Štev. 12.	V Mariboru 24. marcija 1892.	Tečaj XXVI.
List ljudstvu v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na	j Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 glcl. 25 kr., za četrt leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 65 kr. — Naročnina se pošilja npravui.štvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr.,
hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.	j	dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Trdna volja, gotova zmaga.
Za avstrijske Slovane se bližajo resnobni časi. Nemčurji, Italijani in Madjari so se zakleli proti nam. S korenom vred nas hočejo vničiti. Od teh nasprotnikov nimamo prav ničesar dobrega pričakovati. Prišel je zadnji hip, da se vzdramimo, ako hočemo svoj jezik in svojo narodnost rešiti ter priti do pravic, katere nam grejo po božji in cesarski postavi. Največja nevarnost preti pa nam Slovencem. Od treh stranij smo obkroženi od sovražnikov, ki so nam napovedali boj brez vsega usmiljenja. Žalostno je pač to, da mi vse premalo poznamo svoje sovražnike. Mislimo namreč, da so tudi tako rahlega in prizanesljivega srca, kakor smo žal, da mi Slovenci. Nekateri med nami celo mislijo, da se bodo nemčurji in nemškutarji enkrat vendar naveličali tega boja. Taki ljudje so kratkovidneži in pravi siromaki na duhu. V obče pa bilo bi zelo nespodobno in nevredno za nevstrašenega moža, ko bi se ravnal po takem mišljenji. Ko bi večina naših narodnjakov tako mislila, potem je naš narod gotovo izgubljen. Do svojih pravic ne bodemo nikdar prišli, ako bomo samo čakali na-nje z rokami v žepu; marveč dosegli jih bomo šele po trdem, vstrajnem boji. Dozdaj še nobena vojska brez orožja ni pridobila zmage. Človek si na svetu mora vse priboriti in privojskovati. Zato nam je pač najlepši vzgled naš Izveličar sam. Tudi on se je moral borili proti hudiču in peklu, da nam je odprl vrata nebeška; pa tudi mi še moramo prestati tukaj na zemlji dolgi in težavni boj, ako hočemo vredni postati njegovega kraljestva. Tako treba tudi boja, ako hočemo, da dobi naš slovenski narod tistih pravic, brez katerih ne more živeti kot narod. In boja, jeklenega boja treba proti našim zakletim nemškutarskim sovražnikom, ki ne poznajo z nami nobenega usmiljenja.
Naš boj je boj obrambe. Mi ne bodemo nikogar napadali, mi si nečemo prisvojiti zemlje,. na kateri živi
nemški narod, marveč mi si hočemo z vsemi postavnimi sredstvi ohraniti to, kar je naše. Mi hočemo odbijati ljute napade brezverskih sovragov, mi hočemo in moramo biti gospodarji na svojih slovenskih tleh. To oblast obrambe nam daje naša državljanska postava, katero je s svojim lastnim podpisom potrdil naš pre-svitli cesar Franc Jožef I. Po tej postavi imajo vsi narodi avstrijske države povsod popolnoma enake pravice. In ker nam Slovencem nemškutarski liberalci nočejo pripoznati nobenih pravic, kakor samo davke plačevati in svoje najkrepkejše sinove za vojake davati, ker nas hočejo imeti samo za svoje delavce in hlapce, prisiljeni smo, da se vojskujemo proti tako krivičnemu in nehvaležnemu ravnanju.
Naš slovenski narod ima pa tudi po svoji zgodovinski preteklosti zahtevati z vso opravičenostjo, da se mu dajo tiste pravice, katere uživajo že od nekinekdaj drugi avstrijski narodi. Ali morebiti naš narod nima nobenih zaslug za avstrijsko državo? Poglejte samo malo nazaj v zgodovino! Kdo je stražil na jugu Avstrijo proti divjim turškim navalom stoletja in stoletja? Slovenec! — Kdo je branil Avstrijo na zahodu proti italijanskim napadom ? Slovenec! — Kdo je prelival na vzhodu svojo kri proti madjarskim napadom? Zopet Slovenec! Narod slovenski, v boju si hraber in pogumen, v uda-nosti in zvestobi svitlemu vladarju jeklen in neoinah-ljiv, da ti ni enakega; za Avstrijo in slavno habsburško dinastijo dal si milijone in milijone najboljših svojih sinov — in kaj imaš danes za vse to? Po vseh uradih po zemlji slovenski šopiri še se vedno nemščina; sud-marka naseljuje na naša tla židovske potepuhe in pri-tepence; nemški šulverein ponemčuje s prajzovskimi denarji našo dečico in ji jemlje najsvetejše bogastvo: sv. katoliško vero; naš materinski jezik je zasramovan in zaničevan ter potisnjen pred vrata!
Toda ne obupaj, narod moj! AVstrija bodi tudi zanaprej tvoja domovina in vzvišena rodovina habsbur-
ška bodi ti voditeljica, za katero si pripravljen vsak hip dati vse, kri in življenje. Ali ti se moraš popolnoma vzbuditi in vzdramiti. Pravični Rog je vstvaril svet tudi za nas Slovence in za nas velja ravno ista svoboda in pravica, kakor za vse avstrijske narode. Dobra in hvalevredna je ponižnost, kjer je je treba; toda ako je mož prisiljen braniti svojo čast in poštenje; ako treba, da ves narod čuva svoje, najdražje svetinje in pravice, takrat pa ni mesta suženjski ponižnosti in pohlevnosti; takrat je treba možkega, odločnega postopanja. V boju za naše pravice nam je državljanska postava, katero je podpisal sam presvitli cesar, naš kažipot. Od nje se ne odmaknemo niti za pičico. Ta postava zahteva, da so vsi narodi v Avstriji jednakopravni. Ali je to veljavno samo na papirji? Mi sami moramo skrbeti, da bo tudi v resnici veljavno. Ničesar se ne smemo ustrašiti, ne popustimo niti za las od svojih pravic, marveč z vso odločnostjo postavimo se nemškutarskim napadom v bran; združimo, zedinimo se po vseh slovenskih krajinah, kakor en mož; zahtevajmo, tirjajmo z jekleno neustraš-Ijivostjo svojih postavnih pravic. Mi jih moramo dobiti in ako smo pravi možje, dobili jih bomo! Ne vdajmo se!
—d.
--4--
Cerkvene zadeve.
Janez Kramberger, župnik Vurberški.
IX. Slutnja. Enkrat so se rajni gospod, ko sem se ž njimi pogovarjal, bi rekel, zamaknili, in rekli so mi: »Po domu se mi toži, po nebeškem domu se mi toži, na zemlji me nič ne veseli. Ko sem svoje pridne farane po sprejemu svetih zakramentov za božične praznike lepo pripravil, in ko sem tudi sam svojo dušo pri sv. spovedi očistil in pri polnočnici pohlevno .Tagnje božje v revni hlevec svojega ubogega srca sprejel in se potem počivat vlegel, mi je srce plavalo v neskončnem veselju in bil bi srčno rad umrl, raje bi bil umrl, ko še dalje živel. Rog mi daj, da bi se tedaj, kedar smrtna ura pride, tako lahko od sveta ločil, kakor tisto božično noč!«. Rog je molitev svojega zvestega služabnika uslišal in sicer prav v kratkem.
Ko sem se v letošnjih velikih počitnicah zopet 14 dni pri njih v Vurbergu mudil in enkrat dolgo časa na grobu svojega rajnega ljubega prijatelja, častitega gospoda Ozmeca, mrtvaške molitve opravljal, se mi je srce pri spominu na rajnega prijatelja in na minljivost vse posvetne sreče tako užalilo, da sem hitel s pokopališča proti farovžu, da bi si v cerkvi in v razgovoru s svojim prijateljem, žalost pregnal. Srečala sva se v zeleni hosti. Ko se pozdraviva, poznalo se mi je na zamolklem glasu, da mi nekaj dušo razjeda; zato me gospod brzo vprašajo: »Kajti pa je, prijatelj, da si tako potrt?« Povedal sem jim, kako se mi je na grobu njihovega prednika duša razjokala v otožnih spominih in slutnji, da pojdemo v kratkem tudi mi za rajnimi. Oni so me posvarili in so rekli: »Glej, taka otožnost ni od Boga; smrt je res britka kazen in nasledek je izvirnega greha. Ce njo pa voljno sprejmemo, kedar nam jo Bog pošlje in če svoje trpljenje in smrt združimo z bolečinami in trpljenjem Kristusovim na križu, bode Bog naš dar sprejel kot zadnje spokorno delo, in s smrtjo prične se za nas še le pravo večno življenje, veselje brez konca in kraja. Darujmo torej svoje življenje prostovoljno, ne pa z žalost-
nim, potrtim srcem! Sv. Pavel uči, da ljubi Bog le veselega darovalca.« II. Kor. 7, 7. Tako seje razgovor dalje pletel in pripravljala sva eden drugega za večnost in sklenila sva, dokler nama še l?og da življenje, prav zvesto delati, v smrtni uri pa veselo in zaupljivo pričakovati milostljive sodbe.
Rajni gospod so se nekaj let sem bili hudo postarali ; sapa jim je bila težka, zelo so shudeli, glava jim je pa osivela, kakor sedemdesetletnemu starčeku in po gostem jih je mrazilo. Videlo se je prav očitno, da so za težavno faro že preslabi. O tem pa niso hoteli nič čuti, da bi se kam preselili. Na to so pač začeli delovati, da bi iz prejšnje šolske sobe kaplanijo naredili. Naprosili so gospoda okrajnega zdravnika za njegovo spričevanje, da oni sami ne morejo več vsega opravljati, in prosili so za g. kaplana. Ce bi bilo tudi škofij-stvo rado dovolilo, se je pa vendar vsa stvar razbila na denarnem prašanju, ker ni bilo od kod za gospoda kaplana plačila dobiti. Mene je bilo prav strah, kako da bodo gospod zimo sami pri tolikem delu prestali. Dne 20. decembra 1891 dobim od njih pismo, kjer mi poročajo: »Predragi prijatelj! Ne morem več delati; včeraj mi je glas nehal. Brž ko ne sem se prehladil. V četrtek sem še šest bolnikov za advent preskrbel in se na Ptuj vozil. Zvečer sem še moral prevideti bolno deklico. Včeraj sem še bil dve uri v šoli, pa proti koncu že nisem mogel več govoriti. Prosim ponižno, ko bi mi zamogli za praznike enega gospodov bogoslovcev na pomoč poslati. Prisrčen pozdrav! Moliva eden za drugega! Hitro sem jim naznanil, da dobijo potrebno pomoč. Eden den pozneje so se mi zahvalili za mojo skrb in pristavili »To leto je bilo za-me leto mnogih križev. Bogu bodi hvala za-nje! Upam, da si naredim iz poslanih križev lestvico gor do svetih nebes. Želim Ti prav vesele božične praznike. Ljubo Božje dete v jaslicah naj se milo na nas ogleda in nam naj podeli svoj mir in milost svojo! Zdravnik me je preiskal in mi povedal, da sem čisto zdelan in da se moram silno varovati. S prisrčnim pozdravom in krščanskim svetim poljubom, Tvoj hvaležni Janez«. To so zadnje vrste, ki jih hranim kot drag spomin na rajnega prijatelja.
Kje imajo uradniki, duhovniki, učitelji domovinsko pravico? Državna postava z dne 3. dec. 1863 o domovinsko-pravnih zadevah (Drž. zakonik 1863, nr. 105) § 10 pove: »Stalno nameščeni uradniki ces. dvora, državni, deželni in drugi javni, iz javnih blagajnic ali zalog plačani uradniki, duhovniki in javni učeniki zadobijo domovinsko pravico v tisti občini, kjer stalno bivajo, odkar so nastopili svojo službo«. S premeščenjem se prenese tudi domovinska pravica. Ako stopi dotičnik v penzijo, ima dom. pravico tam, kjer je
najzadnje Služboval.	F. S. Šegula.
—--♦--
Gospodarske stvari.
• -
Nekaj o gnojenji in gnojilih.
(Konec.)
Kaj nas pa stane tako gnojenje? Nič drugo, kakor seme, ako ga kupimo, okoli 30 gld. med tem, ko vsi drugi stroški spadajo v stroške za vsakoletno obdelovanje.
Namesto te se zamorejo pa tudi druge detelje vzeti, ako na tistej zemlji dobro rastejo, ravno tako tudi lupina, vicia itd., na vsak način pa rastline, katere spadajo v rodbino leguminoz. (¡lede umetnih gnojil moramo pa še nekoliko opomniti. Zemlje so različne in malo kdo pozna svojo zemljo dobro. Ta ima več teh, ta več onih
snovij. Radi tega pa tudi ni treba za vsako zendjo vseh treh navedenih gnojil, kakor je že iz navedenih treh receptov razvidno, v enaki meri in večkrat bi kmetovalec eno ali drugo brez potrebe dodajal. Zavoljo tega je priporočljivo v početku vedno poskuse v malem delati. Če je rast krepka a rodovitost slaba, potem gotovo primanjkuje fosforove kiseline, mogoče tudi kalija, če je slaba, primanjkuje dušca, kalija, mogoče tudi fosforove kiseline itd. Zato pa se vinograd v več delov po 100 m2 razdeli ter na enem delu poskuša s fosfati, na drugem z dušcenavimi snovmi, na tretjem s kalijevimi snovmi, potem v zvezi fosfatov s kalijem itd. Kjer bode vspeh največji, pri tem pa potem ostanemo.
Opomniti nam je še tudi to, da se daje pepel nadomestiti s stenfurtskimi solmi n. pr. kainitom, kateri ima okoli 16 odstotkov kalija, toraj 7s več, kakor pepel in ga je toraj tudi skoro '/s manJ treba. Stane pa metrični stot okoli 3 gld. 50 kr.
Na mesto superfosfatov je tudi dobra Thomasova moka, katera stane metrični stot okoli 2'85 gold. do 3"85 gld. in ima okoli 12"/„ fosforne kisline, pa ta ni tako lahko raztopna. Te je treba okoli dvakrat toliko, kakor superfosfata, pa tudi dalje traje, kakor oni. Sploh pa najdemo sestavino teh umetnih gnojil skoro v vsaki kmetijski knjigi, ter zamoremo jih potem sami ceniti in eno za drugo zamenjavati, kakor nam že bolj kaže.
S tem je namen tega spisa dosežen. Opozoriti smo samo hoteli, da treba rastline hraniti, ako nočemo imeti še več uzroka za jadikovanje. Navedli smo pa tudi načine, kako si naj umni gospodar, kateri ima lepo navado, pred početkoin vsacega dela lepo računati, spored razmer v raznih slučajih v tej zadevi pomagati. Priporočati nočemo ne enega ne drugega načina posebno, kajti razmere so različne in eno ni za vse. Radi tega pa bolje, da si vsak svoje po svoji pameti izbira. Ta spis ima tudi samo namen kratkega navoda. Kdor želi temeljito skrivnosti umnega gnojenja spoznavati, ta si mora vže obširnejo knjigo naročiti. Gnojenje je dandanes v znanstvenem kmetijstvu tako obširen predmet, da so že jeli debele knjige ž njim polniti, toraj ni mogoče celega v nekolikih vrsticah spraviti. Delajmo pa, kakor sicer hočemo, toda napravimo si tudi za načelo: gnojimo ne samo travnike in polje, gnojimo tudi naše vinograde in sadunosnike ter polnimo s tem naše kleti, shrambe in žepe! Spoznajmo, da smo našega tužnega gmotnega stanja največ sami krivi, poboljšajmo se toraj, pričnimo pri gnoji, pri temelji kmetijstva in ne bodemo več našo živino in rastline sumničili.	J. Relé.
Telečja mrzlica.
Kedar krava povrže, nagodi se večkrat, da dobi mrzlico in pravi se ji vsled tega »telečja mrzlica«. Kaj je te nevarne bolezni krivo, ni se še doslej dognalo in vsled tega še tudi ne znajo zdravila za-njo, vsaj ne takega, da bi se človek smel na-nj zanesti. Izkušnja pa nam kaže, kako naj ravnamo pri breji kravi, da ne dobi bolezni. Najprvo je pri tem, da ji nekaj časa, predno povrže, ne damo obilne krme pa tudi kake štiri dni potem ne. Krma ji služi samo seno, ali snažno mora biti in tako tudi voda, katere dobi za pijačo; voda pa ne srne biti premrzla.
Ako krava ni preveč debela, kaže dajati ji kakih deset dnij, predno ima povreči, samo sena in ne preveliko; če je debela, tedaj bode pa s tem že prej začeti. Vrhu tega pa je dobro, ako ni premrzlo ali sploh slabo vreme, voditi kravo vsak dan nekaj časa, po pol ure, na prosto, da se razhodi. Kedar pa je krava že blizo, da povrže, mora stati na kraji, da je ne doseže prepih in dobro je, ako se odene brž, ko povrže, z vol-
neno odejo. Kdor ravna tako, ne bode mu iz tega škode, pač pa si skorej gotovo zavaruje kravo, da ne dobi »telečje mrzlice«.
Sejmovi. Dne 26. marcija na Rizeljskem, v Cel.ii in v Slov. Gradci. Dne 38. marcija v Imenem. Dne 31. marcija v Gradci in na Rregu v Ptuji (za svinje.) Dne
2. aprila v Artičah in v Dr^mljah.
---
Dopisi.
Iz (it-zanjevec pri Ljutomeru. (Zborovanje.) Občni zbor »bralnega društva« je bil dne 9. februvarija v učilniških prostorih. Tega dneva se je vsak veselil, le enemu, ki vedno škili v bismarkijo, ni dalo mirovati. In ta je naš g. nadučitelj Juvan. Ko mu je predsednik kr. šol. sveta naznanil dovoljenje, da bralno društvo sme v učilniških prostorih zborovati, ni besede zinil, le omenjeno nedeljo si k mizi vsede učena nemška glava in prepiše odlomek § 29 šolske postave L 1870, ki ga je po dolgem iskanja komaj našel. Nam je ta paragraf brez Vas g. Juvan znan. Vi že brž dolgo niste § 24, 26, 33 niti pogledali, zato Vam svetujemo, da si jih še v pravem času k srcu vzemete ter zapomnite, da s krajnim šolskim svetom nimate zapovedovati. Vaše obnašanje nas ni motilo, temveč še bolj navdušilo, saj smo znali, da je Vain bralno društvo trn v peti in se jezite na-nj. Ljudstva je k zborovanju prišlo od vseh stranij v tolikem številu, da ga šolski prostori niso mogli objeti. Med pričujočimi smo v naše veselje zagledali veliko gospodov, gospa in gospodičin iz Ljutomera, tudi od Male nedelje in od Svetinj smo imeli goste. Zborovanje se je pričelo s krasnim petjem pod spretnim vodstvom gosp. pevovodja iz Ljutomera. Nato pozdravi predsednik, gosp. Vinc. Kosi pričujoče s prisrčnimi besedami in v svojem govoru primerja bralna društva trdnjavi, pred katerimi trepečejo nemškutarske glave in želi, naj bi tudi naše bralno društvo stalo močno, naraščalo, cvetelo in obilnega dobrega sadu prinašalo. Iz ust tajnikov smo slišalo, da naše društvo šteje 57 udov, kar je za našo mlado društvo velika čast. Blagajnik nam poroča, koliko lepih knjig in dobrih kat. časopisov je za ta denar nakupil in naročil in še vendar nekaj v kasi prihranil; zato se mu je za modro gospodarstvo občna hvala izrekla. Naše društvo ima veliko dobrotnikov, ki so mu poklonili dobre knjige, med njimi preč. g. Osenjak, za kar se jim tukaj izreka topla zahvala. Sledila še je volitev novega odbora, pri kateri so bili potrjeni vsi prejšnji odborniki, le Vogri-čovci in Kamenščanci so si izvolili nova. Ko še se do-žene, kako bi se dale odpravite nekatere pomanjkljivosti zastran pošiljanja časopisov, povabi g. predsednik č. g. J3o-hanea, domačega kaplana, k besedi. Le-ta so v jasni besedi razložili in pokazali na dobrote »bralnih društev«. V njih se bistri um, blaži srce ter se spoznava lepota mater-nega jezika in nagiba ljubiti ga in spoštovati do hladnega groba. Razprava je bila živa in jasna, in je bila z večkratnim živahnim odobravanjem potrjena. Privabil je ta govor veliko novih udov, tako da zdaj društvo šteje 88 udov. Končno še se je prebral list preč. g. dr. Feuša', kn. šk. duhovnega svetovalca in profesorja bogoslovja v Mariboru. Za blagodušni dar (»Zg. Danica«) mu je donela prisrčna zahvala. Gospod predsednik se zdaj zahvali vsem pričujočim, ki so se zborovanja vde-ležili ter sklene zborovanje s trikratnim živio presvitlemu cesarju. Bog pa blagoslovi bralno društvo, da prinese in rodi žlahten sad! Po zborovanja je bila prosta zabava pri g. Lebariču, pri kateri so se slišale lepe napitnice, med
katerimi pa je bila najlepša Cezanjevskim gospodinjam. Bog živi vrle Slovenke!
Iz Cadrama. (Posvečenje novega križe-vegapota.) V kratkem času treh tednov smo bili v našem kraji priče žalosti in sicer 17. februvarija v Konjicah, ko so mil. g. celjski opat tamošnjega vč. g. nadžupnika, duh. svetovalca in dekana Fr. Mikuš v na-zočnosti 30 duhovnikov in brezštevilne množice ljudij iz celega okraja kljubu grdemu vremenu spremili najprej k mrtvaškemu opravilu v farno cerkev, kjer so po opravljenih zadušnicah slovo vzeli od pč. gospoda, ki so blizo 10 let konjiško nadžupnijo vodili in so hvaležno omenili še dveh prednikov pč. g. Jožefa Bozmana in dr. J. Ulaga, in so te tri vč. gg. primerjali trem učencem Gospodovim Petru, Jakobu in Janezu in so rekli, kdor je poznal učenega dr. J. Ulaga in njih ravnanje, ta se mora spominjati vere Petrove, in dela za konjiško nadžupnijo toliko imenitnega Jožef Rozman, ki so celo konjiško zdaj tako lepo cerkev prenovili, mora se spominjati njih trdnega zaupanja v božjo pomoč, kakor ga je kazal sv. Jakob. Rajni pč. g. Fr. Mikuš pa, ki so imeli tudi za vse dobro veselje, so še posebno ljubezen vsem radi skazovali, kakor nekdaj sv. Janez in so to v vseh svojih službah v Celji, pri Novicerkvi, na Dobrni, v Brežicah in Konjicah kazali in so vse ljubili in bili od vseh ljubljeni, upamo, da tudi od Boga, kateri jih je v 71. letu njih starosti iz tega sveta k večnemu plačilu poklical. Po nagrobnici bila je še slovesna mrtvaška sv. maša, libera in sprevod po celem trgu, kjer so črne zastave vihrale in črno zavite svetilnice gorele, na pokopališče k sv. Ani. Vzvišena rodbina kneza Ilugo Win-dischgratz, vsi c. kr. uradniki, tržani in neštevilna množica kmečkega ljudstva bila je navzoča in spodobnost krščansko je motilo le to, da so med sv. mašo ognje brambovci pokriti v cerkvi stali proti vsem postavam in proti dostojnosti. Bilo je že davno poldne, ko smo truplo rajnega zemlji izročili in duši blagega pč. gospoda želeli večni mir.	(Konec prih.)
Iz Prihove. (Smrtna kosa) je pokosila pridno mater Ano Rudolf, kmetico na Prelogah. Rajnka je bila povsem vzgledna, silno skrbna in vestna gospodinja. Rada je s svojim možem prebirala »Slov. Gosp.« in razne spise, ter si potem marsikaj dobro vravnala pri gospodarstvu. Bila je pokojnica tudi dobra kristjana. Z veseljem je hodila v cerkev in svete zakramente prejemala. Spoštovala je namestnike Kristosove, zato je zadobila milost prejeti sv. zakramente umrjočih. Komaj tri dni je ležala v bolniški postelji, še upajoč zdravja. Zadnji večer v skrbeh, da ne bi včakala jutra, prosila je za spovednika. Pri polni zavednosti prejme pobožno sv. popotnico, in kmalu potem mirno umrje. Bodi ji žemljica lahka!	Jz.
Od sv. Lenarta pri Veliki nedelji (Č i tanje.) Redko kcdaj se izve od naše male župnije kaj po časnikih, vendar pa nam je »Slov. Gospodar« v 6. številki v vrstah za poduk in kratek čas prinesel resnično in za nas slabo vest, in sicer, da izve slovensko ljudstvo še bolje, da se naša župnija ne nahaja v kolendarju družbe sv. Mohora. Žalostno je to za našo župnijo, bilo pa bi še slabeje, ako res ne bi imeli nobenega uda v tej prekoristni družbi, ali kolikor je meni znano, šteje naša župnija okoli 20 udov, pa se morajo po drugih župnijah, kakor pri sv. Marijeti in Veliki nedelji vpisati. Uzroka za to nimajo drugega, kakor da v domači župniji nihče neče nabirati in zapisovati. Da naše ljudstvo rado prebira slovenske bukve, vidi se iz tega, da si jih marljivo izposojuje od šolske bukvarne in od drugih udov Mohorske družbe, kakor tudi iz tega, da samo v našo občino, ako se ne motim zahaja, letos 7 »Slov.
Gosp.« in še nekaj drugih listov. Škoda pa je resnično, posebno za našo mladino, da se pri nas premalo skrbi za družbo sv. Mohora, gotovo vem, da bi se dosta nepotrebnega in grdega odvrnilo, ako bi po zimi ljudje, posebno mladi, mesto pohajkovanja čitali več lepega in koristnega. Da pridemo prej ko slej do tega, pomozi nam Bog!
Iz Ponikve. (Podružnica sv. Cirila in Metoda.) Naša podružnica sv. Cirila in Metoda je zborovala dne 21. februvarija. Udeležba je bila povoljna, za kar gre posebna zahvala gosp. gostom iz Šmarija, Šent-Jurija in Celja. Najizdatnejše so nas podpirali vrh Šmarijčani, ki so družbi poklonili lepo svoto 7 fl. 60 kr. Za olepšanje prostora pa so dali č. g. župnik dve lepi podobi sv. blago-vestnikov. Omeniti mi je, da se naš g. župnik zelo zanimajo za prospeh naše podružnice. Ne samo, da so sami redni ud, nagovorili so tudi svoje ljudi, da so k družbi pristopili bodisi kot letniki ali podporniki z zneskom 3 fl. 40 kr. To je posnemanja vredno! Zborovanje se je vršilo popoldne. Po primernem nagovoru in pozdravu g. prvomestnika velikega posestnika F. Podgoršeka, povzel je besedo tajnik, g. učitelj F. Šetinc in je v svojem poročilu razjasnil namen in korist glavne družbe. Blagajnik g. nadučitelj J. Dobnik je bil z uspehom popolnoma zadovoljen. Odposlali smo v Ljubljano 23 gold. V odboru so vstali prejšnji gosp.: Fr. Podgoršek, prvo-mestnik, Jožef Dobnik, nadučitelj — blagajnik, F.Šetinc, učitelj - tajnik; njih namestniki: Gašper Šenica, Mih. Zdolšek in Anton Goluf. Prosta zabava, ki je sledila rednemu zborovanju, bila je živahna in zanimiva. Pogrešali smo pa več domačih okoličanov. Ponikovljani se radi prištevajo zavednim Slovencem, a vabilom, katerih smo razposlali blizu sto, odzvalo se je le pičlo število. Morebiti je bil temu kriv pustni čas, nadjamo se^ pri prihodnjem občnem zboru tem večje vdeležbe. F. Š.
Iz S t. Lovrenca v Puščavi. V bližnji občini Kumen je bil dne 17. marcija enoglasno izvoljen za novega župana g. Josip Korman, po domače Pergauer, za svetovalca pa gg. prejšnji župan Gašpar Lampreht in Miha Ladinik. Odborniki so gg.: Peter in Martin Korman, Ivan Goričan, Anton Bresočnik in Blaž Šlaus. Vsi so pošteni, občespoštovani narodnjaki in verni katoličani. Zatorej se jim lehko z zaupanjem izroči krmilo, imenitne slovenske občine, katera že šest let uraduje v maternem jeziku. Z veseljem se mora opomniti, da nasprotniki že drugokrat k volitvi niso niti prišli in trdno smemo upati, da v tej občini za zmiraj na tleh ležijo nemčurstva stari stebri. — Kakor se sliši, pa so tudi v Činžatu pri občinski volitvi zmagali Slovenci s šestimi odborniki proti trem nasprotnikom. Toti so sicer ugovarjali pri višji oblasti zoper prvo volitev a brez uspeha. Vrezali so se in dobili dolg nos, kakor poročamo kmalu.
Iz Ribnice. (Sumničenje.) Ker sem že odveč stranij slišal, kako »ljubeznivi« Bibničani pogrevajo mene kot dopisnika »z Ribnice« v predzadnjih dveh listih »Gosp.« o g. J. P., blago volite, gospod urednik, potrditi, da jaz nisem pisal omenjenega dopisa, kakor tudi ne »strašne« notice o »nemški ženi«.*) Dostavim tudi, da ni- baš častno sumničiti in iskati dopisnikov, ko se lahko opraviči vsak, ako se komu dozdeva, da se mu je kakšna krivica zgodila. Ob enem se zahvaljujem na pošiljanji »Marburgarice«, ker moji in njeni nazori se ne strinjajo. Toliko v pojasnilo.	Filip Miklavec.
*) To Vam lahko potrdimo, za naš list pa se zglasite z reklamacijo. Reklamacije so poštnine proste in na c. kr. pošti izvedo po njih, daje pri dopeošitjanji kak nered. Če se pa list reklamira v pismu, ostane jim vse n znano.	Uredništvo.
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Avstrijsko. Liberalni gospodje so po navadi slabi gospodarji, tako tudi v mestnem zastopu na Dunaji. Letos jim primanjkuje nič manj, kakor za 21/* miljona v mestnih kasah, treba bode tedaj pač posojila nanovo!
—	Na Dunaji bode dne 3. aprila velik shod avstrijskih vinorejcev in so v odboru, ki ga prireja, tudi slov. poslanci : prof. Robič, dr. Ferjančič, V. Pfeifer in .1. Na-bergoj. — Ne bode še k malu novega denarja in tudi ne »zlate veljave«, kajti vlada se boji in po pravici škodč, ki utegne vsled take »prekucije« nastati za državo.
Štajarsko. O zadnjih praznikih so imeli štajar-ski čevljarji shod v Gradci ter sta se ga vdeležila tudi dva državna poslanca dr. pl. Hofmann iz Gradca in Ernest Schneider iz Dunaja. Na zboru so sklenili nekaj dobrih, pa še več slabih rečij. Dobro je, da se juha ne povžije tako gorka, kakor se skuha. V Schwanbergu so imeli nemški konservativci une dni zborovanje; bilo je veliko vdeleženje od strani volilcev in prelatu Karlonu so izrekli svojo zahvalo za njegovo delovanje v državnem in v deželnem zboru.
Koroško. Nova posojilnica se osnuje k malu v Prevaljah in v Št. Janži v Rožni dolini. Obe bote nam dobri došli! — »Bauernbund« je prava nemška spaka in po vrhu še liberalna, da-si noče biti ne to ne ono; ali »iz petja se izpozna ptiček« in vse, kar je delal »bauernbund« doslej, meri le na to, da spravi, če je mogoče, tudi slov. kmete pod nemško »havbo«. Moder je torej slov. kmet, če se ogiblje zapeljivca.
Kranjsko. V deželnemu zboru so bile že precej rezke razprave, najbolj za voljo tegaj, ker vlada v nekaterih krajih, n. pr. v Radovljici, ni imenovala naduči-teljev, ampak je čakala neki na može, ki so »prijatelji nemške šole«. — Prošnje učiteljev, naj se jim poviša plača, dež. zbor ni uslišal, kajti še le dve leti je tega, kar jim je to storil.
Primorsko. Slov. ljudsko šolo imajo nekaj časa sem v Ločniku pri Gorici, ali šola mrzi laškim ljudem ondi tako, da še motijo celo otroke, kedar so na potu v šolo. Tovnej so pa celo šolsko poslopje namazali z blatom, pač v znamenje, da je njih omika prav le »laška«.
—	Dež. zbor je dejal Grado, kjer je kopel za bolne otroke, med zdravilišča. Za to je bilo treba posebno postave, ali bodo pa otroci poslej ozdraveli prej in bolje!
Tržaško. Nejeverci bi dali sila radi kat. cerkvi kako in delajo sedaj posebno na »zažiganje mrličev«. Tudi v Trstu je nekaj tacih prismod, vendar pa jih še v deželnem zboru ni dosta in tako leži prošnja do vlade, naj dovoli zažiganje, sedaj že lepo pod klopjo.
Istersko. Dne 27. oktobra 1891 je razgrajalo kacih 50 laških ljudij v Kopru ter so junaški metali kamenje na hišo tamošnjega župnika; sedaj je sodnija obsodila izmed njih dva na nekaj dnij v zapor. Čudno se zdi pa ljudem, zakaj da doleti le njiju kazen, ne bilo pa bi sod-niji težko vseh 50 razgrajačev dobiti v roke. Zakriva jih pač široki, laški klobuk.
Hrvaško. V Zagrebu so bile tedni volitve v mestni zastop, stali ste si dve stranki nasproti: bana Khuena in župana dr. Amruša. Prvi in tretji razred sta potegnila z županom, drugi pa z banom. Razumeje se lahko, da je bilo hrv. ljudstvo tega veselo.
Ogersko. Novi primas, ms. Vaszary, se kaže precej prijaznega sedanji vladi in upa, da se ohrani spo-razumljenje med vlado in sv. cerkvo ogerske krone. Nam bode ljubo, ako obvelja njegovo upanje in ni dvoma, da je sedanji vladi tudi prav tako, toda ogerska država je preveč v rokah judov in kalvincev ter mora more-
biti zoper svojo voljo ukreniti včasih kaj na ljubo tej nestrpni svojati.
Vunanje države.
R i m. Sv. oče Leon XIII. so pisali prelepo pismo škofu dr. Strossmayerju in sicer glede na zadnji pastirski list škola. Madjarski listi pa čejo še zmerom vedeti, da škof dr. Strossmayer ni na dobrem glasu v Rimu. Papeževo pismo pa jim je najbolji odgovor.
Italijansko. Kakor v večih državah, tako se godi tudi Italiji, da ima več stroškov, kakor pa dohodkov. Letos je bila vsled tega v Rimu huda praska v državnem zboru, ali predsednik ministerstva, markij Ru-dini, pobija dobro svoje sovražnike in vidi se, da ima zanesljivo večino za seboj. Se ve, da s tem ne odpravi že tudi »teme« iz državnih blagajnic.
Francosko. Redarji so dobili neki že v roke tiste delavce, ki delajo z dinamitom strah po mestih, v 1'arizu in drugod. To je sicer dobro, ali ne vemo, če že bode na tem zadosti, da spravijo nje v temo, kajti sto drugih pritisne lahko za njimi, saj je nemirnih in nezadovoljnih ljudij po večjih mestih že sila veliko. — lianka za železnice in obrtnijo v Parizu je propala, vsled tega imajo ljudje nad 20 milj. zgube, škode pa je največ pri ubožniših ljudeh.
Belgijsko. Ker imajo delavci tudi letos 1. maj za svoj praznik in je letos ravno v nedeljo, boji se vlada nemirov; vsled tega pokliče za dva razreda več mlade-ničev »pod puško« in med njimi bode pač tudi veliko delavcev. Njih torej ne bode v vrsti razgrajačev.
Angleško. V tej državi imajo že več sto let parlamentarizem, ali zgodi se redko, da ostanejo poslanci do konca volilne dobe v svoji častni službi, kajti skorej vselej razpusti vlada zbor, predno mu poteče cela doba. Letos pa neki ostane zbor skupaj do konca svoje dobe in še le potem se vršijo nove volitve, kajti sedanja vlada si ne obeta veliko od njih.
Nemško. Zoper načrt nove šolske postave ruje se veliko, izlasti po raznih listih, ki so judom in liberalcem v službi, ali tudi nekateri ministri so zoper njega. Vsled tega prosi naučni minister, grof Zedlitz za slovo, ali cesar še mu ga ne mara dati. Škoda za moža: on je sicer lutrovec, toda kar se tiče šole, lahko je za vzgled tudi katol. naučnim ministrom. Ako dobi grof Zedlitz slovo od cesarja, potem pojde najbrž pa tudi ves načrt za njim, v »tihi grob«.
R u s k o. Nekateri listi, nemški in madjarski, pišejo iz nova o ruski vojski, češ, da nam stoji že na pragu. Kdor pozna rusko vlado, pa ve lahko, da se ne nahaja pri njej sedaj nihče, ki želi vojske. Njo je sicer lahko začeti, ali kako se konča in za katero državo bode srečna ?
Rolgarsko. Naj se Rolgarija razkliče za kraljestvo in po polnem iztrga iz oblasti Turčije, bilo bi sicer nekaterim vročim bolgarskim možem po volji, ali stvar je nevarna in kolikor se čuti, izostane še nekaj časa.
Srbsko. Skupščina je vsprejela pogodbo, ki jo je sklenila vlada s kraljem Milanom in s tem je zadnji poslej le še Milan Obrenovič, ima pa dva miljona v žepu, dokler jih ne zapravi ter ne potoči na polzkih tleh zabavišč v Parizu. Žalosten konec zapravljivca!
Turško. V Carigradu so ujeli nekega Šišmanova, ker so ga imeli na sumu, da je umoril bolgarskega poslanika. Ko je pa to ruski poslanik Nelidov izvedel, hitro je terjal Šišmanova od turške gosposke, češ, da je Šiš-manov Rus, da torej gre njemu oblast čez-nj. Se ve, da je potlej ga poslal na Rusko in tako je mož ušel pravici.
Afrika. Masava še vedno ne mara italijanske gospode. Une dni so neznani roparji napadli ital. častnika
in njegove spremljevalce kar na lepem; ubili pa so samo častnika, spremljevalce njegove pa so pustili pri miru.
Amerika. Slovenci v »združenih državah« dobijo iz nova svoj slov. list in ureduje jim ga misijonar Fr. Buh. Sedaj bode pa menda tudi list v redu.
Za poduk in kratek čas.
Kako se je nemškutar izpreobrnil.
(Prizor iz kmečkega življenja. Napisal J. Sattler.)
(Dalje.)
Lipe. Komur je potrebna, bode se je že učil; zaradi tega pa ne smemo zaničevati svojega jezika in naroda. Sicer pa jaz mislim, da nam ni tako potrebna, kakor se vam dozdeva. Z nemščino ne bomo plačevali davkov in Bog ve, kako dobro gospodarili. Brdnik ne zna nič nemški; vendar je najpametnejši in najbogatejši kmetovalec daleč okrog. Poglejte onega Mrčuna; ta zna dobro nemški, in kaj je? Dogospodaril je popolnoma; kmetijo so mu prodali, še za viničarja ga nikdo neče. Prej so mu stiskali nemškutarji roke in mu pravili »her-gospod«; zdaj pa ga ne pogleda nobeden.
Križan. (Jezno.) Molči! Ne besedice več! Rekel sem, da ne zapustim nikdar svojih prijateljev.
Lipe. Ne zamerite mi, oče; število vaših prijateljev se krči od leta do leta; stari pomrjejo ali pa se zakopljejo v dolgove, da pridejo ob hišo in kmetijo; mladi so pa večjidel narodnjaki.
Križan. Vse tvoje besedičenje je prazno; kak sem, tak ostanem in umrjem.
Lipe. Tedaj pa ne bo vaš sin Brdnikov zet.
Križan. Saj ni treba. Križan ga tudi ne bo prosil.
Lipe. Potem pa pojdem rajši služit. . . .
Križan. (Jezno.) Le idi; bodo ti že pristrigli peroti.
Lena. (Sklepa roke.) Prosim te za pet ran božjih, ljubi mož, pusti svojo trmo! Ne delaj "nesrečne naše hiše. Ne greni nama starih dnij! Hočeš-li v tujino poditi otroka, ki je najina jedina podpora? Oh ta žalost me spravi še v grob! (Joka se.)
Lipe. (Stopi pred Križana in sklene roke.) Oče, ne tirajte svoje trmoglavosti tako daleč; naj se vam smilijo vsaj uboga mati!
Križan. (Zgrabi se za glavo; potem pa osorno reče Lipetu.) Idi v mesto in nesi ta list (vzame ga z mize) gospodu Šnu-dererju.
Lipe. Ubogal vas bom, če tudi vem, za kaj tu gre. Oh oče, oče!
II. Dejanje.
(Vrši se štirnajst dni pozneje.)
1. Prizor.
(Kmetska hiša. Micka prede. Brdnik vstane izza mize, kjer je pisal.)
Brdnik in Micka.
Micka. Kaj ste pa pisali, oče?
Brdnik. Napisal sem pooblastila Ozimki, Žvaj-garci in Maroltinji; le podpisati jih še morajo.
Micka. Je-li vdove ne smejo osebno voliti ?
Brdnik. Ne. Postava dovoljuje vdovam, da smejo sicer voliti v občinski in okrajni zastop; morajo pa pooblastiti za to kakega volilca. Same ne smejo; v deželni in državni zbor pa sploh nemajo nobene volilne pravice.
Micka. Ali bodo zmagali naši?
Brdnik. V tretjem razredu zmagamo gotovo; morda tudi v drugem; drugače je pa v prvem. To je še nemškutarska trdnjava.
Micka. Ko bi pa Križan volil z narodnjaki, bi-li šlo tudi v prvem?
Brdnik. Se ve, da bi šlo; kajti potem potegnejo tudi drugi nemškutarji ž njim; ali pa ostanejo doma. Nemškutarji gredo za Križanom, kakor na Markovo pri procesiji za križem.
Micka. Škopa ga, da je tak!
Brdnik. Še večjo škodo pa ima vsa občina. Med volitvijo je vselej jeza; po volitvi se pa gledamo nekaj časa, kakor pes in mačka. Ali najhuje je to, da nam župan uraduje samo nemški in da dela spletke ob vseh drugih volitvah. Za to mora 'biti prva naša skrb, da zmagamo mi; potem vržemo nemškutarje za vselej z županskega stola. Potlej bo se vrnil mir v občino in ni se nam treba ničesar več bati ob deželnih in državnih volitvah; tudi v okrajni zastop bomo poslali narodnjake.
(Dalje prih.)
Sinešnica. Nek >gospodič, ki suče v tednu vatel v roki, spravi se v nedeljo na konja ter jaha junaški pa nerodno iz mesta. Potoma sreča dva svojih tovarišev; brž ga vpraša eden izmed njiju: »Kam pa?« Hitro pa mu seže drugi v besedo: »E, kaj vprašaš, saj vidiš, da t je, kamor konj hoče«.
—■nji»—---
Razne stvari.
(Dež. zbor.) Dne 18. in 21. marcija je bila seja v deželnem zboru v Gradci. V vrsti predlogov, katere ima v razpravi, je predlog nemških konservativcev, naj se vpelje »ženitbena oglasnica«. Za-njo ima pa tudi letos liberalna gospoda gluho uho.
(Slov. čitalnica.) V slov. čitalnici v Mariboru bode jutri, dne 25. marcija zvečer, govor »o bakterijah«. Te glivice so vam neki krive raznih boleznij, ali človek jih ne vidi drugače, kakor po drobnogledu in še tedaj ne vsak.
(Učiteljstvo.) Gg. Bok Orač, nadučitelj v Bo-gatci, J. Šac, nadučitelj v Kamnici in H. Kocuvan, učitelj pri sv. Bolfanku v slov. gor., stopijo stalno v pokoj. — Učitelj v Framu je postal g. Jožef Vodošek, doslej podučitelj v Šent-Ilji v slov. gor. in v Špitaliču gosp. Karol Božanc, doslej podučitelj v Spodnjem Logatci; podučitelj pa g. Oton Vobič v Šp. Polskavi in gspč. M. Turk, doslej podučiteljica v Poličanah, pride na enako mesto v Studence pri Mariboru.
(Turško.) Profesor dr. Ig. Oblak je potoval po Macedoniji ter zbiral bolgarske besede, kakor jih ljudstvo izgovarja. Tainošnja gosposka ga je imela vsled tega za vohuna in ga je brzo spravila na mejo. Za-nj tako potovanje pač ni bilo prijetno, toda bilo je hitro.
(C. k r. pošt a.) Ni samo v Mariboru, da hodi pismo iz Maribora v Ruše osem dni, ampak tudi po drugih krajih. Tako se nam piše iz Šaleške doline, da se je na c. kr. pošto v Mislinji dalo pismo dne 15. fe-bruvarija in je dospelo že hvala Bogu, dne 2. marcija v Šoštanj. Vso daljino pa počasni človek lahko peš pre-koraka v štirih urah.
(»Vesna«.) Novi list slov. dijakov (!) »Vesna«, iz »društvene tiskarne« Dragotina Hribar-ja v Celji, kaže koj v svojem prvem listu, kaj da je »list nezavi-sen na vse strani«. Oblika je »Vesne« malo vredna, vsebina pa nezorela, pohujšljiva in na mestih nagnjusna. »Slov. Narod« in »Slovenec« sta si pa torej tudi ene misli v sodbi čez to divjaško nesnago.
(Srednje šole.) Na srednjih šolah uči se v našem cesarstvu 70.664 mladeničev; med njimi je nemških 33.445, slovenskih pa samo 2900 in judovskih 7889. Iz tega si lahko vsakdo posname, zakaj da imamo le redko I domače gospode v uradnijah.
(Mladina.) V Mariboru so prijeli dne 17. mareija tri »mestne«, 17 do 18 let stare polepence-, ker so vlomili v neko štacuno in sploh kazali »dolge prste«: Redarji so jih imeli že dalje časa »na muhi«.
(Šu Ive rein.) Kakor se kaže, dobimo v Štore pri Celji v resnici dverazredno ljudsko šolo; uredi jo nemški šulverein in prej ali slej jo dobi dežela na svoje stroške. Poučevanje pa bode popolnem nemško. »D. W.« pristavlj a: wacker!
(Davkov) plačuje Gradec na leto 3,513.130 gld. 35 kr. Kakor se torej vidi, pozna tudi mestna gospoda »štiberske bukvice«.
(Posojilnica) v Ormoži je imela lani 208.056 fl. 95 kr. prometa in 2340 fl. 29 kr. čistega dobička. Udov šteje društvo 681 in njegovo premoženje znaša 20.050 fl.
(Sadjerejec.) G. Miha Bizjak, vrli sadjerejec in posestnik na Pečevji v župniji Teharski, je umrl v četrtek, dne 17. t. m. in v soboto so ga pokopali jako ča-stito. Ker prinesemo v prihodnjem listu dolžje poročilo, izrečemo dnes samo kršč. željo: Naj počiva v miru!
(Podružnica) šulvereina v Celji je neki zani-karna v vplačevanji letnine. »D. W.« pravi celo, da je letnine veliko zaostalo. Vsled tega pa ne pojde iz Celja nihče izmed njih na Dunaj k občnemu zboru; tam bi ga ne gledali lepo, kamo-li bi mu še dali kaj »na pot!«
(Ropar.) V ponedeljek ob 72IO zvečer je nek mizarski pomočnik v Gradci umoril prodajalko tobaka, ali nek topničar je slišal klic na pomaganje ter je brž stopil pred prodajalnico. Kmalu je prišel tudi redar in tako sta morilca ujela, ko je še stikal po miznicah za denarjem.
(Ukradel) je načelnik tukajšnjega hranilnega in posojilnega društva delavcev južne železnice 1400 gld. iz blagajnice ter ubežal, ne da bi kdo vedel — kam.
(Iz ječe) izpustili so dr. pl. Vestenecka ter ostane sedaj prost, dokler se ne izvrši obravnava zoper njega. Ne mara, da trka mož še celo na nedolžnost svojo.
(Utekel) je K. Eritscher iz ječe c. kr. okr. sod-nije v Slov. Bistrici. Zaprli so ga bili zavoljo tatvine, star je okoli 30 let in je doma na Koroškem.
(Obsodba.) V petek, dne 18. mareija so obsodili v Celji Antona Hrvafoviča iz Dobrovce pri Rogatci k smrti na vešalih. Nesrečni, še le 28 let stari mož je ubil svojo mlado ženo ter jo rinil v gnojnico.
(Uboj.) V torek, dne 15. mareija se je peljal Ant. Borko, kmečki sin v Kraljevcih, iz Ljutomera domov. Na potu pa ga je nek fante udaril s kolom po glavi ter mu je prebil globanjo. Borko je umrl drugo jutro.
(Mrtvega našli) so dne 12. t. m. na cesti 60 let Starega berača Antona Jančiča iz Karčevine pri Ptuji. Siromak je brž ko ne preveč žganjice pil in je vsled tega obležal.
(Poboj.) Dne 15. t. m. sta želarska fanta Kari Cernel in Ivan Gorčič napadla kmečkega sina Josipa Domanjko, kmeta Franca Holc in njegovega brata Andreja Holc iz Kraljevec, ko so se vračali od novačenja v Ljutomer, ter sta ž njimi tako hudo ravnala, da je Josip Domanjko drugo jutro umrl.
(Slaba kupčija.) Graška Siidmark ponuja še zmerom na novo Linhartov koledar, toda skorej zastonj, kajti samo sedem jih je prodala doslej. Tudi kmetij ima na ponudbo pri Spielfeldu, Mariboru, Vitanji, Brežicah in sploh, kjer je kaj siidmarkovcev, ali doslej še ni uspeha. Nek »baron« Pistor pa je pri tej kupčiji za mešetarja.
(Duhovniške spremembe.) C. g. Martin Ose-njak, kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni, dobil je župnijo v Vurbergu. Č. g. Marko Stuhec, kaplan v Laporji, stopi zavoljo bolezni v pokoj in č. g. Jarnej Pernat, kaplan pri Kapeli, pride za kaplana k Sv. Juriju pri Ščavnici.
T^oterijne številke.
Trst 19. mareija 1892: 65, 8, 45, 18, 16 Line » »	41, 64, 35, 10, 28
Zavarovalno društvo |
„Unio catholica"
na Dunaji L, Backerstrasse 14 in v Gradci Eadetzkystrasse 1.
priporoča se vsem katoličanom, kateri nameravajo složnost na gospodarstvenem polji. Društvo oskrbljuje zavarovanje proti ognju, nesreči in za življenje, kakor tudi cerkvenim in občinskim predstojnikom zavarovanje zvonov proti razlomu in poklini. — Zastopniki se iščejo. Varnost popolna, premije po ceni.
Protin, revma,
trganje po udih, izpadanje lasov, ohro-menje, bolezni v želodci in živcih se ne
odstranijo s skrivnostnimi zdravili, temveč z mojim iz močnega, planinskega vina destiliranim konji»kom. kateri se je poskusil kot najboljše duha in telo okrepčajoče in čudno delujoče zdravilo. Steklenica 1 (I. JO hr. 4 steklenice se franko razpošiljajo. Se dobijo le naravnost pri	7
Benediktu llertl,
graščaku v Goliču pri Konjicah.
k občnemu zboru Ormoške posojilnice, re-
gistrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bode v nedeljo, dne 27. mareija 1891 ob 11. uri predpoldne v čitalnici Ormoški.
Dnevni red:
1.	Poročilo predstojnikovo, polaganje kd-nečnega računa in bilance za leto 1891.
2.	Poročilo nadzorstva o računih in bilanci za leto 1891. ■
3.	Predlog predstojnistva in nadzorstva, naj se čisti dobiček izroči zadružnemu premoženju.
4.	Sprememba zadružnih pravil.
5.	Volitev predstojnistva in nadzorništva.
6.	Predlogi.
Drugo vabilo.
Ako 0I1 zgoraj navedeni uri ne bi bilo za sklepanje dosti navzočih udov, se koj s tem vabilom za ta slučaj nesklepčnosti prvega zborovanja odredi v smislu § 33. zadružnih pravil drugo zborovanje na isti den 27. mareija 1891 ob 3. uri popoldne na istem mestu in z istim dnevnim redom, kakor je spredaj za prvo zborovanje odločen.
Ormož, dne 7. mareija 1892. 2-3 J. Vertnik,	Dr. J. Geriak,
knjigovodja.	predstojnik.
Kovačnica
v mestu ali trgu ali v okolici na Štajarskem se kupi. Naslov „Nr. 120 poste restante Graz".	1-2
Valvilo
k občnemu zboru posojilnice v Vitanji, ki se
obhaja v ponedeljek, dne 28. mareija ob 10. uri predpoldne v zadružni uradnici.
Dnevni red:
1.	Račun za leto 1891.
2.	Sprememba pravil.
3.	Volitev načelništva in nadzorništva.
4.	Predlogi.
V Vitanji, dne 12. mareija 1892.
ZVaeelstvo.
Oves „Willkoi»uu".
Ta oves je v planinskih deželah med vsemi sortami najzgodnejši, plodnejši in težji; raste na visoko od 5—6 čevljev, ima močno, dobro slamo za krmo in se ne poleže.
Zadostuje, ker se ta oves redko seje, 50 kil kot seme za jeden plug. Cena za kilo 25 kr. Ako se vzame več, kakor 50 kil, za kilo 20 kr.
Razpošilja, kakor dolgo seže, vrečo po 5 kil za 1 gld. 80 kr. proti pošiljatvi zneska ali poštnemu povzetju franko na vsako poštno postajo
Benedikt llertl, veliki posestnik na graščini Golič pri Konjicah.	6-8
I
Odvetnik 12 j
Dr. Urban Lemež
uljudno naznanja, da je otvoril svojo odvetniško ])isarno v
Slovenski Bistrici. |
KaBSBascsEse^-
Lep jabolčna drevesa,
komad 30 kr., prodaja 21-26
Jože .Tanežič,
na KizeljsUt-iii pri Brežicah.
Za pogozdovanje
priporoči
•J. IV. Petrirek, logar v Olji,
nekaj tisoč prav lepili, triletnih smrek. Cena za 1000 drevesc 'i g lil. 5«» Ur.
Priporočam svojo dobro izkušano kotlovino, znotraj ko-siterne
valti
1GB,
komad |4 g-!«!. Kdor vzame 6 komadoy, dobi 7% odpustka v gotovem ali po povzetju.
A. Fiebig-er,
kotlar koroške ulice
M"
-K
Ses a 1 j ke
solidne izdelave za različne potrebe; pivovarne, fabrike, rude, vodnjake, dalje vodotočne cevi, sesaljke in spravo za kletarstvo, angleške cevi iz kovanega železa, cevi iz konopnine in gumija,
kovisisko g»lago
vsake vrste, pipe za vsakojake potrebe in razne podobe, vretenice, ventile zaporne, pozračne ventile vsake vrste, po-prijemače železne za razne cevi, spravo za kopališča, izlijavnike, kotlje za nare-janje plina, varovalno orodje, posode za kolomaz hollandeije,
pipe za narajanje pen r.a phu
napo.ded
¡)!.y<o iz liti kovnins in modrina
po obrazcih
priporoča j>o najnižjej ceni in s poroštvom za dobro robo
ALBERT SAMASSA
c. kr. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja v
1 j\ lll)lj;t ni.
naer- Podrobne cenilnike dopoHlja brezplačno in franko.	2
Hi
liovaniica
na Murskem polju se z orodjem in stanovanjem vred da v najem. Več pove uredništvo „Slov. Gosp."	5-5
„Zum goldenen Reichsapfel'4
J. PSERHOFER'
g Apotheke in
Wien.
I. Bezirk, S ing' er s trasse lä.
HriMctilnP l/rnniisrp nekdaj imenovane univerzalne krogljice, zaslužijo po pravici to IVI IOIoUIIIo IVI UljljlOC, ime, ker je veliko takih boleznij, pri katerih se kaže izvrsten uspeh teh krogljic. Že več ko 10 let so te krogljice razširjene in od zdravnikov zapisane. Malo je takih družin, pri katerih se ne bi rabile te krogljice.
Jedna škatljica s 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati poštnine in stane: 1 zavitek krogljice 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld.J20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor jeden zavitek se ne pošilja.)
Prosimo, da se izrecno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserhofer in sicer v rdečih pismenih, kate-
rega je videti na navodilu za porabo.
za
i J. Pserlioferja 1 posodca 40 kr., prosto i poštnine 65 kr. zoper nahod, hripavost, kašelj itd. ena iij steklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje 1 gld. 20 kr. Prah proti potenju nog. K:ca50 kr-poštnIne pr08t0 Balzam za pitanec, mi™" 40 kr'poštnine prosto Življensfea esenca(Pražke kap,j|ce) zoper p°kv?rj?n.ie
steklenica 50 kr.
An&Mi balzam,
PiiaVorttVi iniaČoV zope'' kašelj itd. 1 škatljica 35 kr., rlJaiClúlLl [JI duu&, poštnine prosto 60 kr.
J. Pserlioferja, pospešuje rast las, škatljica 2 gld.
TTniTTDiu/alni tllaitan Prof- Steudela domače, zdravilo za U111VDl Zalili (JlaoLGl rane, otekline itd. posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr.
TIllÍ¥PP7allia Pifltilllü oni A W" Bu,lri,'hili domače sred-UlllVblZdllla UlhLlllld. &UI stvo proti slabi prebavi, 1 zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge framacevtične specijalitete, ki so bile po vseh avstrijskih časopisih oznanjane, in ako niso v zalogi, se na zahtovanje naročajo. — Kazpošiljana po pošli se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju.
Pri dopošiljatvi denarja (po poštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju.	7—12
ničica 22 kr.
želodca, slabo prebavanje itd. Stekle-