Vojska bo. Zadnji Sas se je položaj na Balkanu tako po¦astril, da je vojska neizogibna. Srbija je sicer odgosrorila aa obe spomenici, na rusko in avstro-ogrsko. tFod* t& odgovora Avstrije ne moreta zadovoljiti. Na glavo© vprašanje, ali se hoče Srbija z Avstro-Ogr3ko pogajati, Srbija pravzaprav sploh ni odgovorila. Dpiua se le na to, da spada bosansko vprašanje pred -avropsko sodišče. Glede neprestanega oboroževanja se _ti niti opravifiila. Gotovo je, da se Srbija le vsled tega tako obaaša, ker pričakuje pomofii od Ru-sije in drugih velerfasfi. i-_Tstrija je sicer sklenila, rla še enkrat posku- &i r Beigradu prijateljski korak, če bi se dalo na ;$odiagi zadnje srbske spomenice priti do kakega po- gajanja. .Toda ravno tako gotovo je, da bo tudi ta korsk Avstrije brczvspešen. Potem nain pa ne preostane nič drugega, nego Sa edfo&i orožje. Cakati in mirno gledati, kako se 8rbi bo5 in dan oborožujejo, ne moremo več dalje. Heprestano pripravljanje in oboroževanje nafce armaete »as mnoj.ro več stanc nego vojska. Treba se bo Soref pripraviti na vse. Srfoija odgovorlla. Belgrad, 10. marca. Danes popoldue je bilo ob- ia\;ljeno besedilo ruskega opomina od 2. t. m. in srbske okrožnice od 10. t. m. — Prijateljski opomia rusk-e vlade od 2. t. m. se glasi v glavnem: Kon. staf-r&nio z zadovoljstvom, da Dstaja srbska vlada pri svojem sklepu, da vztraja pri svojem miroljub- nem vedenju, da prepreči vsak oborožen spor med Srbijo in !Avstro-O^rsko Ln da ne odredi nikakili \o- jadHk ukrepov na meji. Prepričani smo, da življen- sfci iateresi Srbije njej velevnjo tako vedenje. Zamo- ,gH smo se tudi prepričati, da nisovvlasti razpoložene podpirati misli teritorijalnih odškodmn v korist Sr- i>ije. Srbska vlada naj iz tega sklepa, da bi bil ves .aapor, pripraviti velevlasti do takega pddpiranja, brezvepešen ter da si zamore zagotoviti naklonjenost rvelevlasti le tedaj, ako ne sili v zahteve, ki bi ute- gnile dovesti do oboroženega spora z Avstro-Ogrsko. Nara je do tega, da obvarujemo srbsko vlado pred takio nevarnSostjo. Upamb, (]& ogtaaie Srfoija zvestB _Mj»bi, da bo sledila nasvetom velevlasti. — Obenera srcc mnenja, da naj srbska vlarta izjavi odkrito ve- leviastim, da ne vztraja pri teritorijalnih odSkodni- nah in da prepušfia ivjse, kar se ti6e rešitve odprtili vprašanj, sklepu vlasti. Potem se bodo mogie veleviasti potruditi v prid srbskim koristim. Okrožnica, ki jo je minister zunanjili stvari, Milovanovič, odposlal danes pppoidne srbskim odposlanstvom v Petrogradu, Berolinu, Loridonu, Parizu, D.uuaju, Rimu in Carigradu, glasi se sledece: SledeO prijateljskini nasvetoiu oarske ruske vlade, časti se kr. srbska vla4a naznaniti Vam sledečo izjavo s prošnjo, da jo sporočite svoji vladi: Meneč, da je pravna podlaga Srbije nasproti Avstro-Ogrski ostala po proglašenju aneksije Bosne in Hercegovine normalna, uima Srbija niti nameua izzvati vojno s sosedno monarhiio, niti si želi spremeniti.svoje pravno razmerje do iste, in hoče Še nadalje izpolnjevati svoje sosedne dolžnosti in vzdrževati z Avstro-Ogrsko kakoi1 prej tudi nadalje odno' Saje, ki odgovarjajo vzajemnim gmotnim koiistim. V smislu stališca, kateremu se je Brbija vedno podrejala, da je bosansko-hercegovsko vprašanje ev- ropejsko vprašanje in da imajo signatarne vlasti be- • rolinske pogodbe odločevati toliko glefle aneksije ko- j likor tudi glede spremembe člena 25 bfcrolinske po- l godbe, izroča Srbija — zamašajoč se na modrost in pravičnost vlasti — svoje stvari brez vsakega pridr- žka istim, kakor pristojnemu sodiSču in dosledno ne zaliteva ob tej priliki od Avstro-Ogrske nikaie od- škodnine niti teritorijalne niti politi&ne niti ekonomske. O srbsld spomenici. Belgrad, 11. maiica,. Staj-oradikalni klub je imel včeraj sejo, ki so se je udeležili ministri Milovanovič, Pašifi in Protifi. Zunanji minister Milovanovift je govoril o okrožnici in izja>il k temu sledece: Srbska vlada izjavlja v tej spomenici, da ne zahteva nobenih odškodnin od Avstro-Ogrske. To je čisto nara\Tio, ker Srbija Avstro-Ogrski ne priznava pravice, da bi glede bosansko-hercegovskega vprašanja sama odlofievala. Srbija marvec zahteva, da se reši to vprašanje na evropski konferenci, in le pred to bo Srbija po svojih zastopnikih naznanila svoje želje. Milovanovič je pristavil, da Rusija, Anglija in Franoija vsebino te spomeni-ce popolnoma odobravajo. Na vprašanje nekega poslanca, Kajj namerava vlada storiti, ako ne pride do konference, je odgovoril PašiČ, da Rirsija zagotavlja, da se mora to \7)raSanje le reŠiti potom evropske konference. Ako bi ne priSlo do konlerence, potem bi ostalo ivpraSanje nerešeno, to je, Rusija bi ne priznala aneksije, kar bi bilo za Avstro-Ogrsko usodepolno. Srbiji se ue mudi. Ciai bolj se rešitev tega vprašanja zavleče, tem več 6asa dobi Srbija, da se pripiavi za vojsko. Srbija noča vojske in je tudi ne bo pričela, dokler jo bo Kusija tako odkritosrčno podpiraia ko do zdaj. Belgrad, 11. marca. V krogili skupbciue spamenica ni povzrocila nobenega vzuemirjenja, in ta vsled izjave vlade, ki je zelo poiaiijevaliia. Spomenica namreč Srbije v nobenoin oziru ne veže, e tudi nima izjave, da odslopi od svojik zahtev. Upanje, da jo bo .Rusija podpirala, je veliko. Casniki ostaaeja pri tem, da bo Srbija dobila svoje teritorijalne odškodnine. Oborožuje se neprestano. Dunaj, 11- marca. ^Allgemeine Zeituug" poro-i ča, da ae je srbska okrožnica označilana merodiiiuem mestu kot neprimerna, da bi pojasnila položaj* ki ga Avstro-Ogrska zahteva. Ni treba posebej povdarjati, da se naša država konlerence, ki bi odlo-' čGvala o vpraŠanjih, ki se tičejo le nas, na noben način ne more udeležiti. Kajti vsled sporazuma e Turčijo sta postali Bosna in Heroegovina pravna last monariiije. Kar od Srbije zahtevamo, jt to, da nau_ omogoči stopiti S njo v neposredna pogajanja. Z zaidnjo srbsko okrožnioo se na to glavno zahtevo naSa države ni oziralo. Upamo, da bo srbska vlada porabila priložnost, da bo odgovorila na opomine poslar uika grofa Forgacha s tem, da bo nudila temelj neposrednim pogajanjem. Upanje, da se bo vsl&3 opominov ruske vlade v Petrograchi srbsko vpragartie preje rešilo, se ni izpolnilo in priznati se mora, da se položaj tudi .vsled ruskih opominov v Belgradu nl pojasnil. Dunajska -Reichspost" poro5a iz Belgrada, i» smatflaUo tamošnji politifini trogi Dkrožnico slrbsk« vlade le kot pretvezo, da pridobi časa za oborožbo* ki bo koncem tega meseca popolnoma dovršena. Med tem naraste število ruskih prostovoljcev do preoejSnJci višine, dočim je domažih četašev že zdaj mnogo pripravljenih. Dne 10. t. m. se je peljalo skozi CarigreiM * Belgrad 200 kozakov z dvema fastnikoraa. Nadaljai prostovoljci 5z južne Rusije in s Kavkaza jim bodo sledili. Nekaj dni se že vrše v vojnem ministrstvu pod predsetlstvom vojnega ministra generala Živkovifta velika vojna posvetovanja, ki se jih udeležujejo viSji Castniki glavnega šlaba in fiastniki, prideljeni vo|nemu ministrstvu. Dozdaj so dolofiili za sluSaj vojnft vse poveljnike; nekaj sedanjih viSjih poveljnikOT o8h atayijo. V seji dne 10. t. m, je ,vojni minister izjavil, j i_a hočeta kralj in vlada oboroževanje vojske izvesti do kraja in da se pri tem ue uniakneta nikakšnemu j {nritisku. .Tudi prijavljene prostovoljce v- kratkem ob- ; DTDžijo.! kakor zahteva vojuo stanje, in pokliSejo re- ! zervne častnike, <ki bodo prostovoljee vežbali. [ PoložaJ zelo poslabšan. 1 Hne 11. t. m. se je vršilo na Runaju posveto- ! E&nje generalov. Poiožaj je dokaj poslabšan, ker Sr- • bija §e vedno ni odgovorila ua vprašanja, ki jili je arbski vladi stavil groi Forgach, (Juje se z Dunaja, da naša vlada v Beigradu ne bo storila nobenega no- : yega diplomatiškega koraka^ da bi ž njim pospešila ' odgovor, kajti »trmasti1- belgradski politiki bi v. ta- j kem koraku videli, da je moaarniia zlezla pred nji- j mi na koiena ia bi utegnili odgovjoriti z novimi raz- s žalitvami, Z druge strani pa se sliši, da Srbija od- • goyori na avstro-ogrsko spoinenico in sicer v prvi ; polovici prihodnjega tedna, iTako poroča ,,W. AUg. | iZtg." iz Belgrada. Srbija se bo sklicevala na svojo . akrožuico, sicer pa izjavila, da je pripravljena, po- * gajati se z inonar_.ijo glede trgovinske pogodbe. ,To- \ rej odgovor, ki zopet ne bo zadostoval. Kajti naša • ylada hoče, da se Srbija nedvoumno in. brez pridrž- | ka odpove svojim zahtevam, da ustavi oboroževanje :, in poda tako jasno izjavo iia Dunaju. i > Nezadovoljnosl z okrožnico. ; V Srbiji so z okrožno spomeaico siino nezado- ; sroljni. Sedaj se proti njej oglašajjo tisti, ki so \o \ sprva odobravali. Vladi predbaeivaju, da je šla pre- j daleč, ko je izjavila, da izroča svojo stvar brez pri- '. držka Evropit kajti to bi laliko poinenilo, da se Srbi- ' Ja popolnoma odreče svoiim zahtevam. ; Prestolonaslednik jurij se je dne 12, t. m. eno 5 nro posvetoval z zuaanjim ministrom MilovaaoviČem i ,jn potem s sekcijskim šeioni Stalankovičem. Zahte- \ yal je, da se minister v skupščiui jasno izreiBe 0 onib. j mestih v okrožni spoineaici, ki se tičejo odpovedi Sr- 1 bije teritorijalnim odškodninam. Nejasnost v spome- | nici je povzro&ila po celi deželi zmešnjavo. Ako bi se | pa res nameravalo, odpovedati se zahtevam po teri- r, torijalni odškodnini, potem se je srbska vlada zelo [ motlla, ako je upaia, da bo skupščina ali srbsko ljud- j stvo tak korak dovolilo. Ako bi se to zgodilo, potem \ bo takoj odboi* za narodno obrambo, ki mu je pomoč 1 prestolonasteduikjfo gotova, svtoj-e deiovanje pojdvojil jj in 50.000 prostovoljcev bo gotovo v stanu, privesti I ylado do prave poti narodne politike. \iPriprave za vojsko. V seji narodne skupščine dne 12. t. m. so razpravljali 0 dopolnilnera proračunu v znesku 4,500.000 idinariev v vojne svrhe, Odbor za narodno obrambo hujska dalje. Razširja vest, da je dobil iz častni_kih krogov protest proti opustitvi teritorijalnih zahtov in da je ta protest naznanil prestolonasledniku in vo]nemu minnistru. Kraljevič je odgovoril, naj bodo častniki pomirjeni, ker je izključeno, da bi se vltula hotela postaviti v nasprotje z voljo naroda. V okrožni Bpomenici ni govora 0 kakem popuš&anju. Najboliši dokaz, da vlada moško brani srbske koristi, je pospešeno oboroževanje vojske in ukaz, da se imajo prostovoljci popolnoma oborožiti. Prestolonaslednik se nadeja, da pozdravi v par dneh v Belgradu »lisofte ruskih junakov". V Bejlgrad je prispel nek rusku ftastaik, ki se je v uniformi podal k odboru za narodno obrambo, se vpisal kot prostovoljac in izjavil, da mu bo sledilo mnogo tovarišev, ko napofti vojna. LJudski tabor v Nišu za vojno. Dne 9(. t. mj. io bil v, Npu velik ljudski sliod, obiskau od 10.000 ljudi. Predsedoval je znani makedonski agitator, bivši generalni konzul Stankovič. — Shod je sklenil, kralja in vlado brzojavno obvestiti, kako ljudstvo v notranjosti z nestrpnostjo pričakuje, da napoči vojna, iu prositi, da pod nobenim pogojooi ne opuste teritorijalnih zahtev, čeŠ, narod je pripravjjen, da okrene svojo bojaželjnost proti izdajaloem srbskega ljudstva. Policija je preprečila, da zborovalci niso &li deinonstrirat pred avstro-ogrski viDekonzulat. SrbE__a baade. Zemun, 11. marca. Belgrajski listi pišejot idla _e zdaj organizacija srbskih band dovršena. Kakor razglaša odbor za narodno obrambo, je vseh vojno oboroženih četašev 12.000, in sicer 6000 Makedoncev, 4000 Srbov in 2000 Arnavtov. (?0 En del 5et se nahaja med Lešaico ia Ivanico ob bosenski ineji, drugi med Raško in Kur_umlijo (ob Novem Pazaru), tretji med Vranjo in Prepolcem (na jugu). Bandam poveljuje 20 v makedonskih bojib. izkušenih vojvod iii 20 srbskih aktivnih častnikov. Oboroženi bo s peteronabojnimi, brzostrelnimi puškami in z ročiiimi bombami. .Obleka je srbska ali albanska narodna noša, Cetniki dobivajo poleg popolne preskrbe po 1.50 dinarja dnevne plače. Belgraja_;i milijonar Celo\*ič, ki je že preje stavil vladi na razpolago ea milijon dinarjev za yojne svrhe, je dal odboru za narodno obrambo vnovič 300.000 dinarjev za vzdrževanje čet. Tako Je zasedel kordon srbskih 5et mejo pi-oti Bosni in Stari Srbiji. Govori se, da hoce Srbija nenadoma napasti Novipozar, postaviti Evropo pred iflovršen Bin in zvaliti krirdo na baado. Kaj prlnese ta teden? Belgrad, 15. niarca. Tekoči teden smatrajo tukajšnji politiSni krogi, da bo odločilen za vojsko ali za mir. Z najv.ečjim navtdušenjem posidravljaflo vsi časopisi, da je vlada pozvala pod orožje tudi III. poziv, ter pravijo, da sedaj ni časa spuščati se z Avstrijo v kaka trgovinska ppgajanja, ker se prej mora rešiti druga vprašanja. Ako bi srbska vlada hotela se spuščati z Avstrijo v kaka nova trgovinska pogajanja, tedaj bi bilo to v popolnem nasprotstvu s p^olitičnim položajern v deželi in proti volji naroda in njegovih zastopuikov v skupSčini. Tudi iz pokrajine prihajajo poročila, da se vse pripravlja za obrambo. Srbija odgovorila Avstriji. Belgrad, 15. marca. Zunanji minister dr. Milovanovič je poslal včeraj srbskemu poslaniku na D.unaju sledeei brzojav: Blagovolite c in kr. vladi na poroMo avstro- ; ogrskega poslanika v Belgradu, ki sem jo dobil od njega po naročilu c. in kr. vlade dne 6. t. m., sledeče odgovoriti: V srbski okrožni spomenici z daie 10. t. m., ki se je izročila tudi c. in kr. vladi kakor drugim velevlastim, je srbska vlada označila svoje stali§6e v bo sansko-hercegovskem vprašanju in pri tem doloSila, da je Srbija mnenja, da je pravno razmerje med iijo in Avstro-Ogrsko nespremenjeno in mora zato vršiti dolžnosti dobre sosedinje in gojiti razmerje, odgovarjajoče materijalnim interesom (koristim) obeh strani na podlagi vzajemnosti s sosedno monarhijo. Zato meni srbska vlada, da bi bilo bolje odgovarjalo inaterijalnim interesom obeh držav in položaju, ustvarjenem po trgovinski pogodbi, sklenjeni minolega leta (ta pogodba je v Srbiji že zadobila zakonito veljavo), ako bi avstriiska viada preidložila to pogodbo parlamentoma na Dunaju in v Budimpešti v odobrenje, četudi je rok, dolocen za pritrditev, že potekel. V sprejetju te pogodbe od strani obeh parlamentov, bi bilo najgotoveje prepreceno, da ne neha pogodbeno razmerje. Ce pa se pogodba odkloni, bi se mogla začeti nova p-ogajanja, pa bi v nasprotnem slučaju postalo jasno, da z ozirom na agrarne struje v obeh parlamentih ni možno skleniti pogodbe ter da se treba odreči ideji sklepa tarifne pogodbe med AvstroOgrsko. V slu5aju, da bi avstro-ogrska parlamenta radi nedostatka 6asa in parlamentarnega položaja ne mogla rešiti nove pogodbe do 31. marca, je srbska vlada pripravljena privoliti, da se veljavnost pogodbe podaljša do 31. decembra t. 1. Vtis srbske spomenice. Dunaj, 16. mai(ca. V državni zbornici se Je danes govorilo skoraj samo 0 srbski spomenici in zunanjem položaju. Splošno se je označil zunanji položaj kot zelo resen. Od neke strani se Je izjavilo, da bo zunanji urad poslal Srbiji v dveh do treh dneh bolj ostro spomenico, v kateri se bo zahtevalo odgovora v dolofienem Casu. Se le ko pride ta, ali ako se bo v njem Srbija zopet izogibala, dati jasen odgovor, bo storila Avstrija odlo6ilen korak v Belgradu. Voina nevarnost. Belgrad, 16. marca.. Tukajšnji Casniki smatrajo vojsko z Avstro-Ogrsko neizogibno in pozivajo vlado, da se tudi proti morebitnemu ultirnatumu AvstroOgrske ne sme kazati popustljivo. London, 16. marca. Belgrajska poročila tukajšnjih listov oznafiijo vojsko kot neizogibno. Pogajanja, ki se sedaj vrše, bodo trajala k večjemu en do dva tedna, vendar je v Srbiji vse na to pripravljeno, da se bo vojska zaftela najdalje zaSefJcom prihodnjega meseca. 27. marca vojska? Belgrad, 14. marca. Baje je sldenjeno, da udere 27. marca v Bosno in Sandžak 12.000 ustaških 6et Popi pridiguiejo isveto vojsko. Cetinje, 14. marca. Vse Sole v Crni gori so zaprte. Vsi možje in mladeni&i od 16. leta dalje so oboroženi. Pravoslavni popi pridigujejo v cerkvah sveto vojsko proti iAvstriji. Ljudstvu praAijo, da ne gre Iza politiko, marveč za vero, ker ima Avstrija namen izpodriniti na Balkanu nsveto" pravoslavje. Kdor bo t v vojski proti Avstriji padel, tega ime se bo z rdeI rjimi Srkami zapisalo v oerkvene knjige. Bande vodi j Parto Vučetič. Crnagora je zdaj v tretjič od Srbije ! zahtevala denarja, nanireS 154 miliiona Irankov. Strelivo dovažajo ruski parobrodi. Vrhovni poveljDik naše armade. \ slučaju vojue s Srbijo bo, kakor poroča londonski MDaily Mail", vrhovni poveljnik naže armade prestolonaslednik nadvojvoda Fran P^rdinand sam. Vojno posretOTanJe. Belgrad, 16. marca. Vojni minister 2ivkovič je poklical vse generalštabne šefe brzojavno k vojnemu posvetovanju v Belgrad. Posvetovanja so se že vfceraj začela in se danes nadaljujejo. Na vojnem posvetovanju so udeleženi: Vojni miuister 2ivkovi6, gef generalnega štaba general Putnik, Še!i 5 srbskih divizij, poveljnik donavske divizije, general Stolarovi6, nekaj upokojenih generalov iu poUaorjiikov. V tem vojn«m posvetOTŁk_ju s« bo doloSil odlocilea vx)]ni ladrt.