UDK 808.63—5:886:3.081 Jože Toporišič Filozofska fakulteta, Ljubljana 0 Stilnost oblikoslovnili kategorij slovenskega knjižnega jezika Načelo — k j e r j e izbira, gre za stilnost — vel ja tudi za slovnične kate- gor i je : enobescdnost (oz. enodelnost) proti večbesednosti (oz. večdelnosti), pripadnost besedni vrsti z ev. derivaci jsko zgodovino ter na koncu vse kate- gor i je posameznih besednih vrst, pri samostalniški besedi npr. spol (z ži- vost jo in človeškostjo) , vrste, paradigma števila, oseba, določnost, sklon. Poleg samostalniških j e obdelana še stilnost pridevniških in glagolskih kategori j . The principle — if there is a choice, then there are stylistic markedncss — applies also to grammatical categories. Among these I rank already the category of whether a particular phrase consits of one word (or: one part) as distinct from a phrase consisting of more than one word (or: one part), then the category of the adherence of a particular phrase to a particular part of speech, together with its possible derivational history; with the substantive word, e.g. , gender (including the features .animate' and ,human'), class, number paradigm, person, definitenes, and case. 1 Osnovna enota oblikoslovja je beseda v nasprotju z besedno zvezo (stalno ali prosto). Tako se postavlja vprašanje o eventualni stilni raz- ličnosti e n o b e s e d n e proti v e č b e s e d n i izraženosti določene predmetnosti; na mislih so nam nasprotja kot: mizica — majhna miza, Julijci — Julijske Alpe, iah — ta k/te vrste, grešiti — delati greh i p d . 10 Potencialno stilno vlogo ima (včasih samo v pisavi) tudi razlika med enodelno in večdelno besedo; prim, kdorkoli — kdor koli, (z) redkokom — redko (s) kom, spomniti se — spomniti se na i pd . (Tu so s eveda iz - vzeti brezvariantni primeri s prostim morfemom tipa smejati se, ne pa tudi enaki variantni, kot npr. smučati — smučati se.) 2 Naslednja osnovna oblikoslovna kategorija je b e s e d n a v r s t a . 20 Stilna potenca se tu nakazuje zlasti pri k o n v e r z n i h p r e h o - d i h iz ene besedne vrste v drugo: priin. obsojeni, obtoženi v pomenu obsojenec, obtoženec', kar je v besednovrstnem razmerju do pridevni- škega deležnika na -n/-t (enako je tudi pri deležniku stanja: ovdoveli). Zelo značilno je za te stvari razmerje »opisnih« glagolov proti navadnim, n p r . biti zelen — zeleneti se, postajati zelen — zeleneti, delati zeleno — zeleniti. Pri pridevniških besedah so tipični primer konverzije zlasti »nesklonljive« (tj. sklonljive s končnicami -0) količinske pridevniške be- sede, kakor več, mnogo, veliko ipd.; nekatere od njih so poleg tega zlasti pogovorno sklonljive še z glasovnimi končnicami (prim, z več ljudmi/z večimi ljudmi). Nadaljnji primeri stilno učinkujočih konverznih pridev- nikov: bomba (zveze kot bomba film, film je bomba — namesto dober), njega (njega oče, ali nje pogledi — namesto njegov, njeni). Posebno za- nimiva jc stilnost na podlagi homonimije npr. nedoločnika kot glagol- sko oblike in nedoločnika kot samostalnika, npr.: ne more jesti — daj mi jesti, imaš kaj za jesti, dobrega jesti (in piti) ipd. Samostalniška raba nedoločnika je v stilnem nasprotju z navadnimi izglagolskimi samo- stalniki (ki pa jili je tudi lahko več vrst), npr. jesti — jed (jedilo), piti — pitje (pijača). Primer za konverzijo polnopomenskc besede v členek: Hudiča sem videl, 'N i č nisem videl' ali Kaj bi hodil tja, 'N e hodi.. 21 Se neprimerno več je stilnega pri s l o v n i č n i h k a t e g o r i j a h besednih vrst. 210 S tega stališča si podrobneje oglejmo t. i. p r e g i b n e b e s e d n e v r s t e . 2100 Prva možnost stilnega učinkovanja je že v nasprotju p reg i bn ost raz- lične vrste iste oblikoslovne enote (npr. sklanjatev kakega samostalnika), nato pa v okviru dane oblikoslovne kategorije, npr. pridevnikov ene vrste nasproti pridevnikom druge vrste: za prvo primerjaj: (dolgi) a, (dolgega) a proti (dolgi a, (dolgega) a-ja ali: pet ljudi, petim ljudem proti pet ljudi, pet ljudem; za drugo: prvi ljudje, prvih ljudi proti pet ljudi, pet ljudem proti zborno nesklonljivim več ljudi, več ljudem (ali pri navadnem pri- devniku mladi ljudje, mladim ljudem proti nobel ljudje, nobel ljudem). — Pri glagolu obstaja spreganje z -0 ob nedoločniku, npr. Jaz oditi, ti potem priti (tako je govoril Robinsonov Petek, in pogosto govorijo tako npr. tudi Nemci s svojimi »gastarbajterji«). Zdi se, da je razmerje spreganje nespreganje tudi med glagolom in medmetom, npr. Miška smukne v luknjo — Miška smuk v luknjo (kjer stilno učinkuje še obli- kovno neizražena naklonskost — smuk v zgornjem stavku je lahko aH sedanjik ali vclelnik, prihodnjih bi nemara bil Miška pa bo smuk v luknjo). — Pogojno gre sem še možnost stopnjevanja, in sicer pridevnika in prislova s priponskim ali prislovnim obrazilom: prim, stilne primer- nike mrtvejši, živejši (kolikor je tu stopnjevanje sploh možno v prene- senem pomenu), ali lepši — bolj lep. 2101 Y p o s a m e z n i b e s e d n i v r s t i je stilnost ob vsaki njeni kategoriji: tako pri samostalniškili besedah (človek, grad, kdo, kaj, de- žurni) lahko govorimo o stilnosti kategorije spola (s podspoloma živost in človeškost), sklona, števila, sklanjatvene paradigme, osebe, določnosti, pri pridevniku so seveda spet druge kategorije, pri glagolu tretje, ipd. O vsem tem le obrisno. 21010 Kategorije samostalniške besede. 210100 Stilnost s p o l a . 2101000 Kaže se v glavnem v zvezi z rabo m o š k e o b l i k e samostal- nika n a m e s t o oblikovnega f e m i n a t i v a , in sicer tako v poved- kovi (Ta tovarišica je doktor) kakor v prilastkovni (tovarišica doktor nam. tovarišica doktorica) rabi. Vsaj pokrajinska opozicija je možna tudi v drugih funkcijah (npr. Doktor je prišla, Debevec je učiteljica, Srečala sem Debevec — vse nasproti običajnim doktorica, Debevčeva, Debev- čevo). Nasprotni paralelizem tega so primeri kot Janez je kuharica in pestunja. 2101001 Posebno zanimiv problem so d v o s p o l n a p o i m e n o v a - n j a : Tip fante je moškega ali srednjega spola, prvič učinkujoč manj- šalno-ljubkovalno, drugič slabšalno. Take pregenerizacije — čc jih sme- mo tako imenovati — se sicer navadno (in verjetno celo v tem primeru) opravljajo s priponskimi obrazili (prim, za ženski spol tista Reza — tisto Rezče), razen seveda večinoma pri posamostaljenih zaimkih (prim. To bo mene učilo! v pomenu 'ta siromak, ta reva'). — Prav izoliran je primer besede dekle, kjer se bijeta naravni in slovnični spol; uravna- vanje po naravnem spolu je stilno (Dekle je po vodo šla). — Za sloven- sko slabo govoreče, npr. za Nemce polpretekle dobe, je bila značilna tudi raba ženskega spola namesto moškega (prim. Jaz že povedala, v pomenu 'sem že povedal'). 2101002 N e p o l n a d v o j n i č n o s t , in sicer žengko-srednja, je pri poimenovanjih za pokrajine ali države, npr. Štajerska, Norveška — Šta- jersko, Norveško-, prihaja do zapletenih mešanih sklanjatvenih vzorcev, kot npr.: Štajerska -e -i -o -i/-em -o (običajno), proti stilnemu Štajersko -ega -emu -o (vendar je to isto kot v prvi paradigmi) -em -im (mestnik je še zelo običajen). 2101003 Stilno učinkovanje na podlagi spola samostalniških besed je zelo očitno pri obravnavi nekaterih p r e v z e t i h a l i n a n o v o t v o r j e n i h b e s e d . Za primer prvega vzemimo butik, ki je v daja- jočein jeziku ženskega spola, obenem pa ima glasovni končaj, ki v slo- venščini besede uvršča (kolikor ne gre za osebe žen. spola) med samostalnike moškega spola. Tisti, ki hočejo besedi ohraniti prvotni spol, morajo zaradi mrtvosti slovenske 2. ženske sklanjatve take besede prevesti v 1. žensko sklanjatev (torej ji dati imenovalniško končnico: butika) ali pa jo prišteti k maloštevilni tretji ženski sklanjatvi (to je sklanjatev z neglasovnimi končnicami). — Cisto enako je z besedami, nastalimi s krnitvijo do minimuma večbesednih poimenovanj in nato z združitvijo teli krnov v samostojno besedo, npr. TAM iz Tovarna avto- mobilov Maribor, ali RIS iz Republiška izobraževalna skupnost Slo- venije. Ženski spol zveni kolikor toliko naravno v teli primerih le, ko gre za jasno konkurentnost takih poimenovanj z enobesednimi poimeno- vanji za isto stvar, npr. S AZU = akademija, sicer je nezaznamovani spol moški (prim, že: v Nuku/NUKU v Narodni in univerzitetni knjižnici). 210101 Podspol č l o v e š k o s t (izraža se samo pri zaimkih kdo — kaj in tvorjenkah iz njih, npr. nekdo, marsikaj ipd.) se stilno uveljavlja v rabi zaimka kdo za nečloveško (npr. Kdo je ta Tone Bogar nam. Kaj je...) in sinlirono— vsaj površinsko — tudi v primerih kot pogovorno Koga si rekel (čeprav gre tu zgodovinsko verjetno za obliko zaimka koji). Prim, še predložne zveze Za kogâ (se prepirata) 'zakaj, za kaj'. 210102 Podspol ž i v o s t ima več stilnih učinkovalnih možnosti (pod- spol živost v okviru moškega spola zajema tudi podspol človeškost). Stilnost te kategorije izhaja najprej iz nejasne razmejenosti živega na- sproti neživemu (tako npr. že, kar se tiče srednjega spola, prim. Srečal je dekle/dekleta) ; tudi prenesena raba prvotno živega na neživo ni zmeraj jasna, prim, poznati Forda — vozili forda (avto); isto je pri ana- lognem prenosu kategorije živosti s poimenovanj z izrazito pripono na poimenovanja za neživo (z isto pripono): Srečal sem Vipavca — pil sem vipavca (prvič prebivalec, drugič vino). Poleg te naravne stilne zazna- movanosti imamo še umetno, ko npr. iz napačnega predpisa slovnice uveljavljamo želene »pravilne« oblike in s tem lahko ustvarimo izročilo (npr. imeti rak nam. pravilnega imeti raka). Tipični primeri naravnega omahovanja so npr. nekatera imena za avtomobile: vozim fička/forda proti mercedesa/mercedes ipd. Iz otroškega govora so znani primeri oživljanja vsega neživega, npr. Janezek, daj mi stolčka (poberi kruh- ka ...). 210103 Kategorija živosti je po svoje pri t. i. n a v e z o v a l n e m t o - ž i 1 n i k u , enakem rodilniku, tiče pa se v glavnem pridevniških besed, pri samostalniških pa je zanimivost oblika za živo v množini pri os. zaimku za 3. osebo (Videl sem njih (poleg nje) in tebe). 210104 Potencialno stilotvornost daje m e n j a v a določene v r s t e s a - m o s t a l n i š k e b e s e d e z drugo, npr. lastnega imena z občnim (Fran- coz —> francoz), ene vrste občnega imena z drugim (železo /snov/ —> železo /predmet/), tako tudi pri zaimenskih samostalnikih. Transformni status t. i. osebnega povratnega zaimka (bolje splošnega osebnega) daje mož- nost realizacije primarne globinske besede, zlasti osebnega zaimka, kot stilne variante ( O vas/sebi kot vodilnem uslužbencu, nočete govo- riti), značilno zlasti za tiste, ki se slovenskega jezika učijo. Na splošno se občutijo stilno — imenoval bi jih — nepronominalizacije (prim. Janez je sosedov sin. Janez je kovač nam. Janez je sosedov sin, je kovač, kjer je Janez pronominaliziran z 0). Tudi posamezne v r s t e s a m o s t a l n i š k i h z a i m k o v so po- tencialno stilotvorne, kakor hitro zamenjamo eno vrsto z drugo. Tako se v ncobčevalnem jeziku rabijo zaimki (tudi pridevniški in prislovni) tipa ne(kdo) namesto zaimkov brez ne- (torej npr. kdo), to pa zlasti pod vplivom srbohrvaščine, natančneje srbščine, deloma pa tudi zaradi slo- venskega slovničnega nenatančnega in zavajajočega predpisa oziroma celo poimenovanja, prim. Če nekdo reče a, mora reči tudi b (pravilno kdo). Drug primer so z vprašalnimi homofoni oziralni zaimki na sloven- skem severovzhodu (prim. Kdo laže, ta krade ali Kaj je res, je res). — Tu bi bilo treba omeniti vsaj še rabo vprašalnih zaimkov v retoričnih vprašanjih, in sicer v pomenu nikalnih ali totalnih, npr. Kdo ve, kaj bo iz tega (= Nihče ne ve), Kdo ne ve, kaj bo iz tega ( = Vsakdo/vsak...). 210105 Uvrstitev v d o l o č e n o s k l a n j a t v e n o p a r a d i g m o in stilnost tega je bila mimogrede že omenjena. 2101050 Y okviru istega spola imamo primere ž e n s k i h s k l a n j a t e v butika — butik, potem pa podtip breskva — breskev (z možnimi, ven- dar zlasti narečno omejenimi razširitvami še na glagolske samostalnike tipa bratoa — bratev, mlačva —• mlačev ali celo molitva — molitev). Izrazito stilno učinkuje (kot. splošno že nakazano) raba konverznih last- nih imen ženskega spola tipa Debevc je prišla. 2101051 Tudi pri samostalnikih m o š k e g a t i p a je stilnost lahko posledica uvrščenosti danega samostalnika v to ali ono sklanjatev. Tako je s samostalniki s končnico -a (npr. sluga, delovodja), ki se sklanjajo ali po 1. ali po 2. moški sklanjatvi. Druga možnost je uvrščenost v 1. ali v 3. moško sklanjatev (tretja sklanjatev je z neglasovnimi končnica- mi): dela pri Тати — pri Tam (stilno zaznamovana je druga možnost). Končno je tu še, prav tako stilna možnost Dela pri mariborski Tam (tj. Tam kot poimenovanje ženskega spola, o čemer smo že govorili). 2101052 Pri samostalniških besedah srednjega spola heteromorfnosti ni in s tem ne tovrstne stilnosti (pač pa se v pogovornem jeziku to po- javlja na podlagi t. i. maskulinizacije nevter, mestoma tudi femininiza- cije: prim, mlek je dober nam. mleko je dôbro oz. okna je velika nam. okno je veliko. C&ČH JI /I 2101053 Redki so primeri heteromorfnosti posameznih posamostaljenih pridevniških besed; prim. rod. množine Kitajskih poleg običajnejšega Kitajsk (tako sploh pri lastnih imenih) ali redki skloni iz druge skla- njatve v paradigmi za srednji spol (Kitajsko). 2101054 Potencialno stilotvorna je pripadnost dveh (ali več) besednih z n a m e n j z i s t i m g l a s o v n i m i n v e n t a r j e m in približno istim pomenom k dvema spoloma in s tem k dvema paradigmama sklanjatve: grez -a proti gre z -i (in celo še gre za -e), loo -a proti lov -i, ali mel -a proti mel -i. 2101055 Sorazmerno precej je s p o l n e h e t e r o k 1 i t i č n o s t i v š t e v i l u (vsaj sodeč po Verbinčevem Slovarju tujk) v glavnem pri terminoloških izrazili: ed. m frikativ -a proti mn. m ali s frikatioi/fri- kativa. Pač samo narečni so taki primeri tipa ed. s dekle/tele proti mn. m dekliči/teliči — vsakokrat še ob spremembi priponskega obrazila (-e proti -ič). 2101056 Stilna je tudi z a m e n j a n a r a b a s k l a d e n j s k i h o b l i - k o s l o v n i h p a r a d i g e m osebnega zaimka (tudi povratnega), tj. paradigme naglasnih proti naslonskih oblik (npr. mene — me, pa tudi jaz 0). Stilnost se dosega z rabo naglašene oblike namesto naslonskei v imenovalniku pa glasovne namesto neglasovne: Le ti meni povedi, če bi morda še kaj rad proti Le povej mi, če . . . V bistvu neliterarnost ali celo neslovenskost (v preteklosti nemški vpliv) je raba naglasnih oblik namesto nenaglasnih v drugih primerih, npr. Kristus je njemu djal namesto mu je ... (od tega je treba ločiti tudi pogovorne možne im. oblike v zvezah kot Jaz ne vem, kaj mu manjka). 210106 Stilnost paradigme števil. 2101060 Kot je znano, so slovenske samostalniške besede ali troštevilne (npr. lipa — lipi — lipe) ali netroštevilne, tj. večinoma enoštevilne (npr. kdo, kaj — dva, oba — možgani, jasli, vrata, skripta, tj. singularia/ dualia/pluralia tantum). Poleg tega imamo t. i. pogojno troštevilna imena, pojmovna (lepota), skupna (listje), snovna (železo). Stilna po- tenca se pri enoštevilnih imenih kaže v eventualni možnosti, biti rabljen tudi necnoštevilno: tako npr. enoštevilni množinski starši dobivajo tudi dvojinskost (starša), teže edninskost (starš). Enoštevilni edninski kdo (ali kaj) se rabi poleg normalnega troštevilnega posamostaljenega kateri -e -a. 2101061 P o g o j n a t r o š t e v i l n o s t enoštevilnih samostalnikov je danes precej stilna, npr. Lepote so različne, moja hrepenenja — železa so raznovrstna — listja so taka in taka, to pa v primeri z opisnimi več- besednimi variantami tipa vrste lepote/hrepenenja/železa/listja. V neka- terih primerih se to manj čuti, če sploh (prim, gorovja). 2101062 Stilnost se drži tudi konverzij na osi neštevnost — števnost: prinesi mi tista tri železa 'kose železa', ljubljanske lepote 'lepotice'. 2101063 Stilno učinkuje tudi tip Napoleoni so redki (v pomenu 'ljudje kot Napoleon'), veliko pa je Efialtov ('izdajalcev'). (Sicer so lastna imena sama na sebi lahko tudi troštevilna, npr. Petroviči; take množine rade pomenijo rod ali narod, npr. Petroviči, Slovenci — kar je v posebnem stilnem odnosu do edninskih tipa slovenstvo.) 2101064 II i p e г к о г e k t n o s t v številu je raba dvojine namesto mno- žine v primerih, ko se množina rabi namesto dvojine zaradi slovnične nezaznamovanosti množine (npr. migati z nogama in rokama namesto nogami in rokami). — Stilna je raba » s n o v n e « e d n i n e namesto množine v primerih tipa prodajati/jesti ribo namesto ribe, to pa v vseh primerih, ko se taka raba vnaša v slovenščino od drugod (npr. iz srbo- hrvaščine). 2101065 Stilna je raba e d n i n e namesto dvojine p o n a č e l u s i - n e k d o h e , npr. Turek je spet napadal, Slovene pa se je pred napadi zatekal v tabore (v pomenu 'Turki — Slovenci'). 2101066 Potencialna stilnost števila se kaže v z a m e n j a v i d v o j i n e z m n o ž i n o v primerih kot Kje so naši fantje, Otroci ne dajo miru v pomenu 'naša fanta', 'otroka'. 21010? Slovenska samostalniška beseda je po definiciji 3. o s e b e , iz- vzeta sta le zaimka jaz in ti (in njuni ustrezniki za dvojino in množino), zato deluje stilno vsaka dvojničnost v tem oziru. Tako npr. zveza, ko se samostalniški besedi pripisuje 1. oseba, npr. Podpisani X Y prosim (kar si razlagamo z izpuščenim zaimkom za 1. os., tj. Jaz, ki sem podpisan, prosim). Nekaj drugega so primeri kot Hlapec bodi hlapec ali Pa reci kdo, da to ni zanimivo, kjer se 2. oseba velelnika razširja v rabi še na tretjo v pomenu naj bo, naj reče. Zveze kot z očetom greva (gresta, ali: gremo, greste) si razlagamo iz podstave tipa Midva z očetom (in to iz Midva, tj. jaz in oče). 210108 Končno lahko govorimo o stilnosti kategorije določnosti samostal- nikov (za enkrat za slovenščino le domnevani). Stilnost se dosega ali z rabo določne oblike namesto nedoločne ali pa ravno narobe (nedoloč- nost se zaznamuje s posebnim leksemom, prav tako situacijska deiktična določenost). Tako zvenijo stilno rabe kot Človeka sta prišla namesto Dva (neka) človeka sta prišla, ali narobe: Politični odnosi med državama se bodo še naprej izboljševali namesto med tema (ali našima) državama. 210109 Stilnost rabe sklonov. 2101090 Pri sklonih gre zlasti za rabo sklonov transformov, v glavnem rodilnika. R o d i In i k je namreč med drugim transformna oblika za imenovalnik in tožilnik; za imenovalnik v primerih tipa Mama je doma — Mame ni doma, za tožilnik pa v primerih Srečal sem mamo — Mame nisem srečal oz. Daj mi sladkor — Daj mi sladkorja ter Sla je žet pšeni- co — Šla je žet pšenice. V prvem primeru transformacijska pobuda iz- haja iz nikalnice, v tretjem iz pomenske kategorije delnosti, v četrtem gre za formemsko pogojeno pretvorbo (namreč obnamenilniški rod.). Ni- kalni pretvorbi Mame ni doma so blizu primeri kot Vode zmanjkuje proti Voda zmanjkuje, in morda sploh t. i. neimenovalniški osebek (F gorah šumi — Gore šumijo). Namenilniški rodilnik je v knjižnem jeziku v bistvu že odmrl, priložnostno pojavna pa sta netransformirani imeno- valnik oz. tožilnik v vseh preostalih kategorijah (torej Mama ni doma. To nisem videl, Daj mi kruh — zadnje morda še najmanj). 2101091 Stilna enakost je dosežena v z v e z a h z v e z n i k i ne samo — ampak tudi (Ni prodal le hiše/hišo, ampak tudi...). — Kot hiperko- rektnost, nastala na podlagi primitivnega enačenja vseh nikalnic in sklo- nov, pa so transformi rodilnika tipa Ničesar se ni zgodilo nam. Nič se ni zgodilo (osebek) ali Niti treh ur ni čakal na vlak (prislovno določilo ko- ličine). — Neobveznost transformiranih sklonov pri zaimkih kaj in nič je opazil vsaj že Škrabec: Nič mu ne povej, Da nisi kaj pozabil (na- mesto siceršnjega Ničesar mu ne povej, Da nisi česa pozabil). 2101092 T o ž i 1 n i š k i t r a n s f o r m i m e n o v a n i k a trpnega stavka imamo v primerih t. i. brezosebnega trpnika (prim. Išče se Uršo Plut v pomenu Išče se Urša Plut/Iskana je Urša Plut, tvorno Iščejo Uršo Plut); ta transform se večinoma čuti kot stilen (še najmanj v primerih tipa Tega se ne govori). 2101093 Drug problem so seveda oblike, odvisne od spreminjajoče se (ali dvojnične ipd.) vezavnosti nadredne besede, npr. učili se česa/кај ali biti bogat česa/s čim/na čem. 21011 Druga velika besedna vrsta slovenskega jezika so p r i d e v n i - š k e b e s e d e . 210110 Pri nekaterih besedah izhaja stilnost že iz nejasne pripadnosti k tej ali drugi besedni vrsti. Ze doslej smo mimogrede omenili konverzne p r i d e v n i k e i z s a m o s t a l n i k a (bomba f ilm — film je bomba), ali pa pridevnik iz rodilniške oblike osebnega zaimka (nje pogledi, njih dela). Lahko bi naštevali še druge primere, npr. poceni/za- nič (blago) za variantno ceneno/slabo, ipd. — Stilno razmerje je gotovo tudi med s a m o s t a l n i k o m p r i l a s t k o m i n u s t r e z n i m p r i - d e v n i k o m , npr. X pred pragom — predpražni x. Posebno občutljivo je to razmerje, kadar gre za izražanje svojine, npr. hiša očeta (nezbor- 110) proti očetova hiša (ob istočasni knjižnosti golega rodilnika pri po- samostaljenih pridevnikih ali množinskih samostalnikih ali samostalni- kih v množini — pesmi Koseskega, rod Prešernov). Ni pa stilnega medsebojnega vrstnega razmerja v primerih tipa ban- tam kategorija, saj bantam v poimenovanju bantam kategorije ni ne »nesklonljiv samostalniški pridevnik« in še manj kar »nesklonljiv pri- devnik v prilastkovi rabi«, temveč preprosto prvi del sklopa (pravilno bi bilo treba reči zloženke), v katerem je ohranjena samostalniška narava prvotnega samostalnika v isti meri kot v zvezah tipa vznožje gore ali kategorija bantam, l ip bantam kategorija očitno ni isto kot bomba film (kjer je bomba res popridevljena), ali poceni/napak/narobe blago (kjer so popridevljeni prislovi), kar vse ohranja pridevniško skladenjsko paradigmo, to je, se razen kot prilastek rabi tudi kot povedkovo dolo- čilo. (Prim, še ostro razliko v popridevljenju rodilnika raznih samostal- niških zaimkov: šele ko je v položaju pred odnosnico, je pridevnik, sicer zaimek — čigar kruh, nikogaršnji kruh, čigav kruh, marsičigav kruh proti kruh (od) nikogar, kruh (od) nekoga, kruh (od) vseh ... 210111 Zdi se pa, da je v slovenščini vrsta pridevniških besed, ki n i s o u p o r a b n e k o t p o v e d k o v o d o l o č i l o , in zato v taki rabi učinkujejo stilno, npr. Janez je sedeč/delajoč v pomenu sedi/dela. Taka raba je načeloma možna le v primeru, da ne pomeni istega kot sedanjik (npr. voda je vroča ni voda vre), ali pa da sedanjika sploh ni (npr. bil sem navzoč, to je zaskrbljujoče ipd.). 210112 Pridevniške besede dobivajo stilnost zaradi nadomestne rabe ene vrste pridevnikov namesto druge, npr. kakovostnih pridevnikov namesto vrstnih ali svojilnih namesto vrstnih. 2101120 To se dogaja najprej zaradi oblikoslovnega zamenjevanja mor- femov (monemov) za določnost pri tistih pridevniških besedah, ki to opozicijo poznajo (prim, črn kruh — črni kruh), nato pa pri tistih, ki so slovarsko izkazani le z morfematiko za prvi ali drugi imenovalniški (in tudi drugosklonski) morfem (prim, bratovi namesto bratov, ali nek na- mesto neki). Iz nezbornega občevalnega jezika je znana stilna dvojnica izražanja določnosti s prostim morfemom, tj. ta mladi -а -o -ega itd. proti ti mladi itd. (Morfem ta potrjuje pripadnost t. i. vrstilnih števnikov med vrstne pridevnike (prim, ta mladi/leseni/proi, ne pa tudi ta pet/petero, in se- veda tudi ne ta tak — tako sploh ne ob zaimenskih pridevnikih)). 2101121 Primer z a m e n j a v e v r s t n e pridevniške besede s k a - k o v o s t n o je npr. zaimek kakšen (in kar je iz njega izpeljano) na- mesto kateri, npr. Kakšno ime je dobila deklica pri krstu (namesto katero)? Odgovor: Lenka. To se dogaja na podlagi slovnične nczaznamo- vanosti kakovostnih nasproti vrstnim pridevnikom (prim, še posamo- staljeno rabo: Jo bo že vzel kakšen, četudi ni posebno lepa in pametna — (kakšen v pomenu kdo ali kateri). Primer za rabo s v o j i l n e g a pridevnika n a m e s t o v r s t n e - g a je materin jezik namesto materni, verjetno tudi jelenova koža na- mesto jelenja koža (v primerih zadnjega tipa je dejansko prišlo do obli- koslovnega zlitja prvotno različnih svojilnih in vrstnih pridevnikov, npr. n e p r o t i s p l o š n i ali m n o ž i n s k i p r i p a d n o s t i (prim, še materina — materinska ljubezen); v nekaterih primerih se vse troje meša: cerkveno imetje 'imetje cerkve/cerkve sploh/ cerkev'. V primerih kot jelenov — jelenji gre še za razmerje i n d i v i d u a l - bratov suknjič proti lipov čaj — prvotno lipovi čaj, kot še sedaj v kakem narečju ali besedilu, npr. gozdek borovi). 2101122 Stilnost števniškili pridevniških besed. 21011220 G l a v n i š t e v n i k i (tip pet) spodrivajo ločilne k o l i č i n - s k e (tip petero) pri števnih samostalnikih; tip troje/petero ljudi namreč prehaja v trije ljudje/pet ljudi (bolj živa je le raba posamostaljenih lo- čilnih števnikov, npr. troje ti imam povedati); povedano velja tudi za števnike pri množinskih samostalnikih od pet dalje, saj je namesto pe- tero vrat mogoče reči tudi pet vrat (in enako namesto petera vrata, kjer imamo ločilni vrstni števnik). Ločilni vrstni števniki so prav tako stilno zaznamovani glede na opis tipa glavni števnik + samostalnik vrsta, npr. troje vino proti vino treh vrst. 21011221 Omenili smo mimogrede tudi že stilnost zaradi delnega izpod- rivanja ločilnih vrstnih števnikov z množilnimi, npr. pri abktraktih (prim, trojno gorje namesto troje gorje), eventualno tudi pri snovnih imenih (trojno vino), in to kljub temu, da so take zveze načeloma lahko večpomenske (trojno vino: ali trikratno vino ali treh vrst vino). 2101125 Stilno se da izrabljati tudi razlika med primarnimi pridevni- škimi besedami, npr. p r i d e v n i k i , in med z a i m e n s k i m i bese- dami; zaimenske se uporabljajo kot sredstva namerne ali nehotene ne- določnosti, npr.: Sosedova Marica je taka, saj veš, kaj mislim; ali: Ali si kupil tisto stvar, Ali je oni (človek) ta in ta. 2101124 Vsaj poimenovalne (in pojmovne) težave, če že ne težave v rabi, so končno tudi zaradi slabe formalne ločenosti izrazov za količino in mero, npr. nekaj ljudi, nekaj/nekoliko potrpljenja: tu se ne ločijo zaimki, ampak tisto, kar označujejo (natančneje določajo); v bistvu gre enkrat za števna, drugič za neštevna imena. 210113 Stilnost zaimenskih pridevniških besed raste še iz » p r a z - n i h o k e n c « določenih vrst skladenjskih transformov posameznih osnovnih vrst pridevniške besede, in še bolj iz konkurcntnosti sredstev v istem okencu. Tako imajo količinski zaimenski pridevniki konverznc oblike le za poljubnost in totalnost (npr. če bo kaj ljudi /namesto kolikoi, če bodo vsi ljudje), nikalnost in oziralnost pa sta lahko izraženi tudi s konverznimi samostalniškimi zaimki, npr. nobenih/nič ljudi ni bilo; kolikor/kar znaš, toliko/to veljaš. (Stvari komplicira še raba ednine na- mesto množine, npr. vsak človek je vedel, kar lahko povemo tudi z vsi ljudje so vedeli, vsi pa je lahko tudi vrstni pridevniški zaimek (npr. Kateri ljudje so vedeli? — Stari in mladi/vsi.)) 210114 Pri n a v e č n a č i n o v s k l o n l j i v i h p r i d e v n i š k i h b e s e d a h (uvodoma splošno že predstavljenih) slovensko slovnično iz- ročilo gleda z neko nestrpnostjo nasproti variantnosti in se dokaj togo oklepa kot pravilnega samo enega načina (vendar prim, v SSKJ 1970 obe obliki sklanjanja glavnih števnikov od pet dalje; že prej pri sto); tako zlasti pri količinskih pridevnikih kot več, dosti, veliko, nuilo, par, koliko, toliko, nekoliko ipd. (prepovedane ali odsvetovane oblike — tudi z neregistriranostjo v priročnikih: od večih/dostih/dvojih/parih/kolikih itd.). 210115 Slovnice in slovarji obravnavajo s stilnega stališča sinoniinne in sorodne verige pridevniških zaimkov, npr.: t а — tisti — oni; ta — tale — le-ta; tak — takšen — takle — le-tak — takšenle; nekak — kak; kateri — ki; nikakršen — noben ipd. Tu ni prostora in mesto za podrobno obravnavanje. 210116 Precej avtomatizirana, torej le deloma še stilna r a b a š t e v i l a je raba množine pri vikanju (ali onikanju), npr. Kje ste bili, gospod; prej učinkuje stilno raba ednine v primerih, ko bi bilo treba vikati, npr. Ti si neumen (nam. Vi ste ...). Pač pa se kot stilno občuti t. i. na pol vi- kanje, npr. Vi ste še mlada. — To so v bistvu že problemi ujemanja, torej skladenjski pojav (tega je veliko v povedku, manj v prilastku), če je osebek (ali nominalna fraza) zložen iz samostalnikov različnega spola in števila). 21012 Tretja velika besedna vrsta slovenskega jezika je g l a g o l . 210120 Njegova prva kategorija je o b l i k o t v o r n a p a r a d i g m a - t i c n o s t. Glagol v ožjem pomenu ima namreč veliko oblik: tvornih je 12, od tega 7 nezloženih: delam -aj -ajoč/-aje -al -avši -ati -at, zloženih pa 5: delal sem/bom/sem biljbi/bi bil); trpnih glagolskih oblik je 7 (8 v primeru, da gre za trpnik na se), od tega je 1 nezložena (delan), ter 6 zloženih: tepen sem/sem bil/bom/bi bil/bodi/biti (oz. 8 pri trpniku na se: tiska se/se je/se bo/se je bilo/bi se/bi se bilo/tiskati se/tiskaj se. Poleg tega imamo še 5 pridevniških glagolskih oblik (delajoč, vstopivši, usa- hel, zmrznjen/spočit — tiskajoč se) in eno samostalniško glagolsko obliko (delanje) (nobena teh oblik pa ne spada v ožjo glagolsko oblikotvorno paradigmatiko). 2101200 Stilnost se v tem okviru pojavlja pri eventualni p r e k o r a - č i t v i o b l i k o t v o r n e p a r a d i g m a t i k e , deloma omejene — kot znano — z glagolskim vidom (omejitve pri deležjih, deležnikih in glagolniku, vsaj zgodovinsko tudi pri namenilniku). Primer prekoračitve oblikoslovne paradigme na podlagi glagolskega vida imamo npr. v Pre- šernovih persiflažnih potujčvavši in bravši, v preteklosti je imel tak prizvok tudi namenilnik iz dovršnikov (danes so taki namenilniki vsaj pisno splošno sprejeti). Nadalje se stilnost ustvarja z dubletami, npr. za deležje (kupovaje/kupujoč), ali pa trpnik (naročeno (mi) je bilo — naro- čilo se (mi) je), ali za deležnik stanja (usahlijeni — usahli vrelci); ustvar- ja pa se tudi z menjavo oblikotvorne vrste (npr. smejem se — sme jam se — smejim se) ali obrazila glagolnika (npr. mlatenje — mlačva/mlaiev, govorjenje — govor). 210121 Tudi m e n j a v a p o m e n s k e v r s t e je stilotvorna. Tako se npr. glagol stanja ali procesa lahko rabi kot glagol dejanja, npr. Če mu ne boš dal miru, te bom umrl, ali pa določni namesto nedô- ločnega, npr. Naš Tonej gre vi. razred — namesto hodi. (Podobna stilnost se dosega še v razmerju do dovršnosti — nedovršnosti: Ne odpri mu — Ne odpiraj mu.) 210122 Sploh velja stilnost tudi za p r e m a k n j e n o r a b o v i d a , tj. dovršnih in nedovršnih glagolov. Barbarizmi so npr. primeri kot Slovenski samoglasniki se razdelijo na kratke in dolge (namesto se delijo), ali Josip Stritar o Dunajskih sonetih obračuna z mlačneži o domovini (nam. obračunava): v prvem primeru gre za izražanje stanja, v drugem za neeasovnost, grajani primeri pa izražajo prvič dejanje, dru- gič historičnost. Tega je še več pri neutemeljenem prehajanju s seda- njiške oblike na pretekliško, ali pa če se s pripovednim sedanjikom izraža pogojnost, npr. Naročil je, da prideš/ greš domov, prav: da pojdi /bi šel/ naj greš. 210123 Stilnost na podlagi p r e h o d n o s t i glagola. Slovenska pre- hodnost se ureja nekako v prehodnost s tožilnikom, npr. učim se česa učim se kaj, deloma pa tudi v analitičnost, npr. spomniti se česa spomniti se na kaj, navaditi se česa -> navaditi se na kaj; dru- gačni primeri so omejeni, npr. na fazne glagole: končati kaj -> končati s čim. 210124 Nasprotje v n a č i n u , tj. med tvornostjo in trpnostjo, je že samo po sebi nekako stilističnega značaja, vsaj v smislu členitve po aktualnosti. Ker trpnik v slovenščini nima samosvoje ol>like, tj. različne od drugih, seveda ni zaželen, ko bi povzročal dvoumnost, npr. Danes sem se v šoli pohvalil nam. Danes sem bil v šoli pohvaljen. Verjetno se prav iz takih zadreg zmeraj bolj uveljavlja (že obravnavana) brezosebna raba trpnika z objektom v tožilniku (Tovarišico se bo poklicalo na od- govor). 210125 S tem smo se že dotaknili stilne r a b e p o s a m e z n i h o b l i k . Stilističnost se tu pojavlja na več načinov: da se npr. v okviru istega naklona uporabljajo netipične oblike za čase (npr. sedanjik namesto preteklika), ali naklonske oblike za neprimarne vloge (npr. velelnik za pogojnik, povedni prihodnjih za pogojnik ali (opisni) želelnik), ali oseb- na glagolska oblika namesto neosebne in narobe, itd. — Poglejmo po vrsti. 2101250 S e d a n j i k 21012500 T v o r n i p o v e d n i s e d a n j i k (delam) se uporablja za izražanje preteklosti namesto preteklika zaradi večje oživitve dejanja, npr.: Včeraj sedim pred kavarno, ko jo po cesti prikoraka prijatelj in me pokliče. Predpisi stare slovnice glede vida takih sedanjikov in uve- denosti s preteklikom ne drže. — Sedanjik za izražanje prihodnosti ima prav tako lahko vlogo oživljanja, npr. Jutri sem že ob štirih na njivi, glej da ne zamudiš; tudi tu dejansko ne veljajo omejitve glede gla- golskega vida (t. i. napačno Jutri gremo na izlet). Tak sedanjik je v večji meri s prihodnjikom tekstno alternativen, pod pogojem seveda, da je enoumen: rabo v tem smislu mu omejuje možnost modalnega dekodi- ranja (prim. Kdo mi odpre vrata v pomenu 'bi mi odprl/bi hotel od- preti/bi mogel odpreti'). — Redka je raba sedanjika namesto velelnika: Gremo, fantje 'pojdimo', Slišiš, Marlin 'poslušaj'. V primerih kot Da si mi zdrav je naklonskost stavka poslcdica členka da (prim, še velelni preteklik: Da si mi prišel domov, kakor sva se dogovorila 'pridi'. 21012501 Povedni s e d a n j i k z d e l e ž n i k o m na -n/-t dovršnili glagolov je dvoumen, saj pomeni ali trpnost (za preteklost) ali stanje (za sedanjost), npr.: Stvar je že urejena '(smo) že uredili' ali 'je v redu'. Dvojni pomen ima tudi oblika z deležnikom na -l: Predstava je uspela 'je dobra' ali 'je imela uspeh'. 2101251 T v o r n i p o v e d n i p r e t e k l i k (delal sem) je stilno rab- ljen v redkih (morda celo leksikaliziranih) primerih za zapovedovanje, npr.: Prijel, dvignil, vrgel 'primi, dvigni, vrzi'; (tu je hkrati rabljen brez pomožnika, po vsej verjetnosti za 2. os. ed.). Pač stilna je raba takega preteklika za izražanje stanja, npr. Janez je prišel 'je tu', ali Sedaj si dodelal, zdaj si star in nadložen 'ne delaš več'. — P r e t e k l i k z d e - l e ž n i k o m n a -n/-t (in opisnemu deležniku homofoni deležnik sta- nja) je spet dvoumen: X Y je bil ubit 'so ga ubili' proti 'je bil v stanju ubitosti'; ali X Y je bil počrnel izraža ali preteklo stanje ali potek v prcdpreteklosti. 2101252 P r e d p r e t e k l i k (storil sem bil, večerjal sem bil) je v celoti stilna kategorija, najsi že izraža davno preteklost, predpreteklost ali preteklo stanje po izvršenem dejanju: Ali ne veš več, kako si bil umak- nil predlansko zimo kobilico kočiji s poti — Kaj si mu bil dal, da te ni mogel pozabiti — Ni toliko zemlje, da bi jo z dlanjo prekril, /.../ kamor še ni bil kanil pot od mojega čela. 2101253 Za tvorni p r i h o d n j i k (delal bom) je bilo že omenjeno, da ima v svoji vlogi za izražanje prihodnosti (tj. zadobnosti glede na trenu- tek govorjenja) konkurenta v sedanjiku; prim, še za trpni sedanjik v vlogi izražanja prihodnosti: V treh sekundah sem oblečen, če počakaš 'bom oblečen' ali 'se bom oblekel'. Stilna je naklonska vloga prihodnjika, kadar gre za ublaževanje konstatacije (To ne bo res, Ne boste mi verjeli 'ni res, mislim, da ne boste verjeli', torej prihodnjih izraža modalno se- danjost), ali pa gre za čustveno vclevanje, prepovedovanje . . . , npr. Boš tiho, smrkavec 'Tiho bodi', ali Ne boš me imel za norca! 'ne imej m e . . . ' 2101254 Pogojnik 21012540 Pogojnik je pogosto pač le s t i l n a v a r i a n t a formalno indikativnih opisnih možnosti, npr.: Če bi imel, bi ti dal ali Ko bi bil imel, bi ti (bil) dal proti Da imam / Du sem imel in celo sem priprav- ljen dati / sem bil pripravljen dati. Podobni primeri še: Bi mi posodil to knjigo 'mi posodiš', Kaj bi tega ne vedel 'seveda to vem', Dejal bi ('mislim'), da se molite. Posebno rud se pogojnik zamenjuje z zvezo naj + glagol, npr. Ne veš, kako bi rekel 'naj rečeš', ali pa omiljuje kon- statacijo: Ne pozna se mu, da bi bil tako bedasto bogat, kakor pravijo, da je. 21012541 Pogojnik ni n a d o m e s t l j i v , kadar ni podprt s kakim modalnim izrazom, zato bi učinkoval namesto njega indikativ nesloven- sko v primerih, kot so naslednji: /Kobilico/ prenese vstran, da bi je voz ne podrl (variantna da je voz ne podre / ni podrl pomenita nekaj dru- gega). — Želel si je, da bi bil čas izmene (da je čas izmene ni slovensko). 21012542 Sedanji pogojnik je lahko p o m e n s k o n e u s t r e z n a z a - m e n j a v a za izražanje preteklosti: Če bi šel z nami, bi videl nekaj posebnega (časovno nejasno, torej tudi stilno moteče). — Kvečjemu no- vinarski je protivni namerni pogojnik: Zmagal je proti močnejšemu, da bi zgubil proti slabšemu. 2101255 V e l e l n i k se stalno rabi kot nadomestilo skladenjskega že- lelnika za 1. in 3. os. ednine in za 3. os. dvojine: Jaz se muči in garaj, ti boš pa zapravljal 'jaz naj se mučim in garam /naj bi se/ bi se moral'. — Hlapec bodi hlapec 'naj bo'. — A in В nam bodita skrajni točki da- lj ice 'naj bosta'. Tudi raba velclnika v psevdopogojnem podredju je stilna: Reci mu, da je Napoleon, pa ti bo verjel 'Če mu rečeš / bi mu rekel'. 2101256 N e o s e b n e g l a g o l s k e o b l i k e so večinoma stilni (stilno- -skladenjski) transformi drugih oblik. 21012560 Pri n e d o l o č n i k u smo že omenili njegovo samostalniško vlogo. Naslednje so npr. še: velelniška (Ne govoriti), ali pa pretekliška (To videti, drugi so vsi ostrmeli 'ko so to videli'), ali pogojniška (Ne ljubci bit na poti, v obupu strup je pil 'da ne bi bil napoti'), ali čisto nedoločniška (Biti sredi decembra, pa tako oljnato morje 'Sredi decem- bra je, pa . . . ' ) . — Kot neslovensko so nekateri beležili rabo nedoločnika v tipu Slišala je ptičko peti; gre verjetno le za starino (prim, npr. še: Č и l а sem povedati, da je X Y umrl). V jeziku preteklosti je bilo precej stilne rabe nedoločnika pod vplivom drugih jezikov (nem- ščine); nasprotno pa je danes pod vplivom srbohrvaščine neslovenska neraba nedoločnika, npr. v primerih kot Moram, da ti povem nam. 'Mo- ram ti povedati (v slovenščini je mogoča razvezava nedoločnika z da- stavkom v primerih kot Prepovedujem ti oditi / da bi odšel). 21012561 N a in e n i 1 n i k se stilno različno občuti, če je iz dovršnega glagola, npr. Pojdi odpret vrata; variante so namreč pogostne, npr. Pojdi, odpri ali Pojdi, boš odprl. — Omenili smo že barvanje s samo formalnim namenilnikom: Kaj si mu šel to pravit v pomenu 'Le zakaj si mu pove- dal' ali 'Ne bi mu bil smel povedati'. 21012562 ( î l a g o l n i k je v stilnem razmerju do nedoločnika, npr. Odsvetujem preglasno govorjenje/govoriti preglasno; drugo je bolj glagolsko, čeprav ima oboje osnovno/podstavno obliko v 'da bi govo- rili". Stilnost lahko izhaja še iz dvojne narave glagolnika, opirajoče se na dvojni glagolski opis: ali tipa to, da x-aš ali pa tipa to, kar x-aš, npr. govor — govoriš (primeri verjetnega mešanja so npr. pisanje, akcija, masaža); omenili smo že stilnost, opirajočo se na obrazilo izpeljave, npr. mlačev / mlatev, govorjenje — govor. (V zapleteni nominalni frazi kopi- čenje glagolnikov kot sploh samostalnikov) deluje stilno, seveda ne iz oblikoslovnih razlogov.) 21012563 D e 1 e ž j a so, kadar so pretvorljiva v osebne glagolske obli- ke, znamenje neobčevalnosti: Sedeč na vrtu, je bral časopis proti Sedel je na vrtu in bral časopis. — Starček od veselja plaka, gledaje mladega junaka 'ko gleda'. — Rekši, udari po koncu 'ko je to rekel'. Po izvoru deležja na -e so adverbializirana, npr. Molče so hodili, Ilote so storili. 2101264 Tudi d e l e ž n i k i (razen na -n/-t) so menda le izobražensko občevalni, sicer pa zborni (izjema so popridevljeni primeri tipa rdeč, bivši ipd.): rezgetajoč konj, uvele rože, vstopivši gostje (to je poleg tega še skrajno redko, kolikor se sploh še pojavlja). Deležnik stanja na -l je tudi bolj samo knjižen kakor ne, npr. oslepeli, uveneli nam. oslepen, uvenjen. Tudi občevalen pa je deležnik stanja na -l, kadar ni oblike na -nj-t (morda npr. minuli (časi) ali gotovo uspela (predstava)). 21012? Na koncu še stilna raba g l a g o l s k i h o s e b . Pri velelniku je že bila obravnavana. — Pri oblikoslovnem indikativu prim.: Kje sem pa bil, Ivanček (namesto si bil), v ljubkovalnem pomenu; poleg tega imamo še ironično vključujočo 1. os. množine ali dvojine: Kje sva pa bila danes, ljubi moj možek, da sva tako vesela (spet namesto si bil). Ublaževalna raba: S to oceno pa ne bomo razveselili staršev, Jurček. Na koncu naj omenimo še rabo 3. osebe namesto druge: Kje je pa bil, Ivan- ček (v ljubkovalnem pomenu si bil; toda v ironičnem za odrasle); drugo vlogo ima 3. oseba v onkanju ali onikanju: Kako pa stoji / stojijo (na- mesto stojiš / stojite). — Omeniti je še Tabo brezosebnih oseb: vzameš / vzamete / vzamemo / vzamejo v pomenu vzame se. 211 Stilnost n e p r e g i b n i h b e s e d n i h v r s t izhaja v glavnem iz variantnosti istih leksikalnih enot (prim, izpred — spred pri predlogu) ali pa iz sinonimnosti istofunkcionalnih enot (npr. raz in z pri pred- logu, zlasti veliko pa je tega pri veznikih, kjer je še razmerje prired- nosti proti podrednosti) ; redki primeri so na podlagi variantnosti vez- nika proti predlogu (lepša kot roža, lepša od rože). Seveda so tudi tu primeri stilnega učinkovanja na podlagi enobesednosti proti večbesed- nosti (npr. ne samo — ampak tudi) ipd.; ta problematika pa je bila sistemsko že podrobneje obravnavana. РЕЗЮМЕ Принцип — «где существует возможность выбора, там можно и говорить о стиле» — относится и к грамматическим категориям. К числу таких я отношу и противопоставление употребления одного слова употреблению многих слов для обозначения определенной предметности, затем и словесную реализацию в рамках определенной части речи. В рамках определенной части речи дает возможность выбора употребление того или другого типа склонения (особенно среди склонений с звуковыми окончаниями и нулевыми окончаниями). В рамках субстантивного слова появляется стильность в каждой из его ка- тегорий: как в деривационной истории слова, так и у рода (с подродами оду- шевленность и человечность), в разновидностях существительных и субстан- тивных местоимений (у личных местоимений и во выборе акцентных да и эклик- тических форм), далее в парадигме чисел (троечисленность и нетроечислен- ность), у лица и определенности, в употреблении падежей (особенно т.н. транс- формационных). У адъективною слова тоже может появиться стильность в де- ривационной истории прилагательного или местоимения (ср. bomba človek, nje pogledi), потом в субституциональном употреблении одной разновидности прилагательных вместо другой (это относится особенно и к числительным и к местоименным прилагательным); стильной является (как и у субстантивного слова) изменяемость по разных образцах склонения, у части качественных при- лагательных является стильной и изменяемость по степеням сравнения или по суффиксальной или по наречной парадигмах. У третьей макрочасти речи словенского языка, у глагола, происходит стиль- ность из нарушения морфологической парадигмы, изменения семантического ряда, передвижения видового употребления, переходности, вида, наклонения, отдельных глагольных форм (от последних в статье в принципе говорится о всех личных и безличных формах), наконец и из немаловажного смешения форм отдельных лиц и чисел. О несклоняемых частьях речи в статье говорится в общих чертах. В связи со всеми категориями статья в общем указывает лишь на возмож- ности стилистического воздействия в употреблении отдельных возможностей в перемене грамматических категорий; статья таким образом устанавливает прежде всего стильность как таковую, на ее конкретную определенность (напр. в смы- сле литературность — разговорность, чувственная нейтральность — чувственная определенность, современность — несовременность и пр.) статья главным обра- зом лишь указывает. BIBLIOGRAFIJA A. Bajec, Jezik v Zupančičevi prevodni prozi. JiS 1967, 5—14, 42—51, 87—91. — O predlogih in predponah, JiS 1956/57, 289—293, 349—354. A. Bajec. R. Kolarič, M. Rupel. (J. Solar): Slovenska slovnica. Ljubljana 1956 (2. izdaja 1964). A. Breznik. Raba predloga z/s in od pri trpnem deležniku, DS 1918, 165 in si. — Vladimir Levstik, Gadje gnezdo. DS 1920. — Stavčna negacija v slovenščini. RAZU 1943, Filološko-historični razred I. Ljubljana, str. 159—200. Janez Gradišnik, Slovenščina za Slovence. Založba Obzorja, Maribor 1967, 564 str. F. Jakopin, Slovenska dvojina in jezikovne plasti. JiS 1966. 98—104. T. Korošec, Pet minut za boljši jezik. Ljubljana 1972, sestavki na str. 23, 38, 56, 89, 118, 131, 157, 166, 180, 215. ]. Rigler. H kritikam pravopisa, pravorečja in oblikoslovja v SSKJ. SR 1971, 433—462; 1972, 244—251. Slovenski pravopis. Ljubljana 1962. J. Tominec, Se o deležnikih. JiS 1956/57, 382. F. Tomšič, Poglavje iz slovenske historične sintakse. SR 1955, 57—67. — Stopnjevanje. JiS 1956/57, 123—125. J. Toporišič, Slovenski knjižni jezik 1. Maribor 1965. — Slovenski knjižni jezik 2. Maribor 1966. — Slovenski knjižni jezik 3. Maribor 1967. — Slovenski knjižni jezik 4. Maribor 1970. — Iztiriti — iztiriti se. JiS 1967, 258. — Tovarišica ravnatelj in še kaj. JiS 1968, 1/3. — Končnica -ega v tožilniku srednjega in moškega spola ednine pri pridev- niških besdah in še to in ono. JiS 1968, 2/3. — Sklanjatev tujk, v izvornem jeziku ženskega spola. JiS 1969, 63. — Pridevniki, ki se stopnjujejo z obrazili. JiS 1969/70, 1/3—1/4. — Kategorija živosti v slovenskem knjižnem jeziku. JiS 1970/71, 4/3—4/4. — Problematika tipa Cigan/cigan in dvojine. JiS 1970/71, 159—160. — Pripomba h končnici -ega za tožilnik ednine moškega in ženskega spola. JiS 1971/72, 116—117. — Pravopis, pravorečje in oblikoslovje v slovarju slovenskega knjižnega jezika 1. SR 1971, 55—75, 222—229. — Prevzete prvine slovenskega knjižnega jezika (Glasovi, pisava, oblike, tvorba besed). SR 1972, 285—318. — Stilna vrednost glasovnih, prozodijskih, (pravo)pisnih, morfemskih in na- glušnih variant slovenskega knjižnega jezika. SR 1973, 217—263: (Glej še IX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Predavanja. Ljubljana 1973, 15—28.) • — Samostalniška beseda. Linguistica X1I/1972 (izšlo 1974). Skerl jev zbornik — Melanges Skerlj, str. 301—314. — K izrazju in tipologij i slovenske frazeologi je . JiS 1973/74, 273—279. B. Urbančič, Maskulinizacija nevter pri imenih za živa bitja v knjižni sloven- ščini. JiS 1959/60, 185—186. — Nekaj pripomb k pridevniškemu stopnjevanju. JiS 1959/60, 157—158. — O jezikovni kulturi. Cankarjeva založba, Ljubljana 1972. (2. izdaja 1973, 180 str.). V. Vrbinc, Slovar tujk. Ljubljana 1970.