je sedel v oddaljenem kotu sobe- Zdrznil se je in stisnil ustnice, kakor v strahu, da mu ne bi ušla nepremišljena beseda. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besodo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjdi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 1?.—s Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« • , . odgovor, priložite UIM Ji V ZnaiflKall Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vpražanfa, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi Beseda I Din davefa * Din. tn Miro »II dajanj« iBilova 5 Oifli NalinanjSi meseb 17 Din 2 dobra čevljarska pomočnika rabim takoj za zbito in Šivano delo. Hrana in stanovanje v hiši. Rozman Peter, Sp. Duplje 6, p. Tržič. 3453S-1 Več tekstilnih mojstrov nujno potrebujemo radi za-posJenja. Prijave z 5.30 v pošt. znamkaii na S3vez Industrijskih Strufnjaka, Beograd, Kraljice Na-talije 45. 31580-1 Pletiljo w 8 In 10 ?t. ®5em. Nastop takoj. Jo? Kern strojna pleticna Slav. Brod. 24607-1 Družabnika ali trg. pomočnika • kavcijo za previetje veletrgovine sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prihodojos* Msigura-na«. 24599-1 Prvovrstno frizerko nprejmem ta.koj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. 3459-2-1 Beseda 1 Din. daveb S Din. za 4ifro ali (lajanje naslova 5 Din. Na]manjil tnesek 17 Din Gospodične »prejme Šivilja na dnesen) se išče za večjo tovarno armatur. Fonud-be z navedbo zahtevka plače in možnosti vstopa naj se stavijo pod šifro »Trajno mosto« na ogl. odd Jutro. 24631-1 Mlad tehnik * absolvira.no obrtno Sojo, ter z delavniško prakso v tovarnah za ielezne in metalne izdelke tar je vešč v kalkulaciji, se išče. Ponudbe z navedbo zahtevka plače naj se stavijo pod fcifro »Spod 30 let« na ogl. odd. Jutra. 21629-1 Potniki Beseda I Din, davek 3 Din, z.-! šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Potnika za Slovenijo, strokovnjaka tekstilne stroke, ki potuje z avtomobilom, ilča za takoj tekstilna tovarna. Ponudbe z ie.fejenca.mi na ogl. odd. Jutra pod »Avto«. 24655-5 Prodatn Beseda 1 Din, davek 1 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hubertus nepremočljiv, moSkl hi damski 250. Din. otročki s kapuco 145. Din. Greneti eoath. rmpregntran samo 420. Din. pumparee od Din 48. naprej, dobite pn PRESKERJU, Sv Petra cesta 14. Sla Otročjo košaro v popolnoma novem stanju poceni prodam. Frank Z Ijarska ul. Iil./I. 24095-6 Živali Beseda I Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanj« tnesek 17 Din. Ovčjaka nagrajenega e štirimi nagradami za lepoto in policijsko dresuro, prodam radi nabave lovskega psa za ceno Din 2.000.- Kune, Grosuplje. 34330-27 Pes voljčjak, ki sliši na ime »Kazon« s« j« izgubil. Naj ditelj naj ga pripelje proti nagradi na Zaloško cesto 9. 21602-27 Dva izgubljena psa. 0d nedelje 20. oktobre se pogrešata dva lovska psa francoska braka bele barve z rumenimi lisami re«aete dlake. Psa je lahko spoz nati po izredno dolgih uh ljih. Domneva se. da se nahajata kje v >kolici Vrh nike. Horjula. Polhovega Gradca. Črnega vrha. Poljan. ?,irov. Trate. Dobrove ali Loga. Sporočite na naslov: Lacko Vuk. nadlovec Vrhnika. Nagrada 100 Din. 24632-27 ZSESESB Krznarsko šiviljo sprejmem takoj. Naslov: Martin Orehove, krznar, Celje, &Oi.jX>ška ulica 14. 21640-1 Natakarico ^jrejjnem. Naslov v podružnici Jutra v Celju. 24650-1 Službe tiče Viak. beseda 50 par; davek Oia. ta dajanje naslova 5 Din. naimanišl tnesek 17 Din. Plačilni natakar «li kot poslovodja, v najboljših letih, išče mesta v restavracijo ali kavarno. Govorim več jerikov tar imam dolgoletno prakso. Lenj. ponudbe pod »Plačilni na ogl. odd. Jutra. "4370-2 Posteljne vložke izdeluje vse velikosti in jih sprejema v popravilo najceneje. Andlovic Komen-sikega ul. 34. 34600-6 Mlad natakar Hčetn službo, šel bi rad brezplačno pro.ktšeirat v restavracijo ali kavarno. Izučil sem se doma. Naslov v vseh posl. Jutra. 34591-2 IZPOSOJAMO Gramofone po Din 5-. Plošče po Diu 1,-dnevno. Beseda t Din. Javek S v i. zr> Hfro alt dajanje naslova 5 Oia Najmanjši znesek 17 Din. Kupimo dobro ohranjeno pisalno mizo in visoko pisarniško omaro z rolojem. Ponudbe pod »pisalna miza štev. 10;5« z navedbo cene na ogl. odd. Jutra. 24569-7 Stare plinske cevi kupim. 500 m dolžine, 3 coli ali 1% coie premera. Ponudbe s ceno na Matko Pečar, stavbenik. Sevnica ob Savi. 24506-7 Mizo brez nastavka pisalno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Prijatelj« 24G04-7 Besedi 1 Din lavek » Din. za Šifro ali laianle -.aslova ' Din Najmanjši znesek 17 Din. Avto »De sotto« (Ohryaler) 5 sedežna limuzina, v najboljšem stanju, ugodno naprodaj. Troger Jože, Mozirj«. S4092-10 Fiat 503 oeebni rabljeni avto poceni naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 245S4-10 Avtomobil »Pontiac« (limuzina) dobro ohranjen prodam po ugodni ceni. Tudi za hranilno knjižico Mest. hranil, ljubljanske. Poizve se v Ljubljani Ilirska ul. 25. pritličje v pisarni. 24606-10 Akumulator 6 voltni, skoraj nov in stari Ford poceni naprodaj. Kolodvorska ulica 27. 24617-10 10 km tračnic profila 9 19 kg samo ra jako nizko ceno kupimo. Ponudbe pod »Priložnost« na ogl. odd. Jutra. 345S2-7 Pfitželki Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje repo ,novo, prvovrstno in cele giave za jarme v sodčkih dobavlja do brezkon-kurenčni ceni Gustav Er-kiavec Ljubljana. Kodelje-vo 10. telefon 25-94- 240-33 Suhe gobe kupuje po fiajvišji ceni ln vsako množino tvrdka A. Nachbar, Radeče o H Zid. mostu. 29303-33 Beseda 1 Din. davek t Din, za šifto ali dajanje aaslrva S Din. Najmanjši roesek 17 Din. Zagrebško agenturno podjetje specijalne vrete, koncesjo-aira.no, dobro idoče, prvovrstno vpeljano po vsej Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji, zaradi težke bolezni lastnika naprodaj za Din. 160.000.- Letni zajamčeni zaslužek znaša ca Din 200.000.- Celokupno poslovanje obavlja se z dopisovanjem. Sprejmem eventuel no serijoznega Slovenca ali Slovenko za družabnika. Informacije daje: Poslov-nica Pavlekovič, Zagreb Ilica 144 pritličje, levo. 34519-30 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje aaslovs 5 Dia. Najmanjši osl. Jutra. 31643-33 Opremljeno sobo poceni oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 34642-33 Sobo oddam v centra. Parket, elektrik«. Naslov v vseh posl. Jutra. 34647-23 Sobo mesečno s posebnim vhodom i i stopnic s« odda stalnemu boljšemu gospodu Ogleda se Knafljeva 13/11. 34626-33 rij.i Opremljeno sobo evant. s hrano, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«. 34477-23a Rdzno Besede t Din, davek 3 Din. ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dia OSTANKI. PAKET A. vsebuje pristnobarvno fino zimsko blago (flane-le) ostanke po 2.50 -4.50 metrov v različnih vzorcih, skupaj 17 do 18 metrov. — Cena celega paketa samo Din 115.—. — PAKET C. Ostanki zimskega blaga za žensko perilo (flanel), zimski cvirnati har-hent za eno obleko in ostanek finega blaga za eno žensko obleko. Skupno samo Din 135.—. — — Pišite takoj, kateri paket rabite. Razpošiljamo poštnine prosto, samo po povzetju. — Tekstil Slavija — Maribor, Kralja Petra trg 4. Točilnice in veletrgovine žganih pijač. — Dobro preskušene prvovrstne „&EC£PTE" za vse vrste liker-esens kakor tudi rum-esenc lahko napravite, ako kupite. — Pismene ponudbe pod 41790 na Publi-citas dd. Zagreb — Ilica 9. Gostilno z mesarijo in mostno tehtnico ob ba-novinski cesti pri farni cerkvi z ali brez zemljišča prodam. Lepi lokali, tujske »obe, ledeuica, gospodarsko poslopje. Ponudbe na podi. Jutra v Celju pod značko »Bodočnost o.« 34076-20 Komfortno stanovanje obstoječe iz treh sob, kabineta in pri-tiklin se odda s 1. februarjem na Miklošičevi cesti. Informacije se dobe v pisarni Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16. Enonadstropna hiša dvoriščem io gospodarskim poslopjem na Glavnem trgu v Slov. Bistrici, dobro mesto za obrtnike, ugodno naprodaj. Povprašati pri tvrdki F. Stiger in sin, Slov Bistrica. 24583-20 Parcelo 800-1000 m,2 v iameri oa 215x40 ob oesti in bli/žimi šišenske mitnice proni plačilu v gotovini kupim. Naslov t vseh posl. Jutra. 34336-20 4 parcele na Prulah v krasni legi po 700 m2 so ugodno naprodaj. Pojasnilo do Keber, Gledališka ulica 8/II. 34600-30 Lepo posestvo na prodaj. Ponudbe pod »Okolica Maribora« na podružnica Jutra Maribor. 34637-30 IMjraiflMH G. Th. ftotman: Življenje Jakca Takca Nekaj časa je visel za kolena na okenskem križu ; pa tudi ta se je kmalu zlomil, in ubogi očka je čofni v pralni če-ber, ki je stal na vrtu, poln spenjene milnice. Knjižico Mestne ljubljanske do Dtn. 300.000,- kupim. Ponude na ogl. odd. Jutra pod »300.000« 31624-16 Zamenjam knjižice »Mestne hranilnice« ljubljanske za vložne knjižice Mestne hranilnice v Kranju. Zamenjam knjižice za manjše in večje zneske. Tudi lahko plačam knjižice v gotovini. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Neposredovalec« Beseda 1 Din. davek " Din. za Šifro ali dajanje taslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje solnčno oddam mirn stranki, 2 osebam. Naslov v vseh posl. Jutra. 31605-31 Stanovanje enosobno in dvosobno oddam lahko takoj mirni stranki na Mirju. Naslov v vseh posl. Jutra. 34504-21 Sobo in kuhinjo takoj oddam v Gerbifevi ul. 9. 34621-21 Vložnice prve Hrvatske Jugoslovanske banke, Srbske bank« Zagreb, Jadmu-f»ko Podunavske banke kupuje prodaja MERKUR-BANKA Pa.Dee.vo. 24480-16 Dvosob. stanovanje oddam za m«sec december. Ogloda H od 2-5 ure La.ngu-sova ulica 5./I. Uirie. 34637-31 Stanovanje v Celju obstoječe it 3 sob. kuhinj« kabineta, kopalnice, i lepim vrtom se odda takoj v vili poleg gimnazije. Naslov »e irve v podr. Jutra v Celju. 2-4643-31 Hranilne knjižice Zadrnine gospodarske banke do Din. 50.000. kupimo. Ponudbe na ogl. ndd. Jutra pod »Trgovec-de^iarc 3JGDG-16 Knjižico Kmetske ljubljanske 160.000 prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj gotovina« 31644-16 Dvosob. stanovanje oddam v centru Naslov v v«>eh posl. Jutra. 34646-21 Trisob. stanovanje oddam Kralja Petra trg 8/111 za februar ali za takoj. Istotam oddam veliko prazno suterensko sobo. 2-4648-31 INSERIRAJ V „JUTRU" Najslajša in najboljša krepilna pijača je BERMET — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci, F ruška gora. Natečaj za knjigovodjo pri zadrugi državnih uslužbencev za nabavo življenskih potrebščin v LJU-BIJI — rudniku pri Prijedoru, Vrbaska banovina- Reflektanti morajo do 15- novembra predložiti naslednje: 1) Šolsko spričevalo trgovske šole, trgovske akademije ali slično. 2) Uvereaije o političnem in moralnem obnašanju 3) Zdravniško spričevalo 4) Spričevalo, da ni pod stečajem- 5) Potrdilo o dosedanjem zaposlen ju kakor tudli spričevalo o sposobnosti v dosedanji službi. 6) Vsak reflektamt mora položiti kavcijo v gotovini v višini 10.000.— din. Vpokojesnci kakor tudi starejši od 50 let se ne sprejmejo. V ponudbi naj se navede višina mesečne plačs. Pogoji se zamotrejo dobiti pri podpisani zadrugi Zadruga državnih službenika za nabav-ku namiirnica. LJUBIJA — RUDNIK Deklet a L Našla, sem novo vrsto pudera -s* j* • Zares, našla sem novo vrstoj pudra, ki ne samo, da odpravljaj grdo svetlikanje nosu, marveč^ ostane na licu tudi polnih osem ur. Ime mu je „mat" puder Tokalon, tovarnar pa pravi, da se imenuje tako, ker je zmešan z dvojno peno smetane. Karkoli sedaj delam, vedno je moja polt nežnejša in lepša, kakor je bila kdaj poprej. Moški me še bolj občudujejo in mnogi sanjajo o moji polti, ki je podobna breskvinemu cvetu, ter zaradi tega vsak veruje, da je popolnoma prirodna. Ta novi puder Tokalon ostane na licu, pa nai hodim po dežju in vetru ali pa se potim. Uporabljam ga zjutraj in po ves dan se nič več ne pudram ne glede na to, kam grem ali kaj delam. m :n 15 Soko Drobiž iz našega Sokolstva Vsesokolsko zletisče v Beogradu. Poročali smo že o študiji poznanega strokovnjaka za teiovadišča, br. inž. Koste Petroviča o teuovadiišču za II. vsesokol&ki zlet v Beogradu. Obrazložili srno tedaj tudi vzroke, zakaj se je maral beograjski alet odgoditi na leto 1939. Sedaj je nače'-ništvo Savaza odobrilo Petrovičev projekt in sedaj proučavajo zemljišča v okoLici prestolnice. Naj,bolj porabno je še neizkoriščeno zemljišče ob Savi in Donavi, ki bi se poprej moralo še izsanšiti, k©r je nekoliko močvirno. Potrebno je »kupno 1,5000U,J kvadratnih metrov za ves sokoiski park krallja Aleksandra*. Velika stvar, ki s« tiče tudi ostalih telesnovzgojnih organizacij, zahteva sistematični pos-topek. Zato bo Poverjen s tem poslom poseben odtbor, dela pa bi se porazdelila na nekoliko let, vendar tako, da bi bilo telovadišče z vsemi potrebnimi prostori leta 1&39. popolnoma dograjeno. V Be0gradu 6e je pred nekaj din e vi mudil pre/lsednik berlinskega olimpijsikga odibora g. Hans v. Cam©r und ^siten ter je ob tej priliki posetil ui-di savez Sokola v njegovih pio®t&rih. Odličnega gosta je pozdravil načeCni«k dr. Pihier. Beograjsko Sokolstvo je speit napredovalo. V soboto 2<6. oktobra je biu> ustanovljeno sokolsko diruštvo Beograd X, ki bo imelo 6voje prostore v narodni šoli na Voždovcu, kjer je na razpolago tudi velika telovadnica in letno telovadišče- Poleg matičnega društva Beograd, deluje sedaj v prestolnici še deset drugih društev, ki so vsa nastala po osvobojen ju. V Tivtu so tekmovali Sokoli in mornarji kr. mornarice v odbojki. Najprej sta tekmovali sokolski diruštvi Djenovič in Tivait, nato tiviski Sokoli in mornarji m potem še Sokoli iz Djenoviča in mornarji. Predvedlli So vsi prav lepo, Zanimivo igro. Zmagali sta obe 6okolski društvi. V Gerovu, na istrski meji je bil v nedeljo 3. novembra otvoTjen nov sokolski dom pod pokroviteljstvom kraljevskega namestnika d«r. -Iva Peroviča. pri otvoritvi je bilo prisotnih polno Zastopnikov oblasti in korporacij ter velika množica drugih od lični kov in posetnikov. Sokol v Gerovem si je z domom zaigotovil svoj obstoj. Društvo pripada sušaški župi, -po prej pa je bilo včlanjeno v Ljubljanski žu .pi. . Sokolski četni zbor v Jagodinf. Kragu- jevačka župa je v zadnjih letih izredno napredovala Danes ima že 68 čet in dru. S I T štev. 3. t, in. je sklicala v Jaigodino prvi zbor čet, ki je prav dobro uispeL Dama poročila so pokazala, da se da tnudi s sikrom-nimi sredstvi, v skromni šumadijski v^si ustanoviti in vzdržavati sokojski pokrit. Nov sokolski dom. Tudi v Banatu gsra-de fiokculske domove Poleg matjčnega ciiru-štva v Petrovgiraciu si je posivilo že 6 drugih edinic svojo streho. Zadnje med njimi pa je društvo v Mokrinu, ki je 3 t. m. posvetilo dom in obenem razvilo tudi društveno zastavo. V Somu ima prostore poleg Sokola tudi uidiruženje (ioi/o-voljcev, ki so vsi člani tamkajšnjega Sokola, Iz slovanskega Sokolstva Veliki župni predajni tek je priredila 2&. oktobra po svoji oblasti Srednječeška župa v Pragi. Sodelovalo je okrog IBGj oseb članstva in naraščaja, ki so skupno pretekli 130 km dolgo progo od 8.30 do 16.0o ure. Na narodni praznik češkoslovaške republike je posebna brza predajna skupina društva Praha I., broječa 13 telovadcev pretekla pot od društvenega doma na praški magistrat, kjer je izročila praškemu županu umetniško adreso v imenu članstva imenovanega društva. Zupan dr. Baksa se je odposlanstvu prisrčno zahvalil za to pozornost. Župa Podbelogorska je priredila 25. oktobra v Sokolnici v Bubenču izvrstno uspel jugoslovenski sokolski večer, kjer je predaval o kralju Aleksandru I. in o sokolskem gibanju v Jugoslaviji prosvetar ljubljanske župe br. Ivan Poharc. Prisotni so bili med drugimi -udi mestni načelnik Pražak. tajnik jugoslovenskega poslaništva Djuričič. nu stopnik Aleksandrovskega kolegija br. Z-enkI, zastopnik COS br. dr. Kržovak itd. Si>delo-val je tudi izvrstni društveni simfonični orkester. Kraljevska telovadna družba v Amsterdamu je pozvala COS na svoje slavnosti prihodnje leto. Povabilu =e bo češkoslovaško Sokolstvo odzvalo. Načelništvo članic COS razpisuje natečaj za sestavo tekmovalnih vaj za berlinsko olimpiado, ki naj bi obsegale: proste vaje in vaje z orodjem. Celokupne vaje ne smejo trajati preko 10 minut, godbena spremljava mora biti osnutku priložena. Zastopniki češkoslovaških slej>cev so se zglasili 1. novembra pri starosti COS br. dr. Bukovskemu ter so mu izročili v spomin koračnico »Zdar republiki«. Besedilo koračnici je napisal poznani bivši ljubljanski gledališki umetnik Franta Bohuslav, godbo je sestavil A. Kuharž. Koračnica je posvečena čšl. Sokolstvu. m r> TJ fi ftr Beseda 1 Din. Javek 1 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nalmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato knpnje po aajviijife cenat Cerne — juvelir Ljubljana. Wollova ulica 1 Telefon 2951 premog! drva in KARBO P A K F T I IV. SCHUMI Dolenjska cesta GAVRILOViČ SALAMA SVEŽE BLAGO. POVSEM ZRELA Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Urejuje Davorin Ravljea, Izdaja ca fconzordj »Jutra« Adolf Ribnika** — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. — Za tnseratnJ del Je odgovoren Aloj« Novak. — Val f LJubljani