SUttni alovcnrid dnevnik ▼ Zjedinjenih državah. [ihaja vsak dan Izvzenfi nedelj in praznikov. txLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Hie croly-^SkgienicJI in the United: State^^B issued every* day* ezs^jA 1 Sundays and HoBdaj^ TXUBFOK FISAMK: «tS7 OOSTLAHDT. Kmtmd aa Second-Ola« MatWr, leptember SI, 1903. at the Port Ofict at Ntw York. V. TH ndar ttiAetif Oongm. if Mini S, 1171, (1LXFOX PlflAUTX: MS? OOXTLAITDT. NO. 135. — ŠTEV. 135. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 10, 1910. — PETEKl 10. ROŽNIKA, 1910. VOZ.H1n Tvrrt — nt^i i Nova izkoriščanja. Trust z $100,000.000, Ustanovitev t nista ta izdelovanje in kupčijo s banjami za kopanje. — Ustanovna glavnica v znesku sto milijonov dolarjev. ŠESTNAJST DRUŽB SE JE ZDRUŽILO. , Vplačale bodo vsako leto po petindvajset milijonov dolarjev, kteri denar se bode nabral potom povišanja cen. -o- V Zjedinjenih državah smo kar { preko noči dobili nov trust s premo- j ženjem sto milijonov dolarjev. line1 trustu še ni določeno, toda kljub te-i mu bi ga lahko nazvali "trust kopal-| uili banj". Kombinacija tvrdk, kte-re so se združile in ki se pečajo z izdelovanjem takih banj, je že poskrbela za to, da se je njeno blago, ozi-' roiria banje, podražilo za petindvajset do trideset odstotkov, kar pome-1 nja. da bode moralo prebivalstvo Zjedinjenih držav vsako leto trpeti 1 vsled te kombinacije lepo svoto v:1 znesku .f25.000.000. Namen trustaje : tudi pregnati iz trgovine vse male-kleparje, kakoršnje je dandanašnji še 1 vedno najti tam. kjer bivajo inozem- 1 ci v kompaktni hmasah. ' V novem trustu se je združilo 16 1 velikih družb, ktere sose bavile s tem poslom. Njihovi izdelki so postali 1 sedaj, ko koče vsakdo imeti v svojem j1 stanovai]ju ves mogoči komfort. pre- 'j potrebne, oziroma neobhodno potreb- 1 ne in tako so poti jetniki uvideli, da J se dii pri tem zaslužiti par milijonov < dolarjev. Posledica temu bode. da se!1 bodo stanovanja, ktera so količkaj i moderno opremljena, kmalo podra-žila. i! Novi trust bode kontroliral 95 od- 1 stotkov vseh takih podjetij v Zjedi-,1 njenih državah in niti dvoma ni, da 1 bi se ostalih pet odstotkov končno 5 ne udalo mogočni kombinaciji. Vse tvrdke, ktere kupčujejo z bla- i gom, kteri prihaja od novega trusta, i so podpisale s trustom pogodbe, vsled , 1 kterih bodo pri trustu kupovale vseli potrebščine in potem se je ostalimi trgovcem naznanilo, da jih bodo gle-!l dP podpisov čakali le še teden dni. U Ako do tedaj ne podpišejo pogodbe, 11 potem naj skrbe, kje bodo svoje blago dobile, ali pa naj zapro svoja podjetja. Manjšim trgovcem s temi predmeti se pa sploh ni naznanilo, naj kupujejo pri trustu, kajti te bi se rado izpodrinilo, ker je takih ljudi 3 itak preveč. -o-- NESREČA NA ŽELEZNICI. V Haverstraw, N. Y., je vlak povozil1, štiri o sobe. . —o— __ 11 Haverstraw, N. Y., 10. junija. Tu-jj kaj se je včeraj pripetila nesreča. , ] vsled ktere so morale štiri osobe u- 3 mreti, dočim je jedna smrtno ranjena, i Nesreča se je pripetila, ko so se ljudje vračali od nekega pogreba in sicer ■ na ta način, da je neka lokomotiva West Shore železnice zavozila v ko?%» i 1 j jo, v kteri se je pet ljudi vračalo ,, od nekega pogreba. Nesreča se je pri- i petila tam, kjer se križa proga ime- ' novane železnice z West Side Ave.'' Tudi oba konja sta na mestu poginila, h Je li bila pot pri železnični progi za- i prta ali ne, se ne ve, kajti izpovedbe j prič niso jednake in vsled tega bode i to treba dognati potom posebne pre i iskave. j ■• ■ o i Farmerji sežigajo svoj krompir. 1 Houlton, Me., 10. junija. Tekom'! • i' prihodnjih par tednov bodo tukajšnji , farmerji sežgali na tisoče sodov krom- ] pirja. V to so farmerji prisiljeni, kaj- i ti z krompirjem nimajo radi nizkih cen nikakskega dobička. V ostalem so tudi tovarne za izdelovanje škroba, ktere potrebujejo mnogo krompirja, | zelo oddaljene, tako, da se sploh ne iz- , plača voziti krompir v one kraje. | Trust ?a jeklo in vladino zasledovanje. Trustu za jeklo Ee ni bati kakega zasledovanja od strani rvesinega pravosodnega oddelka, kajti slednji baje ni pristojen s& to stvar. VLADINO NAZNANILO SAMUEL GOMPERSU. Vlada je naznanila predsedniku organizacije American Federation of Labor, da ni pristojna nastopiti proti trustn. Washington, 9. junija. Zvezini generalni pravnik Wiekersham je danes naznanil predsedniku organizacije American Federation of Labor, Samuel Gompersu. da pravosodni oddelek zvezine vlade ni pristojen pričeti i preiskavo poslovanja trusta za je-ilo, oziroma postopanja tega trusta s svojimi delavci. Kakor znano, je menovana delavska organizacija prirasla la zvezini vladi spomenico, v eteri se navaja, kako postopajo tru-stovi uradniki z delavci imenovanega rusta, ktere na vse mogoče načine ;atirajo in varajo pri njihovem za-Iužku. I*ravosodni oddelek zvezine *lade je namreč mnenja, da se morajo ozadevne pritožbe predložiti pravo-odnim oddelkom onih držav, v kte-ih ima trust svoje tovarne. Generalni pravnik je tudi odklonil uedlog, vsled kterega naj bi vlada astopila proti trustu vsled tega. ker i e kršil in še vedno krši Shermanove; irotitrustne zakone, oziroma, ker je atrl vsako prosto konkurenco s tem. a j? glede jeklene in železne obrti! stanovil pravi zasebni monopol, kte-i posluje po vseh Zjedinjenih drža- j ah. Pred vsem je pa treba čakati tonca pravde. 'ktero vodi zvezina lada proti tobačnemu in sladkorne-nu trustu. glede kterih mora v krat-j :em iziti sodba zveziuega vrhovnega ' odišča. Zgoraj omenjena spomenica imeno- j ane delavske organizacije se pred! sem bavi z delavskimi razmerami. ;akoršnje vladajo v Gary, Ind., kjer j ma trust za jeklo največje svoje to-' arne. Generalni pravnik Wickers- i tam je poslal prepise svojega odlo-. a vsi«! tega tudi governerju države ndiane, kjer je mesto Gary. -o--— POTRES V ITALIJI. Sati se je, da se ne ponovi potresna katastrofa iz leta 1908. o Reggio di Calabria, Italija, 9. jun. j rčeraj zvečer se je v Galini pripetil ; ;elo jak potresni sunetk. Ker je po- ! res pred dvema leti v imenovanem ! nestecu napravil velikansko škodo, je ' judstvo silno prestrašeno in je takoj t »stavilo svoje hiše in biva sedaj na i jrostem. 'Pričakovati je baje, da se 1 katastrofa, ki se je pripetila pred dve- ; na leti, zopet ponovi. Calitri, 9. junija. Kralj Viktor I imanuel in kraljica Jelena sta si \iee- ' *aj ogledala razvaline v tukajšnjem nestu in v okolici. V Calitri so sko-: •a j vse liiše razdejane in ljudje, kteri i o ušli smrti, bivajo sedaj na prostem. j jc. razvalin so dosedaj prinesli 32 mrt- ; recev, toda pod razvalinami jih je j »lezdvomno še mnogo, kajti dosedaj j e bilo nemogoče vse razvaline pre- ! skati, oziroma odstraniti. Dvoje tru->elj so našli v prisotnosti kralja in 1 traljice. Velik del mesta je tudi pod razva-) inami gradu, 3d se je podrl. Grad ( e stal na griču in razvaline so zasule ■se hiše, ki so stale pod gričem. Z re-ilnimi deli se bavijo tako civilne, takor tudi vojaške oblasti, toda dose-laj še niso niti jednega živega človeka dobili v razvalinah, kakor se je to * Messini na Siciliji večkrat pripetilo. - s njih pomočjo odstranil svoje nasprotnike, kteri so pribežali v Zje-; dinjene države. Zasliševanje se bode' jutri nadaljevalo in odsek bode do-, bil nadaljne dokaze o zločinstvih na-j ših vladinih uradnikov. Jutri bodo zaslišali John Keneth Tnrnerja, znanega časnikarja, ki je prepotoval vso Mehiko, zlasti pa deželi Yucatan in Quintana Roo. kjer vlada najhujše sužnjištvo na svetu. Imenovani čas- ■ nikar je objavil več člankov v mesečniku American Magazine pod naslovom "The Barbarous Mexico" in! njemu so razmere v Mehiki najbolj ' poznane. Zaslišali bodo tudi De Lara in Murraya. ki je tajnik lige za i sTarstvo političnih begunov. Ti bodo j povedali odseku, kako se je postopalo} pri nas z mehikanskimi beguni in ka- j ko so morali po cele tedne živeti ob vodi in kruhu, dočim jih njihovi pri-i jatelji in sorodniki niso smeli obi-: skati. Denarje v staro domovino poilljBino ca f 10.35 ............. 50 kron, » 20.50 ............. 100 kron. sa 41.00 ............. 200 kron, m 102.50 ............. 500 kron, m 204.50 ............. 1000 kroB » 1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teb svotab. Doma sa nakazans svote popolnoma izplačajo brst vinarja odbitka. Nase denarn« pošiljatve izplačuj« e. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dnab. Denazjt nam podali Jo najprfflft-aeje do |25.00 ▼ gotovini v priporočenem ali registriranom pismu, večjo zneske po Domootie Pootal Honey Order ali pa New Tock Bank Draft FRANK BATOBE CO, B2 Cortlandt St, Hew Tork, K. T. «104 Bt Clair Ave, H. H. OtorOaa«, OUo. Črnogorci v Alaski. Nedobrodošli gostje. Governer teritorija Alaska bi se rad iznebil 250 Črnogorcev in se je vsled tega obrnil v Washington. Washington. D. C.. 10. junija. May-!or mesta Cordova v Alaski je držav-! ni oddelek v Washingtonu brzojavnim i potom naprosil za pooblastilo, na pod-llagi kterega mu bode potem mogoče j2o0 črnogorskih delavcev. kteri so ; prišli tjekaj in priredili velike nemi-I re, poslati v države. Črnogorce so pri-ijeli kot postopače in ker nimajo de-marja. so jih jednostavno zaprli v ta-i mošnje ječe. Tu so jih nekaj Časa , hranili, potem so jih pa zopet izpustili. — Ker Črna gora pri nas ni diploma- j J tično zastopana, državni oddelek z to i i zadevo ni zamogel ničesar ukreniti in ! i vsled tega jo je izročil oddelku za tr-Jgovino in delo, nakar je slednji od de-I lek vso stvar poslal zopet oddelku za' notranje zadeve. Končno so se vsi j i trije oddelki zjedinili tako. da so ■ j stvar izročili governerju Alaske, Wal- ; 1 ter Clarku, kteri se mudi ravnokar v i Washingtonu. Slednji je potem, takoj j brzojavil v Cordovo, naj se mu naznani, kako so prišli Črnogorci v A laško in kaj se jim je vse obljubilo. --o- NEMČIJA PROTESTU JE. Vsa Nemčija protestuje proti zadnji papeževi encikliki, ktera je naperjena proti reformaciji. Beroliu, 9. junija. Državni kancler ' Bethmann-Hollweg je danes v pruskem deželnem zboru odgovoril na in-terpelacijo. ktere se nanašajo na zadnjo papževo eucikliko, ktera obsoja reformacijo, oziroma vse luteranstvo. Državni kancler je govoril: "Papeževa enciklika ima ta'ko vsebino, da mora žaliti vso reformacijo, oziroma « vse luteranstvo ter z njim, združena ljudstva in vladarje, kakor tudi vsako moralo. Vsled tega je tudi umeti o-gorčenje. ktero je nastalo vsled enci-klike v najširših krogih in >ki je tako, da zamore motiti verski mir. Takoj na to, ko je prišel latinski tek st encikliike, sem odredil, da se mora v Vatikanu protestovati in sicer po našem poslaniku v Rimu. kteri je naznanil papežu vsa pričakovanja Nemčije ter izrazil nado, da bodo v Vatikanu našli pota in sredstva, da popravijo škodo, ktero so napravili s svojo enci'kliko. Iz Vatikana dosedaj še ni odgovora, in vsled tega mi za sedaj še ni j mogove napraviti kak komentar, kterj i bi se nanašal na tozadevne interpela- '' cije. V ostalem je pa vlada storila < vse potrebno, da ohrani v deželi ver- ( ski mir in da Čuva narodne koristi." Omenjeno bojovito eneikliko je izdal papež povodom tristoletnice fcano-nizac-ije Karla boromejskega, o kterem se trdi v encikliki. da je bil pravi bojevnik za itatoliško stvar proti reformaciji. Imenovani Karol boromej-; ski je pri konsiliju v Tridentu baje dokazal, da so osnovna načela katolicizma bila po Martinu Lturu izpodko-pana. -o- Verska svoboda na Španskem. j Madrid. 10. junija. Vlada naznanja. da bode v kratkem izdala poseben j dekret, s kterim se bode odpravila; ona točka španske ustave, ktera pre- i poveduje nekatoličanom obdržavati j javno službo božjo. Ta nepričakovani j korak španske vlade je obudil velikan- ! sko senzacijo in veselje med naprednim prebivalstvom, dočim bodo klerikalci naravno nasprotovali. Za imenovani dekret se ima Španska zahvaliti naprednem« ministerskemu predsedniku Canalejas in drugim naprednim državnikom, kteri so pridobili; kralja za to, da je v izdanje dekreta privolil. V prid italijanskih delavcev. Washington. 9. junija. Italijanski poslanik se je zavzel za 22 italijanskih delavcev, ki so bili aretovani povodom premogarskih izgredov v Durhamu, Ga., od kjer so jih domačini deportiralL Vlada je obljubila, da bode Italijanom izposlovala odškodnino in uadaljno varstvo. ■ ■ - . •. • Ustaja v Mehiki. Upor Indijancev. Mesto Valladolid je še vedno v rokah Indijancev, proti kterim bode vlada v kratkem poslala 2000 vojakov. — Indijanci bo se utrdili. — Mnogo uradnikov ubitih. CIVILNI GOVERNER MED MRTVIMI. Brzojavne in telefonske zveze razdejane; operatorji pomorjeni. —! Poročila so zelo pomanjkljiva. -o- Mexieo Ciudad, Mexico. 9. junija. Indijanska vstaja v državah Yuca- i tan in Quintana Roo se nadaljuje, to-; da natančnih poroči! o napredovanju j Indijancev ni mogoče dobiti, ker so j razdejali vse brzojavne in telefonske j zveze. Brzojavni in telefonski uradniki so morali svoje urade ostaviti in. bežati, dočim so ostale jednostavno! postreljali. Mesto Valladolid je še vedno v rokah Indijancev, kteri so pred par dnevi prišli v Valladolid m pobili vse vladine uradnike. V kolikor je vladi znano, je bilo tamkaj štirideset ljudi ubitih. Tedanjega boja se je udeležilo nekaj nad 2000 Indijancev, kteri so se sedaj v mestu utrdili in zasedli tamošnje ječe ter, druga poslopja. Pri Dizitas se je pričelo konet n-trirati zvezino in državno vojaštvo, ktero je danes odkorakalo proti Val-ladolidu. da vzame mesto Indijancem. Poročila o ustaji so si zelo protislovna. Nektera poročila javljajo, da i se je ustaja pričela vsled tega. da se na ta način protestuje proti nekterim vladinim odredbam, oziroma proti odredbam raznih mest. dočim trdijo drugi poročevalci, da je ustaja posledica pijančevanja večje indijanske čete. V ostalem je pa vprašanje, čemu se je ustaja pričela, postranska stvar. Dejstvo je, da so ustaši dobro orga-nizovani in da jih vodijo politični ne-zadovoljneži, ki so beli. Ustajo vodi. v kolikor je znano, general P>o-nito Montenegro, ki je bil preje civilni governer v Valladolidu. Ko so prišli Indijanci v mesto, so najpreje napadli vsa vladina poslopja in uradnike. Nato so se napotili proti stanovanjem uradnikov. Po noči se ,ie potem pričelo klanje. Vladini uradnik Regil je z drugimi Mehikanci bežal v neko poslopje, ktero so pa Indijanci po noči ob 2. uri napadli in pričeli tudi tukaj s klanjem. Regi-lova žena je ostavila svoje štiri otroke in je hitela na pomoe svojemu možu, kterega so pa pred njenimi očmi pobili na tla in ga razsekali na komade. Potem so baje umorili tudi nje-crovo ženo in dvajset družili ljudi, kteri so pribežali v omenjeno poslopje. Kasneje so postreljali še šest o-rožnikov. Regil je bil skrajno nepriljubljen, kajti on je pošiljal vs^ jetnike na haziende, kjer so morali opravljali suanjiška dela 'do svoje smrti, tako. da je smrt več kakor zaslužil. Med prebivalstvom je zavladala naravno grozna panika in na stotine ljudi je pričelo bežati proti Meridi. Indijanci so vjeli sodnika Victorio Ojeda, kterega so ustrelili. Umreti so morali nadalje tudi policijski šef Florent ine Echaratta. podpoveljnik policije Jose Maria Hernandez, al-kald Pedro Fernandez, mestni bla-gajničar Jose E. Triav itd. Tudi mnogo trgovcev je moralo umreti. Njihove prodajalniee so Indijanci izpraznili in si prilastili vse. zaloge. Semkaj se poroča, da so napadalci Triava mučili. -.- | Kitajci in bojkot ameriškega blaga. San Francisco, Cal., 10. junija. Kitajski trgovci so sklenili, da ne bodo pričeli z bojkotom ameriškega blaga, dokler zvezina vlada definitivno ne sklene premestiti kitajsko naselniško postajo na Angel Island in tako lo- , čiti kitajske naseljence od družili. Tu-kajšnji Kitajci so poslali danes trgov- ' skim organizacijam na Kitajsko brzojavna naročila, naj z bojkotom čakajo, dokler se wash i ngt ouska vlada ne odloči !n Roosevelt odpotoval iz Anglije domov. Bivši predsednik Zjedinjenih držav, Theodore Roosevelt je povsem ne-hrupno ostavil Anglijo in odpotoval proti domu v Zjedinjene države. '1 1 j ROMANTIČEN KONEC NJEGOVEGA OBISKA ANGLIJE. Roosevelt se ne jezi radi vsestranskega kritikovanja in tudi v Angliji mu ne zamerijo, ker ga ne smatrajo resnim. - . w j i-J -o- London. 10. junija. Ro. ?evelt je j dokončal svoj kratki obisk Anglije in j je z današnjim dnevom odpotoval do-|mov proti Zjedinjenim državam. Nje-j irov obi-vk v Angliji bi bil brezdvomno j mnogo večje važnosti, ako bi Anglija ne žalovala za svojim kraljem, toda ; kljub temu je spadal Rooseveltov ob-!i>k k na jzanimivejšim, kar jih jc imela Anglija v novej-em ča-.i. Niti jeden iz:m-d tujih vladarjev bi v Angliji ne zamogel obuditi toliko zanimanja, kafkor Roosevelt, ktereira -o iskreno sprejeli in kteri je prišel j v vse sloje tukajšnje družin?. Resnica »e. da je Ro<>>c-vcltovo mnenje o ano'le-iškem vladanju v E-_riptu v gotovih krogih obudilo dokai nezadovoljnosti [toda jezil se vsled :ega i nihče nanj, kajti vsakdo ga je smatral dobrodošlim ^o.-tom. Roosevelt a bi v Angliji naravno v.:e drugače spre;»-ii. ako bi ne f.rišel semkaj, ba^ v času. ko je tu: rl kralj Edward, toda tudi tako j- bilo Roo><-! veltu neanogoče odzvati -«* v-em povabilom. ktera je dobil za - ij.-a • bivanja v Angliji. Ro..-evelt ni hotel, da bi mu ljudstvo priredilo kake ova-eije in ko je zvedelo, da namerava odpotovati, je on že London ostavil, tako. da je o njegovem odpotovaniu le nekoliko ljudi vedelo. Roosevelt je odpotoval od tukaj v »Souihanip-ton. kjer se uktva : :;< r .:ki parnik Auiruste Victoria, s kterim potuje danes v New York. Povsem naravno | je, da se njegovi sopotniki'zelo zanj zanimajo. Odkar sr- je izvedelo, s kterim parnikom potuje v Ameriko, s vzemši nedelj in praznikov. "QLAS NARODA" ("Voice of the People") «Boed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. idvartlMmsnta on agreement* Dopisi brez -podpisa in osobnoeti Be Be natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — tfoney Order, Pri spremembi kraja naročnikov trosimo, da ee nam tad i prejšnje bivališče naznani, da hitreje najde-Hio naslovnika. Dopisom in poiiljatvam naredite ta na-Ibv: MQLAS NARODA** j®Cortlandt St., New York City. — ____ Telefon 4687 Cortlandt. Probujenje Kitajske. Sedaj nihče več ne dvomi, da se je pričela Kitajska v resnici prebuja vati. Dasiravno se pa vrši to pro-bujevanje dokaj počasi, se dozdeva takozvanim zapadnim vlastim, h kte-rim spadajo tndi Zjedinjene države in Rusija, to probujevanje vendar le prehitro. Po rusko-japonski vojni se je pa probujenje Ivitajske v toliko spremenilo, da so pričeli Kitajci vedno bolj uvidevati, d« njihova odvisnost od ta-kozvanih rndečih barbarov, kakor oni nazivljajo Mandžure, oziroma-sedanjo dinastijo, ni naravna, iti da se je treba otresti izkoriščevalcev iz severa. Vendar pa to ne zadostuje. Kitajsko probujenje nima le takozva-nih zunanjih ciljev, temveč tudi obilo notranji!), kajti za vse vedne čase se ljudstvo ne bode pustilo izkoriščati po dinastiji in privržencih vladarske rodbine. Malomeščanski sloji ljudstva, kteri so dandanašnji na Kitajskem merodajni. žele, da imajo v nadalje tudi pri vladanju prvo besedo in tako zahtevajo, da se kakor hitro mogoče ustanovi parlament. Kitajska je toraj srečno prišla sedaj na ono stališče, na kterem je bila Avstrija — ako zamoremo Avstrijo primerjati s Kitajsko — pred lotom 1848. V Pekimm se je te dni se.-lo provineijalno zastopstvo iz vseh pokrajin velikeira ee^rstva, kajti t je so prišli delegat je vseh pokrajinskih zastopstev. Ti ljudje zahtevajo. da se takoj ustanovi državni zl>or, kajti nihče noče čakati še devet let. kakor je to predlagal princ-vladar Chun. Deleiratje so svoje zahteve tudi podkrepili z grožnjo, ktera bi pa v takozvanih eivilizovanih deželah ne napravila nikakega vtisa: devet delegatov je namreč zapreti]<3, da bodo izvršili samomor, ako bi vlada ne privolila v njihove zahteve. V ostalem pa pričenja ostal? vele-vlasti boleti glava in sicer bas vsled probojenja Kitajske. Ako bode Kitajska nadaljevala ustanovljati mo-Iderno vojsko po vzoru evropskih vla-fcti, potem se bodo morali Evropejci ■itnalo za vedno umakniti iz svojih Kolonij na Kitajskem In ako se na ■kitajskem zajedno s parlamentom in Barlarnentarno vlado razvije tudi ve-Bko podjetništvo, potem bode evrop-Pkhn in ameriškim podjetnikom na-krat odvzeto največje polje za njihova izkoriščanje ljudskih mas. tako. da bodo zamogli izkoriščati le še ljudi v domačih deželah. In pok«; tejra bodo dobili Se velikanskega konkurenta. — Do tega seveda še ne bode tako hit ro prišlo. Toda kedor misli, da bode Kitajska napredovala tako. kakor je Evropa, oziroma potom počasnega razvoja po instancah, pred-no je prišla na višek podjetništva, ta se zelo moti. Generacija, ktera ostavi sedaj svoja otročja leta. bode, še predno pride do- svojih starih let, doživela, ko bode svetovno podjetništvo doživelo velikansko katastrofo, ktere izvor bode iskati baš na Kitajskem. —-—— Abdul Hamid, bivši tnrški sultan, se je, kakor poru ca jo, grozno bal Halleyevega kometa in eventuelnega trčenja z zemljo. Zadnje dni je bil zelo vznemirjen in ni nič jedel. Vse noči ni mogel spati od strahu. ITpanio, da se je sedaj pomiril m da bode zopet za- JI 1 • l yuUll ( Železnice in publika« Nevvvorško časopisje se te dni mnogo bavi s slučajem neke ženske, ktero j? te dni naša policija areto-vala in sicer vsled tega. ker je bila (obtožena, da je tekom par let od ! družbe ulične železnice dobila $5000 |odškodnine na ta način, da je vedno j namenoma padla pred voz kake ulične železniee in potem izjavila, da je I vsled neprevidnosti doticile družbe ipadla in bila poškodovana. Ker je j družbam vedno pretila s tožbo na jodškodnino, so jej slednje vedno dale takoj denarno odškodnino in tako je I prišla do svojega namena. Ono. kar je aretovanka obdblžena, je najbrže tudi v resnici izvršila. Toda, ako je to izvršila, se je ravnala le po vzgledu železnic samih, seveda v nasprotni smeri. Te družbe skušajo namreč sistematično pri-' praviti svoje žrtve med našim prebivalstvom ob njihov denar, oziroma ob denarno odškodnino, ktero bi morale po zakonu plačati. Ako Človek le enkrat prisostvuje kaki taki nezgodi, se lahko takoj prepriča, na kako rafiniran način skušajo te družbe doseči, da jim ni trs^ba plačati kake odškodnine. Ako je kedo vsled nesreče povožen, tako, da je poškodovan ali celo ubft, pride družbin inšpektor takoj j na lice mesta. Ta inšpektor si potem zapiše ime in naslov onega, ki je ponesrečil, kakor tudi imena in naslove prič. Naslednji dan obišče nek i družbin uradnik, ki se bavi samo s ! takimi slučaji, vse priče, ktere za-[ sliši, da mu povedo, kaj so videle. Ako so njegove izpovedi za družbo | ugodne, potem ga pozovejo za pričo k sodišču, ako so pa neugodne, potem ga jednostavno ne pozovejo, ali ga pa podkupijo, da drugače izpove. Žrtve nesreče ali njihovi sorodniki običajno nimajo prič svoje nezgode lin poleg tega tudi običajno nimajo I potrebnega denarja na razpolago, da bi bile pri sodišču dobro zastopane. Tako se vedno zgodi, da družbam ni | treba plačati odškodnine, ako pride stvar sploh pred sodišče. Običajno >e pa družbe poravnajo s ponesrečenci s tem, da jim plačajo takoj kako malo odškodnino. Vsled tega je odveč vsako zgražanj" radi one ženske, ktera je pripravila one železnice tekom par let ob $5000. Polom agrarne carinske politike v Avstriji. Včeraj smo navedli na kratko, kako so konečno začeli že agrarci sami uvidevati nesmiselnost dosedanje a-grarne carinske politike v Avstriji, kteri se je bila — hočeš, nečeŠ — morala ukloniti tudi vlada. Voditelji štajerskih kmetov so prišli do j prepričanja, da je visoka carina na žito koristila le veleposestnikom, a to v prvi vrsti onim na Ogrskem. To j je navsezadnje tndi popolnoma na-| ravno. Veleposestnik, ki prodaja na I stotine vagonov žita, ima gotovo naj-■ večji interes na visokih žitnih cenah in če šteje ta povišek tudi samo nekaj odstotkov, iznaša to pri velikih množinah že tisočake. Vse drugače je to pri malem in ! srednjem kmetu. Kaj je pomagano malemu in srednjemu kmetu, ki prodaja za par sto kron žita na leto, če I dobiva za to žito par desetakov več? ,Pa naj bi to še bilo. Več je vež in boljše je -boljše. Ako 'bi toraj kmet res tudi imel kako korist od tega povečanega dohodka, naj bi bilo, V ; resnici pa te koristi ni nikjer. Naravna posledica podraženja žita je tudi podraženje vseh drugih potrebščin. a To ne samo živil, temveč tudi ind ustrijskih izdelkov. Kmet prodaja sicer svoje žito nekoliko dražje, zato pa mora tudi vse svoje potrebščine, ki jih ne prideluje doma, dražje plačevati, in ko bi napravil koncem leta obračun, bi mu ta obračun bržkone pokazal, da mu je visoka carina na žito prinesla le — izgubo. Naj se stvar obrača kakor se hoče. bode imel od poviška cen vedno le veliki produeent svoj dobiček. Do tega prepričanja so prišli dosedaj i voditelji gornještajerskih kmetov i.srlede visoke carine na žito. No. pri tem odločuje seveda različnost inte-! resov med žitarji in živinorejci. — jGornještajerska je izključno živinorejska dežela in živinorejci nikakor nimajo interesa na visokih žitnih cenah. Mora se toraj naravno poja-|viti konflikt interesov med jednimi in drugimi. Zdi se pa, da Gornji |Štajerci nečejo napraviti še koraka 'dalje, ter pripoznati, da imajo tudi od visoke na živino korist te posestniki ve .kih latifundij. Kakor ima povišanje žitnih cen za posledico povišanje vseh drugih življenskih potrebščin, tako velja to isto tudi glede 'visokih cen živine. Ker imamo danes vsled nenasitne in naravnost oderuške agrarne politike istodobno vi-[soko carino na žito in živino, je ob- čutiti poelediee te dvojne draginje s poteneirano silo. Zato so tudi vse življeuske potrebščine tako drage, da ne trpe samo nižji, temveč tudi sred- [ nji sloji. Dočim trpe zbog neznosne draginje vsi sloji družbe, se izteka ves dobiček v žepe par tu ca tov bogatih veleposestnikov. Ker je tudi največja slovenska I stranka šla svoj čas čez drn in trn za nemškimi agrarci ter je brezpogoj-} n o odobravala to politiko izkoriščanja ljudskih mas v korist nekterih plemenitih latifundistov, je bilo treba to enkrat povedati. Osobito se je ta stranka upirala, i da bi se Srbiji dovolilo uvoz živine. Pri vsem se je vedlo časopisje te stranke, kakor da bi bili ves blagor, j sreča in bodočnost našega naroda odvisni od tega, da ostane avstrijska i meja zaprta srbski živini. Treba toraj. da začne tudi naše časopisje po-isvečati več pozornosti carinski politiki. Kar se tiče nas, smo popolnoma uverjeni. da bi naš narod v celoti ne i trpel nikake škode, ako bi tudi bil !sprejet v Avstriji sistem popolne carinske svobode, česar pa mi seveda ne doživimo. Ker pa na uresničenje tega- ideala ne moremo misliti, moramo zastopati pač načelo, da bodi catrina kolikbr možno majhna. In pri tem treba delati na to, da se od-; |>re mejo za srbsko Sivino. Sieer 'smo že lansko leto dokazali, da bi i vplivala srbska živina le malo na splošne cene živine. Tudi ko bi se število živine, ki se jo sme uvoziti, ne omejilo na določen kontingent, bi vendar znašal uvoz srbske živine komaj 10 odstotkov vse živine, ki jo koljejo v javnih klavnicah avstrijske polovice. To bi toraj imelo za posledico, da bi padla cena živini za kakih 10 od- i stoikov. 4'Edinost." _,,..,_ Čudna pomoč. —o- t V Turovem je živel pred veliko, veliko let mi prav ubog čevljar. Vdovec je bil, z dvema majhnima otrokoma. pa brez zaslužka, toraj tudi brez potrebnega živeža. Vsaki dati je prosil sv. Krišpina, varuha in za-jvetnika čevljarjev, naj mu pomaga: ali pomoči ni bilo — ni bilo v hiše ne dela ne kruha. Nekega dne, kc je bil čevljar ves obupan, vrže kladivo od sebe, rekoč: "Če neče pomagati sv. Krišpin, naj pomaga kdc drugi." Mislil je nekaj hudega. Ta trenotek se odpro vrata in noter stopi prav lepa imenitna gospa s post arnim strežajem, ki je držal pod pazduho velik zavoj. Gospa sede in da si pomeriti nove čevlje. "O, ko bi le kaj usnja imel!' vzdihuje čevljar. 1 'Tudi usnje je tukaj", pravi go-jspa. 1 Strežaj razveže zavoj in čevljar o-pazi, da je usnja prav obilo. Čevlji ;so hitro narejeni. Drugo jutro pride gospa s streža-|jem. obuje nove Čevlje, a stare pusti čevljarju, ter reče: *1 Stare te čevlje imejte za plačo. Iz njih si mo-i rete usnja narezati, kolikor hočete; in čim več boste rezali, tim več bc blaga." Čevljar je menil, da se gospa le j šali, ker doslej ni bil vajen starih krpetin jemati za plačo. Gospa mu jzapove rezati. Čevljar to stori in ! kaj vidi! Na tla pada najlepše us-I nje, kakor bi bil celo kožo kupil pri ;strojarju. Čevljar pade na kolena pred milost ivo gospo in hoče ji poljubiti roko; gospa pa izgine. Ostal je pri čevljarju stari stre-Ta reče čevljarjih: "Bodem vam za pomočnika; tudi jaz umem to rokodelstvo. Plače ne zahtevam, zato pa želim dveh dni v tednu zase, da bom delal obutev za siromake, ker usnja ne bo zmanjkalo." Čevljar je bil s tem zadovoljen. Začela sta delati. In pa ta pomočnik ! Ta je bil, kakor bi bil ura! Poprej je naredil pomočnik deset parov, ko čevljar enega. Ivaj takega čevljar ni videl nikjer, če L udi je bil prepotoval veliko sveta. Pomočnik je dobival vedno večje spoštovanje pri čevljarju, ker njegov pomagalec je bi! prav posebni Človek. Ni se shajal z drugimi pomočniki, nisi ga videl ne jesti ne piti; delal je zvečer in po noči; svetila se mu je pa glava tako, da ni potreboval luči. Tako je bilo narejenih več sto parov novih čevljev. Pomočnik da o-klicati po mestu, naj k njemu pridejo siromaki po nove čevlje, po čevlje zastonj. Zdaj so prihajale jate siromakov: velikih in malih, mladih in starih, odraslih in malodobnih, ženskih in možkih, ki so bili ali bosi, ali so imeli velikega popravka potrebno obuvalo. Vsi so dobili novo obutev. Pomočnik je napravil Čevljarju še veliko zalogo novih parov. Ko je bil najlepši dan, preide pomočnik, da nihče ni vedel, kam, in odslej ga niso vež videli. Tudi gospe ni bilo na izpregted. Čevljar je bil pa obema hvaležen. nastale dve stranki, od kterili je ena trdila, da brez razpravljanja omenjenega vprašanja sploh ves kongres nima smisla, a druga je naglašala. da je olulržavanje kongresa neobhodno potrebno radi razpravljanja o tolikih bistvenih in življenskih vprašanjih ruskih novinarjev in pisateljev. Na kongresu je bil takoj sprejet predlog, da se neprisotnim tovarišem | izrazijo simpatije. Potem je poročal M. A. Stahovič o ustanovitvi Tol-j stojevega muzeja. V. P. Kranich-ifeld je predaval o literaturi in kapitalu. Lehedev iz Samare je opisal | življenje ruskih pokrajinskih novi-jnarjev na podlagi podatkov, ki jih je nabral v 35 pokrajinskih uredništvih. Med drugim je omenil, da živi v Rusiji tudi tak urednik, ki piše članke. I jih slaga ter sam vodi upravo in eks-pedira list. Izvestje je zaključilo s pozivom, naj se dela za organizacijo vseruske novinarske zveze na strogo stanovski podlagi in istočasno naj se j osnujejo častna sodišča. Črnogorska žipotečna banka. Na željo črnogorske vlade je, kakor poročajo iz Belgrada, srbska Iii-l>otečna banka Uprava Fondova poslala na Cetinje svojega generalnega tajnika Stejskala (Ceha) in bančnega uradnika Nedeljkoviea, kjer prevzameta nalogo, da izdelata organizacijski statut za ustanovitev črnogorske liipotečne banke. Generalni tajnik Stejskal se povrne nazaj v Belgrad. Nedeljkovič pa osrfane na Cetinju leto dlii. Poljaki proti vseslovanskemu kongresu. 11 Gazet a AVa rszavvska *' poroča, da, kakor stojijo sedaj stvari, se nihče od Poljakov ne udeleži kongresa, tudi glede udeležbe na zdravniškem kongresu, ki se bode vršil istočasno, si niso Poljaki na jasnem. Preganjanje bukovinskih Rusinov. Iz CJernovic javij'ajjo: V koman-skera okraju so bili štirje ruski učitelji odpuščeni iz službe in stavljeni pod obtožbo radi žaljenja veličanstva. Jeden obtoženih je sin deželnega šolskega nadzornika. Ustoličen je novega djakovskega bi-skupa. Iz Zagreba poročajo, da bode novo-! imenovani škof djakovski dr. Ivan j Krapae slovesno ustoličen dne 20. J junija, na praznik sv. Petra in Pavla. To hi ono. Tudi v Abesiniji dobe ustavo. Albesinska vlada je sklenila uvesti ustavo, ki je pa baje zelo malo u-! stavna. V zbornico bodo smeli biti voljeni samo učenjaki in "prvi i možje' Dolgovi avstrijske monarhije. Državni dolgovi avstrijske monarhije so v zadnjih letih silno narasli. Monarhija ima sedaj 11,032 milijonov dolga. Cd tega dolga se je največ potrošilo za uredbe^ ki ne nosijo državi ni vinarja dobička. Rusko-japonski sporazum je že sklenjen. Manjka še pismena pogodba, ki bo | izdelana v kratki-m. Vstmcna poganjanja so že dovršena in se tikajo ■_:«>-spodarskih stvari. Plače angleških ministrov. Neki londonski I i —i t je priobčil zanimiv sestavek o plačali, ki jih angleški narod daja svojim ministrom. Lord-kancelar dobiva na leio 200,000 mark plače. Zakladni kaneelar se i mora zadovoljiti s jwdovieo. in dohi-j va. kakor tudi finančni minister letine plače 100.000 mark. Enako letno plačo imajo ministri za noiranje in vnanje stvari, za kolonije i:i za vojno, državni tajuik za Indijo in trgovinski minister. Prvi pomm-ski lord pa prejema le 00.000 mark, tajnik za Irsko 88.500 mark. Mini-ter za poljedelstvo in naučni minister dobivata 40.000 mark. enako plačo imajo tudi ostali ministri. Skupno plačuj" Anglija svojemu kabinetu 1500,509 na leto. Neumne šale. V noči od IS. na 10. maja so uganjali neznani zlobneži na Dunaju ee-|lo noč burke z ognjegasci, ki so bili : okoli 30krat poklicani z alarmnimi j aparati, ki so nastavljeni po raznih krajih mesta in do kteiih imajo le gotove osobe ključ. Ognjegasci so bili neprenehoma na ulici in po mestu se je čulo celo noč ognjegasne robove. Ker je bilo to ravno v kritični noči. ko je vse pričakovalo prihod Halleyevega kometa, je seveda nastal zbog tega velik strah med pre-ibivalstvom. Bilo je sieer aretiranih več osob, vendar pa pravih krivcev niso zasledili. Madjarski vpliv v bosenski upravi še vedno odločilen. To se je pokazalo ravnokar z dogodkom, ki ga omenjamo tu doli: Zagrebška hrvatska opera se je hi-lla odločila za gostovanje v Sarajevu povodom cesarjevega obiska. Vse je i bilo že pripravljeno, da bi bila opera iz Splita odšla v Saraajevo. V zadnjem ttipu pa je intendant Treščee dobil od bosenske vlade brzojaven migljaj, naj opora — ne pride, češ. : te predstave niso predvidjene v programu cesarjevega obiska. Brez vsakega dvoma pa je to le pretveza in ■ je pravi vzrok politične naravi. Oni ; i migljaj je bil gotovo oddan na zahte- : vo skupnega finančnega ministra Bu riana. ki je Mndjar do mozga in k<»-st i in vnet izvrševatelj načrtov rnadjarskih iinperijalistov. Le tak' napr j, ali slednjič mora vendar zma ga!i narava in -e konečno uredi oso-da Balkana p«1 devizi: slovanski l»al kan slovanskim narodom! Ali na {K>s'ed:«-ah poloma te blaz ne madjarske politike na Balkanu ne bodo trpeli samo Mndjari. ampak tudi vsi oni. ki iz nesmiselne slavofo-bije ali pa iz sramotne strahopetno-sti pred Madjari dajajo pot uho vrto-gla v L-^jja«1 j a rs k i m ega loma ni j i. 'so. skupščine "Schulvereina" v / Gradcu so se udeležili tudi štajerski deželni glavar grof Atterns, baron Purgstall kakor oficijelni zastopnik c. kr. na 'mestnika (!!!) in drugi odlirnjaki \ (vladni službi!! 1'a recite, da ni l>ie nerthova vlada — objektivna! Našla dva milijona mark. V Moorflethu nedaleč od Hamburga na Nemškem sta dva moža našla ; na cesti listnico, v kteri je bilo dr-■ žavnih obveznic in drugih vrednostnih predmetov v skupni vrednosti ;dveh milijonov mark. Osoba. ki je to zgubila. je bržkone kak avto-mobilist. POZDRAV. Prej ko se podam v staro domovino, pozdravljam vse prijatelje in znance sirom Amerike, posebno pa mojega brata in svaka ter njegovo ženo in otroke. Živifi! New York. S. rožnika. 1910. Josip Težak. Na obali Atlantika pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom A-tnerike. posebno pa prijatelje in znanec v James City, kakor tudi mojega brata Antona Zavnik. Vsem skupaj kličem: Na veselo svidenje I New York. 8. rožnika, 1910. Ivan Zavnik. Pri odhodu v mili mi rojstni kraj pozdravljam iz obali Atlantika vse moje znance in prijatelje po širni Ameriki in jim kličem: Živili! New York. S. rožnika. 1010. Fran Lavtar. ROJAKI IN ROJAKINJE, RAZŠIRJAJTE NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA"! j Pozor slovenski farmerji! i jj Vsled občne zahteve, naročili smo tudi letos večje število j 3 pravih domačih 1 ^ kranjskih ko s ^ (j V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane H iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. Iste 5 ee pritrdijo nu kosišče z rinkeami. 3 Cena 1 koss j« $1.25. 2 Pri večje) naročitbi znaten popust. • V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla in jj pristno "Berganio" brusilne kamne (osle.) Jj Cena i garniture klepanja je $1.— 1 brosne^a kamna 30c. g Kojake opozarjamo da Re z naročili jj pežurijo dokler zaloga na poide. fj Naročilu priložili je deasr ali Postal Money Order. I Slovenic Publishing Co. ? 83 Cortlandt St., New York, IV. V. slovensko katoHIko podp. društvo ^^^ sveteBarba Za Zjedinjene države Severn« \me-r»i» \ Sedež: Forest City. Pa. f t / afcorporiranu dne 31. Januarja 1902 ▼ državi fVmsv^spfgv r ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL P. O. Box 685, Forest City, Pa. " Podpredsednik: MARTIN OBREZAN, Box 51, Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAX, Box 707, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohi<* Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Forest City, P*. > ■ o ■ » ■ 3CADZ0RUTKI: MARTIN GERČMAN, predsednik, Box 683, Forest City, Pa. KAROL ZA LAK, I. nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BUCENELI, starejši, IL nadzornik, Bx 591, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, ILL nadzornik, 50 Mili Street Luzerne, Pa. m m t O * m m POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, "Weir, Kana. JOS PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 522, Forest City, Pa. « ■ o ■ '- Dopisi naj se poiiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P, O. ' Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Jugoslovanska ^^ Katol. Jednota. | Marporfnma dne 24. januaijft 1901 v Jrzavi Minnesota.. Sedež v ELY, MINNESOTA. - DEADNIKIs Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chieago, 111 ! Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, j1 Wyoming. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. J NADZORNIKI: • . .] ALOJZIJ VlRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St Lorain, Ohio. * -'j1 IVAN TOTMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth Minn P MTHAEL KLOBUČAR, m. nadzornik, 115 - 7th Str.' Calamet i* tfiehigan. T' POROTNI ODBOR: j< IVAN KER2ISNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138 1 Burdine, Pa. j IVAN MERITAR. dragi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. f 6TEFAN PAVLlSlC, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Minn. ' *-0-- ^ - v Vr,h,?vr>i Zdravnik: Dr- MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St 1 ohet, 111. ^ ' !• c •-o-. 11 Drnitveno « «<«T ic »» t • Drobnosti. r KRANJSKE NOVICE. V Ameriko se je dne 24. maja iz tiatjtieadkege k-.io.hora od- JH-ljalo 84 Slovencev, D? Maecdoncev, in 10 Hrvat or. Ciganska svatba. Nedavno se jc utaborila na vojaškem' te.žJt>aILšru v j Ljubljani velika družina eiganov. Ker pa je jwmlad in se cigani v tem času ženijo, so praznovali tudi ti v. zadnjih dneh poniju dveh svoji!: irn-pr<>v. in Nieer v vef-.lnevui svatbi. VeT-tiMM<\ ljubljaneanov in ljudi iz o-koliee je prišlo irledat svatbo, ki je bila precej bogata. Prizori so bili j izredno zanimivi. Imenitno je bilo zlasti videti, ko so barautali za nevesto, ki so jo }K>:em prej»eljali iz i enega .šotora v dru-jre^a z jrodbo, pet-jeni in p lesom. Nevesta je bila vsa okiutana. okoli vratu pa je imela verižico iz samih pravili eekinov. God-j bo so naročili nekje iz Štefanje vasi i ter so jo 'prepeljali v svoje šotoiišee j kar na dveh vozovih. Po ofkijelnih j ceremonijah, ko je ženin p riba ran tal ! nevesto, se je začela bogata pojedina, i Zaklali »o menda štiri prašiče in cele- ' ga vola. Svatjo. so imeli tudi 1000 litrov vina. Marsikedo je sline poži-ral, ko jiii je prišel gledat. Svatba se je vršila zelo živahno. Cigsui so peli in plesali, da je bilo veselje. — Od druge strani se poroča: Cigani, okovani z debelimi srebrnimi gumbi, so napravili čez 20 šotorov, v katerih soj plesali. Imeli so štiri kuharice, to- i čaja in šest ljubljanskih 0 glav, jedli | hi pili so. da je bilo veselje. Imeli so I šest jxdovnjakov vina in ga je dobil i lahko vsak mimo idoč, če ga je le j hotel. Strela udarila je dne 10. maja v j senico Jakoba Preželjaia iz Bohinjske j Bistrice. V njej so ved ril i mladeniči Matevž Prežel j in dve delavki. Kar j zagrmi in strela udari v senieo ter po ! srednjem tramu v trojico preplašenih i vedrilcev. Deklici je osmodila lasje in jo ranila po hrbtu, mladeniča je 1 istotako oplazila po vratu in nogah, le j priletni tovarišiei je popolnoma pri- J zanesla. Sreča v nesreči, da poseben : slučaj, ki ni slučaj, je bil. da ni obeh ubila. Oba ponesrečenca sta še vedno ' vsa preplašena. Nevarnosti ni nobene. — Deklica v šoli umrla. Dne 23. maja | šla je. kakor po navadi, dvanajstletna učenka Angela Torkar v šolo. Ko-in a j pride v šolo, se strese, pade na klop ter začne umirati. Siroto so j takoj prenesli v smrtnem boju v sta- i novanje nadm-ittljevo.' Toda komaj i je trikrat dihnila, pa je bila mrtva. | ferčen krč je, po izjavi zdravnika, i pridni dekliri -pretrial nit življenja. \ V šolo je poskakovala vesela in zdra-va. Cez pol ure so prinesli mrtvo v naročje materino. Izseljenec aretovan. — Na južnem i kolodvoru v Ljubljani službujoči j stražnik Večerin je 24. maja prijel Franceta Hočevarja iz Slavce vasi pri , Rudolfovem, ker se je hotel izseliti v Ameriko ter se s tem odtegniti vo- j ja-ški dolžnosti, Hočevarja, ki je imei j pri sebi 504 K denarja, so izročili deželnemu sodišču. Zopet znana goljufija. Dne 24. maja je pri;cl v Ljubljano koeijaž L. Pc-čovnik iskat slurbe. Stoječ v Kolodvorski ulici, pristopi ob % 10. zvečer k njcrxU nek tujec, ki je imel precej velike navzgor zavihane pla-ve brke, in zelen pli5.it klobuk. Velel tnn je, da naj gre z njim, češ, da mu bode pomagal nesli kovčeg, za kar ga bo od škodoval. Peeovnik nm ; je sledil in šla sta po Slomškovi uti-|<-i. menda za novo |X'hotno vojašnico. 1'rised-i do tja. prisopiha za njima nek Človek ter jima pravi, da je iz- u-bil denarnico, katero sta nedvomno ta dva našla. Velel je Pečovniku. da naj mu pokaže svojo,, da se bo le prepričal, je li pošten. Ta je takoj -e;rcl v žep ter mu dal v "roko svojo denarnico, katero je neznanec pregledni in mu jo dal nazaj, češ, sedaj pa že vidim, da ste pošten. Nato so se ločili. Ko je Pečovnik potem šef nazaj v gostilno in pozneje liotel plačati Vi Čerjo, je opazil, da ,n:u je izginil i/, nje bankovec za 20 K. Nadebudna dečka. Dne 24. maja zvečer je v Šolskem drevoredu v Ljubljani nel^ mimoidoča mesarica videla dva mlada dečka, ko sta pri stojnici Neže An ž* eve s klešami j>oskušala odpreti zaboj. v katerem se jc nahajala slanina. Šla j.? hitro v Mestni t dom in tam naprosila nekega omije- f gasv-a, da bi šel tatova ujeti. Oirnje- I gasilce jih je tu li res Še pri delu za- j šaril in starejšega, posestnikovega sina D. Z., iz Sv. Petra predmestja, J prijel, mlajši, šele 10 let star posestnikov sin II. S. iz Vodmata. je pa pobegnil. Policija je dognala da sta dečka v družbi še dveh drutrih šolskih ' učencev iz Most izvršila razne tat vi-j ne. Tako sta dne 12. maja tudi v j l ibančevi veži Pod Trančo poskušala 1 vlomiti v nek zaboj, a sta bila po' hlapcu odpodena in sta odnesla s.-vr.o par žonškili rokavic. Priznala sta. da sta že pred enim tednam ukradla v Šolskem drevoredu iz nekega zaboja več kosov govejega mesa. Dne 1. majnika je šel starejši z nekim drugim dečkom na Rožnik, kjer sta u-kradla iz verande nabiralno pušeo "Družbe sv. Cirila in Metoda", šla v gozd in jo razbila in pobrala iz nje 1 K 00 vin. denarja. Nekaj dni po- , zueje so v Kolodvorski ulici ponoči pri hi-i št. 18 iz okna. kjer je trafika. , ukradli tam se nahajojočo pušeo t 'Družbe sv. Cirila in Metoda", šli v! Predilno ulico, jo razbili in pobrali : i>: nje 1 K 20 vin. denarja. Poleg vse- j tra tega so kradli po dnevi iz stojnic nože, denarnice itd. Tudi sadni trg •«ta dva izmed njih obiskala in pokradla iz zabojev več pomaranč. Tuli pri tem delu sta bila zasačer.a, a ?ta odnesla pele. PRIMORSKE NOVICE. V grlo se je ustrelil v Skopem 32-letni veleposestnik Josip Živic. Kro- j gla ga je smrtno nevarno ranila. Pre-' peljali so ga v tržaško bolnišnieo. Vzrok samomora je baje slabo finan- i čno stanje. Smrtna nesreča v puljskem vojnem arsenalu* Težak Dominik Lizzul. star 54 let je dejal dne 23. maja na doku št. 2 v vojnem arsenalu. — Na-krat ga je neko premikajoče se orodje 1 vrglo v znak. a on je s tako silo zadel z glavo v krov doka, da je ostal neza-v« -ten na lici mesta. Prenesli so ga ta":oj v bolnišnico, kjer pa ni pomagala nobena zdravniška pomoč in je sii omak izdahnil kmalu potem, ne da bi bil zavedel. Pretresli so se j mu bili možgani. — Lizznl zapušča vdovo s tremi nedoraslimi otročiči. Tržaški "veleizdajniki". Od 21. maja v Trstu aretiranih " vele izda j-ni'cov1" je bilo že več njih izpuščenih na svobodo, ko so bili vzeti na zapisnik od preiskovalnega sodnika. — ^ endar je pa še več teh mladeničev p< d ključem, med njimi tndi urednik j" Indipendenta", odvetniški kandidat dr. Tamaro, katerega je preiskovalni | odnik Spongia zasliševal celih pet ur in ga potem pridržal v zaporu. IvakoT se po Trstu govori, ima baje državno pravdništvo v rokah dokaze '' veleizdaje' Ljudsko babjeverstvo. Dne 22. maja j okoli treh in pol popoldne se je bila vlila me"d treskanjem in gromenjem nad Trstom in okolico silna trenotna I ploha. Med to ploho je treŠčalo v hišo št. 4&4 v Roeolo pri Trstu, ki je j lastnine Uršule Ferluga in kjer sta-nuje j o še neki nje sorodniki. — Hudomušna strela se je priklatila skozi dimnik v kuhinjo, kjer je prevrnila , razno posodo, nakar je zlezla skozi zid v sosednjo sobo. se spravila nad tam visečo podobo Matere božje in jo izbila raz steno ter nato izginila v zemljo. — iStrela je s tako silo stisnila omenjeno podobo k steni pralno jo je yrgla na tla, da so na lici mesta ostali mali znaki barvane podobe. — Lt, stniea Uršula Ferlnsra. ki se je nahajala v hiši. je ostala nepoškodovana. pač pa ft je nepoklicanega gosta zelo prestrašila in pričela klicati na pomoč. — Prihitevši bližnji sosedje so si ogledovali luknje, katere je naredila hudomušna strela, a med t«m opazili na zidu sledi Marijine podobe. katera je razdra.pana ležala na tleh. — Bramne ženice so začele takoj govoriti o "čudežu" in moliti in kakor bi trenil je o tem "čudežu" seznal bližnji in daljni okoliš. — Od vseh strani so prihajali ljudje gledati "čudež" na steni, a ko-je ponedeljkov Piccolo na zelo poetičen način opisal dogodek, je vrelo na lice mesta tudi radovedno ljudstvo iz mesta. — Bil je tak naval do "čudapolne stene", da je morala lastnica zapreti hišo. tako. da' so radovedneži imeli priliko le od daleč zreti na "čudežno hišico" in se jezno vračali nazaj v mesto, kakor — blamiraui pvropejei. t ŠTAJERSKE NOVICE. Obesil se je v Zufor. Velovleku hliz\ Ptuja posestnik Anton InrL Menda se mu je omamil um. HRVATSKE NOVICE. Pri pogrebu z nožem napadel svojo ženo. — O priliki nekega pogreba v Osjeku je nek Krajeevič na pokopališč u nenadoma napadel svojo ženo z velikim kuhinjskim nožem, a jo je le lehko ranil. Nato je sam sebe zabodel v- trebuh, tekel nekaj korakov, potem -e pa nezavesten zgrudil; umrl jc pri irenosu v bolnišnieo. Vzrok krvavemu dajanju je bil. ker se žena ni ho- ' :e!a vrniti k možu, ki je že dva meseca živel ločen od nje. BALKANSKE NOVICE. Čudež na Bolgarskem. — Sofijski 'Večerni Pošti" poročajo iz Varne 3 tern-le — čudežu. Pred nekoliko I edni se je v vasi Balčik rodilo moško lete. Po preteku 7 dni so nesli otroka, et nevidna moč stisnila duhovniku e pripoveduje sedaj v Varni, ■»tare ženice pa se križajo in prisegajo na ta čudežen dogodek. Kakor se kaže, se "čudeži" ne gode samo pri pravovernih Slovencih na Brezjah, iimpak tdi pri " krivovernih" Bolgarih v Iialčiku. KRETANJE PARNIKOV. KAISER WILHELM DER GR0SSE odpluje 14. junija v Bremen. N1EUW AMSTERDAM odpluje 14. junija v Rotterdam. OCEANIC odpluje 15. junija v Southampton. LA PROVENCE odpluje 16. junija v Havre. BREMEN odpluje IG. junija v Bremen. LAPLAND odpluje 18. junija v Antwerpen. NEW YORK odpluje 18. junija v Southampton. CLEVELAND odpluje 18. junija v Hamburg. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 21. junija v Bremen. NOORDAM odpluje 21. junija v Rotterdam. MAJESTIC odpluje 22. junija v Southampton, j LA LORRAINE odpluje 23. junija v Havre. „ GRAF WALDER9EE odpluje 23. jnnija v Hamburg. MAIN odpluje 23. junija v Bremen. ST. PAUL odpluje 25. jnnija v Southampton. KROONLAND odpluje 25. jnnija v Antwerpen. KiAISERIN AUGU.STE VICTORIA odpluje 25. junija v Hamburg. ROTTERDAM ' odpluje 28. jnnija v Rotterdam. KRONPRINZ WILHELM odpluje 28. junija v Bremen. ADRIATIC odpluje 29. junija v Southampton. OCEANIA odpluje 29. jnnija v Trst. BLUECHER odpluje 29. junija v Hamburg. PRINZ FR1EDRICH WILHELM odpluje 30. junija v Bremen. LA SAVO IE odpluje 30. junija v Havre. Kje jef Tukaj nas je pet bratov in iščemo šestega svojega brata JAKOBA NOVAK. Doma je iz Prim-čevasi štev. 6, občina Ambrns, Dolenjsko. Pred petimi leti je bil v Salida, Colo., in sedaj ne znamf nič, kje se nahaja. Kdor izmed rojakov nam naznani njegov naslov, dobi $10.00 nagrade. Naslov pošljite na: Mike Novak, 512 West Chestnut St.. Leadville, Colo. (14-4—14-7) VABILO NA IZLET (PIC-NIC), kterega priredi društvo sv. Alojzija štev. 30 J. S. K. J. v Conemaugh, Pa.7 v nedeljo dne 12. junija 1910 na Wood vale Heights. Pa., na prostorih g. Knstra. Vstopnina za moške $1.00, pivo prosto; Žene in gospodične v spremstvu vstopnine proste. Tem potom vljudno vabirrvn vse rojak:* in rojakinje ter vsa sosedna društva iz Conemaugh. Pa., in okolice, i da se v polnem številu tega izleta udeležiti blagovolijo. Ako bi bilo zoj>et slabo vreme ali dež. se potem vrši veselica v društveni dvorani dne 18. junija. Za dobro sveže pivo, fini prigrizek ter najboljšo postrežbo skrbel bode v to svrlio izvoljen odbor. Cisti dobiček je namenjen v Iruštveno blagajno. Za obilen obisk se priporoča Odbor društva sv. Alojzija. (9-11—6) Kje je FRAN TREBEČ, po domaČe Lovričev ? Doma je i« Stražnega brda pri Št. Petru. Prosim eenj. rojake, ee kd0 ve, kje se nahaja, da mi naznani, ali naj se pa sam, javi. Slišal sem. da je pred par meseci dospel v Ameriko in se nastanil nek j? v Clevelandu. O. — Joseph Filipčič, 5206 Court St.. Rust on. Ta c o hi a, Wash. (0-10—C) POZOR ROJAKI I Priporočam rojakom dobro, naravno vino, Concord galono po 50^, Catawba po 75<5. Za got avl jam dobro postrežbo. Naročilu je priložiti denar. Prank Šali, (3x v^t, 19-3—19-6) Euclid, Ohio. Ali hočete dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINI in AMERIŠKI PISAVI? Pište na nas. Poučujemo že dve leti potom dopisovanja angleščino in lepopisje. Pojasnila popolnoma zastonj. Pišite še danes! Slovenska korespondenčna šola, G119 St. Clair Ave. (Special Box 10) Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Od Mestne hranilnice ljubljanske prejeli smo v razdelitev več računskih zaključkov za leto 1909. V teh je po številkah hranilnih knjižic o-značena njih skupna vrednost zdnem 31. decembra 1909 z obrestmi vred. Rojakom so na razpolago brezplačno;! uposlati nam je le 6 centov v znamkah za •poštnino. Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York N. Y. _ (6-11—6) NA PRODAJ dobro urejena GROCERIJA in MESARIJA v sredini hrvatske in srbske naselbine. Trguje se jako dobro in prodam radi selitve iz New Yorka. Za natančneje podrobnosti obrnite se na lastnika: L. Pnjo, 531 W. 40th St., New York City. Kje je IVAN DOLENC? Doma je iz Studenca. f&ra Hrenovice pri Postojni. Za njega bi rada zvedela njegova sestra Marija Dolenc. Naj pošlje njegov naslov na: Hin-ko Bele, 6128 St. Clair Avenue, Cleveland, O. (8-10—6) SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK! r Kje je moj brat FRAN MARTIN-ČIČ? •Doma je iz Sedeče vasi pri St. Jerneju. Pred štirimi leti je bil v Clevelandu. &ko kedo rojakov ve za njega, ga prosim, da mi.] naznani njegov naslov. — Louis ' Martinčič, 229 1st Ave.. Milwaukee, Wis. (9-11—6) Iščem rojaka ŠTEFANA PETER-NEL. Pred par meseci se je ponesrečil v Keminerer No. 3. P. O. Frontier. Wyo.. zgubil je nogo in potem neznano kam odpotoval. Tukaj v Somerset. Colo., nabrali smo mu v podporo n kaj denarja in sedaj ne vemo. kam poslati. Prosim cenjene rojake, č? kdo ve. kje je. naj mi naznani — John Fatur. P. O. Box 35, Somerset, Colo. (10-14—6) Iščem poštenega SLOVENSKEGA BRIVCA. Lvdor je zmožen delati v brivnici. naj nemudoma zglasi. Radi plače se [lomeniva pismeno ali ustmeno. George Lampert. -823 Globe Ave., Lorain, Ohio. (10-13—6) NAŠI ZASTOPNIKI kteri so pooblašČM^ pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Za Denver, Colo, in okolico: John Debeve, 4723 Vine St. Pueblo, Colo.: Petar Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud-man. Depue, HI.: Dan. Badovinae. Za Chicago, 111. Frank Jurjovee. I SI 202nd St.. iu Frank Cherne, 7162 ^"ineennes R *d. i La Salle, 111: Mat. Komp> South Chicago, 111.: Josip Kom-jare. Waukegan, 111.: Frank Petkovi^k. Gary, Ind.: Jovan Milic. Calumet, Mich, in okolica: IvaD Šutej. Iron Mountain, Mich, in okolica: tfarko Badovinae. Chisholm, Minn.: EL Zgonc. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Manistique, Mich, in okolica: John S. Kotzian. Ely. Minn, in okolica: J. Škerjanc. Eveleth, 3Iinn.: Jurij Kotze in Sick Miletič. Hibbing, Minn.: Ivan PovSe. Nashwauk, Minn: Geo Maurin. * Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan Kovačič n Ivan Rahdja. St. Louis, Mo. in okolico: Frank ?kok. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Za Butte, Mont. L Jvnezevich. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. Little Falls, N. Y.: Frank Gre-jorka. Bridgeport. O., in okolica: Andrej ločevar. Cleveland O.: Frank Sakser Co., Villiam Sitar Oregon City, Ore.: M. Justin. Za Allegheny, Pa. in okolico: M. Claric-h. 1013 Ohio St. Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Herminie, Pa.: Geo. M. Sehultz. 1 Frontenac. Kansas, in okolica: Fr. ' Srzuožnik. 1 Za Burdine, Pa. in okolico: Frank i Petrovič. 1 Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Forest City, Pa.: Karl Zalar. West Newton. Pa., nn okolico: A-ojzij Jakoš. Johnstown, Pa.: Frank Gabre n j a. Za Pittsburg, Pa., in okolico: Jacob Zabukovec. Ignac Podvasnik in Vlatija Skender. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-dp A. Pibernik. Sutersville, Pa.: Louis Mrbar. Willock, Pa.: Fran Seme. Za Bingham Canyon, Utah. Milan Pavfcov ich. West Jordan, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta. Benwood, W. Va.: R. Hoffman. Thomas, W. Va.: Josip Rna. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. * • » Vsi naži zastopniki so z nami že dalje časa v poslovni zvezi, vsled Česar jih rojakom naj topleje priporočamo. POZOR! Rojakom pripo- ; ro"am svojo trgo-^^k^ vino z urami, veri-žicami in z drugo zlatnino. Infbm tu-' ^^WmhHb di vsakovrstne p rs-1 tane z jednotinim znakom, privezke • ^^^^Rfl^P^ in Sedaj potujem z blagom po državah Ohiho. W. Va. in Ps. i JOHN RBBOU b*x AS j GLENCOE. OHIO. Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo no nredniitTOt ^ Zfr* Vellknzaloga vina in žganja. 2 ^ Prodaja bt Is via» po..............70c. gattaa » J? Droiaik 4 gahme ......................«11.00 | ^ Brinjevec 12 steklenic sa...............>12.00 ^ S Za obilno naročbo se pri poro Ca S V MARIJA QRILU, n 6308 St. Clalr Ave., IN. E-, Cleve and, O g Josip RussJj THOMAS, W. VA, J z mešanim bla^goiij Saloon m Grocerij jj Pri meni vsakdo dobi kar želi ii^l to po najnižji ceni. PriJiie in I prepričali se bodete. ' Notary Public. pravilno vsa v notarski posel spa-^zzmasssi^ dajoča dela. SVOJI K SVOJIM! Gosp- Jos. Russ je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo ! — "Glas Naroda". # I_____— Spominjajte se sisre domovine in dražbe SV. CIRILA IN METODA g>------- Zahtevajte in kupujte Ciril-Metcdove smedke in vžigalice Ako storite tako, spoinujete Vešo naredno dolžnost Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narod-nega blaga, se prosijo slavna slovenska društva, da si ga nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi podpirali samo družbe sv. Chila in Metoda, ampak bi tudi lahko vsako Isto napravili lep dobiček za svoja društva. Ciril-Metodove srr.oake rnzpc5il;nmo tudi posameznikom ši-om Amerike in sicer r,0 komadov za S2.G0, 10'» kom. za $3.60, fine ha-vacs k e pa 5V> kc madev ra 53.5.0,1C0 kom. za $7 GO pojtnir e prosto. Pojasnila :n nnročila .-r rejec a j o glavni zalagat* 1): za Ameriko: A. AUSENlK & CO. 52 CORTLANDT ST.. NEW YORK. K. Y. . j""' " ■ - M t - PhOne 2-16. i FRANK PETKOVŠEK, j : f javni notar - Notary Public, i jS^ 718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL. i —-- ; ^''Š&SfPte ' PRODAJA fina vina, najbolje žganje te- • ^vJ-M^'- .i'&^Vii' izvrstne smotke—patentov ana zdra . | } viIa- !i ^ " ,-vV'PUODAJA voine listke vseh prekomor- I \ ski h trt. 1 : r"?'' POŠII.JA denar v stari kraj zanesljivo \ • JS^ 'n P°5tei10- j i UPRAVLJA vse v notarski posel spada- Z jočadela. ? -—-—--—^ —--- i i Zastopnik "GLAS NAHODA", Cortlandt St.,NewYork. Direktna črta do Havre, Pariza, Švice Inomosta b LjaKoana Postrx parnik so. ka................." ton' konjskib moot ..i,?; * « t t ..................12,000 " 25 04 O «« •• ; La Lorraine" ^ ' .................12-00 «« 2511« - - UTonr?!«. ' « » .....•.............i0.(»O » 12 000 Bretagne'................................8 ' €0 " 0 000 i-aOascognc ............................... b.000 9.000 - " Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Ch?sebrou?h Buildiov. Parnifei odplujejo od sedaj naprej vedno ob čet: tl:ih iz pristanižča štev. 57 North River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North River, N. Y. *LA PROVENCE 10. junija 1910.* LA PROVESCE 7. julija, 1910. LA L0KKAIXE 23. ju.-iija. 2910 1^ Breta- ie 34. julija 1910. ' "LA SAVOIE" 30 jnnija. 1910 LA LL»RKAIXE 21. julija 1910. POSEBNA PLOVITBA. V EA VRE: i ^P1 Poštni parnik "FLORIDE" odi.i.ijc- 11. junija ob 3 uri popolndn«. Lepi poštni parnik LA GASCOGX E" odpluje 11. junija ob 3. uri popol. I.epi parnik "CAROLINE" o-lpl ije L'.'), j:; .ij:1 ob 3. uri popoludne. Postni parnik "CHU A(jO'7 odplu je V.ie 2-'.. jnnija ob 3. uri popoludue. Parniki z z\ezdo zaznamovaai imojo po dva viiaka. S^i^j Ustanovite si lastni tfsm v slovenski koloniji! 1 ^gjfcjHtfi'ff'^ Ako si želite nabaviti ?vojo la-tno fan no kakibH HflRKK >'J akrov. Zmorete to storiti v naši slovenski koloniji.I ^HH/.i kar vam ra lo>tuje v-aka -vota denarja. Tudi naj-H -iromg-nej^i -lelavec. eženjen alt sam-ki. nmor>* tukaj ustanoviti svoje irospo lar^tvo. Vsle GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No 1, Conemaogh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St, Johnstown, Pa Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemangh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conemangh, Pa. Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemangh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. 0. Box 6, Conemaogh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preda. nadz. odbora, Box 506, Conemangh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemangh, Pa. ANTON STRAŽlOAR, nadzornik, Bx 511 Conemangh, Pa. t - POROTNIKI: - • ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dnnlo, Pa. MTHAEIi KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik. P. 0. Box 323, Conemangh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: B, I E. BRATiLTER, Greece St., Conemangh, Pa. ■ o ■ Cenjena dmitva, oziroma njih uradniki so nljudno proieni poiiljati Cenar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse drage dopise pa aa glavnega tajnika. V sht&aja da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali •ploh kjersibodi ▼ poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivoeti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnfka, da se v prihodnje popravi. Draltvana flasfle )• "BLAB NARODA." IGRALEC. — —o- ROMAN. — IZ SPOMINOV MLADENIČA -o- Ruski spisal F. M. Dostojevski (Dalje.) Medtem pa m> >e tekom dne tudi pri nas v hotelu odisrrale silno važne stvari- zjutraj ob enajstih, ko je bila ba/biea >e doma. ?-o se odločili nasi. t. j. general in ties ("Irieux. na poslednji korak: Do/.nav>i, odkrito-sn-ni izpovedi in priznanju vseh svojih dolgov in celo svoje ljubezni do m—lie Blanche (bil je /.e popolnoma rmeden) je nadel mahoma grozen izraz in začel celo kričati in teptati z nogami na babico. Kričal je. da sramoti ona njihovo ime, da je postala predmetom Škandala vserr u mestu in slednjič.... slednjič — vi sramotite l usko rte gospa! Proti temu pa je tu policija. Babica ga je naposled zapodila s palico, s pravo-pravcato palico. General in des Grieux sta se posvetovala ono jutro Še dva- ali trikrat. S posebno vnemo sta se bavila % mislijo, da-li bi ne bilo možno kako uporabiti policije, češ, da je nesrečna, toda blagorodna starka oslabela na tirml. -la zaigrava poslednje novce itd. Skratka: ali bi ne bilo možno izprositi kakšno nadzorovanje ali prepoved? Toda des Gripos je samo skomina! z rameni in se smejal v obraz generalu, ki se je že docela začetičal ' in tekal -»'orindol^ j**.Naposled se je des Gfieuxu "la zdelo'vse to ne špa me I no Tn~o!TseT Te. Z ve?er smo I izvedeli, da se je preselil iz htffela", ' pOfem', ko je imel z m—lie Blanche L zefw 'vatS*n in skrivnosten pomenek. HKar se tiče m—lie Blanche, je že zju- I Bra.j napravila odločilne korake: bac-1 Biki je od sebe generala in ga ni Hti pustila pred svoje obličje. Ko ■ stekel zanjo v vokzal in jo srečal Hko v voki s knezom, ga niti ona Bi n—me veuve Cominges nista ho-■ pognati. Tudi knez ga ni po- ■ Hi.i 1. Ves ta dan je m—lie Blan-Hrhi> na teza vala in obdelovala kneza. Vda bi izpregovoril odločilno beseilo. j T To ta. oj >j! Hudo >e je preval ila v rsMiifli napram njemu. Ta mala ka-ta- arofi se je zoložaju je danes general, sem si mislil, da jo že poišče in da sta imela ■ že kak pogovor, ki naj bi pojasnil : njiju dnjštiuske razmere. Ko sem i so vraži v hotel po razgovoru m. lu.jo^sj-^čal z otroci, se je : zrcafil na njenem obrazu največji mir.! kaikoT dfl" se vsi družinski viharji samo nje niso' dotaknili." Ni moj pozdrav mi je pokimala z glavo. PriŠfel sem v svojo sobo doeela razjarjen. Cteribal sem se pa govoriti ž njo in se nisem ne enkrat sešel ž njo po do- i sodku z Wurmerhelmovimi; pri temi sem se kazal tudi nekoliko ponosnega i in nedostopnega. Toda čim več časa j je niinolo, tem več zlobe se je nabiralo ! v meni. Akoravno bi me prav nič ne ! ljubila, bi vendar ne smela tako tep- ! tati mojih čutil in s takim prezirali jem vsprejemati moje privrženosti. Saj dobro ve, da jo resnično Ijrfbim, saj mi je sama dopuščala, dovoljevala ž njo tako govoriti. Res, da se je ta stvar med nama nekako čudno začela. Že davno pred d verni meseci, sem začel opažati, da me hoče narediti svojim prijateljem, zaupnikom in da že nekoliko poskuša. Toda, to se : ji tedaj ni posrečilo, in namesto tega so navtsali sedanji, čudni odnošaji; ravno radi tega sem tudi začel i njo na tak način govoriti. Če pa ji je protivna moja ljubezen, zakaj mi naravnost ne prepove* govoriti o njej T Ne prepoveduje mi, že sama me je izzivala včasih na ta pogovor... seveda le zato, da bi me osmešila. Vem prav dobro in opazil sem, da ji je v veselje, ko me je poslušala in me raz-dražila do bolečine, da me nenadoma napada s kakim novim načinom prezira nja in omalovaževanja. Sama tudi ve dobro, da brez nje ne morem živeti. Minoli so sedaj že trije dnevi •po dogodku z baronom in jaz že ne gfrOTfm prenašati več najine ločitve. Hra^iem jo pravkar srečal pri vokza-tu,' mi je začelo srce tako biti, da sem kar bled postal. Saj tudi ona brez ! ocene ne bo živel^ Potrebuje me — J ali nemara saono tako, kakor šaljivca ; Balakireva f Nekaj skriva, to je gotovo. Njen pogovor z babico mi je bridko ranil , srce. Tisočkrat sem jo poživljal, naj ; t»o odkritosrčna napram meni, in zna- | la je. da sem v resnici pripravljen, po- ! [ožiti zanjo svojo glavo. Toda odbijala me je vedno s preziranjem in zahtevala od mene namesto življenske žrtve, ki sem jo ji nudil, take stvari, iakor ravno dogodek z baronom! Ko- i ?a bi to ne.spravilo iz ravnotežja?1 Ali je zanjo res ves* svet osredotočen jgjmo v Francozu? In m. Astlej\ j V tem'oziru je postajala stvar že po- : polnoma nepojmljiva in jaz sem se i ?ri tem silno mučil! Prisedši domov sem v napadu bes-losti pograbil pero in ji napisal to-le: [ •Pavlina Aleksan-drovna ! Jaz vidim, iasno. da je prišla katastrofa, ki za- . i ene seveda tudi vas. Zadnjič vas eprašam: potrebujete moje glave ali ie? Ako me boste potrebovali za iarkoli — razpolagejte, jaz bom ždel rečidel v svoji sobi in ne pojdem aikamor. Če bo treba — tedaj napišite ali pokličite!" Zapečatil sem pisemce in je odpo-dal po slugi z naročilom, da jej izroči astnoročno. Odgovora nisem čakal, oda čez tri minute se je vrnil sluga z i restjo, da so me veleli pozdraviti. Ob sedmih bil sem poklican h generalu. 1 • ■ ' j Bil je v kabinetu in oblečen kakor ia odhod. Klobuk in palica sta ležala la divanu. Pri vstopu se mi je za-sdelo. da je stal sredi sobe razkoracen. = povešeno glavo, in da je govoril rlasno sam se seboj. Komaj pa me je eazri, je skočil k meni malodane s ' krikom, da sem se nehote umaknil in hotel zbežati; toda prijel me je za obe roki in me potegnil k divanu. Sam je sedel nanj, mene pa posadil nasproti v naslonjač in začel s trepetajočimi in dfhtečimi ustnicami govoriti. ne da bi spustil rok. govoriti s prosečim glasom in s solzami, ki so se mu zasvetile hipoma na trepalnicah. "Aleksej Ivanovie, rešite, rešite, prizanesite!" Dolgo nisem mogel ničesar razumeti: govoril je in govoril ter venomer ponavljal: prizanesite, prizanesite! Slednjič mi je prišlo na misel, da pričakuje od mene sveta, ali boljše rečeno. da se je od vseh zapuščen, v tu-gi in skrbi, spomnil name in me poklical, da bi mogel vsaj govoriti in govoriti. Zmešalo se mu je, ali pa je skrajno vznemirjen in razburjen. Sklepal je roke in hotel poklekniti pred-me, da bi (kaj mislite?), — da bi takoj šel k m—lie Blanche in jo preprosil, pripravil do tega, da se vrne k njemu in se ž njim omoži. "Toda general," sem zaklical, "saj me m—lie Blanche do sedaj nemara še opazila ni! Kaj morem jaz pomagati?" Toda zaman je bilo vse oporekanje. Niti razumel me ni. Začel je govoriti tudi o babici, samo silno zmedeno. Se vedno se je bavil z mislijo, da bi bilo treba poslati po policijo. "Pri nas, pri nas," je začenjal v iiipno prekipevajoči nevolji, "skratka pri nas v urejeni državi, kjer je vlada, bi tako starko nemudoma postavili pod varilstvo! Da, cenjeni gospod, la!" je nadaljeval nenadoma z očita-, jtJciim glasom, skočil z mesta in hodil1 ™ sobi, "vi še znali niste tega, ce-ijeni gospod!" se je okrenil kakor c namišljenemu cenjenemu gospodu, i * Tako vsaj zveste, gotovo... pri nas, :ake starke vpogibajo v dogd, v dogo, | rdogo, da---- O, vrag polberi!" In spustil se je zopet na divan in rii hitel čez trenutek malodane ihte, , težko dihajoč pripovedovati, da ga m'—He Blanhe zato ne mara vzeti, ker je namesto brzojavke prišla babica, in da je sedaj že jasno kakor beli dan, da ne dobi dedščine. Mislil je, da še aieesar ne vem. Hotel sem govoriti o des Grieuxu. Zamahnil je z roko: "Odšel je! Vse imetje imam pri njem zastavljeno. iSem gol ko sokol! Oni denar, oni denar, ki smo ga prinesli s seboj, ne vem koliko, zdi se mi. da sedem sto frankov — dovolj je bilo in vse.... a dalje, ne vem, ne vem____" (Dalje prihodnjič.) POZOR! Ne kupujte farme ali zemljišča za farme, dokler ne veste, kaka prilika se vam nudi za pričetek svojega lastnega gospodarstva z malim denarjem v slovenski gospodarski koloniji v bližini mesta Ashlanda. — Pišite po informacije, ako si mislite nabaviti farmo, sedaj, kasneje, ali pa nikdar. Pišite še danes, pišite vsi. Adresujte: The JAMES W. GOOD COMPANY. Dept. 57. Ashland, Wise. Kedo ve za naslov MATIJE GOLOB, ki se nahaja nekje v Kansasu, in ANTONA MIHELČIČ, kteri je v ; St. Louts, Mo.? Imenovana dva ptička bila sta pri meni na stanovanju pred dvema leti, pustila sta tu dolg na hrani in stanovanju, ka-| terega še do danes nista plačala. Toraj rojaki, varujte se teh nepo-štenovičev! Ako kedo ve za njih naslov, prosim, da mi blagovoli sporočiti. — Opomnim tudi vse \ druge, kteri mi dolgujejo še izza časa krize; ako se ne oglasijo v ; kratkem, objavim njih imena v! slovenskih časopisih. — Ignatius Kušljan, 220 1st Ave., Milwaukee. Wis. (9-17—C) ; ^^——■, —i NA PRODAJ. i i Enonadstropna hiša z velikim vrtom, poleg tega velik svinjak in obo- 1 kan hlev za 15 do 20 glav živine je na prodaj v Kandiji pri Novem Mestu. Ravno tam se pa tudi proda več parcel prostora za stavbišča na jako lepem, zračnem kraju. Te parcele leže ob cesti proti Šmihelu. Prihodnje leto se ima graditi železnica in vsled tega je posestvo nakupu jako priporočljivo. Proda se pa vse skupaj ali pa več strankam. Kteri želi podrobnosti, naj se obrne na upravništvo "Glasa Naroda", kjer mu bode vse pojasnjeno. (3x v t 13-5—13-6) HARMONIKE j bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem In \ popravljam po najnižjih cenah, a dele trpežno in . zanesljivo. V popravo zanie- ■ sljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 ! let tukaj v tem poslu in sedaj v svojetr i rastnem domu. V popravek vtamen. : kranjske kakor vse dxuge harmonike te | računam po delu lcakoršrio kdo zahteva j brez nadaljnih vprašanj, JOHN i WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O j St® ^ IgaiiBj - BRINJEVsBO iz importiranega bri inia- _j_ BRIN JE VEG zaboj od 12 steklenic (5 steklenic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpoii- • ljam* | DROŽNIK, galona 92.75. Razpošiljam v sodih od 4*4 do 10 ali 60 galon. TROPIN JE VEG, galona $2.60. — RazpoSiljam v sodih kakor drožnik. CONCORD DOMAČE VINO, galona 50^; v sodih od 50 gal. CATAWBA DOMAČE VIKO, galona 751; v sodih po 50 gaL Priložite naročilu tudi denar. JOHN K&AOKEK, EUCLID, OHIO. fjOL NARAVNA iŠf i KALIFORNIJSKA VINA | g NA PRODAJ. g Jff Debro črno via« po 50 do 60 ct. ^ Vr galon « posodo trši. J/i JV lirrstaa trapavka od #2.60 do $8 Vt — galon e posodo vred. Wa Manj nego lO galon naj fjg nihče ne naroča, ker mame ko* mL licine ne morem razpošiljati. Jh Zaledno s naroČilom naj gg. na- vV «/. ročniki dopoeliejo denar, osiro- M Sf ma Money Order] f}§ , CT Spoštovanjem —; , Ur Nik. Radovich, i J^l m Vcrant St., Sib Frsadscs, Ctj ^jj i-7-- IJ^^HHBHhH^M^^^^^iE^^Kdor kopaj« ■ . aro ali droat ^^^S/T c 1*talno. bd: _ pita po lepo sil- ! ; kani Klovnu Id cenik. Gen« ma malo nizke. «ira> m ; na blaco. Mi poiiliamo božična in ncroletna dari-; la direktno ▼ stari kraj bi jamčimo za sprejem FiittCdaaee po eeaik. j DERGANCE, WIDETICH & CO, 1CSS Arapaho« Su Danvar, Colorado | POZOR ROJAKI! S Po dolgrem času se i mi je posrečilo iznajti pravo Alpen 1 tink turo in Pomiuio proti izpadanja in I zarast las. kakoržne še doeedaj na svetu ni bilo, od katere možkim in ženskim i meti in dolgi lašje . i-esnično popolnoma i zrastejo in ne bodo > reč izpadali, ter ne j osiveli. Ravno tako { možkim v 6. tednih i __krasni brki popolnoma zrastejo. Reumatšze a v rokah nogah in I križičah v 8 dneh popolnom ozdranim, kurja očesa bradavice. Potno nose in ocebline Be popolnoma ' odstranijo. Da je to resnica jamčim z $600. PiSite po rewik katereaa poSljem zastoja. JAKOB VAMČIČ, P. O. Bmm 99 CLEVELAND, O 'tf.VJ « Rojakom naznanje. V poslednjem Času so pričeli nekteri Židori po svetn Širiti vest, da poiiljajo novce po telegrafn v staro domovino za 50 ct. strolkov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo dotični kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar r staro domovino, ni niti misliti, da je to mogoče za 50 ct. ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti sa da to le za stalna in večkratne pošiljalce in to izdelu^mo sedaj. Najvarnejša pot pa je le pošiljanje po dosedanji navadi, da v Avstriji izplača vse poSiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica v Budapešti. Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse izvedejo; pri kabelnu ali telegrafu so pa pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič. Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov v dveh ali treh dneh. Tukaj čaka tak bankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; potem obvesti brzojavno svojega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa Šele potem piše poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa • traja po sedem ali več dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam Čakati, da dobe denar od višjega urada. To je gotovo ia vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je neumobt pošiljati denar po telegrafu, ko vendar konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Pcšto. Židom je za bussines, ne pa za ugodnost Slovencev! Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po Frank Sakser Co. 82 CORTLANDT ST., NEW YORK. N* Y aH 6I04 ST. CLAIR AVENUE IS. E., CLEVELAND, O. in siguren je, da bode gotovo došel v prave roke kakor se je to zgodilo dosegaj že skozi 18 let. i i 2 ■ .:<, m* RED STAR LINE. p ■ f- ? • ^ i- i » Plovltba med New Yorkom In Antwerpom. Redna tedenska zveza potom postnih parnikov a brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A KROONLANE 18,694 ton 12,185 ton FINLAND VADERLANI 12,185 ton Lj 12,018 ton < Kratka in ndobna pot za potnika v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko ia Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna že lezniška zveza. Posebno se ekrbi za mlobnost potnikov medkrovja. Trejti razred obstoji i malih kabin za 2, 4, <> in S potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrniti se je na RED STAR LIINB. No. 9 Broadway 1306 "F" Street. N. W.. 205 McDarmot At«.. new york Washington, d. c. Winnipeg, man 84 State Street. 219 Si. Charles Street. 31® G.ary Street. BOSTON. MASS. NEW ORLEANS. LA. SAN FRANCISCO. CAL. 709 2od Ave.. 90-96 D.arbom Street. 121 So. 3rd Stre.I. SEATTLE, WASH. CHICAGO. ILL. MINNEAPOLIS. MINN 1319 Walnut Street. 900 Locust Street 31 HoepHal Street. PHILADELPHIA PA. ST. LOUIS. MO.; ^MONTREAL, QUE. Rojakom v Illinois na znanje. Naš stalni ia rojakom v Ameriki deloma dobro poznani potnik in zastopnik naših listov, ME. JANKO FLEŠKO se mudi v državi Illinois, kjer bode ro jake obiskal. — Kakor ▼ prejšnjih le tih, tako je tndi sedaj pooblaščen na birati naročnino za lista "Glas Narc da" in "Hrvatski Svijet". Uverjen smo, da ga bodo rojaki radi spit jeli in da mn bodo šli ravno tako n roko, kakor v prejšnjih letih.- Onii pa, ktere obišče morda v prvič, ga ka najtoplejše priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". ZA VSEBINO TUJIH OOLABO NI ODGOVORNO NE UPRAVNI ŠTVO NE UUtDNlfiTVO. SLOVENCI IN SLOVENKE, NA ROČAJTE BE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN HAJCEKEJ ŠI SLOVENSKI DNEVNIKI Avstro - A mer i kan ska črta [prej© bratje CosullchJ , ■ > tj # Najpripravnejša in najcemj^l patobrodna črta ia Slovence in Hrraft. "' , ^ v - i J> • . . . «« r«» s* M i Novi paraik na dva vijaka "Martha Washington**. , Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom, in Rekot Cene voznih listov iz New Yorlta za OL razred to Ap- V«i spodaj naveden: novi parobro TBSTA......................................................................................«35 0U di na dva vijaka imajobrea LJUBLJANB..........................................................................3^60 iični brcoiav: REKE......• .........................................................................35/0 A.LIOB, LAURA. __ ^ ZAGREBA................................................................................3« 20 MARTHHA WABHOTGTOB ____ ^ ! _ KARLOVO A........................................3« 26 ARGENTINA. IL HAgaan do OCEANIA. • TBSTA ali REKE..................... tfid.lHl 54 00 I GQ.f« PHELPS BROS. & CO., Gen. 2 Washington St, Nc* Yort