GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSVA               ZA POMURJE	
Leto VIII. — Štev. 12
Murska Sobota, 22. marca 1956
Cena din 10.—
Zbor sadjarjev Pomurja
V sadjarstvu
še mnogo neizkoriščenih virov
za večji narodni dohodek
V ponedeljek je bil v M. Soboti zbor sadjarjev Pomurju. V novi kinodvorani se je zbralo tolikšno število sadjarjev (čez 250), da je udeležba zborovalcev prekosila vsa pričakovanja prireditelja — Okrajne zadružne zveze. Zboru sta med drugimi gosti prisostvovala tudi sekretar OO SZDL tov. Jože Gričar in predsednik Sveta za gospodarstvo OLO tov. Rado Pušenjak. Na dnevnem redu je bil med drugim referat o stanju in perspektivi razvoja sadjarstva v Pomurju (poročevalec predsednik sadjarsko-vinogradniškega odbora pri OZZ tov. Franček Stanjko), program za sadjarstvo v letu 1956 in razdelitev priznanj najboljšim sadjarjem.
Na zboru so se zavzemali za dokončno rajonizacijo vinogradniških in sadjarskih okolišev, kar bo letos osnovna naloga strokovnjakov v zvezi s sestavo regionalnega načrta za Pomurje. Z načrtnim delovanjem pa naj začnejo tudi sadjarski odseki pri KZ. Solidno sestavljeni delovni programi jim bodo vodilo, te programe pa je potrebno tudi uresničiti. Pri tem bodo sadjarski odseki deležni pomoči zadružnih organizacij. Po vojni se je tečajev za sadjarske pomočnike udeležilo čez 40 ljudi, vendar sedaj le redki delujejo v sadjarskih odsekih. Letos nameravajo prirediti podobne tečaje, zato bodo za nje pridobili le take ljudi, ki bodo potem v sadjarstvu tudi ostali. Pridobili bodo tudi
strokovnjake za predavanja in tečaje na podeželju. K splošnim nalogam, za katere so se opredelili na zboru, pa sodi tudi sestava predloga za okrajni odlok o obnovi sadovnjakov in vinogradov, sestava predloga za gradnjo in preureditve sadnih in vinskih skladišč in sklepanje pogodb s trsnicami in drevesnicami o pridelovanju potrebnih sadnih in trsnih sadik.
V programu za sadjarstvo predvidevajo, da bodo letos obnovili 80 ha strnjenih sadovnjakov (od tega 2 ha pritličnih nasadov), poizkusno sadili tudi žlahtno sadje (jagode, ribez, plemenite lešnike itd.), popolnoma asanirali okrog 5000 sadnih dreves in odkupili okrog 30 vagonov sadja za izvoz, priredili sadjarske razstave pri Gradu, v Cankovi, Šalovcih, Martjancih. M. Soboti, Lendavi, Ljutomeru, Radgoni in pri Vidmu in na njih nagradili najboljše razstavljalce. opravljali gnojilne in škropilne poskuse v sadovnjakih ter izbiro drevesnega materiala, priredili tečaj za odkupovalce sadja in uredili vse sadne sušilnice v okraju.
Zanimivo je, da je bil ta program predmet zares živahne razprave navzočih, ki so še marsikaj dodali in predlagali. Naj omenimo samo najglavnejše misli. Zajec naj ne bi bil zaščiten v sadnih okoliših (predlog sprejet s ploskanjem). Urediti je potrebno tudi razmere na sadnem trgu, saj je prišlo lani v cenah do takih anomalij, da so naša jabolka veljala v Splitu ali Beogradu trikrat več, kot pa je dobil zanje sadjar. Sadjarji so menili, da so dobički sadne trgovine daleč preveliki, medtem ko morajo oni večkrat prodati sadje pod ceno svojih pridelovalnih stroškov. Z ustreznimi ukrepi je potrebno zaščititi pridelovalca in potrošnika sadja. Sadni izbor za Pomurje bo potrebno že letos popraviti v dobro
žlahtnih sort (največkrat je bila omenjena kokus-oranž reneta), ki v pokrajini najbolj uspevajo, a
imajo tudi bodočnost v pogledu prodaje na domačem in tujem tržišču. Bobovca in drugih sort, ki so sicer
(Nadaljevanje na 2. strani)
Sadjarji nikar tako: pregosta krona, slabo negovano drevo ... Ni dovolj, če drevo samo posadimo, treba ga je tudi redno negovati, čistiti, škropiti ... sicer so plodovi redki in slabi (Foto Kološa)
V juniju bo v M. Soboti
POSVETOVANJE SLOVENSKIH MUZEJSKIH STROKOVNJAKOV
Najvažnejši točki razpravljanja članov Sveta za prosveto in kulturo na zadnji seji, t. j. 15. marca, sta bili: predlogi za proračun za novo leto in poročilo odbora za spomeniško varstvo o posvetovanju muzealcev Slovenije v Murski Soboti.
V predlogu novega proračuna Sveta za prosveto in kulturo so zajete tiste panoge dejavnosti, nad katerimi ima Svet kompetenco. Tako so predlagani za vzdrževanje kulturnih spomenikov Pomurja štiri milijoni dinarjev. Ta znesek bi približno zadostoval za popravilo nekaterih najvažnejših kulturno-zgo-
dovinskih objektov. Nekatere od teh, restavriranje v Selu in Turnišču, bo prevzel republiški zavod za spomeniško varstvo.
Proračunska sredstva bodo tudi zagotovljena ustanovam kot so Študijska knjižnica, Pomurski muzej in Glasbena šola (ki je prešla iz kompetence Sveta za šolstvo pod Svet za prosveto). Člani Sveta so sklenili, da naj bo Muzej NOB, ki je bil ustanovljen v Ljutomeru pred tremi leti, občinska proračunska ustanova Ljutomera. Ker pa bo tudi pri Pomurskem muzeju ustanovljen oddelek NOB, si bosta oba muzeja z materialom medsebojno pomagala.
Svet je tuldi sklenil dodeliti Ljudski prosveti podporo v znesku poldrugega milijona dinarjev.
Prof. Grum je podal poročilo o nameravanem posvetovanju muzealcev Slovenije v Murski Soboti, ki bo od 5. do 6. junija tega leta. Posvetovanja se bo udeležilo okoli 100 ljudi iz Slovenije in drugih republik. Na sporedu so razna tehtna predavanja s področja arheologije, etnografije, jezikoslovja itd. s posebnim ozirom na prekmurske prilike. Poleg tega si bodo gostje ogledali vse važnejše kulturne znamenitosti Prekmurja. Brez dvoma bo junijsko posvetovanje slovenskih muzealcev pomembno, pomembno zlasti še zato, ker se bodo udeleženci posvetovanja seznanili s prekmursko kulturno-zgodovinsko tradicijo, ki je ostali Sloveniji, in to celo strokovnjakom, neznana, ali vsaj premalo znana.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Preprost, a lep okras za vsako hišo — izdelki domače obril.
(Foto Kološa)
Pred prvim letošnjim zasedanjem Zvezne ljudske skupščine
Najvažnejše :
zvezni družbeni plan za leto 1956
Jutri, 25. marca, se bo začelo v Beogradu prvo letošnje zasedanje Zvezne ljudske skupščine. Skupščina bo razpravljala in potrdila več zakonskih osnutkov, med katerimi bo vsekakor najvažnejši zakon o zveznem družbenem planu zn leto 1956.
Najvažnejše, kar bo doseženo že z letošnjim družbenim planom, je zmanjšanje obsega investicij in spremenitev njih strukture, tako da bo vsklajen razvoj težke industrije z ostalo industrijo. Z zmanjšanjem obsega investicij v industriji pa bomo pridobili več sredstev za vlaganje v kmetijstvo ter za povečanje stanovanjske in komunalne izgradnje. Za kmetijstvo je letos predvidenih 20 milijard več kakor jih je bilo lansko leto, ko so izdatki za kmetijstvo znašali 34 milijard, medtem ko bodo letos znašali 54 milijard. Z zmanjšanjem obsega investicij bo zmanjšan tudi dotok delovne sile s podeželja v mesta in industrijska središča. Tako bodo plačni skladi v glavnem ostali isti oziroma bodo povečani le v sorazmerju z dvigom storilnosti. S povečano storilnostjo pa se bo povečal tudi blagovni fond, kar pomeni pri isti, oziroma le malo povečani kupni moči, stabilizacijo cen na tržišču.
Zagotovljeno je tudi povečanje proizvodnje blaga široke potrošnje z boljšim izkoriščanjem obstoječih tovarn. Tudi proizvodnjo kmetijskih potrebščin in strojev bomo povečali za okrog 8 milijard dinarjev.
Družbeni plan zagotavlja tudi pravilno in pravično delitev dobička gospodarskih podjetij in tako spodbuja delovne kolektive k povečanju storilnosti, k zmanjšanju proizvajalnih stroškov in k razvoju podjetja. Okrajem in občinam so zagotovljena neobhodno potrebna denarna sredstva na nekoliko drugačen način kakor lani, federaciji in ljudskim republikam pa na dosedanji način. Instrumenti letošnjega družbenega plana so namreč morali odstraniti nekatere negativne posledice sistema razdelitve dobička gospodarskih podjetij, da bi tako ustvarili ugodnejše pogoje za izboljšanje proizvodnje in povečanje storilnosti. Okrajem in občinam instrumenti letošnjega družbenega plana omogočajo samostojnejše delovanje na področju proračunskih izdatkov, večjo samostojnost pri zbiranju davkov, toda narekujejo tudi večjo skrb in odgovornost pri trošenju sredstev. Glede trošenja investicijskih skladov je predviden učinkovit sistem kontrole, da bi se tako res doseglo znižanje skupnih investicij, ki so bile doslej prevelike. Zaradi njih je prišlo do neskladnosti, ki so ustvarile motnje v gospodarstvu. V letih po osvoboditvi smo namreč investirali okrog 2.500 milijard dinarjev. Taka inve-
sticijska politika pa je bila v preteklosti skoraj nujna, če smo hoteli doseči raven pomembnejših industrijskih držav. Čeprav letošnji družbeni plan predvideva ustanovitev posebnih skladov za gradnjo stanovanj, se bo celotna vsota investicij zmanjšala za 100 milijard. Z discipliniranim izvajanjem družbenega plana bomo dosegli predvidene rezultate.
      Ivan Kreft
S prve seje skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje
V Pomurju je pod zdravstveno

zaščito
33 tisoč ljudi
V sredo, 14. t. m. je bila v M. Soboti prva seja skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Glavna tema razprave: doseženi uspehi pri organiziranju službe socialnega zavarovanja, problemi in naloge, ki se neposredno nanašajo na zdravstveno zaščito pomurskih delovnih ljudi.
Na prvi seji skupščine OZSZ je bilo večkrat poudarjeno, da se je družbeno upravljanje okrepilo tudi v organih soc. zavarovanja, zlasti še po zadnjih volitvah, na katerih je sodelovalo veliko število zavarovancev. Dosežena je tudi boljša povezava z zavarovanci, ki se vedno v večjem številu prizadevajo, da bi kar najbolje gospodarili z družbenimi sredstvi, ki so namenjeni za socialno zavarovanje. Ta sredstva pa niso mala, saj je lani prejelo 33 tisoč delovnih ljudi, ki so v Pomurju pod zdravstveno zaščito in prejemajo pokojnino, otroški dodatek ali oskrbnino, več kot pol milijarde din. Oblike povezovanja z zavarovanci so kaj različne; v nekaterih večjih krajih Pomurja so organizirali posebne koordinacijske odbore, v Ljutomeru pa je že bivši OZSZ ustanovil Klub zavarovancev, ki je imel redne študijske sestanke.
Gospodarski pomočniki (bivši hlapci) in gospodinjske pomočnice še v večini niso deležni ugodnosti socialnega zavarovanja, kar je v
glavnem krivda njihovih delodajalcev. V okolišu ljutomerskega zavoda so popisali ene in druge. Ugotovili so, da jih je bilo od skupnega števila 350 zavarovanih samo 30 ali približno 8 odst. To pomeni, da je bilo socialno zavarovanje prikrajšane samo v ljutomerskem okraju za 18 milijonov din, v bivšem soboškem okraju pa za 10 milijonov din. Podobne primere so zabeležili tudi v zvezi s pokojninami.
Izvoljeni 11-članski odbor se bo moral zavzeti predvsem za izenače-
nje cen posameznim zdravstvenim storitvam. Po primerjalnih podatkih so bili stroški posameznih zavarovancev v bivšem ljutomerskem okraju za 10 odst. večji od stroškov posameznih zavarovancev v bivšem soboškem okraju. Na stroške v ljutomerskem okraju pa je bistveno vplival socialni sestav zavarovancev, delno pa tudi mali mesečni prejemki njih večine. Stroški upravičencev se bodo prav gotovo zmanjšali, če bodo v določenih krajih uredili ambulante, v katerih bodo zavarovanci dobili vso potrebno zdravstveno pomoč. Mnogo več pozornosti pa bo potrebno posvečati tudi zdravstveni preventivni službi — preprečevanju poklicnih in drugih nalezljivih bolezni.
Proizvodnja keramičnih izdelkov tudi v Pomurju?
Člani Sveta za gospodarstvo pri ObLO v M. Soboti so pred kratkim razpravljali o tem, da bi opekarno v Nemčavcih postopoma preusmerili v obrat za izdelavo keramičnih izdelkov.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov in Zavoda za raziskavo gradbenega materiala v Ljubljani, je pečarovska glina, ki bi jo izkoriščali v novoustanovljenem obratu, primerna za izdelovanje različnih predmetov, ki vzdržijo visoko temperaturo. Občinski ljudski odbor v M. Soboti je že v dogovoru z lastniki zemljišč, ki bi prišla v poštev pri izkoriščanju. Zaradi velikega povpraševanja po opeki bo nemčavska opekarna letos še dala na trg nekaj opeke.	   - j
OB VEČJEM RAZUMEVANJU BODO TUDI USPEHI VEČJI
V radgonski občini je pod varstvom družbe 167 otrok
Pod varstvom družbe je v radgonski občini 167 otrok, od teh 65 otrok padlih borcev, 43 brez roditeljev in 34 otrok, ki so potrebni varstva zaradi socialne in zdravstvene ogroženosti. V vzgojnih domovih je 25 otrok. Nekaj otrok oskrbujejo svojci ali rejniki, za one v zavodih pa plačuje stroške oskrbnine občinski ljudski odbor, ki skrbi razen tega tudi za šolanje otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja.
Svet za varstvo matere in otroka je z rejniki v stalnih stikih. Člani sveta otroke redno obiskujejo ter ugotavljajo n jih zdravstveno in socialno stanje. Pri svojem delu pa so ugotovili, da je varstvo družine pomanjkljivo predvsem v nekaterih vinorodnih predelih občine, posebno na Murščaku. Plitvičkem vrhu in Janževem vrhu, kjer predstavlja alkoholizem največjo nevarnost v vzgojnem in zdravstvenem oziru. Ni redek primer: otroške dodatke potrošijo v teh predelih predvsem za alkoholne pijače. Otroci ostanejo brez hrane, podhranjeni, zdravstveno ogroženi in rahitični. Pri odpravljanju tega problema Svet za varstvo matere in otroka pri ObLO v Radgoni še ni žel takih uspehov kot bi bilo to potrebno. To predvsem zaradi tega ne, ker ni dovolj
razumevanja s strani podjetij in družbenih organizacij. Člani sveta so ugotovili, da posamezna podjetja celo podpirajo pijančevanje, saj je delavski svet nekega gostišča sklenil. da bodo dobili delavci, ki so zaposleni pri tem gostišču, pijačo na upanje, na račun mesečnih prejemkov. Tak način »pomoči« so občinski odborniki in člani sveta ostro kritizirali.
Svet za varstvo otrok se zanima tudi za mlečne kuhinje, ki jih je v občini 9. V mlečnih kuhinjah se hrani 650 otrok. Čudno pa je, da je med najslabšimi mlečnimi kuhinjami prav radgonska.	Ik.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 23. marca do 1. aprila.
Nestalno in v glavnem hladno vreme s pogostimi manjšimi padavinami, v jasnih nočeh slana ali mraz. Ob zaključku tega tedna, ali v začetku prihodnjega tedna ponovna močna ohladitev s padavinami, sneg do nižin. Proti koncu prihodnjega tedna izboljšanje vremena in topleje.
     Napoved je sestavil V. M.
(Nadaljevanje s 1. strani)
udomačene in tudi najbolj odporne proti gnitju in boleznim, kmalu ne bomo mogli več izvažati, ker na inozemskih tržiščih vedno bolj prevladujejo žlahtnejše sorte. Letno škropljenje sadnega drevja se bo moralo v Pomurju veliko bolj udomačiti, če bomo hoteli v prihodnosti izvažati sadje kljub škodljivemu početju ameriškega kaparja. V Pomurju je samo 162 ročnih prevoznih in 24 motornih sadnih škropilnic, kar je odločno premalo, zlasti zaradi tega, ker niso škropilnice enakomerno razdeljene. V bodoče bo potrebno dajali več sredstev iz skladov za pospeševanje kmetijstva ljudskih odborov in zadrug prav za škropilnice, kajti škropljenje je poleg gnojenja in pravilne nege drevja glavni pogoj za večji in kakovosten sadni pridelek. Prav tako so se navzoči sadjarji izrekli za odločne ukrepe proti onim, ki iz malomarnosti nočejo škropiti sadnega drevja.
Na kraju zbora je bilo pohvaljenih in nagrajenih 208 najboljših sadjarjev. Priznanje I. stopnje so dobili: Kmetijska zadruga Čepinci, Jože Horvat iz Lendave, Lovro Špindler in Ludvik Kosi iz Bučkovec in Vinogradniško gospodarstvo Kapela.	S. K.
Trije vozli v Beltincih
ali :
Navzkriž   z  družbeno      moralo
in našo stvarnostjo
V vodstvu Kmetijske zadruge Beltinci odločno premalo uveljavljajo odnose, ki bi krepili socialistične pozicije zadruge in obče koristi skupnosti članov. Vzroki za tako stanje so predvsem v familiarnosti, neodgovornosti vodilnih uslužbencev in skrajno slabi budnosti zadružnega vodstva. Vse kaže, da ne more skozi kopreno družinskih zvez (javno mnenje je »odpihalo« iz zadružne pisarne biv. tajnika Glavača, toda njegov sin Martin je še vedno knjigovodja zadruge, Martinova sestra pa trgovska pomočnica v beltinski »Špeceriji I«, čeprav je bila zaradi malomarnega poslovanja disciplinsko odpuščena iz zadružne poslovalnice v Bratoncih, V. Pavlinjek je upravnik zadruge, njegova žena je zaposlena v manufakturni zadružni trgovini, brat predsednika zadruge A. Vereš je mesar v zadružni klavnici itd.) prodreti nobena dobra pobuda ali zdrava kritika zadružnikov. Še več: poslovanje odgovornih ljudi v zadrugi kaže na dokajšen odmik od pravih socialističnih odnosov in sploh problemov, ki se živo dotikajo skupnih koristi vseh zadružnikov.
Če ni reda in kontrole, se zgodi . . .
Podkrepimo to z nekaterimi dokazi. Najprej o inventurah. Prvega septembra lani so bili v inventurni komisiji ljudje (zadr. mesar, bivši gostilničar in neki obrtnik), ki so sicer opravili svoj posel in se po njem tudi pošteno napili. Posledica take kontrole nad poslovanjem zadružnih uslužbencev je bila bajka o »absolutno dobrem poslovanju v vseh zadružnih poslovalnicah«, čeprav se je med zadružniki šušljalo, da je tu in tam manjši primanjkljaj, ki pa so ga prezrli, rekoč, da ga bodo že pokrili v naslednji poslovni dobi. Ljudski glas pa je imel v sebi tudi precej resničnosti, kar so morali »žal« ugotoviti že ob Novem letu pri inventuri v poslovalnici »Železnina«; najprej so ugotovili nekaj čez 750.000 din primanjkljaja, ki pa se je pozneje (namreč potem, ko je 10 neevidentiranili dolžnikov poravnalo svoj dolg do poslovalnice) zmanjšal na 698.800 din in pri tej vsoti tudi ostal. Poslovodkinjo Marijo Neržimo so potem mirno odpravili s tem, da bo prodala svoje skladišče in poravnala svoj dolg do zadruge. O tem je bila sklenjena tudi pismena pogodba.
Toda: sokrivci so ostali v senci. Upravnik zadruge V. Pavlinjek in nekateri člani zadružnega vodstva so dobro vedeli, da je M. Neržima pijančevala tudi v poslovnem času, da je svoj posel prepuščala vodji odkupa I. Brumnu in celo svoji služkinji, da je na železniški postaji iskala zatočišče v gostilni, medtem ko so kmetje »svobodno« razvažali umetno gnojilo, apno in cement, da je ključe od skladišča izročala drugim, toda nihče izmed njih se ni potrudil, da bi bil to preprečil in poslovodkinjo že prej odpustil iz službe. Računali so pač na to. da ima Neržimova premoženje in da bo že lahko »založila«, če bo to potrebno. Tudi sedaj so mirni zastran tega dogodka, kajti formalno so zadevo uredili; v njihovem odnosu do povzročitelja primanjkljaja pa ni
niti zrna moralne obsodbe ali komentiranja, ki je sicer živo med zadružniki in ki meri na to, da je potrebno Neržimovo tudi primerno kaznovati. Za njih je pač glavno to. da je dala dobro besedo glede povračila škode — z drugimi posli pa naj še ukvarja zadružna zveza ali javno tožilstvo, če je že treba komu izprašati vest. Torej: roke vstran in brez zamere! Pri tem pa se je seveda potrebno vprašati, kaj bi bilo tedaj, če primanjkljaja ne bi povzročila neka Ner-
žimova z dokajšnjim premoženjem. In dalje, prav nič se jim ne zdi potrebno razmišljati o tem, če ima Neržimin naslednik I. B. dovolj moralnih lastnosti za opravljanje poslovodskih poslov, ko pa je vendar znano, da je njegova predhodnica pri zadnji inventuri zvalila precej krivde prav na njega. In če je tudi v tem zrno resnice — kaj bodo pozneje porekli zadružniki in drugi ljudje, ki jim je gospodarski napredek zadruge pri srcu?
Žito uvažamo, doma pa nam propada
V beltinskem mlinu meljejo žito tudi za Trg. podjetje »Zrno« iz Maribora. Posrednik je soboško mlinsko podjetje, ki je odkupljeno žito -pred mletjem tudi skladiščilo. Ko so dobili pošiljko (okrog 55 ton), so takoj začeli mleti, pri tem pa so kmalu morali ugotoviti, da je žito skrajno nepri-
merno za meljavo, predvsem zaradi tega. ker sploh ni bilo očiščeno in je vsebovalo okrog 10 odst. primesi grahorja, kokolja in semena drugih zeli. Organi Centralnega higienskega zavoda iz Ljubljane so žito in moko pregledali in ugotovili, da ima močan vonj po plesnobi, do česar pa ne bi prišlo, če bi žito poprej dobro očistili in posušili. Odredili so tudi, da je mogoče žito in moko uporabiti samo za živinsko krmo. nikakor pa ne za prehrano ljudi.
Podobna usoda je doletela tudi pšenico, ki jo je dalo mleti domače selekcijsko posestvo, samo s to razliko, da so jo v mlinu že domala vso spremenili v moko, ki pa je imela ob pregledu organov Sanitarne inšpekcije v sebi 15,4 % vlage, 1.9 % kislosti. 0.55 %  pepela in je bila zatohla. Po jugoslovanskem standardu lahko ima najboljša
pšenica samo 12, 5 % vlage (pred umetnim sušenjem), kisla sploh ne sme biti, razen tega pa je imela pšenična moke. beltinskega posestvu za 0,08 % več pepela, kot je dovoljena mera pri moki tipa 400. Moka je bila namenjena soboškemu Trgov, podjetju »Potrošnik«, ki pa jo je takoj po prvi pošiljki začelo vračati nazaj v mlin. Zakaj pa je dala pšenica tako slabo moko? Spet ista pesem: v skladišču je niso premešali, kaj šele posušili, čeprav bi lahko to opravili tudi na umeten način. Prav gotovo je vmes malomarnost, sicer se kaj takega ne bi moglo pripetiti, zlasti še zato, ker je pšenica drugače lepa, le da je pognala, ko se je navzela preveč mokrote.
Izpod pridnih in gibčnih prstov bo nastala lepa košarica
(Foto Kološa)
Z občnega zbora Okr. odb. TVD »Partizan« M. Sobota:
Več samozavesti
pri nadaljnjem delu
V prejšnjem tednu je bil v M. Soboti občni zbor Okrajne zveze TD Partizan. Razen številnih delegatov iz vsega Pomurja se je udeležil občnega zbora tudi načelnik republiškega odbora Partizan tov. Tomaž Šavnik, ki je podelil nekaterim zaslužnim članom priznanja.
Takoj ob začetku poročila, nekaj ugotovitev predsednika Okrajnega odbora TD Partizan tov. Jožeta Velnarja. — Ni namen našega društva vzgojiti profesionalne telovadce, gre za množično telesno vzgojo, ki bo z vajami na orodju in s prostimi vajami krepila telesno odpornost članov. Da dosežemo ta smoter, je potrebno vključiti v naše vrste čim več ljudi, predvsem pa kmečko mladino, ki je bila doslej v našem društvu zelo slabo zastopana. Če upoštevamo, da je v vseh društvih v okraju včlanjenih komaj 3,7 % vsega prebivalstva, ne moremo šteti tega kot izreden uspeh.
Omeniti je treba še nekaj. Delo posameznih društev je  preveč skrito in v tem je ena izmed osnovnih napak dosedanjega dela. Lep je primer Partizana v Črenšovcih, kjer je bilo na občnem zboru razen članov društva tudi precej nečlanov, ki so gotovo pričeli razmišljati o tem, da bi tudi sami postali člani Partizana.
Slaba stran dosedanjega dela je tudi v premajhni udeležbi posameznih društev pri
različnih tekmovanjih. Samo en primer; tekmovanje, ki ga je razpisala Ljudska pravica. Partizan Cankova je prejel ob tej priliki lepo priznanje, o ostalih Članih društev, ki jih je skoraj 4 tisoč, pa ni bilo ničesar slišati.
K razpravi po poročilih se je oglasilo precej članov Partizana, med drugimi je govoril tudi gost Tomaž Šavnik, ki je poudaril predvsem nekatere bistvene stvari, ki dajejo oceno organiziranega dela. — Premalo je samopriznanje določenih pomankljivosti, potrebnega je več zavestnega ne kampanjskega dela — je med drugim dejal tov. Šavnik.
Kljub vsem pomanjkljivostim, ki so ovirale delo posameznih organizacij, so se posamezni člani, pa tudi odgovorni ljudje v društvu trudili, da bi bilo življenje pri Partizanu tako, kot bi moralo biti. Priznati je treba, da so posamezni vodniki žrtvovali nešteto ur preden so pripravili člane, članice ali pionirje za nastop. Vse to so opravljali poleg rednega delovnega časa. Takim članom in vodnikom so dali udeleženci občnegu zbora vse priznanje.
Sklep občnega zbora je bil: poživiti delo Partizana. Izdelali so osnutek programa za letošnje leto. Izmed najobširnejših prireditev, bo gotovo telovadni zlet, ki ga bo orguniziral okrajni odbor Partizana v letošnjem poletju. Razen številnih prireditev so v letošnjem programu tudi nekateri tečaji, predvsem tečaji za vodnike, smučarski tečaj. Omenim naj še okrajno smučarsko tekmovanje v smuku, slalomu, teku, skokih in sankanju, ki bo v prihodnji zimski sezoni.	jm
Res, vozli, ki jih je treba razvozljati
Pojavlja se več vprašanj. Prvo je — ali ni taka mulomarnost velik greh, zlasti še sedaj, ko moramo pšenico uvažati in jo v tujini tudi drago plačevati? Nedvoumen odgovor lahko takoj dobimo. Mnogo več pozornosti bi lahko posvečali pšenici že tedaj, ko so jo prevzemali od kmetovalcev in mlatilničarjev. Precej zadrug bi lahko s svojimi napravami očistilo odkupljeni pridelek; med njimi tudi beltinska, ki je odkupovala pšenico z 10 % primesi, čistilec zrnja pa je stal pod strešnim kapom, čeprav bi lahko z njim iz pšeničnega zrnja odstranili naj manj 7 %  primesi in šele potem tako očiščeno pšenico tudi odkupili. Za beltinsko posestvo pa še posebej velja, da bi lahko pšenico dobro zavarovalo, saj ima boljša skladišča in tudi več delovne sile kot zasebni kmetovalci, pri katerih pa se kaj takega redko zgodi. Mnogo bolje bi tudi bilo, če bi žito takoj po mlačvi oddalo odkupnemu podjetju, saj se mu pač ni bilo potrebno ukvarjati še s preprodajo moke. Morda pa so bile vmes tudi težnje zn večjim dobičkom? Naj bo kakorkoli že. zanimivo pa je še eno vprašanje, namreč, kako bodo vodstva trgovskih podjetij in selekcijskega posestva knjižila to izgubo in opravičila očitane jim slabosti pred svojimi delovnimi kolektivi, saj bo s tem, da bodo morali prodati pokvarjeno pšenico samo kot živinsko krmo. precej zmanjšan dohodek in naposled tudi dobiček, ki ga običajno delijo med delavce in uslužbence. Skratka: nič koliko vozlov, ob katerih se je vredno ustaviti!
Še težja pa je stvar s proseno kašo. Beltinski mlin ima vse naprave zn proso, toda v soboškem mlinskem podjetju jim ni do tega, da bi izkoristili njihovo zmogljivost. Zgodilo se je celo, da je bila ponudba občinskega mlina mnogo bolj ugodna kot zasebnih mlinarjev v Beltincih (v mlinu so obljubili, da bodo pripravili iz prosa določene kakovosti 62 %  kaše, zasebnik Majzer iz neposredne okolice pa je pri taistem prosu prišel na dan z 60 odst. obljubo), vendar pa sta naposled zmagala privatnika. Zdaj pripravljajo zasebni mlinarji kašo za socialistično podjetje, medtem ko naprave v drugem socialističnem obratu stojijo neizkoriščene. In še več: Upravnik soboškega mlin. podjetja Š. Forjan je šel celo tako daleč, da plačuje zasebnikoma Majzerju in Horvatu proso kar z gotovino. Lani spomladi je prišel na Horvatov dom in izročil mlinarjevi ženi na roko 155.000 din gotovine za izgotovljeno proso. Kje je tukaj logika: zasebnik je kupil pri kmetovalcih proso s kapitalom, ki ga je pridobil od socialističnega obrata, ga s svojo napravo doma predelal v kašo in slednjo potem prodal taistemu socialističnemu podjetju. Zares klasičen primer »socialističnosti« podjetja, ki ni samo nerazumljiva zn poštene poslovne ljudi in državljane, marveč tudi vsega obsojanja vredna — že zategadelj, ker je tako
početje nevzdržno v odnosu med posameznimi podjetji v socialističnem sektorju, ker povečuje število nepotrebnih posrednikov v razmerju pridelovalec — potrošnik in naposled dejavno prispeva k bogatenju posameznih privatnikov.
In prav tu je potrebno izreči odločen: ne!	S. K.
Sobota — Kolodvorska ulica Lepa, nova zgradba
Narodne banke, zraven pritlikavec, ki se bo čez čas moral umakniti kakemu večjemu poslopju, in na kraju prav tako nesodobna železniška postaja. Tudi za slednjo bi že bil čas, da jo zamenjajo nove stavbe.
Še enkrat:          Odgrnimo zaveso nad poslovanjem
KZ Črnelavci
Že lani smo pod gornjim naslovom pisali o nekaterih nepravilnostih, ki so se dogajale v KZ Črnelavci. Sodišče je obsodilo glavnega krivca Jožefa Šadla zaradi poneverb in še nekaterih podobnih dejanj pri drugih podjetjih, na 5 let zapora. Vendar pa na razpravi niso mogli ugotoviti, kdo je pomagal obtoženemu priti do štampiljke, ki bi jo sicer moral čuvati predsednik zadruge.
Materialna škoda, ki jo je utrpela zadruga, je dvignila precej prahu med zadružniki. Avtor članka, predvsem pa zadružniki, so pričakovali, do bo kritika v omenjenem članku doprinesla k temu, da zaveje v črnelavski zadrugi nov veter; pričakovali so, da bo postala zadruga res organizacija, ki bo pomagala napredku kmetijstva. Člani zadruge so dali nekaj umestnih predlogov, vendar se ni nič uresničilo. Na občnem zboru so sklenili, da kupijo trosilec za umetni gnoj, toda kljub temu, da je poteklo že precej časa, morajo zadružniki še danes trositi gnoj z roko. Druge kmetijske zadruge so organizirale dobavo enodnevnih piščancev in valilnih jajc štajerske pasme, upravnik črnelavske zadruge pa ni čutil niti potrebe po tem, da bi člane zadruge vsaj seznanil o tej stvari. Zadružniki so se zanimali tudi zn gradnjo silosov in gnojničnih jam. Pravilno bi bilo, da bi dali subvencije tistim, ki zadrugi prodajajo vse svoje pridelke in jim je sploh pri srcu
razvoj domače kmetijske zadruge. Po izjavi nekaterih zadružnikov pa so razdelili subvencije z žrebom. Mislim, da tu ni potreben širši komentar.
Večina zadružnikov je mnenja, da so člani upravnega odbora dobri, vendar premalo dosledni v boju z nenaprednimi ljudmi, ki hočejo uveljaviti svoje težnje. Za upravnika zadruge bo treba določiti človeka, ki bo s strokovno usposobljenostjo kos vsem nalogam zadruge.
Podpisani sem 10. II. 55. objavil v Obmurskem tedniku članek pod naslovom »Odgrnimo zaveso«, v katerem sem obravnaval nezdrave razmere v KZ Črnelavci. Naknadno sem ugotovil, da so očitki proti bivšemu predsedniku KZ tov. Janezu Kuminu zaradi pomanjkljivih podatkov neumestni in neresnični in zato to v tem članku popravljam.
Ing. Tibor Titan
NEKAJ  O KINU V LJUTOMERU
O ljutomerskem kinu so posamezni časopisi že večkrat pisali. Zato bom kot dodatek k vsemu temu zapisal še tole.
Zakaj ljutomerski kino ne objavlja kinosporedov, kot to delajo povsod drugod? Mislim, da ni tako težko nalepiti na reklame, ki vise na steni, listkov, na katerih bi bil napisan datum predvajanja. Tudi plošče so že zelo oguljene in marsikateri obiskovalec kina si želi včasih kaj novega, kar ne bi terjalo od uprave kina prevelikih sredstev.	L. V.
Opomba uredništva: V eni izmed prvih letošnjih številk Pomurskega vestnika smo povabili vsa kinopodjetja v Pomurju, naj nam pošiljajo kinosporede, ki jih bomo objavljali brezplačno, vendar se temu vabilu nekatera kinopodjetja — med njimi tudi Ljutomer — niso odzvala.
Ob  tretji številki »Utrinkov«
Vsekakor je razveseljivo, da izhajajo »Utrinki« še dokaj redno, saj je skoraj običajno, da se taki »utrinki« utrnejo le enkrat, dvakrat, potem pa izginejo za vedno. No, za »Utrinke« soboških srednješolcev to res ne velja. Že lani so izhajali, letos pa imajo že tretjo številko za seboj. Skupaj ( v tem letu) že 60 strani, največ literarnega teksta.
Tretja številka je izrazito literarna, brez kakšnih šahovskih partij ali drugih neliterarnih člankov. Proza in pesmi so njena vsebina. Večinoma srečamo zopet znance iz prvih dveh številk (razen Franceta Cvetkova in M.). Tudi za to številko veljajo v glavnem iste besede, ki sem jih zapisal že ob izidu prve in jih delno ponovil ob izidu druge številke: kljub nekaterim dobrim motivom še neprečiščenost izraza, ohlapnost v formi, jecljanje namesto odločne, jasne besede. To velja enako za prozne prispevke kakor tudi za poezijo, za zadnjo v še večji meri.
Med prozaisti se tudi tokrat oddvaja od ostalih Drago Grah (»Ko je prihajalo sprotiletje . . .«). Simpatično pisanje in občuteno risanje mladostnih občutkov ob prihodu pomladi. Med dobre prozne prispevke
te številke štejem O. Razdvojnikov e g a črtico »Klop v parku« (pri kateri pa bi lahko brez škode odpadla prva dva filozofična odstavka. Alfred Motiš ima soliden prijem za pisanje, nekoliko bolj nesrečno roko pa pri izbiri motivov. Tako opisuje v črtici »Nazaj« že star motiv izseljenca na obisku doma, pa še to dokaj ohlapno in neizrazito. V zgodbi »Na tepežni dan« se je lotil prastarega motiva o zapeljanem dekletu, v katerega je sicer vnesel nekaj naturalističnih posebnosti, v ostalem pa ostal pri stari obdelavi.
Pesniški del je obširen. Po preprostosti izraza, slikovitosti ter precejšnji formalni dognanosti izstopajo pesmi Branka Šemen a (»Vrbe«, »Tam. kjer se poti prepletajo« in »Bežijo prepelice«). Občuteno, z rahlo, hudomušno ironijo prepleteno je »Sentimentalno pismo« Milana Erjavca, medtem ko je njegov »Vojaški pogreb« pravo nasprotje prve: mračna silhueta mrtvega vojaka z ne preveč izvirnim refrenom »Vagoni čakajo . . .«. G. J. je v pesmi »Ugasla zvezda« izrazil lepo misel, lep motiv, ki bi se v prozi lepo bral, v rimani obliki pa je kakor, da bi se mladost spremenila v starko,
svatovsko oblačilo v puščavniško raševino: nemogoča raba pomožnega glagola na koncu verza: . . . « utrnila se« . . .ugasnila je.« Ali: . . . Kam hotela priti si? (!!!)) . . .« v prostranstvo utonila si.« Zares začetniške, da ne rečem šolske napake.
Silva V a 1 p a t i č objavlja osvežujočo pesem »Luna hiti«, Milan Horvat pa dve priložnostni zimski pesmici »V decembru« in »Zimski večer«. Od O l a j e v i h dveh je občutno boljša »Ozrl sem se«, medtem ko je druga »V tihoto se odeva vas« preveč konvencionalna. Od vseh treh prispevkov M.-a je še najboljša štirivrstičnica »So spomini . . .«, medtem ko ostalima dvema »Šopek oster« in »Senca preteklosti« še mnogo manjka do pesmi. Podobna ugotovitev velja tudi za pesem Franceta Cvetkova »Jesen v poljani« in Ošlajevo »Sredi cvetja«.
Taka je torej približno pesniška in prozaistična bera tretje številke »Utrinkov«. Če sem ob drugi številki zapisal, da je kakovostno slabša od prve, lahko za tretjo rečem, da je boljša od druge. Dosedanjega nivoja, s katerim so »Utrinki« začeli, pa tudi tretja številka ni presegla.
Franc Šrimpf
V času volitev organov delavskega upravljanja
LOČIMO PLEVEL OD ZDRAVEGA JEDRA
Finančna inšpekcija bivšega OLO Ljutomer je ob pregledih zaključnih računov ugotovila v osmih podjetjih grobe poslovne nepravilnosti. Skoda, ki je bila povzročena v zvezi z gospodarskim kriminalom in skrajno nevestnim gospodarjenjem z družbenimi sredstvi, znaša čez 10 milijonov dinarjev. Sodišče je v zvezi s tem kaznovalo okrog 20 vodilnih uslužbencev.
Glavni problem nevestnega gospodarjenja pa se kaže v likvidaciji petih gospodarskih organizacij, ki so sicer imele vse pogoje za nadaljnje poslovanje.
Po formiranju novih občin, je občinski ljudski odbor v Ljutomeru zelo ostro nastopil proti vsem pojavom okoriščanja posameznikov na račun družbe. Ko so pred kratkim člani Sveta za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru obravnavali sedanje stanje v podjetju »Remont« Ljutomer, so ugotovili, da je za del nepravilnosti, ki so se pojavile v podjetju, tudi odgovoren upravni odbor.
Sedaj, ko smo tik pred volitvami delavskih svetov in upravnih odborov, je potrebno oceniti delo vsakega kandidata, ki bo izvoljen v organe samoupravljanja. Ne sme
priti na primer do takih primerov kot pri »Žici«, kjer so postavili na kandidatno listo člana kolektiva, ki noče biti član SZDL. Volitve delavskih svetov in upravnih odborov dajejo kolektivom možnost, da ločijo plevel od zdravega jedra.
VELIKA POLANA
V Veliki Polani že nekaj časa prirejajo seminarje SZDL. Seminarjev se udeležujejo odborniki krajevnega odbora, člani SZDL in drugih množičnih organizacij. Pred kratkim je bil v Veliki Polani tudi zbor volivcev na katerem so volivci razpravljali o dosedanjem delu Ob LO Lendava in o spremembi načina obdavčitve. Izmed sklepov zbora volivcev so najvažnejši naslednji: vsi, ki bodo letos precepili hibridno trto, naj bi bili oproščeni plačevanja takse; škropljenje sadnega drevja je treba izvesti pravočasno in pod strokovnim nadzorstvom.
POMURSKI VESTNIK 22. marca
2
Pomembni sklepi Sveta za prosveto
(Nadaljevanje s 1. strani)
člani Sveta so predlog odbora za spomeniško varstvo o tem posvetovanju z odobravanjem osvojili, v proračunu pa bo zagotovljen tudi primeren znesek za kritje nekaterih stroškov posvetovanja.
Na seji so še pregledali sklepe z zadnjega sestanka in ugotovili, da so bili izpolnjeni. Glede gledališča, ki naj bi se zgradilo v M. Soboti, in katerega gradnjo je Svet podprl, so ugotovili, da so bili sicer sklicani nekateri sestanki, da je bil imenovan tudi gradbeni odbor, posebna komisija (v njej je bil tudi član Sveta tov. Novak) si je ogledala nekaj slovenskih odrov, dalje od vsega tega pa še ni prišlo. Svet bo še nadalje spremljal delo za zgraditev gledališke stavbe v M. Soboti.
Ob koncu je predsednik Sveta prof. Zadravec predlagal članom, da bi vnesli v proračun tudi postavko pol milijona dinarjev kot subvencijo za novi pomurski zbornik »Svet ob Muri«, ki ga bo izdajala v tem letu Obmurska založba. Člani Sveta so z odobravanjem sprejeli tudi ta predlog.	-Š.
Soboški grad — v njem že uraduje občinski ljudski odbor.
IZ DELA SVETOV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V MURSKI SOBOTI
Taborjenja mladine v predvojaški vzgoji in ukrepi za napredek telesne vzgoje v Pomurju
V letošnjem letu, od junija pa do septembra, bo komisija pri Svetu za telesno in predvojaško vzgojo organizirala taborjenja za mladino, ki je vključena v predvojaško vzgojo. Ker ni primernega prostora, kjer bi lahko taborili vsi naenkrat, bodo taborjenja v izmenah, organizirana po občinah. Skupno bo taborilo okoli 2000 mladincev. Sredstva za ta taborjenja bodo zagotovljena v proračunu Sveta za telesno in predvojaško vzgojo in je za to predvidenih 9 in pol milijona dinarjev. Da bi teklo delo predvojaške vzgoje še bolje, kakor pa doslej, bodo pri posameznih občinah ustanovljeni občinski vojaški centri. V ta namen je bil tudi seminar občinskih referentov za predvojaško vzgojo 15. t. m. v Murski Soboti.
Na isti seji Sveta za telesno in predvojaško vzgojo so sklenili organizirati ob koncu šolskega leta okrajno tekmovanje učencev nižjih gimnazij in osemletk v atletskem mnogoboju. Najboljša ekipa bo dobila prehodni pokal, ki se trenutno nahaja v Ljutomeru. Potrebno bi bilo tudi organizirati medzavodna tekmovanja, da bi se na ta način dvignilo zanimanje za športno dejavnost med šolsko mladino Pomurja. Tekmovanja bo pripravila posebna komisija, v okrajnem proračunu pa bo tudi predviden znesek, s katerim bodo lahko krili najnujnejše stroške.
Za napredek telesne vzgoje bosta tudi važna dva telesnovzgojna te-
čaja, eden za telesnovzgojne učitelje, drugi pa za vodnike TVD Partizan. Oba tečaja bo skupaj obiskalo 60 ljudi, trajal pa bo 21 dni.
Prav tako nameravajo z razpisanimi štipendiranimi mesti za učitelje telesne vzgoje zagotoviti učne moči, ki so za bodoči razvoj telesne vzgoje v Pomurju nujno potrebne. Posebnega pomena za uspešni razvoj telesne vzgoje po občinah bodo tudi komisije za telesno in predvojaško vzgojo po občinah, ki bodo morale neposredno voditi oba sektorja te važne družbene dejavnosti, zadevajočo predvsem našo mladino.
KAKO KORISTNEJE UPORABITI SREDSTVA SKLADOV ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
V SVETU ZA GOSPODARSTVO OLO M. SOBOTA SO NA REDNI SEJI PREJŠNJI ČETRTEK RAZPRAVLJALI PREDVSEM O DVOJEM:
O DELU OKRAJNE GRADBENE INŠPEKCIJE IN O RAZDELITVI PREOSTANKA SREDSTEV SKLADA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA IZ LANSKEGA LETA. O SLEDNJEM - KRATKO POROČILO.
V novem komunskem sistemu še niso povsem razčiščena vprašanja pristojnosti plačevanja posameznih postavk kmetijsko pospeševalne službe. Ker so ta sredstva občinskih ljudskih odborov, namenjena za pospeševanje kmetijstva, precejšnja. bo treba točno določiti, katera dela se bodo plačevala s sredstvi občinskih skladov. Taka primera sta n. pr. kalcifikacija zemljišč in sklad za varstvo živine. Doslej je razpolagal s sredstvi za
kalcifikacijo zemljišč samo OLO, odslej pa bodo morale prispevati tudi občine, če že ne bodo prevzele stroškov kalcifikacije v celoti. Svet za gospodarstvo je mnenja, da je treba določiti tudi za vse ostale namenske sklade, s katerimi razpolagajo ljudski odbori, kako se bodo
koristili, prav tako je treba skrbeti tudi za to, da bodo občinski ljudski odbori ta sredstva koristili res namensko. Vprašanje je, kako bo v tistih občinah, ki z določenimi sredstvi ne bodo zmogle vseh potreb. O teh stvareh bo moral okrajni ljudski odbor, predvsem pa Svet za kmetijstvo, podrobneje razpravljati.
Iz lanskoletnih sredstev sklada za pospeševanje kmetijstva je Svet za gospodarstvo določil nekaj sredstev kot regres za nakup semenske koruze in to predvsem za one kraje, ki so bili prizadeti po toči. Za varstvo živine, tu pridejo v poštev predvsem epidemična obolenja, je Svet za gospodarstvo določil 400 tisoč dinarjev.
Dejstvo, da ima okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva polovico manj sredstev kot jih imajo vse občine, kaže na veliko odgovornost občinskih ljudskih odborov, ki bodo odločali o porabi teh sredstev. Nova komunska ureditev je posameznim občinam omogočila, da v okviru finančnih možnosti urejajo tiste stvari, ki prej v okrajnem merilu niso mogle priti do takega izraza. Vsekakor pa bo potrebno pri koriščenju sredstev določenih lokalnih skladov misliti na skladnost izvajanih del posameznih občin in okraja kot celote.	M. J.
Naše ceste: upanje na boljše o novih skladih OLO
TA TEDEN OB ROBU
Gradimo, gradimo,
TODA KAKO...?
Gradbena dejavnost v našem okraju je precej živahna, saj je bilo izdanih o pičlih sedmih mesecih 120 gradbenih dovoljenj, od teh je 25 odstotkov objektov gospodarskega značaja, 75 odstotkov pa privatnih gradenj, Okrajna gradbena inšpekcija je ugotavljala, predvsem pri gradnji privatnih hiš, nekatere nepravilnosti, ki občutno vplivajo na kakovost gradbenih storitev. Dogaja se, da privatni zidarski mojstri posojajo svojo firmo in so istočasno prijavljeni kot izvajalci gradbenih del na desetih in tudi več gradbiščih, čeprav ne zaposlujejo toliko delovne sile, da bi zmogli opraviti osa, v svojo stroko pripadajoča dela. Pri tem se dogodi navadno tako, da najame investitor zidarje in delavce sam, obrtnemu mojstru pa da določeno nagrado zato. da delajo ti zidarji in delavci pod njegovo firmo. Tak način dela se nujno odraža v kakovosti gradbenih del, saj je mojstru, ki je sicer formalno zadolžen za izvajanje, kaj malo mar, ali bodo osa dela opravljena dobro.
Spregovoriti je treba tudi o tistih investitorjih, ki zaradi prihranka nekaj tisočakov dovolijo, da se grade njihove hiše oziroma gospodarska poslopja na tak polovičarski način. Po oceni strokovnjakov so take gradnje po kakovosti za 60 % slabše od onih, katerih delo nadzirajo tehnično usposobljeni ljudje, ki tudi za svoje delo odgovarjajo. Povprečna ocena škode polovičarskih gradbenih storitev znaša v našem okraju okrog 500 milijonov dinarjev. Posebno v vaseh se ljudje kaj radi izmikajo doslednemu izvajanju načrta, ki ga predhodno odobri gradbena inšpekcija. V režiji šušmarjev je najlažje opustiti n. pr. vgraditev primernega stranišča, kopalnice itd. Zidarji, ki nimajo dovolj tehničnega znanja, pogostokrat ne vedo graditeljem svetovati, kateri material bi bil za zgraditev nekega dela objekta najbolj primeren in najbolj poceni. Premalo je videti, da bi uporabljali pri gradnjah stanovanjskih hiš, pa tudi gospodarskih poslopij n. pr. zidni stropnik, ki je mnogo boljši in tudi cenejši kot les. Vse take stvari bi odpadle, če bi si znali ljudje izbrati zanesljivega izvajalca gradbenih del. Gradbena podjetja v našem okraju imajo dovolj tehnično sposobnih ljudi, pa tudi razpredenost gradbenih podjetij je zadovoljiva. Narodni dohodek, ki je namenjen za gradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov, ne sme obtičati v takih, tehnično slabo izvedenih delih, saj je slab tehnični nadzor že večkrat povzročil, da se je zgradba podrla. Prav bi bilo, da bi v takih primerih obnavljal zgradbo izvajalec gradbenih del na svoje stroške.
Najbolj nenačrtno se gradi po vaseh. Občinski ljudski odbori vse premalo kontrolirajo posamezne gradbene objekte. Objektivna težava je v tem. da nimajo za tako delo potrebnih tehnikov, ki bi v svojem okolišu urejevali vse tehnično organizacijske probleme pri gradnjah. V Murski Soboti bi bilo dobro ustanoviti Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov, ki bi proučevalo oso problematiko ne samo kar se tiče tekočih in nameravanih gradenj, temveč tudi načrtno izvajanje vseh ostalih komunalnih naprav na podeželju in v mestih. Tak način bi bil dobrodošel predvsem sedaj, ko so še občinski ljudski odbori v teh ozirih zelo šibki.
Semena, tobak, paradižnike in druge povrtnine
bodo pridelovali tudi v ljutomerski občini
Pred dnevi je bilo v Ljutomeru posvetovanje, ki ga je sklical Svet za kmetijstvo pri Ob LO in so se ga udeležili zastopniki ljubljanske Semenarne in Tovarne tobaka, Tovarne sadnih sokov »Kalnik« iz Varaždina in kmetijski strokovnjaki. Na posvetovanju so proučili možnosti za gojitev bolj donosnih rastlin, možnosti prodaje pridelkov in ugodnosti, ki jih bodo imeli pri tem kmetovalci. Pogovorili so se predvsem o tistih kulturah, ki zahtevajo več dela, pa so bolj rentabilne.
V Prlekiji so ugodni pogoji za gojenje semen vseh vrst, dalje uspevajo tobak (Segedinska roža), paradižniki, kumare in dru-
ge povrtnine. Ti pridelki imajo zelo dobro ceno in prinašajo večje dohodke kot žito ali  krompir. Strokovno bodo pridelovanje usmerjale kmetijske zadruge s pomočjo semenske službe. Na posvetu so se zavzemali za ustanovitev manjših semenskih postaj, ki bi bile povezane s centralo v Ljubljani.
Zastran tobaka se bodo v kratkem posvetovali na sedežih KZ. Na posvetovanjih bodo predstavniki tobačne tovarne pojasnjevali kmetovalcem proces pridelovanja tobaka in pogoje za dobro vnovčenje pridelka. Podjetje »Kalnik« iz Varaždina pa že sklepa pogodbe s KZ; tako jim je že sedaj zagotovljena prodaja paradižnikov, kumar in povrtnine.
Mnogi kmetovalci so še dokaj primitivni pri svojem gospodarjenju in ne mislijo dovolj na rentabilnost kultur. S tem bo potrebno slej ko prej obračunati. To bodo morali storiti zlasti mali kmetje, ki svoje delovne sile ne morejo povsem zaposliti čez vso leto, to pa bodo lahko dosegli, če se bodo odločili za pridelovanje donosnejših kultur, kar jim bo seveda prineslo boljše življenjske pogoje, zmogli pa bodo tudi obveznosti do družbe, ki so se jim nekoliko povečale z zadnjimi predpisi o obdavčitvi.
Prav zaradi tega je potrebno pozdraviti pobudo kmetijskih strokovnjakov ljutomerske občine za preusmeritev pridelovanja korist bolj donosnih kultur. Dolžnost KZ pa bo, da bodo kmetovalcem pomagale in pozneje pridelke tudi brezhibno odkupovale.
M. M.
Letošnja zima je trdoživa in se nikakor noče odseliti iz pokrajine, čeprav je bil včeraj že prvi koledarski spomladanski dan. Bližajoče se tople in sončne dneve komaj čakajo naša polja in livade, naši kmetovalci..
Da bodo spet pognali svoje konjičke in se podali na njive!
Pohitimo !
Čas škropljenja sadnega drevja je tu
Mesec marec. Pohitimo s pripravami in nič več ne odlagajmo zimskega škropljenja posebno tam, kjer nismo škropili v jeseni, odnosno v prvih zimskih mesecih.
Preizkusimo škropilnice z vodo in se prepričajmo, ali brezhibno delujejo, da se ne bomo takrat, ko bi moralo biti škropljenje v največjem teku, mudili s popravili in nabavami raznih izrabljenih in pokvarjenih delov.
Pri motornih škropilnicah preglejmo zlasti zgoščevalke, ali niso obrabljeni kolobarji iz kavčuka, ali pravilno delujejo tlakomeri; pri ročnih škropilnicah preizkusimo posodo za škropivo. Morebitne špranje in razpoke zamašimo s platnenimi trakovi ali pa jih zakitajmo.
Gumijaste cevi, ki puščajo, ker jih nismo redno, po vsakokratnem dnevnem delu izprali s toplo vodo, nadomestimo z novimi.
Na vseh gibljivih delih škropilnice odstranimo staro mazivo, očistimo morebitno rjo s petrolejem in ne štedimo s strojnim oljem.
Nove škropilne palice iz medenine, ki smo jih nedavno nabavili, ne odgovarjajo našemu visokemu drevju, ker so prekratke. Pri novih naročilih zahtevajte 4 do 5 m dolge škropilne palice, izdelane iz aluminija ali podobne lažje in za škropivo odporne kovine, da nas ne bodo utrujale pri škropljenju in da bomo lahko, n. pr. brez lestev, temeljito v celoti poškropili sadno drevje. Z dovolj dolgimi cevmi si ne bomo samo olajšali dela pri škropljenju, marveč bomo porabili manj škropiva in dosegli takšen
uspeh, kakršnega si želijo lastniki sadovnjakov.
Sadjarji, opustimo »divje« škropilne ekipe, ker nam lahko napravijo več škode kot koristi. V upravnih odborih kmetijskih zadrug, ali še boljše, v sadjarskih odborih se posvetujmo o vestnih, požrtvovalnih in naprednih ljudeh in priredimo eno- ali dvodnevne škropilne tečaje,
saj zahteva vsako delo določeno strokovno znanje. Taki tečaji so nujno potrebni in prepričan sem, da se bodo zelo dobro obrestovali.
Če bomo smotrno in pravilno škropili sadno drevje, potem ne bomo več našli na vasi človeka, ki bi še dvomil v vrednost škropljenja sadnega drevja.
L. Kosi
Drobiž od tu in tam
O delu mladine terena Štefana Cvetko v M. Soboti
O delu mladine terena Štefan Cvetko je le malokaj slišati, vendar mladina tega terena dela. Po občnem zboru so pričeli z izvajanjem posameznih sklepov. Skoraj vsak četrtek imajo predavanja. Doslej so priredili že troje predavanj. Predavali so: tov. Hajnšek o moralni vzgoji, prof. Titan o vtisih z Olimpiade, predsednik OK LMS tov. Pleteršek o razvoju in delu mladine. K posameznim predavanjem je prišlo precej mladincev.
Predavanja in sestanki pa niso edino delo mladine. Pred kratkim so priredili mladinci tega terena šahovsko tekmovanje z mladino IV. terena. Ob tej priliki so se pomerili še v namiznem tenisu in streljanju,
Mladina terena »Štefan Cvetko« se pripravlja tudi na proslavitev Dneva mladine, ki bo junija. Člani mladinskega aktiva so sklenili, da bodo svoj teren dostojno zastopali.	J. K.
Glas iz Križevec pri Ljutomeru
Družina, otrok in šola
Taka je bila tema predavanja profesorja Šiliha iz Maribora. Tokrat smo ga povabili na roditeljski sestanek. Vabilu se je prof. Šilih zelo rad odzval, za kar smo mu zelo hvaležni. Staršem je povedal marsikaj o tem, kako morajo ravnati s predšolskimi in šolskimi otroki. Pri svojem poljudnem izvajanju si je pridobil mnogo poslušalcev, saj se je natrpalo v razred okrog 150 ljudi. Marsikateri vzgojni problem bodo gledali starši odslej čisto drugače. Žal. da je moral predavatelj takoj po predavanju v Ljutomer. V razgovoru po predavanju so se starši zanimali tudi, kako je z reformo šolstva.
MOŠKI ZBOR SPET REDNO VADI
Samo malo je manjkalo, pa bi morali razpustiti naš moški pevski zbor. Nismo imeli pevovodje. Končno nam je uspelo dobiti tov. Žižka iz Radenec, ki hodi dvakrat tedensko vadit v Križevce. Doslej smo se naučili že toliko pesmi, da bomo priredili aprila ali maja pevski koncert.
V beltinskem parku bo spet lepo
Če je šel pred leti popotnik skozi Beltince, ga je že ob vhodu v kraj pozdravila vabljiva senca košatih platan in stoletnih akacij. Malo napreji je bil park. Tu so bile aleje rdečega kostanja, vitki bori, grčasti cigarilosi, srebrne smreke itd. Lepota barv se je kosala z vitkostjo in častitljivostjo.
Tako so cvetela, duhtela in šumela ta drevesa v veselje in ponos domačinov vse dotlej, dokler se ni našel nekdo, ki so mu bile naravne lepote kaj malo mar. Zapele so sekire in krampi, žage so opravile svoje. Vsa naravna lepota Beltinec je zgorela v pečeh in štedilnikih. Tam, kjer je bil nekoč park, sameva sedaj
skozi poletje nekaj desetin zeljnatih glav in hibridne koruze. Pozimi pa je še bolj pusto in prazno.
Beltinski občani so bili res zelo presenečeni, ko so izvedeli, da se je Občinski ljudski -odbor Beltinci zavzel za obnovo vseh nekdanjih naravnih lepot kraja. Izvolili so posebno komisijo, ki je že določila nove nasade lepotičnega drevja. Zasadili bodo nekaj lip, japonik, rdečih hrastov itd. Občina je že določila sredstva za obnovo parka in drevoredov. Komisija za obnovo se bo morala le podvizati z naročilom sadik, saj je za to skrajni čas.
-co
Kmalu bi jo bil izkupil
V Filovcih se je zgodilo nekaj nenavadnega. Vinski bratec F. F. je več večerov prespal v kravjem hlevu I. B. Nekega večera so ga našli trije sinovi gospodarja pri edini kravi — dobri mlekarici. Mislili so, da imajo pred seboj čarovnika; zato sta ga dva potegnila čez prag, tretji pa je vzel v roke sekiro, da bi mu odsekali glavo.
Medtem je prihitela mati in zaustavila trojico, rekoč: »Pustite ga, saj boste vendar zaprti, če ga ubijete!«
Sinovi so poslušali pameten nasvet svoje matere, ker sami pač niso bili dovolj razsodni. Ubogi pijanček pa bi bil nevednost in vražjevernost »trčenih« bratov skoraj poplačal s svojim življenjem.    F. O.
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II.— Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200. celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-408 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti
POMURSKI VESTNIK 22. marca

Križem kražem po Pomurju
Dramatska sekcija IZUD Stane Rozman v Križevcih na Goričkem je že dvakrat nastopila z igro »Dve nevesti«. V nedeljo so gostovali tudi v Šalovcih.
O križevskih gasilcih je mogoče le malo slišati. Čeprav šteje vas nad 200 hišnih številk, je bilo v vasi do nedavnega komaj 13 aktivnih gasilcev. Po občnem zboru se je stanje nekoliko izboljšalo. Sklenili so celo. da bodo zgradili nov gasilski dom.
Nekaj o problemih društva, ki ga zelo malo poznamo
V nedeljo predpoldne bo v prostorih hotela Zvezda v M. Soboti letni zbor Aerokluba Murska Sobota. Za probleme takšnega kluba ve še vedno le ozek krog aktivnih članov. Ne bo torej odveč nanizati nekaj zanimivih številk in ugotovitev.
Aeroklub M. Sobota ima svoj sedež v Murski Soboti, letališče na Muzgah pri Bahovcih, letala pa v Ptuju. Zimski teoretični padalski, modelarski in jadralni tečaji so v teku. Obiskuje jih 30 članov. Njihovo praktično šolanje bo stalo 700.000 dinarjev. Od leta 1947, ko je bil klub ustanovljen, je bilo izšolanih 90 padalcev, 50 modelarjev in 25 jadralcev. Za njih je klub porabil milijon dinarjev, letalsko zvezo pa so stali še vsaj petkrat več. Tri jadralna letala, avtovlek in orodje ter material ima vrednost 3 milijone. Vrednost dela, uslug in materiala, uporabljenega za gradnjo letališča, znaša 3 milijone, en milijon pa je potreben za zaključek del. Neizogibna gradnja hangarja terja najmanj 3 milijone dinarjev. Da o ostalem ne govorimo.
Dokler ne bo v M. Soboti letališča in hangarja, bodo soboški letalci primorani šolati se v Ptuju, kar pomeni za njih stroške nad 90.000 dinarjev v sezoni, kajti klub jim še tega nima s čim kriti. Pomoči od okraja in občine so bile doslej moralne vrednosti. Najpomembnejša pomoč pa je štipendija sedanjemu učitelju letenja Emilu Prešernu, ki je prvi kot učitelj letanja izšel iz vrst članov tega kluba. Emil je tudi motorni pilot, eden izmed štirih, ki so izšli iz soboškega kluba, ostali pa so v vojnem letalstvu. Med jadralci imamo poleg začetnikov tudi enega kandidata za srebrni C znak in enega za zlati C. Med padalci so v M. Soboti prvak Slovenije Franc Mataj in prvak Srbije (izven konkurence) Ernest Novak, ekipno pa je Sobota prav tako najmočnejša. Najstarejši član kluba pa je favorit v modelarstvu — Lojze Sinic, ki se je najbolj izkazal v kategoriji hitrostnih modelov.
Čemu vse to, te številke? V času, ko je osnova vsake dejavnosti ekonomsko zaključena celota, ne more klub pričakovati, da bo njegovo delo finansirano od Letalske zveze, kot je bilo v veliki meri doslej. Denar je tudi tukaj osnovno vprašanje. Velik krog sodelavcev more najti izhod iz problema, ki je izražen v čednem znesku 4,700.000 dinarjev za letošnje leto.
Krajevni odbor v Križevcih je posvetil največ pozornosti popravilu vaških cest in poti. Ker so se nekateri kmetovalci radi izogibali takim popravilom je krajevni odbor izdal posameznikom odločbe, v katerih je navedeno, kakšna dela mora opraviti vsak posamezni vaščan pri popravilu cest in poti
Pionirji v Martinju zelo radi šahirajo. Pred kratkim so že odigrali dvoje šahovskih tekmovanj s pionirji od Grada.
Zabeležiti moramo tudi, da je pripravila sindikalna podružnica tovarne perila M. Sobota na Cankovi uspelo kulturno prireditev, katere se je udeležilo okrog 150 ljudi.
Beltinska godba na pihala se pripravlja na svoj prvi nastop. Ustanovili so jo lani v jeseni. Člani godbe so večinoma mladinci, pridni in mnogo obetajoči, kakor pravi J. Gerlec, ki jih uči.
Pred kratkim je sklical krajevni odbor v Beltincih zbor volivcev. Predsednik odbora je poročal o delu odbora in predlagal več
stvari, ki bi jih bilo treba uresničiti. Med drugim so volivci sklenili, da bodo imenovali poljske čuvaje, strinjali so se tudi s predlaganim zvišanjem obveznosti za vzdrževanje vaških cest.
V	Beltincih živi starček I. B. Stanuje v skrajno zanemarjenem in nehigienskem prostoru kljub temu, da ima v bližini več ožjih sorodnikov, ki bi go lahko pošteno oskrbeli. Dobro bi bilo, če bi si vso stvar ogledal kdo od Sveta za socialno skrbstvo pri Ob LO.
V	Č r n e 1 a v c i h so pred kratkim uredili cestno razsvetljavo. V vasi je precej govora o priključitvi črnelavske kmetijske zadruge h Kmetijski zadrugi M. Sobota, vendar se nekateri člani ne morejo ogreti za to priključitev.
Gasilci iz Serdice so se predstavili vaščanom z dobro naštudirano igro »Rokovnjači«. Z isto igro so nastopili serdiški gasilci tudi v Rogaševcih.
Pa še nekaj . . .
IZ KRONIKE SODNIKA ZA PREKRŠKE
Kakor v gospodarstvu na splošno, tako morajo veljati predpisi tudi pri vseh privatnih obrtnih storitvah. Okrajna tržna inšpekcija je pred kratkim ugotovila, da je bilo 24 mlatilničarjem, 9 mlinarjem in enemu gostilničarju zelo malo mar za pravilno izvajanje predpisov. Gre predvsem za neredno vodenje poslovnih knjig, iz česar sledi utaja prometa in izogibanje družbenim dajatvam.
Sodnik za prekrške je moral kaznovati zaradi takih nepravilnosti mlatilničarje: Jožeta Gerenčerja iz Nedelice, kazen 50 tisoč din; Jožeta Korena iz Nedelice s kaznijo 40 tisoč din; Ludvika Mencingarja iz Gerlinec s kaznijo 35 tisoč; Štefana Hodoščka iz Zenkovec s kaznijo 10 tisoč; Frumen Eleka s kaznijo 22 tisoč, Antona Komika iz Ropoče s kaznijo 12 tisoč; Ignaca Denša iz Nedelice s kaznijo 12 tisoč din ter še nekatere druge mlatilničarje, ki pa morajo plačati manjše denarne kazni.
Mlinarje: Jožeta Šaruga z Noričkega vrha s kaznijo 50 tisoč din; Ludvika Koceta s kaznijo 21 tisoč; Ignaca Faršanga s kaznijo 15 tisoč; Ludvika Gomboca iz Turnišča s kaznijo 10 tisoč in še nekatere druge. Prav tako je bil kaznovan gostilničar Franc Žižek iz Beltinec z denarno kaznijo 50 tisoč din.
Ti primeri ne bi smeli biti opomin samo navedenim, temveč vsem, ki jim je pri srcu izigravanje določenih predpisov.
Nesreče in nezgode
Karel Šnep, 23-letni delavec iz Puconec je padel pod voz naložen z opeko. Kolesa voza so mu povzročila težke  poškodbe na glavi.
Aleksandra Vrečiča, 34-letnega kmeta iz Strukovec je brcnil konj v glavo. Zlomil mu je nosno kost ter težje poškodoval glavo.
Oba se zdravita v soboški bolnišnici.
Poroke, rojstva in smrti od 11. do 18. marca 1956. v soboški občini
Poročili so se: Ferdo Pihlar, učitelj in Zora Casar, učiteljica, oba iz Moščanec; Jožef Budja, klepar in Helena Hujs, tovarniška šivilja, oba iz M. Sobote.
Rodile so: Neža Haužar iz Krašč, dečka; Ema Ficko iz Renkovec, dečka; Marta Štesl iz Večeslavec, dečka; Marija Horvat iz Vanča vesi, dečka; Marija Horvat iz Pušče, dečka; Nada Horvat iz Vanča vesi, deklico; Julijana Dominko iz Odranec, dečka; Roza Farič, delavka iz Kupšinec, dečka; Marija Kovačič, trg. pomočnica iz Kupšinec, dečka; Anica Cener, delavka iz Vanča vesi, dečka, Ida Baler iz Kuštanovec, deklico; Marija Jambor iz Čikečke vasi, deklico; Marija Kreslin iz Srednje Bistrice, deklico; Matilda Norčič, snažilka iz Bakovec, deklico: Marija Ferenčak iz Odranec, dečka; Marija Žido iz Čepinec, deklico; Adcea Herceg iz Šalovec, dečka; Elza Enri iz Hodoša, deklico. Vse so rodile v soboški porodnišnici.
Umrli so: Pavla Peček, stara 73 let, gospodinja iz M. Sobote; Janez Novak, star 61 let, kmet iz Rakičana; Katarina Berke, stara 82 let, iz Rakičana; Franc Trplan, star 36 let, skladiščnik iz M. Sobote.
ŠUŠMARJEM SO ZAGODLI
Ni dolgo tega, ko se je moralo pred sodnikom za prekrške v Lendavi zagovarjati več šušmarjev: zidar Ludvik Novak iz Petišovec je opravljal tudi gradbena dela in bil kaznovan z 10.000 din, šivilja Helena Feher iz Gaberja z 2000 din, mlinar Franc Magdič iz Kapce s 4000 din. urar Jožef Sabo iz Gor. Lakoša s 1600 din, mlinar Štefan Gerič iz Turnišča s 3000 din, mlinar Janez Toth iz Gaberja s 5400 din, mlinar Vendel Toth iz Gaberja z 2600 din, solastnik mlina Ivan Premoša iz Nedelice s 4000 din itd. Vsi so opravljali obrtno delo brez dovoljenja, kar je protizakonito, mlinarja Gerič in Premoša pa sta pri tehtanju uporabljala nežigosane uteži.	-jo
Obvestilo
Po navodilih Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS in 8. člena Pravilnika o registraciji motornih vozil in avtomobilskih priklopnikov bo redna letna registracija za motorna vozila in avtomobilske priklopnike za okraj Murska Sobota od 9. do 18. aprila 1956.
Tehnična komisija Tajništva za notranje zadeve OLO M. Sobota bo pregledovala vsa motorna vozila po sledečem redu in centrih:
1.	Dne 9. in 10. aprila od 8. do 17. ure v Lendavi v prostorih garaže podjetja »Nafta«.
2.	Dne 11. in 12. aprila od 8. do 17. ure v Gor. Radgoni v prostorih »Avtoremont« G. Radgona.
5. Dne 13. in 14. aprila od 8. do 17. ure v Ljutomeru v prostorih »Agroservis« Ljutomer.
4. Dne 15., 16. in 17. aprila od 8. do 17. ure v Murski Soboti v prostorih garaže »SAP« v M. Soboti.
Naknadni tehnični pregledi bodo v M. Soboti vsak petek od 12. do 13. ure za motorna vozila, ki prevažajo potnike.
Za zamudnike bo tehnični pregled v M. Soboti dne 26. in 28. aprila 1956 od 9. do 12. ure.
Dne 27. aprila 1956 morajo vsa prostovoljna gasilska društva pripeljati v M. Soboto svoja motorna vozila, opremljena, kot je bilo že sporočeno od Okrajne gas. zveze.
Na tehnični pregled morajo biti pripeljana vozila očiščena in brezhibna.
Natančnejša navodila in potrebne listine dobijo lastniki in upravitelji na Tajništvu za notranje zadeve v M. Soboti.
Po 28. aprilu 1956 ne bodo smela voziti v javnem cestnem prometu motorna vozila, katerim ne bo podaljšana veljavnost prometnega dovoljenja.
Gasilska in reševalna vozila morajo biti opremljena s posebnimi sirenami, kot to določa Uredba o cestnem prometu.
Traktorji in traktorske prikolice pa bodo morale biti opremljene s posebnimi zadnjimi lučmi — signalne luči s kazalci, ki jih lastniki lahko že sedaj nabavijo v trgovinah za avtomaterial v M. Soboti, Radgoni in Ljutomeru. Brez signalnih luči prikolice ne bodo registrirane.
Opozarjamo vse lastnike motornih vozil, da pravočasno dvignejo prijavnice.
Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve M. Sobota
Tedenski koledar
Nedelja, 25. marca — Minka
Ponedeljek, 26. marca — Maksim
Torek, 27. marca — Rupert
Sreda, 28. marca — Janez
Četrtek, 29. marca — Ciril
Petek, 30. marca — Branimir
Sobota, 31. marca — Benjamin
Gibanje sonca: 1. aprila vzide ob 5,05 uri in zaide ob 18,52 uri.
Dolžina dneva: 12 ur in 48 minut.
Lunine spremembe: 26. aprila ob 14. uri in 11 minut polna luna.
KINO
BELTINCI. — 24. in 25. marca mehiški film »Macao«.
LENDAVA. — od 23. do 25. marca ameriški barvni film »Rdeči gusar« — 27. in 28. marca angleški film »Pod rdečim morjem«.
VELIKA POLANA. — 25. marca francoski film »Umor v pariški četrti«.
RADENCI. — 24. in 25. marca ameriški film »Poročeni neporočenci« — 29. marca ameriški film »Razbojnik«.
RADGONA. — 24. in 25. marca angleški film »Bankovec od milijon funtov« — 28. marca italijanski film »Figaro«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. — 24. in 25. marca italijanski film »Neprilike mladoporočenca« — 28. in 29. marca francoski film »Očka«.
ČEPINCI. — 25. marca francoski film »Plačilo za strah«.
GRAD. —	25. marca ameriški film
»Skrivno življenje W. Mittya«.
MURSKA SOBOTA. — od 23. do 25. marca ameriški barvni film »Do zadnjega« — od 27. do 29. marca ameriški film »Zaseda«.
MALI OGLASI
DIESSEL motor, 7 KS, v dobrem stanju — prodam. — Ludvik Bohar, Grad št. 149.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v središču M. Sobote prodam. Cena po dogovoru. — Poizvedbe: Ciril Metodova 5, M. Sobota.
ENONADSTROPNO HIŠO, - štiri-sobno, dvo-stanovanjsko, vseljivo, prodam. Cena 2 milijona din. — Ladislav Preis, dentist, M. Sobota.
KMEČKO STARO HIŠO, material primeren za kurjavo, samo za kurjavo (za peka ali lončarja) prodam. Razen tega pa tudi tesani les za stavbo 15 metrov dolžine in 5 širine. — Poizvedbe: Štefan Kocet, Mačkovci.
VINOGRADNIŠKO IN BRAJDNO TRSJE, orehova drevesca, cepljene kutine — ima na zalogi HOLČEVA TRSNICA Gomila, p. Juršinci, Prlekija.
KLAVIRSKO HARMONIKO, 32 basov, prodam. — Franc Kosi, Kapela 18, p. Radenci.
HIŠO z dobro renomiranim gostinskim obratom, mesnico, hladilnico, klavnico in gospodarskimi objekti ter 5,12 ha zemlje prodam zelo ugodno v industrijskem kraju. — Natančnejši podatki v upravi lista.
ENODRUŽINSKO HIŠO, podobno vili, brez strank, takoj vseljivo, higiensko opremljeno, ugodno prodom v središču Studenc. — Maks Šerbec, Limbuška 79 (bivša mesarija Šerbec), Maribor.
ŠPORT
Sobota: Nafta 4:3 (1:2)
Povratno prijateljsko srečanje obeh enajstoric se je končalo z zmago domačega moštva. Vse do sredine drugega polčasa je bilo kazno, da bo Sobota doživela poraz, saj je bilo Nafta že v vodstvu s 3:1. Šele, ko je Matjašecu uspelo doseči drugi gol, je domače moštvo v kratkem izenačilo in doseglo tudi zmagoviti gol. Medtem pa Sobota ni izkoristila dosojene enajstmetrovke. Proti koncu igre so gostje sicer še poskušali, da bi spravili žogo v nasprotnikovo mrežo, kar jim pa ni uspelo, predvsem po zaslugi domačega vratarja in netočnega streljanja na vrata.
Nafta, ki je v glavnem nastopila v svoji standardni postavi, je pokazala solidno igro in kaže, da bo imelo moštvo v spomladanskem delu tekmovanja več uspeha, kot v jeseni.
V domačem moštvu so, predvsem v obrambi, nastopile mlade moči. Moštvo je igralo dokaj nepovezano.
Igra je bila fair, tako da sicer dober sodnik iz Lendave ni imel težkega dela.
Š.
Odbojka - košarka
V nedeljo so obiskali mladinci in mladinke TVD Partizan iz M. Sobote SKš v Mariboru z namenom, da se pomerijo v odbojki in košarki.
Prva je bila tekma v odbojki; med mladinci so zmagali Sobočanci z 2:0 (15:8, 15:7). Sodil je dijak SKŠ Stane Filipič. Za temi so pokazale svoje sposobnosti košarkinje. Ker je telovadnica precej ozka, so igrale po štiri, kar nas je precej motilo. Zmagale so mladinke iz M. Sobote s 25:17. Najboljša je bila Petrovčičeva s 13 točkami. Zelo dobro je igrala tudi Špoljaričeva, saj je s številom točk dosegla Rousovo (6). Sodil je dijak Jože Černoša. Kot zadnji so igrali mladinci. Igra pa ni bila tako lepa, kakor smo pričakovali. Zmagali so mladinci iz M. Sobote z rezultatom 57:49 (polčas 23:21). Med najboljšimi je bil Šumak, ki je dosegel 16 košev. Mnogo več smo pričakovali od Ferjana, ki ga je pri tej igri močno ovirala poškodovana roka. Sodila je prof. Bezjakova.
OBVESTILO
Obveščamo interesente, da bomo sprejemali naročita za zidno opeko v času od 2. do 5. aprila 1956.
Opekarna Nemčavci
ZAHVALA
Vsem, ki so se kakorkoli spomnili mojega dragega moža
TRPLAN FRANCA
uslužbenca v Murski Soboti
izrekam iskreno zahvalo. Zahvaljujem se vsem zdravnikom, ki so ga zdravili, posebno primariju dr. Vrbnjaku in primariju dr. Kržeju v Mariboru. Bolniškemu osebju, ki mu je lajšalo bolečine pri njegovi dolgi in težki bolezni. Vsem krvodajalcem, ki so šli v Maribor in mu dali kri. Vsem, ki so ga obiskali med boleznijo. Sosedom, kolektivu »Agromerkur« in prijateljem za izkazano sočutje. Številnim darovalcem vencev in vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Marija, sina Vlado in Drago ter hčerka Dragica
RAZPIS
Mlinsko podjetje M. Sobota
razpisuje delovno mesto
NADMLINARJA
ali tehničnega vodje za mlin v Bakovcih. — Ponudbe je poslati uprav, odboru podjetja z opisom dosedanje zaposlitve do vključno 30. III. 1956.
Nastop službe s 1. aprilom 1956. Plača po tarifnem pravil.
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, stare mame in tašče
PEČEK PAVLINE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, ki so poklonili vence in cvetje, z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje.
Posebna zahvala terenskemu odboru SZDL, uslužbencem mestne občine, kolektivom Panonija, Pomurski tisk, LIO Ljutomer, društvu upokojencev, godbi »Svobode« in govornikom za poslovilne besede.
Murska Sobota, 16. III. 1956.
DRUŽINA PEČEK - TRUČL
Življenjska zgodba prekmurskega sezonca Ivana Bakana
SPET POD RODNIM KROVOM . . .
Po zdravniškem pregledu sem se v oranskem pristanišču z mešanimi občutki poslovil od afriške celine in se poslednjič vkrcal na ladjo. Malce se mi je vseeno tožilo za legionarskimi pustolovščinami in doživetji. Pred očmi mi je kot na filmskem platnu plesal nov svet, nekje v notranjosti, v zavesti pa sem s težavo trgal vezi z burno mladostjo...
V Marseillu so se raznovrstni spomini umaknili silni želji po skorajšnjem svidenju z domačim krajem. Ker pa nisem vedel, kako uresničiti to željo, sem si svoj dopust brezdelja in pohajkovanja skrajšal ter se odpravil na priložnostno delo v okolico Strassbourga. Zaposlil sem se v kamnolomu kot šofer in trdo delal. Z bratom, ki je ves čas mojega legionarstva ostal v Franciji, sem vzpostavil pismene stike. Kovala sva načrte, da se skupaj
vrneva v domovino. Preko »Nove Jugoslavije«, francoskega časopisa, ki izhaja v Parizu in ki mi je slučajno prišel v roke, sem se obrnil tudi na naše predstavništvo. Napotili so me na naš konzulat v Metzu. Tu sem se tudi prijavil za povratek. Ko sem prejel obvestilo, da se bom lahko vrnil s posebnim transportom naših ljudi, ki prav tako odhajajo iz Francije, sem bil presrečen.
V	Metzu sem se koncem septembra 1947. leta znova srečal z bratom in po enotedenskem čakanju sva z ostalimi jugoslovanskimi izseljenci odpotovala v domovino. Nisva bila edina Slovenca, ki sva se vračala. V transportu nas je bilo okrog pet sto Jugoslovanov. Ril pa sem menda edini, ki se je z drugega konca sveta in s tveganih poti vračal k svojim.
Raztreseno sem se oziral po švicarskih in avstrijskih planinah. Čim bolj se je naš vlak približeval jugoslovanski meji. tem bolj me je prevzemal čuden nemir. V mislih sem blodil po Dokležovju. Ali me bo sprejela stara postajna utica? Ali bom poleg staršev na prvi pogled spoznal tudi brate in sestre? Ali bom srečal koga iz mladostnih dni? In ali bom sploh lahko zaživel z novo sredino. z novimi prilikami?
Ko sem na jeseniški postaji začel odpirati kovčke, mi je roka drgetala ...	
V	sprejemni bazi v Kamniku sem prišel k sebi. Skrb
in razumevanje organov, ki so nas sprejeli, sta me znova postavila na noge. Vrnila se mi je vera v življenje in zato sem brez prikrivanj, skopo in grobo, izpovedal svojo življenjsko zgodbo. Povedal sem, kako in zakaj sem šel v legijo. In nihče mi ni dejal žal besede. Nihče me ni razžalil in ponižal. Po treh dneh sva se z bratom vsa vesela in zadovoljna nad takim sprejemom in z vsemi potrebnimi papirji odpeljala v Dokležovje.
Bilo je nedeljsko predpoldne in oktobrsko sonce je komaj pozlatilo obmurske travnike in gaje, ko sva se z bratom na dokležovski postaji znašla v objemu domačih. Oče in mati sta se postarala, bratje in sestre so zrasli. Zapustil sem jih kot otroke, zdaj sem jim pa že segal v žuljave dlani in jim odgovarjal na tisoče vprašanj iz velikega, neznanega sveta. Sedem let in nekaj mesecev nas je ločilo. In nekaj vojn, razbeljeno afriško sonce in skrivnostne vietnamske džungle... Pa sem se le prebil nazaj, tja, od koder sem moral v svet s trebuhom za kruhom. Nisem prinesel s seboj stotisočakov, ne bogato naloženih kovčkov, temveč kopico grenkih spoznanj in življenjskih izkušenj.
Ko pa sem znova prestopil izbrušen in preperel domači prag, sem bil prepričan, da sem stopil v novo, lepše življenje.
Konec
POMURSKI VESTNIK 22. marca
4