(jfiŽžjom 7//AND j^yuduce... NO. 75 Domovi ima AlMlej«! e/% m— ho iwi e t' AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 16, 1962 SLOVCNIAN HORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LX — VOL. LX Jeklarne preklicale povijanje cen jekla! Na pritisk zvezne vlade so se vodniki jeklarskih družb umaknili. Kennedy je dejal, da je ljudstvo ZDA nad tem “nad vse zadovoljno”. WASHINGTON, D.C. — Pritisk zvezne vlade na jeklarsko industrijo je prisilil vodnike jeklarskih družb, ki so objavile Pretekli torek in sredo zvišanje cen jekla za $6.00 pri toni) da so to zvišanje preklicale, ko je hilo očitno, da bodo nekatere jeklarne ostale pri starih cenah. Predsednikova ostra obsodba zvišanja cen na tiskovni konferenci preteklo sredo je začetek Vrste korakov zvezne vlade, ki So pokazali vodnikom jeklarskih družb, da niso vsemogočni, so prav za prav v mnogo-šem zelo odvisni od zvezne vlade. Odločni nastop Kennedya Unija jeklarskega delavstva In delno sam . predsednik Kenedy, ki je na njo pritiskal, da ie pristala na neinflatorično novo kolektivno pogodbo, sta se čutila od strani jeklarn naravnost ogoljufana. Javnost je kljub “pojasnilom” predsednika Us. Steel Qorp, bila na strani Predsednika Kennedya. V petek Popoldne so se jeklarske družbe druga za drugo umaknile in Preklicale nove cene, da bi o-stale “konikurenčne”. Zvezna ^lacia je namreč pred lem naro-vda oboroženim silam, naj ku-Pnjejo jeklo in jeklene izdelke Pri onih jeklarnah, ki so obdr-žale stare cene. Zmaga zviezne vlade Preklic zvišanja cen pomeni Za Kennedya velikansko zma-®°> 2a vodnike mogočnih jeklarjih družb pa polomijo. Doka-ZaL so, da ne znajo, pravilno Presoditi političnih okoliščin, ra2lpoloženja javnosti in moči Zvezne vlade, pa četudi so mo-®°če isicer dobri gospodarji ennedy je dosegel s svojo ZlPago nov ugled in popravil f^je odnose do delavskih unij, 1 so začele glasno obsojati nje-fv pritisk na jeklarsko unijo Za “neinflatorično” pogodbo. Novi grobovi Antonia Zupančič Sinoči je umrla 77 let stara Antonija Zupančič s 5708 East Pleasant Rd., Independence, Ohio. Preje je živela na 1378 E. 53. St. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogreb, zavod na E. 62. St. Valentin Zimmerman Po dveh mescih bolezni je preminul v Womans bolnici 50 let stari Valentin Zimmerman s 25780 Richards Ave., Euclid, O. Zapušča soprogo Marie, roj. Verner, otroka Marleno Kratovil in Allena, brate Johna, Adolpha (Otto) in Edwarda, sestri Angelo Skoda (v Dallas, Texas) in Genevievo Wenzle (v Lcrain, Ohio). Oče Joseph je umrl leta 1952, mati Gertrude leta 1949, sestra Mary LeVar pa leta 1958. Rojen je bil v Clevelandu. ' Bil je član Modem Crusaders št. 45 S.D.Z. Zadnjih 18 let je bil zaposlen pid Electric Products Co. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv, Viljema ob desetih, nato na Ali Souls pokopališče. Matthew Velikanja V petek zjutraj je po dolgi bolezni umrl v St. Alexis bolnišnici Matthew (Mike) Velikanja z 1060 E. 61 St. Star je bil 78 let, rojen v Idriji od koder je prišel pred 51 leti in kjer zapušča dva brata in sestro. Več časa je delal pri Pat-(jersop-Leitch Co. do upokojit- ^ftieriški založnik bi rad barantal za Djilasovo isvobodo ^Beograd, flrj. — Ameri-1 založnik najnovejše Djilaso-^ knjige “Pogovori s Stali-rn” je prišel v Beograd, da j, . a spraviti Djilasa iz ječe ^ ‘Pravi j en je, da knjige ne da U§> ako pride Djilas iz ječe ^a °žnik bo skušal govoriti s aeuii vodilnimi komunisti in a’ da mu bo dana prilika za Ogovor tudi z Djilasom. _ Ueja 0 barantanju za Djila-0 svobodo je vsekakor zani-gf Va‘. Udo ve, ali bo Djilas u-vanjo? Je Črnogorec in ko6 Svoboda mu ta- Ča- tako ne uide tudi v slu-c*a *z sedanje moke ne bo *abe^ga kruha. Je * ~L>moma sončno in malo top' ^se- Najvišja temperatura 4! pred deset leti. Tukaj zapušča ženo Mary, roj. Kozar, poprej poročeno Čermelj, pastorka Josepha in Stanleya Chermely in pastorko Mary Cergol ter druge sorodnike. 3il je član Društva Slovenec št. 1 SDZ, Podr. št. 5 S.M.Z. Catholic Order of Forrestors št. 1640. Pogreb bo danes ob 30 dop. iz Zakrajskovega pogrebnega zaveda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. John Vegel V petek je umrl na svojem domu na 1073 E. 72 St. 65 let stari John Vegel, rojen v Planini V fari Sv. Križ pri Kostanjevici, kjer je zapustil brata Jožeta in Lojzeta, sestro Terezijo in druge sorodnike. Tu je zapustil hčer Anno Olzsewski, sinova Johna in Emila, sestro Mary Wayer, vnuke in vnukinje. Do svoje upokojitve je bil 42 let zaposlen pri American Steel & Wire Co. Pokojni je ail član Carniola Tent No. 1288 T.M. Pogreb je iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 St. danes zjutraj ob osmih v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Mary Komin V soboto je umrla na svojem domu na 877 E. 73 St. 72 let stara Mary Komin, roj. Boldan, doma v Trebči vasi pri Žužemberku, od koder je prišla sem leta 1905. Bila je vdova po pok. Johnu, ki je bil doma v Trebanskem vrhu pri Čatežu, pa je umrl tu 1. 1958 Pokojna je bila mati Christine Leslie, Mary Mott, Jennie Stetz in Dorothy Komin, stara in prastara mati ter sestra Anne Klanchar, pok. Johna Boldan in pok. Franka Boldan. Bila je članica Društva sv. Marije Magd. št. 162 KS-KJ, Podr. št 25 SŽZ, Sirce Marije (Staro) in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v sredo ob Tudi Sovjetska zveza bo znova preskušala Nikita Hruščev je zavrnil predlog Kennedya in Mac-millana za končanje preskusov atomskega orožja pod mednarodnim nadzorom. MOSKVA, ZSSR. — Predsednik vlade Sovjetske zveze Niki-ia Hruščev je odgovoril predsedniku Kennedyu in britskemu predsedniku vlade Macmillanu, da bo Sovjetska zveza tudi obnovila preskuse atomskega o-rožja v zraku, v vesolju, pod vedo in pod zemljo, če bosta to storili zahodni sili, kot sta napovedali. Predlog zahodnih sil za kon-čnaje preskusov pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom je zavrnil češ, da je ta zahteva le pretveza, s pomočjo katere bi rade zahodne sile spravile na sovjetska tla svoje vohune. Pozival je Zahod naj Sovjetski zvezi oolj zaupa, ni pa povedal na kakšno osnovo naj svoje zaupanje nasloni. ■----o----- Podpiranje po blagovnih nakaznicah se obneslo! WASHINGTON, D.C. — Med mnogimi oblikami podpiranja revežev je tudi podpiranje potom olagovnih nakaznic, ki ga je Kennedy napovedal že lanskega februarja in ki je bilo lani in letos na preskušanju. Sistem podpiranja preko blagovnih nakaznic obstoj^ v sledečem: Vsaka revha družina, kj je pripoznana kot taka, kupi lahko recimo po ‘“znižani ceni“ blagovno nakaznico. Za nakaznico plača na primer $60 nakaznica sama je pa vredna $100. S to nakaznico potem lahko nakupi v določenih špecerijskih trgovinah hrano za $100. Trgovine zamenjajo pri federalnih bankah ali njihovih zastopnikih vse nakaznice za gotovino. Ta sistem so uvedli za po-skušnjo v osmih pokrajinah, ki so po krizi posebno prizadete. Sistem se je dobro obnesel, ker je preprost in ne zahteva velike režije in kontrole. Letos, ga mislijo še razširiti na druge si romašne kraje. h slov. naselbin NEMČIJA NEGOTOVA OB NADALJEVANJU POGAJANJ! BRIDGEVILLE, Pa. — Mrs. Matilda Knez je dobila sporočilo, da ji je v Ljubljani 29. marca umrla sestra Fani Lesjak, po poklicu šivilja. Pokopali so jo na Žalah. . LORAIN, O. — V nedeljo, 8. aprila, je umrla v bolnišnici sv. Jožefa 41 let stara Mrs. Mary Rožanc s 1733 E. 32 St. Pokojna je bila rojena v Barbertonu, O., in je prišla sem pred 21 leti. Bila je članica KSKJ in SŽZ. Zapustila je moža Louisa, sina Davida, hčeri Maureen in Kathleen, mater Mrs. Albina Trenta, sestri Mrs. Rudolph Tomažič in Mrs. Anthony Gradisher, brate Louisa, Franka, Edwarda in Anthonya. Pogjfeb je bil v sredo v cerkev sv. Cirila in Metoda, ki je bila polna pokojničinih prijateljev od tu in iz Bar-bertona, nato na Kalvarijo. Gromiko v Beogradu Danes se bosta sestala ameriški : državni tajnik Dean Rusk in sovjetski poslanik v 'Washingto-nu Dobrinin, da ponovno pretreseta možnosti dogovora o bodočnosti Zahodnega Berlina. Zahod razdeljen v stališču do Sovjetske zveze in Berlina. WASHINGTON, D. C. — V državnem tajništvu so protestirali proti objavi zahodnega predloga o rešitvi berlinskega vprašanja v Zahodi Nemčiji. Podtajnik za evropske zadeve Kohler je poklical nemškega poslanika dr. W. Grewe in mu v jasnih besedah podal stališče Združenih dr žav. Javna razprava o predlogih v Zahodni Nemčiji ob koncu tedna je na eni strani vznemirila nemško javnost, na drugi pa je Sovjetiji razkrila zahbdnc načrte, še predno so ji bili ti uradno predloženi na za danes določenem sestanku Ruska s poslanikom Dobrininom v Washingtonu. Zahod-nonemška vlada zatrjuje, da ona ni pustila načrta v javnost :n izjavlja javno popolno zaupanje v Združene države glede varovanja njenih koristi in koristi Zahodnega Berlina v razgovorih s Sovjetsko zvezc1^ Združene države so predložile uspehe razgovorov v Wash-načrt novih predlogov za spora- ingtonu, je razumljivo. Jouhaud obsojen na smrt PARIZ, Fr. — Posebno vojaško sodišče je obsodilo na smrt >ivšega generala Edmonda Jou-lauda, namestnika glavnega vodnika Tajne armadne organizacije, ki skuša z nasilji v Franciji in Alžiriji ohraniti “Alžirijo francosko”. Jouhauda so ujeli I čisto slu čajno pri neki policijski akciji v Oranu v Alžiriji. Svoje delovanje v Tajni armadni organizaciji ie priznal in zatrjeval, da je delal samo v dobro svoje domovine. Lani je sodeloval v vojaškem uporu v Alžiriji proti De Gaul-lu, pa bil nato v Parizu skupno z g,en. Salanom obsojen v odsotnosti na smrt. Prišel je “vrnit” obisk Titovega zunanjega ministra v Moskvi. BEOGRAD, FLRJ. — Pred nekaj meseci je bil Titov zunanji minister Koča Popovič na obisku v Moskvi, sedaj je poslal Hruščev Gromika, da vrne obisk. Najbrže nima Gromiko trenutno nobenega pametnega dela in je lahko šel v Beograd. V Beogradu bodo ruski obisk napihnili v mednaroden dogodek prvega razreda. Morda je delomaripdi to razlog, zakaj je moral Milovan Djilas pod ključ. Zadnja poročila trdijo, da ga je režim zaprl radi tega, ker je “prelomil oesedo”, to se pravij ker je hotel objaviti knjigo o Stalinu. Radi tega je menda Hruščev ostro protestiral. Gotovo misli, da ima samo on pravico kritizirati Stalina, ne pa tudi Jugoslovani. Procesa proti Djilasu ne bo. Režim ga bo* verjetno samo poslal ponovno v Sremsko Mitrd-vico, da bo tam odsedel še ostalih pet let, ki so mu bila lani, začasno odpuščena. Vseh pet let ne bo odsedel, Tito ga bo moral zopet spustiti na svobodo na pritisk Djilasovih levi-, čarskih prijateljev v zahodni Evropi ih seveda — ameriških dolarjev. zum o Berlinu svojim zaveznikom. Načrt predvideva: Ameriško-scvjetski dogovor o preprečenju širjenja atomskega orožja državam, ki ga še nimajo. Izjavo o nenapadanju med Se-verno-atlantsko zvezo (NATO) in Varšavsko zvezo, v kateri so povezani evropski sateliti s Sovjetsko zvezo. Ustanovitev odbora sestavljenega iz enakega števila zastopnikov Zahodne in Vzhodne Nemčije za urejanje “tehničnih” zvez med obema deželarpa. Ustanovitev mednarodne avtoritete ža nadziranje prometnih zveze med Zah. Berlinom in Zah. Nemčijo. Poleg teh štirih točk so Združene države mnenja, naj bi se zunanji ministri treh zahodnih sil in Sovjetije sestajali redno v določenih razdobjih k razpravam o položaju Zahodnega Berlina, ,v katerem naj bi sicer ostale vojaške enote zahodnih sil. Pogajanja o Novi Gvineji le počasi napredujejo devetih dop. v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo. Joseph Kroll Danes zjutraj je umrl v Mt. Sinai bolnišnici Joseph Kroll z 18101 Marcella Rd. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogreb, zavod na E. 152 St. Jakob Matko Danes zjutraj je umrl v Euclid Glenville bolnišnici Jakob Matko s 330 E. 260 St. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogreb, žavod na E. 152 St. De Gaulle ne pozna šale PARIZ, Fr. — Princ Rainer, ki vlada v Monaku, je bil gotovo neprijetno presenečen, ko je dobil od francoske vlade odpoved vseh gospodarskih pogodb: carinske, denarne, prometne in kreditne. Odpoved stopi v veljavo po šestih mesecih in pomeni za malo državico Monako, ki ima komaj 360 akrov površine, gospodarsko smrt. De Gaulle se za vse to malo meni in hoče spraviti princa na kolena, ker princ noče Franciji ustreči v neki za francosko vlado važni zadevi. Monako ima sicer 20,000 prebivalcev, toda monakovskih državljanov je samo 4,000. Ostanek 16,000 sestavljajo bogati Franeozje, ki živijo v Monaku, da se izognejo plačevanju precej visoke osebne dohodnine v Franciji. Povrhu je princ odpustil iz svoje službe DeGaullo-vega zaupnika in se poslovil od njega na precej grob način. De Gaulle se zato čuti tudi oseb no prizadetega. Akoravno je spor oster, vendarle upajo, da se bo tekom šestih mesecev polegel in poravnal s kompromisom. Moskva ne kaže volje k popuščanju Odgovor Hruščeva Macmillanu glede končanja preskušanja atomskega orožja pod mednarodnim nadzorom kaže jasno, da v Moskvi trenutno niso voljni -popuščati Zahodu. Hruščev je po daljšem premoru ob tej priložnosti znova omenil podpis posebne mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo. Uradno glasilo sovjetske vlade “Izves-tia” je v soboto zahtevalo jasno in odločno, da mora. jo zahodne vojaške posadke iz Berlina, predno je možen kak sporazum o tem vprašanju z zalednimi silami. WASHINGTON, D.C. — Združene države posredujejo med Nizozemsko in Indonezijo, ki se prepirata glede nizozemskega dela Nove Gvineje. Nizozemska bi rada vpoštevala željo domačinov po samoodločbi, Indonezija je proti temu in žuga invazijo. Na pobudo Združenih držav vršijo tajni razgovori med vbema državama. Zdi se, da je posredovanje našlo srednjo pot: Nizozemska naj izroči upravo svoje kolonije Indoneziji, toda Združeni narodi bodo kontrolirali, kako Indonezija vodi javno upravo. Pod kontrolo Združenih. narodov se bo vršil tudi plebiscit, ki bo dal Papuaneem priliko, da povedo, kakšno usodo si hočejo izbrati. Kdor pozna iz skušnje plebiscite, ki se vršijo pod mednarodno kontrolo, ne bo dosti dal na predlagani kompromis. Pa-puanci si bodo dvakrat premislili, da bi glasovali proti indonezijski želji, saj vedo, kaj jih v tem slučaju čaka. Zato razumemo Nizozemsko, da se ne more ogreti za predlagani kompromis; končno sega njena moralna odgovornest za Prjpuance tudi v čas po plebiscitu. Needinost med zavezniki Velika Britanija podpira odločno Združene države glede nadaljevanja razgovorov Sovjetsko zvezo. Zahodna Nemčija je negotova in v skrbeh, da ne bi Združene države zvezi predaleč. Posebno so Bonnu v skrbeh zaradi prevelikega popuščanju v vpraša /z Clevelanda in okolice Danes zadnji dan— Ker je pddel 15. april na nedeljo, je podaljšan čas za plačilo davkov za današnji dan. Novo podjetje— G. Ernest Zupan, 1275 E. 61 St., je ustanovil novo podjetje za pokrivanje hiš in za njihovo obnovo E. Z. Company, EN 1-4139 in HE 1-3084. Želimo mu veliko uspeha! Srebrna poroka— Mr. in Mrs. Joseph Brodnik, 1063 E. 69 St., bosta jutri praznovala 25-letnico svoje poroke. V cerkvi sV. Vida bo v ta namen sv. maša ob 7:30. Čestitamo in jima želimo še mnogo let zdravja in skupne sreče. Sedaj je čas— Rojak John Zupančič, 18216 Marcella Rd., KE 1-4993, izvršuje vsa cementna dela. Več v oglasu! Zadušnica— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebbvzete sv. maša za mk. Margaret Marolt na 30. dan ijene smrti, ob 8:15 pa za pok. Ludvika Marolt' ob 2. obletnici mrti. Jutri zjutraj bo v cerkvi sV. Kristine sv. maša za pok. Mihaela Valentič ob 1. obletnici •mrti. Molitev— | Članice Društva sv. Marije Mag-- ialene št. 162 KSKJ so vabljene jutri pop. ob dveh v Grdinov pogreb, zavod k molitvi za pok. Mary Komin. Blagajne iz umetnih steklenih vlaken Neko francosko podjetje je začelo izdelovati blagajne iz umet-rib steklenih vlaken. Plastična snov baje kljubuj«? temperaturi 2500i stopinj Celzija iz varilnega aparata skoraj petkrat dlje časa kot stene jeklenih blagajn. Anglija bi rajše imela evropsko konfederacijo kot federacijo LONDON, Ang. — Ker sili Anglija v Evropsko gospodarsko skupnost, se seveda zelo in-teresira za politične cilje Skupnosti. Skupnost še nima izdelanega političnega programa, kčr ne ve, ali naj se nagne na idejo o federaciji ali konfederaciji. Francija zagovarja konfederacijo. Nemčija in Italija sta bolj za federacijo. O tem vpra- šle v popuščanju Sovjetski ^anju bodo veliko debatirali mi- nju priznanja Vzhodne Nem- Bimu nistrski predsedniki Evropske gospodarske skupnosti, ki se nameravajo sestati letos poleti v čije od strani Washingtona. De Gaulle je med tem še vedno na stališču, da so vsaki razgovori s Sovjetsko zvezo o bodočnosti Berlina v sedanjem položaju nepotrebni in zahodnemu stališču naravnost škodljivi. On trdi še vedno: Hruščev je berlinsko krizo ustvaril, naj sedaj gleda, kako jo bo> spravil s sveta! Da pri takem položaju ni računati na kake posebne Anglija se je sedaj izjavila za konfederacijo in s tem podprla De Gaulla. V Londonu mislijo, da je treba ustvarjati Zedinjeno Evropo postopoma in da ni dobro, da bi taikoj prešli na federacijo, ki bi vzela posameznim evropskim državam veliko več sedanje neodvisnosti kot konfederacija. Anglija ni še članica Skupnosti, toda njeno sta lilšče bodo morali vpostevati na rimskem sestanku. Zadnje vesti PARIZ, Fr. — Michel Debrc je preteklo soboto odstopil s celo svojo vlado, nakar je predsednik republike De Gaulle imenoval za novega predsednika vlade G. Pompidouja, svojega ožjega sodelavca še iz časa druge svetovne vojne. V novi vladi je ostala večina ministrov stare. MIAMI, Fla. — V soboto se je ze letalom pripeljalo sem 60 bolnih in ranjenih ujetnikov lanskega vpada na Castrovo Kubo. Castro jih je pustil na svobodo pod pogojem, da mn bo odbor kubanskih beguncev plačal za nje okoli $2,500,000. Odbor nadaljuje pogajanja s; Castrom in napoveduje, da bo Castro izpustil tudi ostale u~ jetnike, ki so bili sicer obsojeni na do 30 tet zapora, če bo za nje dobil zahtevano odkupnino $62,000,000. ALŽIR, Al. — Razjarjena muslimanska tolpa je včeraj u- bila na cesti enega Evropejca, drugega pa težko ranila kot odgovor na nasilja Tajne armadne organizacije nad domačim prebivalstvom. BERLIN, Nem. — Gen. Lucius Clay, ki je komaj zapustil Berlin, se je včeraj vrnil sem iz Združenih držav in zagotovil Berlinčane, da Združene države niso prav nič spremenile svojega stališča do svobode Zah. Berlina in da ga bodo branite z vsemi razpoložljivimi sredstvi, če bo potreba. Ameriška Domovina ^ Vl » ■/I <- Tl Vi- KO V« I 8117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0828 Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: ~ Onited States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 75 Monday, April 16, 1962 Priznanje k uspešnemu delu Pretekli teden je praznovala slovenska radijska oddaja na “Postaji narodov” prvo obletnico svojega obstoja in uspešnega dela. Tekom tega leta si je pridobila med rojaki in rojakinjami na splošno lep ugled in veliko prijateljev, ki jo rednp poslušajo iz dneva v dan. Vsi so veseli domačih melodij in pesmi, pa naj bodo te stare in splošno znane ali pa nove. Starejši, ki slabo vidijo in le težko berejo časopise, in tisti, ki jim vedno manjka časa, poslušajo posebno pazljivo tudi kratki pregled dnevrtih novic in tedenski politični pregled. Koliko pohval je bilo ob posebnih prazničnih sporedih tekom leta, koliko veselja med otroci ob poslušanju njihove ure! Kratki sestavki iz slovenske preteklosti, narodne, politične in kulturne, branje kratkih odstavkov iz slovenskega leposlovja, pojasnila o slovenskih vprašanjih doma n v tej deželi ter drugod po svetu bi brez dvoma doprinesli k pisanosti sporeda in pritegnili še nov krog rednih poslušalcev. Slovenska radijska oddaja, ki nas sredi Amerike obiskuje vsak dan, budi v nas domačnost, nas veže z domovino in vsem, kar smo tam pustili. V nas utrjuje slovensko misel in slovenskega duha, daje nam možnost primerjave slovenske kulture, slovenskih kulturnih vrednot z ameriškimi, pa nas tudi povezuje med seboj, ko nam prinaša domače vesti in vabi na domače prireditve. Za vzdrževanje teh oddaj je treba veliko napora in veliko dela. G. Rado Menart, dr. Milan Pavlovčič in g. Pavle Borštnik zaslužijo za svoje delo priznanje nas vseh, pa naj slovenske oddaje .redno poslušamo ali ne. Že sama zavest,, da lahko odpremo ob določeni uri radio in slišimo, slovensko melodijo, slovensko pesem, slovensko besedo, nas lahko polni zadovoljstvom. Človek ima pri tem občutek, da tudi sredi tujine ni sam, ampak da je z njim krog ljudi istega jezika, istih izročil in v glavnem tudi istega čutenja. Pri vsem tem postaja tujina manj tuja in manj težka, postaja nam v resnici že nekak kos lastne domovine, večje in širše, s svobodo in izbiro možnosti. V kratkem času enega leta se je slovenska oddaja med nam uveljavila, je postala del našega vsakdanjega življenja, .ker jo večinoma redno poslušamo. Ko stopa v drugo leto, ji želimo, naj raste, naj uspeva in se izpopolnjuje, da bo svojo nalogo lažje in še boljše vršila. Titova amnestija kislo grozdje, toda za koga? Neki junak, ki pa se je “pozabil” podpisati, je v Prosveti med “Clevelandskimi vestmi” objavil sestavek ‘ Amnestija je zanje kislo grozdje.” Pri tem namiguje, da so ljudem okoli AD vrata v domovino zaprta, da “amnestija” za nje ne velja, da torej morajo proti njej pisati. Piscu se vidi, da so mu razmere popolnoma neznane, da je tujec v tej deželi in tujec v poznavanju titovske “linije,” čeprav se, izgleda, kar precej navdušuje za novo Jugoslavijo, njen napredek in tijeno čudovito “svobodo,” ki je sicer kot priča' prijetje Milovana Djilasa, celo skromnejša od sovjetske. Hruščev je Pasternaka zaradi objave “Dr. Živaga” res vrgel iz Društva sovjetskih pisateljev, sicer pa ga je pustil v miru! Redni sodelavci AD so državljani Združenih držav, njena lastnica in odgovorna urednica je v Združenih državah tudi rojena. S Titom in njegovo svobodo torej nimajo nobene neposredne zveze, niti ne zavise od njegove amnestije, pa naj bo ta že “kislo grozdje” ali sladko. Titovi uradni zastopniki in obiskovalci so skušali že Zdaj SO razglasili amnestijo in naročili vsem onim do- Ših naselbinah kje začel voditi de bolniških podpor, glede tega m. Jakopič: ma, naj pišejo svojim sorodnikom v tujino, posebno tem v gostilno (salun). Po večjih na- in onega in kajpada, neki Janez Ameriki in Kanadi, da je sedaj “vse dobro, da je vse pozab- selbinah je bilo slovenskih “sa- je predlagal in priporočal to, lieno” in naj pridejo domov. Iz načina pisanja teh pisem lunerjev” več, po malih manj. neki Miha zopet to ali kaj drain priloženih izrezkov je razvidno, da so bila pisana po na- Vsak salunar je imel navadno gega. In kjer so predlogi in naročilu, ne pa iz prepričanja piscev in njihove vere v titov- tudi “hording house’’, to je fante sveti, so vedno tudi protipredlo-sko amnestijo, če kdo, vedo ti posebno dobro, koliko je ali samce na stanovanju in hra- gi in protinasveti. Vsak po svo- titovcem mogoče zaupati in koliko ne! ni. Po raznih rudarskih revirjih je ponuja in svoje zagovarja. Ta- Piscu v “Prosveti” svetujemo, naj se gre na Titov kon-'so jih imeli ponekod po 12 do ko je bilo prerekanj, pričkanj na zulat poučit o novi liniji ‘ mirnega sožitja” in vabljenja po- 15 in več, kar pod eno streho, sejah vedno dovolj. Na sejah so litične emigracije in preneha S svojim zmerjanjem, ker si- Gospodinja je kuhala, imela na- se kregali in prepirali, včasih cer mu utegnejo titovci v jezi nad nepokorščino vrata, ko bo hotel na ogled svobode v Jugoslavijo. zapreti vadno še kako pomočnico (de- dokaj glasno; po seji so pa za klo) in zaslužilo se je nekaj že baro nekateri od jeze, drugi radi pri “border j ih” pri hrani in sta- kaj drugega “tritali”, pili in za-novanju. Gospodar je s salunom Hvali jezo, ali pa veselje radi j dobro tržil. Stanovalci ali “bor- zmage na seji. Tako je bilo tista leta. Na eni strani, boste rekli, to je bilo nespametno. Morda res. derji” so kajpada tudi pili in nekateri kar tudi precej in nekateri vse sproti potrošili, posebno tisti, ki so imeli pogosto- Ampak nekaj življenja je pa le ma suha grla. In o teh mi je ne- bilo, za katerega se je zdelo “lea-koč neki “salunar” dejal, da ne- derjem” in drugim vredno boriti kateri imajo suha grla kar po in živeti. In to je držalo ljudi 24 ur na dan. Moral je že vedeti, pri društvih v bojih in drugače. - DOBA USTANAVLJANJA vati in umirati. Tistega navdu- drugače bi mi tega ne trdil. Če bi ne bilo tega, bi bilo vse RAZNIH DRUŠTEV med Slo-.šenja in pozornosti za nova dru- Business je salunarjem kar lepo premrtvo. Za vsako stvar mora venci v Ameriki je bila najbolj 'štva ni bilo več toliko. Mlajši, cvet je moralo biti po nji-tri ali štiri večje podporne orga- bovem, če ne, so lahko in mar-nizacije. Par jih ima še sloven- sibje so bojkotirali in vodili sko ime, nekateri so pa že celo opozicijo. Marsikje so celo fare imena poamerikanili. Ne vpra- komandirali. Če se jim je žup-šujmo zakaj ? Kazalo jim je td- nik cmeril, Vladimirja Prušnika in Pav- pred‘letom in več priti v‘stike Z ljudmi okoli AD, jih prido- smo imeli Ameriški Slovenci ka- Iz tega razloga vsa čast in pri- in društva šele rojena. Saj je leta Kernjaka. bivali za “mirno sožitje” z novo Jugoslavijo in jih vabili kik l'5 ak W jednot in zvez. Ne- znanje s Stališča slovenstva vsem vsa Amerika v marsičem še zdaj We samo koroški rojaki so bili tja na obisk Odgovor jn bil jasni in odločni ______ “Ne!” Do- ^atere s širnim delokrogom po onim, ki drže naše slovenske or- zelo mlada. Posebno, kar se tiče dolžni, da so se spomnili enega kler smatrajo Titovi zastopniki V tej deželi za svojo glavno vseh drž&vah Unije, nekaj pa v ganizaeije in društva V svojih dobro urejenega praVošddja, po- izmed najbolj usodnih trenut- na ogo širjenje titovstva in snubljenje izseljencev za komu- »©katerih posameznih državah slovenskih pkah in pod svojim stav in zakonov. Še Zdaj pb 185 kov v svoji zgodovini, marveč n zem ne moremo imeti z njimi nobenega posla. Kot A- in mestih- v teh je bilo poveza- vplivom. Vztrajajte, dokler se letih zvezhegh ameriškega dr- prav vsi Slovenci bi se morali merikanci in kot Slovenci Smo nasprotniki komunizma v *n vključenih na stotirte lo- da! Dokler boste na vodstvih žavnega življenja nimamo za tega dogodka z vso resnostjo vseh odtenkih in inačicah, pa naj nastopa jhvno ali pod ka- kalnih društev. Od tedaj naprej, naših slovenskih organizacij Slo- mnoge slučaje preizkušeno do- spominjati letos in vedno. Res kr? n okoli narodno krinko1 zlasti po zadnji veliki gospodar- venci gospodarji, bodo sloven- ločenih zakonov glede tega ali je sicer, da še je s smotrnim Ko je lani Rankovič napovedal amnestijo in ureditev ski krizi, ali če hočete po tisti ske! Kadar jim bodo tujci go- onega, ampak sproti “flikamo” iztrebljanjem slovenstva z nje-ptavb'ib odnosov S “politično emigracijo,” SO začele litov- znani “Hooverjevi prosperiteti”, spodarili, ne bodo več sloven- in si pomagamo, kakor najbolje govih lastnih tal začelo na Koške oblasfi doma vneto zbirati naslove vseh takih izseljen- ko je nam začelo zmanjkovati ske. znamo. Pa naj pričakujemo, da roškem, toda čisto jasno je, da der so se bili v tamkajšnji nemški nacistični kuhinji skuhal’ podrobni načrti, kako je treba iztrebitev slovenstva izpeljati-Koliko je Hitlerju in njegovim hordam uspelo ta načrt že izvesti, je bilo v AD pred časom že opisano. Da so koroški Slovenci danes še v deželi, ali bolj pravilno, da so zopet v deželi, oziroma da smo Sllovenci še na svoji rodni zemlji, je v glavnem posledica splošnega poteka zadnje svetovne vojne, in ne v najmanjši me' ri dejstva, da so sovjetske čete zavzele iz rok nemških nacističnih armad kraje, ki so bili na' menjeni “Novi Koroški” oziroma “Novi Kranjski” itd., to je ozemlje med Harkovom in Bo-stovom na Donu. Tja so hoteli spraviti preoštalo slovensko rajo, da ne bo v napotje german-stvu pri njegovi ekspanzivi v Sredozemlje in na bližnji vzhod-Meseca aprila in maja že so hoteli del tega ozemlja Nemci r>a' polniti s slovenskimi Korošci in Gorenjci. Stara Koroška z Gorenjsko pa bi morala po tedanjih načrtih postati rezerVat za lovce iz Berlina. Ker pa april 1943 ni več d°' pustil preračunanih in predvidenih operacij nadaljnjega izse' Ijevanja, so morali koroški Slovenci pod sekiro in pred puške-Dne 7. aprila 1943 je tako ^ Selanov in Kapelčanbv na Dunaju izgubilo svoje glave. V naslednjem obdobju do maja leia 1945. pa so še številni drugi koroški rojaki dali brez strahu svoja življenja za boljšo bodočnost svoje ožje domovine kot tudi vsega slovenskega naroda, žab da so vse te stvari širši slovenski javnosti, zlasti tudi oni v iz' seljenstvu, vse premalo znane-Vsaj zdaj ob 20-ietriici naj nam bilo vse to v resen opomiu- Zgodovina je kruta učiteljic3. Nemški narod je skoraj tisoč le1, mislil, da hosi blagovest nebn-ške kulture proti vzhodu. A ta njegov sen se je tako rekoč čez noč razblinil v nič. Božja P0*9 so ljudem včasih nerazumljiv3-Komunizmu je bilo določeno, da strmoglavi nemško vsemogočnost, ko je ravno bila na pohodu na Stalingrad. S tem je bila od' ccv in zahtevale od njih'ovih sorodnikov dotria celo fotoora- Še celo knofov pri hlačah, je pa — Zanimivo je, kako smo a- bi naši tedanji priseljenci imeli bi se bilo to pozneje nadaljevalo prta komunizmu pot v Berlin in fije. Na te naslove so sartli pošiljali Rankovičev razgovor S začelo izginjati navduševanje za meriški Slovenci v tistih letih takoj, ko so sVoja društva usth- na Gorenjskem ter nazadnje sodelavcem “Politike” in pojasnila k njemu, ki SO napove- ustanavljanje novih društev. Od ali dobi, ko so slovenska dru- novih, že tudi ža vse. slučaje u- končalo na vsem drugfem slo- dovala ureditev odnošajev in pomiritev titovcev S politični- tedaj naprej so začeli zlasti ne- štva nastajala in rastla kakor strezajoče in zadovoljive določ- venskem ozeinljU, da ni večna mi nasprotniki. Menda SO v Beogradu mislili, da politična kateri starejši izkušeni pionirji “gobe po dežju”, ta ustanav- be in pravila za svojb društva? Pravica posegla vmes. eitli g racija res komaj čaka, da ji bodo pomigali S prstom, Z drugimi očmi gledati na dru- Ijali. To pričakovati bi bilo nespa- Centralno navodilo za izseli- pa bo pritekla, ker je življenje v svobodnem “kapitalističnem Štva, jednote in zveze — na nji- Bili so časi v tistih letih, ko metno. Pomagali so si, kakor so tev Slovencev s Koroškega je svetu” tako težko, čakali SO in čakali, pa vračajočih rnne- hovo bodočnost. Mnogi izmed je bila že kar prava posebnost, si vedeli in znali. Na društvenih prišlo iz Berlina, toda pobuda fit ni bilo in jih ffi Bilo. njih so začeli vsled let omago- da je kdo izmed rojakov po na- sejah so nastajali problemi, gle- je izšla iz samega Celovca, ko- Wien! Nafn Sldvericčm, rie glede »a to od kod smo in kje živim0’ pa naj bi bili ti hudi časi dbbi'a šola! Opomin od zgoraj, da ue postanemo nekbč žrtev svoje lahkomiselnosti! J. s. Josip Jurčič: DOKTOR ZOBER IZVIREN ROMAN ttutiimntmimumiummmtmmtmtmtmmmmmmmttmumummmmmun “Tu sedite, kako lep raz- je, ako dobljeno, le navadno fried!” In začela mu je imeno- regularno dolgočasno stanje; vati cerkvice, vasi in naselisča ali pa jima bode ta trenotek Po vrsti, kakor so se po dolini!in ta prvi poljub črva rodil, ki videla, vsa je poznala. Tam, kjer se vidi oni hrib, je Kobi-Ijak, tam je doma ta in ta; a ondukaj, kjer se vidi ono belo med drevjem, je kapelica sv. Neže, kamor ljudje na božjo pot hodijo itd. “In streha od našega doma se tudi vidi. Glejte, naša Marta je zakurila, dim se vzdiguje. Kako lepo! Kaj ne, da je lepo pri nas? Lepše kot v mestu, ne?” “Gotovo,” odgovori Lisec. In ker je že moralo denes ali jutri povedano biti, dostavi: “In prav težko mi bode zapustiti jutri ta kraj.” “Zakaj zapustiti?” “Jutri odhajam.” “Kam?” “V mesto nazaj, tu nemam ničesar dela več.” Lina ga resno-prestrašeno pogleda. “Jutri? In kedaj pridete nazaj?” “Najbrž odidem za vselej, ftospica,” odgovori Lisec in glas se mu malce trese. Nastane premolk. “In Vi morete lahko iti od Pas?” vpraša ona s tihim, oprezujočim glasom. Lisec ji pogleda v lice. Nje-Pe velike oči so bile vprašujoče vanj uprte, in . . . zdajci sta Zalesketali v njih dve solzi, ki sta se spustili po beli koži navzdol. Proč je bilo njegovo premagovanje! Ljubezen ima svojo brezobzirno moč! “Ne morem, ljubljena deklica,” vzklikne on. Njeno mokro oko mu je za-pričalo v prvič gotovost o njeni ljubezni in ta hip je tudi v njem zavladala in vse prevladala strast. Burno objame deklico in ji odpoljubi solze z belega lica. Meja je bila pretrgana, prestop storjen, nazaj ni bilo več P^ogoČe. Spoznanje je prišlo °bema, da sta se ljubila že dolgo, že prej, ko še občevala nista. Tedaj kakor da bi bilo namenjeno”. In nihče svoji Psodi ne uteče, pravijo in dostavljajo, da je ljubezen ka-kur voda, ki se nabere in prodore vse pomisleke, s katerimi Ji jezove stavi hladni razum. “Ne govori z nikomur, srce Ptoje, tako dolgo, da jaz svoje ^nisli zberem in ti vse povem, česar sedaj ne morem, prenaglo in nenavadno je prišla cela sreča tvoje ljubezni, če ne bova sama govoriti mogla, Pišem ti.” Tako je Lisec govoril po Zadnjem poljubu, ko sta na P°tu domov zopet med orehi Podila po mehki travi in ko je Proj tako vesela, tako brezskrbna in nedolžna deklica v PuJ krajšem času vsa preme-Pjena nosila v svojem srcu Prvo skrivnost svojega življe-PJa> sladko skrivnost prve ljubezni. Gori v vinogradu pak je iz £°zda stopil precej po odhodu Paših ljubimcev stari Zober s Puško na rami in s torbo ob °ku, počasno korakal do me-^a> kjer sta onadva sedela, uui v |tla pogledal, kakor is-aj°č, da-li sta kaj izgubila# in Puzadnje puško in, torbo odlo-žlvši sam sedel. Historična tla za dva člo-^eka. Kakor je bilo videti, sta P začela. Kakov bode konec? akov spomin na to-le ped Zemlje? Ali bosta dosegla ono ysakdanje stanje, katero se Juua sedaj kot bodoča sreča v autaziji sveti, da bode kasne- APRIL SBI®!*]®© Ulil 3141 S i| 61! 7 819«'1211131114, 15I!16II17I.18iI191120II21i 221l23il24li2Sli26ll27il28, 291301 | I 1 I J KOLEDAR društvenih prireditev mnmmttmwnimnnnBnnmmtmntwnnnnntKwnnnnnnnnatttmnirHtwm bode še na stare dni kavsal in govoril: kaj je onega trebalo, čemu si veroval in vai’al svoje srce, budalo! Eno ali drugo, v rezultatu ni velike razlike. Vraga! Sel sem na gorko tu, a mladega duha na tem sedežu ne čutim. Nič vpliva, nič poezije, nič čudežev več!” Osemnajsto poglavje. Drugi dan je bil sicer tisti šesti dan, za odhod namenjeni dan, ali Lisec ni odšel, niti novega obroka delal si. Prebil je noč skoro brez spanja. Mislil je mnogo, težke misli. Spominjal se je, kake so razmere tu v gradu, kake so njegove. Vse neugodno in nobenega razgleda v gladko bodočnost! čudno protivje bolne matere, njegovo materijalno stanje oprto samo na delo in zdravje, celo ohlajeno prijateljstvo gospodične Senčar je-ve — vse to mu je srce težilo in žalil se je! Zakaj je vzel njej mir? Kaj je njena duša trebala viharjev nesrečne, ker neuspešne ljubezni? Vendar na koncu vsega takega premišljevanja se usede Lisec in napiše Lini pismo polno — ne kakovih takih pomislekov, nego — polno vroče ljubezni in večne zvestobe. In kar je pisal, teklo mu je samo izpod peresa, zajemano je bilo iz srca, zato je bila tudi resnica, kakor ono prvo, dasi zopet uničeni in bogaboječi ljudje trdijo: “Resnica je samo ena.” Ker nista prilike imela biti na samem skupaj, pisala mu je tudi Lina vsak dan. In ker ni smela po njegovi želji še nikomur svoje skrivnosti razkriti, zaupala je svoje plameneče srčece tem več in tem žarnejša čutila belemu papirju. Tako se je ogenj razvnel. Za bodočnost, za nasledkej za vse, kar matere in očetje, varihi in opravljivci pred ka-kovo ženitvijo v prvi poštev jemljo, niso se Lisčeva in Lini-j ha ljubezenska pisma nič brigala. A tako je bilo le nekolika dni. Ostro oko tete Seričarjeve je izpazilo premembo v vsem vedenju Lininem in zaslutilo vzrok. Lisec pa je sam zaupal svojo tajnost edinemu človeku, ki mu je tu pomagati mogel, dr. Zobru, dasi se je jako težko odločil. K njemu je prišel v mraku. Začudil se je močno, ko mu je starec že precej po uvodu v besedo segel s pripovedovanjem tega, kar je mislil, da je njegova največja skrivnost. Da je bil slučajen prisluša-lec v vinogradu, tega seveda ni mogel vedeti. Kmalu sta sedela skupaj. “In tu naj Vam pomagam, naj Vam bodem snubač, kaj ne?” vpraša starec z veselim smehom, v katerem je bila dobrohotnost poleg ironičnega porogavanja. “če to ne, vsaj svetujte mi, kaj naj počnem.” “Ni bolj neumnega posla na svetu, kakor zaljubljenim ljudem dobre svete dajati. Da bi svoje stvari pobrali in odšli, tega Vam ne smem svetovati, kaj ne da ne? Ali bilo bi naj-priprostejše. Bog zna, ali se ne uklonite nesreči, če to storite. Vi bi ne bili prvi, ki je angelu mislil odpovedati se, a je dejansko ubežal samemu vraga v ženski podobi. Tega (Dalje prihodnjič) APRIL 28. —Pevski zbor Korotan priredi v Torontu v Kanadi koncert. 29. —Društvo sv. Jožefa št. 146 KSKJ priredi za 50-letnico obstoja banket in ples v SND na E. 80 St. Začetek ob petih pop. 29.—Pevski zbor Slovan priredi spomladanski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne. MAJ 6.—Pevski zbor TRIGLAV obhaja 15-letnico obstoja s koncertom v Sachsenheim dvorani na 7001 Dennison Ave. in plesom v isti dvorani. 6.—Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi pomladansko telovadno akademijo v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne. 13.-—Pevsko društvo PLANINA priredi pomladanski koncert v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih pop. 13—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v novi farni dvorani. 13.—Materinska proslava otrok Slovenske šole pri Mariji Vne-bovzeti. JUNU 17.—Dramatsko društvo LILIJA priredi piknik na farmi sv. Jožefa. 17.—Izlet otrok Slovenske šole pri 'Mariji Vnebovzeti na Belle Isle. 24.—Ohio KSKJ dan. 24.—Odbor staršev slovenske narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne. DECEMBER 3.—Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 23.—Baragova prosveta priredi v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič. Začetek ob 3:30 popoldne. ----o----- Republikanski kongresniki imeli smolo z govori v predstavniškem domu WASHINGTON D.C. — Kot smo poročali, so republikanski kongresniki začeli preteklo sre. do ofenzivo proti demokratični administraciji predsednika Kennedya. Vse je bilo lepo pripravljeno, celo najavljeni govori so bili naprej dostavljeni časnikarjem, vse skupaj se je pa vendarle izmaličilo. Med tem smo namreč dočakali nove cene za jeklo in ostro reakcijo nanje od strani Bele hiše. R e p .u ib 1 ikanski kongresniki niso več mogli obravnavati tega dogodka v svojih govorih, časnikarjem se je pa zadeva z novimi cenami za jeklo zdela tako važna, da so republikanske govore na Kapitelu čisto prezrli. Republikanski kongresniki se uedaj tolažijo s pregovorom, da je vsak začetek težek. ' Mornarica bo odpustila šole pri Sv. Vidu priredi izlet I rOZOrVIStO I ■ 3VglBSf 9 staršev otrok in prijateljev slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovensko pristavo. JULIJ I. —Otvoritvena p r i r e ditev na Slovenski pristavi. 7. —Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi tekme za slovensko prvenstvo na Slovenski pristavi. 8. —Telovadni nastop in piknik Slovenske telovadne zveze na Slovenski pristavi. II. , 12., 13., 14., 15. — Vsakoletni farni kafnival f>ri Sv. Vidu. 22.—Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na farmi žaja. sv. Jožefa na White Rd. 29.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 4. —Pevsko društvo Slavček priredi piknik na Slovenski pristavi. 5. —Dramatsko društvo LILIJA priredi “Slovenski dan” na farmi sv. Jožefa na White Rd. 26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. OKTOBER 21.—Pevsko društvo Slavček priredi svoj letni koncert v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne. 28.—Pevski zbor LIRA priredi ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani. NOVEMBER 4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero. 10. —Štajerski klub priredi martinovanje. 11. —Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 35-letnico svojega obstoja z banketom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne. 11.—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani. 25.—-Prosveta Baragovega doma priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih WASHINGTON, D.C. — Vojna mornarica je objavila) da bo odpustila 8,000 rezervistov, ki so bili poklicani v službo lansko j« sen zaradi berlinske krize, s 1. avgustom letos. Iz aktivne službe bo vzetih tedaj tudi 40 rušilcev in 18 skVadvonov pomorskega letalstva. Predsednik Kennedy je objavil sklep vlade o odpustu rezerv na . zadnji tiskovni konferenci, pa pri tem pripomnil, če ne pride do novega “resnega poslabšanja mednarodnega polo- V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA BRATA Ludwig Marolt ki je umrl 17. aprila 1962. leta. V hladnem grobu zdaj počivaš, rešen si prav vseh skrbi, mi pa mislimo na Tebe, Te pogrešamo vse dni. V srcih nosimo ljubeče glas, spomin in pogled Tvoj, dokler nit življenja steče in vsi pridemo za Teboj! Žalujoči: bratje: JOHN, STANLEY, RUDOLPH in ALBERT Cleveland, 16. aprila 1962. Holmes Ave. Market 15638 Holmes Avenue Liberty 1-8139 Cleveland 10, Ohio IMA ZA VELIKO NOČ! odlične DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE, PLEČETA, ŽELODCE in PRVOKLASNO SVEŽE MESO! ZATO: NAROČITE ŽE SEDAJ vse, kar boste o VELIKO NOČI potrebovali! RAZEN TEGA DOBITE PRI NAS tudi vse, kar je potrebno za POTICE in razne druge velikonočne r' SPECIJALNOSTI! Sprejemamo poštna naročila in razpošiljamo tudi izven mesta! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM! gammmmtttutumumammmmtnnntmmimnutmmimumimuttimmtttnt MALI OGLASI MIN'S BEAUTY SALON 6526 St. Clair Ave. EN 1-7157 Lastnica MINNIE KADER želi vsem gospem in gospodičnam, ki obiskujejo naš salon, in vsem rojakom vesele velikonočne praznike. Iskrena hvala za naklonjenost, priporočam se za bodoče. Stanovanje oddajo štiri sobe, kopalnico in shrambo, s plinsko kurjavoj oddajo na 1059 E. 67. St. Kličite EN 1-7112. (77) Naprodaj V Euclidu, blizu SDD na Recher Ave., 4V2 sobni bungalow. Poploščena kopalnica, 2 spalnici, klet, plinski ogrev, garaža za 2 avtomobila, velik lot, sadna drevesa, vinska trta. Cena $19,900. LAKELAND REALTY GO. KE 1-6681 KE 1-3662 Naprodaj gradbene parcele (lots) na dobrem kraju. $300 in več. Pišite na: M. Yeomans, R.F.D. No. 1, Rome, Ohio. —(75) Naprodaj ali v najem Real-estate posel v severovzhodnem delu mesta. Dovolj prostora za parkanje. Za pojasnila kličite KE 1-6523. (75) Geneva-on-the Lake, O. Naprodaj je hiša za goste in z licenco za restavracijo, sredi mesta — privatno obrežje. Dober dohodek, ceno prava. Malo jnaplačilo pravi osebi. Pišite na: Town & Country, Lake Road, ;East, ali kličite HUxley 7-4485, Geneva-on-the Lake,0. —(16, 19 apr.) AZMAN & SONS MARKET 6501 St. Clair Ave. Telephone: EN 1-0347 Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem LOUIS, WILLIAM, EDWARD in FRANK Prijatel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS SL Clair Ave. & 68th SL. EN 1-4212 ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 .-AT JSoznanilo in Zahvala ' k ■ • ■ • •• J • * •, *■ .*.'•/ ' r - ' •• - i' Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da so umrli naša ljubljena mati, stara mati in tašča Margareta Marolt rojena ŠPEH Prevideni s sv. zakramenti so zatisnili svoje dobre oči dne 13. marca 1962. leta. Pogreb se je vršil 17. marca iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi na Lake Shore B!vd., v cerkev Marije Vnebovzete, od tam pa — po sv. maši zadušnici in pogrebnih obredih — na pokopališče Kalvarijo, kjer smo našo drago mamo po- ležili k večnemu počitku. Blagopokojnica so bili rojeni 29. junija 1881 v vasi Kozarce pri Starem trgu, pri Ložu. V Ameriko so prišli 1906. Leta. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Fafher Anthony Kebol za zadnjo popotnico in enako Father Godina za darovano sv. mašo in za spremstvo na pokopališče. Srčna hvala vsem, ki so ob njeno krsto položili tako lepe vence cvetja in vsem, ki so darovali za sv. maše. Posebej naj prejmejo našo globoko zahvalo članice podr. št. 25 SŽZ, ki so prišle molit za pokojno in so sc udeležile pogreba, .kakor tudi člani Baraga Court No. 1317 Cath. Order of Foresters, ki so prišli v pogrebni zavod molit sv. rožni venec. Hvala vsem, ki so pokojno prišli kropit in so molili ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na pokopališče. Hvala vsem tistim, ki so nosili njeno krsto. Srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Najlepše se zahvalimo vsem, ki so nam v dnevih bolezni pokojnice stali ob strani s tolažilnimi besedami in svojo pomočjo, posebno pa se zahvalimo Mrs. Frances Marolt za pomoč v tistih težkih dnevih. Hvala osebju pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam blagohotno oprosti in naj s tem sprejme našo globoko zahvalo! Ljubljena mati, stara mati in tašča, počivajte v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Vam bo njena gruda! Mi, ki smo ostali, žalujemo za Vami. Tolaži pa nas globoka vera, da se enkrat vsi zopet združimo in da skupaj uživamo radosti večnega življenja. Do takrat pa se Vas bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah! Vaši žalujoči: JOHN, STANLEY, RUDOLPH, ALBERT, sinovi JENNIE, MARGARET, ALBINA, snahe 4 vnuki in 2 vnukinji OSTALO SORODSTVO Cleveland, 16. aprila 1962. (0 j^t VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE B tfi* želita ^ LOUIS FERFOLIA f DONALD FERFOLIA I B r B POGREBNI ZAVOD 9116 Union Ave. Ml 1-7420 •M Vodimo spoštljive pogrebne sprevode v tolažbo H preostalim ... v spomin pokojnim 9 S v PRAV VESELE 9 VELIKONOČNE PRAZNIKE I in VESELO ALELUJO želi vsem I HOLLANDER TRAVEL ^419 5t. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Pridružite se našim skupinam, ki potujejo v Slovenijo. August Hollander bo osebno spremljal skupini, ki potujeta Z jet-letali dne 30. junija in 28. julija. Posebna skupina, tudi pod vodstvom našega vodnika, potuje z jet-letalom dne 2. julija. Z ladjami pa potujeta skupini: 16. avgusta s Queen Elisabeth, 20. avgusta s “SS France”. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem slovenskim odjemalcem, prijateljem in znancem želi I LILLIAN'S SUPERMARKET VSE VRSTE GROCERIJE in DOMAČE MESO ZA PRIGRIZEK - TUDI PREKAJENO MESO IN KLOBASE 784 E. 152 St. GL 1-2836 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM POSETILCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM JOHN PETRIČ Lastnik SLOVENSKE BRIVNICE 783 East 185. Street IV 1-3465 ZAHVALJUJE SE ZA DOSEDANJO NAKLONJENOST IN SE PRIPOROČA ZA BODOČE! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM KNIFIC & OKICKI INSURANCE SERVICE JOHN OKICKI — RUDY KNIFIC B r B r B r B r B r B r B r B fr B r B ir B -fr B fr B fr B ir B r B r B r B r B r .B fr B if B r B fr B r B r B (0* B r B 10* .B ar B ir B ar B ar B ir 820 E. 185. Street IV 1-7540 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želita vsem odjemalcem, prijateljem in znancem JOSEPHINE in STANLEY JERšE, lastnika FORGET-ME-NOT JERSE’S GIFT and FLOWER SHOP r B gr gr B gr B gr B r B ir B KRIŽ ob poljski poti /Jk* ‘S »P* , :4v, ’tfei..... •m l 'f; p#: fl r? B sr B ir B .ar v ■*04 umi sii 0 *’ I v: I 4 , - ' k # _ 1 . ■ l< L ■ Ti ■'•0^. ■ -A; ■. j,: *X><; Poljski duhovnik dr. Ferdinand Schoenwaelder pripoveduje naslednji resnični dogodek. Iz koncentracijskega taborišča Dachau je dnevno odhajal oddelek jetnikov na delo. Med temi sužnji so bili tudi duhovniki. Pot je vodila po polju mimo znamenja, mimo velikega križa. Mlad SS-ovski stražnik, ki je četo spremljal in vodil na delo, je ta križ peklensko črtil. Možakar je bil velik in močan, svetlolas in modrook. Na zbirnem prostoru je često zbijal neumne šale in zaradi tega je dobil vzdevek “kulturoriosec”. Ta “kulturonos«fc”iijj£ z vidnim veseljem in s posebnim užitkom brcnil omenjeni križ s svojimi težkimi škornji vselej, kadar je šel mimo. Na spodnjem koncu je bil les križa že trhel in je ob vsaki brci močno zaškripal. Zdelo se je, da stoka pod surovimi udarci. Nekega dne, ko je delovna kolona kot običajno v peterostopu spet korakala na delo, je iz prve vrste stopil mlad jetnik in šel h križu. Pod pazduho je stiskal tri količe, Takoj se je spravil na delo. Dva količa je ob lesu porinil' v mehko zemljo, s tretjim količem pa je udarjal po teh zagozdah, da bi tako križ podprl. 1 “Kulturonosec” je prvi doumel, kaj se godi in je z močnim glasom, kot bi se svet podiral, zateglo zavpil: “Stooj!” Kakor da bi ustrelil, je kolona hipoma obstala. Stražnik in jetniki so kot okameneli zrli v moža pod križem. Veljalo je namreč kot poizkus pobega, če je jetnik med pohodom stopil iz vrste in vsak stražnik je imel pravico, da ga je takoj ustrelil. Če je zadel, je dobil tri dni dopusta, 20 Mark denarja in znaten dodatek cigaret. Vsi stražniki so namerili orožje na moža pod križem, napeli petelina, a nihče ni pritisnil. Že je bil prvi kol zabit v mehko zemljo, ko je “kulturonosec” kot brez uma zatulil: “Nazaj, ti svinja, ali po te bom ustrelil!” Pognal se je h križu in dvignil nogo, da bi ga brcnil. Tedaj pa se je mladi jetnik postavil pred križ in je odločno dejal: “Ne do volim, da bi v moji navzočnosti kdo križ zasramoval!” “Kulturonoscu” je pošla sapa. “(Gospod vodja,” se je obrnil k starešini, “to je očiten upor!” V 470 E. 152nd Street [tišino, ki je sledila, je mladi ju-_ IV 6-0226 P* I nak še enkrat glasno in razločno B j zaklical: “Kristjan sem in ne pu-stim zasramovati križa!” .-te..: ' 'f., ' '"-a ... ,,V, y. 'Mogoče bi bil “kulturonosec” tega mladeniča na mestu ustrelil. Mahal je namreč z orožjem, ga potiskal k licu, pomerjal, ga spet vzel proč in je neprestano tulil kot nor. Nekaj ljudi, ki je tedaj prišlo mimo, je na mestu obstalo in prizor pozorno motrilo. Vodja delovne skupine pa je dal povelje: “Naprej!”. In jetniku pod križem: “Glejte, da se poberete od tu! Pozneje pa bomo dalje govorili!” Ves dati je šlo nato delo tiho od rok. Stražniki niso Več tako priganjali kot običajno; bila je nenavadna tišina. ; 1 V opoldanskem odmoru pa je Vbdja deldvhe' skupine poklical “begunca” Ij sebi. Zapisal si je njegovo ime in številko. Potem ga je vprašal: “Kaj ste po poklicu?” “Študent' teologije v jezuitskem redu'.” Vodja je zmajal z rameni in molčal. Potem je dejal: “Napisati moram zoper vas ovadbo in vi veste, da se vsak poizkus pobega kaznuje s smrtjo. Obžalujem, da boste morali zaradi take neumnosti v smrt. Odstopite!” Ko se je delovna skupina zvečer vračala z dela, je moral mladi junak korakati zadnji. Pri vratih so ga zadržali in odvedli k vodji taborišča. Vsi duhovniki pa so zanj molili. Opravili so tudi molitve za umirajoče. Po kon- čanih molitvahi so se odprla vrata barake in dijak-bogoslovec, branilec križa, je vstopil ves nasmejan v sobo. “Ti živiš? IKaj pa se je pravzaprav zgodilo?” Sto in sto vprašanj so stavili kleriku. “Oh, nič! Taboriščni vodja me je izpraševal to in ono. Potem je “kulturonosca” vrgel skozi vrata ven, da sva ostala sama v sobi. Jaz pa sem ga prepričal, da moramo mi kristjani križ braniti do smrti. Poslušal me je in je na koncu rekel: “Da se mi kaj takega ne bo zgodilo nikoli več! Ste razumeli? Jutri pa si poiščite dva moža, vzemite orodje in potrebni les s seboj ter križ popravite! Z vami naj gre tudi stražnik!” Ta križ še danes stoji —prenovljen — na prejšnjem mestu. Že je za več kot 16 let preživel “stoletni rajh” ... Zmaga križa — zmaga Križanega! BILA JE ZELO IZNENADENA Mrs. Johanna Kostka iz La Pu-enta, California, piše: “Dragi prijatelji: Vaši zdravilni čaji Tatra št. 1 in Remolek št. 3, kakor tudi ostali, so mi veliko pomagali, zato jih priporočam tudi drugim bolnikom. Stara sem že nad 82 let in moje stanje je bilo kronično. Bolela me je noga in sem se komaj premikala skozi leta. Prav tako nisem mogla pregibati kolena. Tudi roke so bile otrpljene. Nato pa sem začela piti ite zeliščne čaje in mi je kmalu odleglo in v kratkem času sem bolje hodila. Bila sem zelo iznenadena. Ti čaji dobro delujejo tudi za moje živce. Jaz sem bila bolničarka in imela veliko izkušenj, zato pa sem prepričana, da so čaji ddbri in tudi poceni. Prepričana sem, da bi ti zeliščni čaji pomagali tudi drugim. S spoštovanjem, Mrs. Johanna Kostka ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki po-vzroča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? Če so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih olajiate ali odstranite, če temeljito očistite svoja telo In da drugi organi delujejo pravilno, Zayitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA It, 1, za 60 skodelic, $1,00 PECTORAL — PRSNI ČAJ It, 2. Znan. stvena mešanic^ najboljših zelišč za začasno olajšanje1 kdtlja^ ki je vzrdk prehlad«! Imamo ga na zalogi; zavitek $1,00, REMOLEK ZELIŠČNI ČAJ It, 3, Znamenita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $1,00, e a e EMATEA ZELIŠČNI ČAJ It. 4. Prirejen Iz tekom razdobij preiskušenih zeliič, ki jih cenijo Še iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiščenju; zavitek $1,00 see REN EX ZELIŠČNI ČAJ It. 8, Izvrsten zeliščni čaj, katerega uporabljajo vsi zaradi njegove zdravstvene in prirodne dobrote, Ni odvajalen. Zavitek $1,00, see Va^Js zavitek $aja stane $1,00, SEST ZAVITKOV, KATEREKOLI VRSTE za $5,00, 12 za $10.00. Pri vsaki škatlji čaja dodajte 10c za poštnino, 15c za Kanado, 25c za druge dežele. Navodilo za uporabo na Vsakem zavitku. Naročilo naslovita takolai Tatra Company, Dept. 10 Box 60, MorrUville, Pa. r VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM. MRAMOR’S MARKET 6710 St. Clair Ave. HE 1-7769 Nase vsakdanje, vedno znižane cene 1 gal. jodil. olja ANGELA MIA 1.99 (prihranek 49c) 5 funtov AJDOVE MOKE «.79 3 funte CRISCO 0.79 1 ft. MAXWELL HOUSE Coffee 0.69 6 oz. Instant MAXWELL Coffee 0.79 FAB KING SIZE 0.99 1 funt OREHOVIH JEDERC 099 (prihranek 21c) (prihranek 20c) (prihranek 10c) (prihranek 20c) (prihranek 30c) (prihranek 21c) SHOP AND SAVE AT MRAMOR’S FREE DELIVERY Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO ŠIROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 0 M 91 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELE VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM Vinko Vrhovnik in Frank Urankar, lastnika 1 SHAWNEE AVENUE 0! § ■81 & 01 01 0®---- 01 FOOD MARKET 19300 SHAWNEE AVENUE 9 $ 01 i® 9 01 01 01 0! 01 0® 01 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM SORN'S RESTAURANT SLOVENSKA RESTAVRACIJA 6036 St. Clair Ave. Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih cenah. Vesele Velikonočne praznike želi odjemalcem in prijateljem ACME DRY CLEANING ■If:,'-.iv : 1: l !.i v'- j I ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO 5e priporočamo 672 East 152nd St. GLenville 1-5374 PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIJO VSEM: DANIEL STAKICH RICHARD I. STAKICH ROBERT D. STAKICH CARL SPRETNAK JOSEPH STOJETZ INSURANCE AGENCY - REAL ESTATE BROKERS BUILDERS 804 E. 185th St. KE 1-1934 | VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE I | vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem Ijj | zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se ^1 | tudi priporočajo za bodočnost % S BRODNICK BROS. \ APPLIANCE & FURNITURE j 16013 Waterloo Rd. IV 1-6072 ^ FRAKK JOS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR-> 01 lastnika 0® VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE B IN VELIKO PIRHOV VSEM ŽELIJO g FRANK E. STRUMBIY I SONS f »Iff IP 5719 Highland Rd. Highland Heights HI 2-4479 Gradimo lepe moderne hiše, pridite in oglejte si jih. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ROJAKOM JOSEPH ŽELE IN SINOVI DVA POPOLNA POGREBNA ZAVODA 4 6502 St. Ciair Ave. S! EN 1-0583 COLLINWOODSKI URAD B r 458 E. 152nd St. IV 1-3118 L II LOUIS A. ŽELE - JOSEPH ŽELE, Jr. B SUTTON C. GIROD I Cadillac bolniški voz 7‘ oksigensko napravo 6515 St. Clair Ave. DOSTI PROSTORA ZA PARKANJE HE 1-1444 WISHING ALL OUR FRIENDS AND PATRONS A JOYOUS EASTER Želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem veselo Veliko noč THE DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. THE FINEST IN BEVERAGES SINCE 1906 SOFT DRINK MANUFACTURERS BEER DISTRIBUTORS PABST ... LABATT ... OLD GERMAN BLATZ ... LEISY ... HEINNEKENS KOMIN PHARMACY JOHN KOMIN, lastnik SLOVENSKA LEKARNA 6430'St. Clafr Ave., vogal AddisOn Rd. Želi vsem odjemalcem vesele velikonočne praznike Lev Nikolajevič Tolstoj: Velikonočni svil na tlaki Bilo je v času tlačanstva. Zemljiški gospodje so bili zelo različni. Bili so med njimi taki, ki so mislili na svojo zadnjo uro in na Boga ter imeli sočutje z ljudmi, bili so pa tudi psi, toda mčtvim bodi vse pozabljeno. Slabši kot gospodje so pa bili oskrbniki, ki so se do te službe povzpeli iz tlačanskega rodu. meni dušo omadeževati s krvjo. Meniš, da si s tem hudobo uničil? Ne, ne! Vzel si samo na Svojo dušo še večje zlo. Podvrzi se nesreči in potem se ti bo tudi nesreča podvrgla.” Kmetje so obhajali prvi velikonočni praznik. Zvečer je prišel župan s pisarjem iz graščine in naznanil vsej vasi, da bodo Na nekein plemiškem posestvu naslednji dan šli ria polje orat. je bil tak oskrbnik. Posestvo je Kmetje so tarnali, toda niso si bilo veliko, bilo bi vsega dovolj i upali povelju upreti. Naslednji za vse, za gospodo ih za kmete. Toda upravitelj se je polastil vse oblasti in je kruto tiščal kmete za tilnike. Vedno huje in huje je bilo in ljudje so se ga slednjič bali kot divje zveri. Nekega dne so se kmetje opoldne zbrali v gozdu. “Kako bomo sedaj živeli?” so vpraševali drug drugega. Do smrti nas trpinči z delom, ponoči in podnevi. Če niu ni kaj prav, pa že zažvižga bič in vezi se oklenejo nesrečnika. Semjon je pod udarci njegovega biča umrla. Anisima je na tnalu mučil do smrti. Ako bo kdaj spet začel divjati, ga potegnemo s konja in ga udarimo s sekiro, da bo enkrat za vselej konec tega.” Tako je govoril Vasilij Minajev. On je kuhal najhujšo jezo proti oskrbniku. Vsak teden ga je pretepel z bičem, speljal mu je ženo ter jo vzel k sebi za kuharico. Ko je nato prišel oskrbnik, je takoj začel robantiti. V enem izmed kupov je našel malo lipo. Vprašal je, v čigavi vrsti je stala in pokozali so na Izidorja. Oskrbnik ga je bil s pestmi v obraz, da je bil ves krvav. Tudi Vasilija je pretepel z bodečimi vejami osata, ker je njegov kup bil premajhen. Zvečer so se kmetje znova zbrali in Vasilij je začel: “Vi ste mi pa res možje! Tudi vrabci so se nekoč zarotili proti jastrebu: ‘Nobeden ne bo izdal drugega, eden za vse, vsi za enega.’ Toda ko je priletel jastreb, so se vsi razbežali in poskrili v koprivah. Jastreb je zgrabil tistega, ki si ga je pač izbral ter ga odnesel. Tedaj so prilezli vrabci iz svojih skrivališč: ‘Cvik, cvik! Eden manjka? Kdo manjka? Vanjke ni! A tako. To se pravi, si je najbrž že zaslužil’. Prav tako govorite vi.” V velikem tednu je oskrbnik naznanil kmetom, da naj bodo pripravljeni, kajti na Veliko noč bodo delali. To je kmete zelo znevoljilo in na veliki petek so se zbrali na dvorišču pri Vasiliju. “Če pozablja na Boga in uganja take reči, potem ga pa je res treba ubiti. Mi pa bolho poginili tako ali tako.” Na sestanek je prišel tudi Peter Mihejev. Bil je miren človek in držal se je nekoliko ob strani. “Kar hočete storiti, bratci, je velik greh. Ubiti človeka je huda stvar. Ubiti tujo dušo je lahko, toda kaj bo potem s tvojo? On grdo ravna in zato bo grdo končal. Trpeti mora človek, bratci.” Vasilija so te besede razjezile: “Vedno ista stara pesem, ubiti človeka je greh. Seveda je greh, toda kak človek je to? Ubiti dobrega človeka je greh, toda pokončati takega psa pa Bog ni prepovedal. Steklega psa je treba pobiti iz usmiljenja do ljudi. Bil bi večji greh, ako bi ga ne ubili. Tudi če bomo zato trpeli, bomo trpeli za ljudi. Povej, ali je manjši greh iti na sv'eti praznik delati?” Mihejev je na to odvrnil: “Či-g&v greh je to, bo že vedel Bog, le ako mi ne bomo nanj pozabili. Bratci, jaz ne govorim tako iz lastne pameti. Ako bi nam bilo rečeno, da smemo Hudbbijo s hudobijo povračati, potem bi bil to za nas božji zakon. Toda rečeno nam je bilo drugače: Ako Hiido s hudim povračaš, bo padlo nate nazaj. Lahko je ubiti člbveka! Toda njegova kri leži na tvoji duši. Ubiti človeka, po- dan so odšli s plugi na polje. V cerkvi so zvonovi vabili k rani-maši, povsod je ljudstvo praznovalo sveti dan. Kmetje so pa orali. Oskrbnik Mihail Semjonovic je prižgal svojo pipico in je pozval k sebi starešino. “Kako, ali so odšli na polje?” — “Vsi, in jaz sam sem jim odkazal delo.” Mihail Semjonovic se zvija in Zvija, končno pa nadaljuje: “Pa še eno! Pazno poslušaj, kaj ti razbojniki tarnajo o meni ter mi potem vse povej. Poznam jih,, delo jim smrdi, najraje bi kar naprej lenobo pasli. Žrtje in praznovanje jim je pogodu.” Oskrbnikova žena je bila tiha ženska in imela je dobro srce. Kadar je le mogla, je svojemu možu prigovarjala, da naj bo dober ter zagovarjala kmete. “Miša, moj ljubi Miša”, mu je rekla, “danes je velik praznik, Gospodov dan. Ne greši; za Kri-ščevo voljo, pusti kmete domov.” Mihail Semjonovič je postal togoten, vrgel je svojo pipo s tlečim tobakom ženi v zobe, napodil jo iz izbe in ukazal prinesti kosilo. Jedel je žolico, pašteto, zelenjavno juho s svinjino, kos pečenega odojka, mlečne cmoke, zraven je srkal čreš-njevo žganje, za konec pa se je posladil s pogačo. Tedaj je starešina stopil pre- svoje vrste. Čudil sem se mu, Mihail Semjonovič.” — “Hej, čemu neki?” — “Tudi vsi kmetje so še čudili tehui, kar je on počel.” - “Kaj pa jfe storil?1’ — “Zahčs čudna stvar. Ko šem prišel k njertili je ravno oral na rebri pri Turškem gričtl. Zaslišal šem, da nekdo prepeva, lepo in ubrano, na plugu mčd ojni-čahni pa se nekaj svetlika.” — “In kaj je bilo?” — “Plamen. Stopil sem bliže in zaglčdal sem svečko za pet grošev, ki je brlela na plugovi pi*ečniči. Gorela je in beter je ni ugasnil. On je pa tam V novi srajci očal in pel. Pred menoj je obrnil plug ter gb otresel, vendar pri t'čm svečka ni ugasnila. Obrnil je prečnico, a Ihčka je gorela naprej. Ko je 'mene zagledal, se je pokrižal in začel znova pčti.” — “In kaj je rekel?” — “Rekel je samo: Mir zemlji in blagor ljudem!” Nato je dvignil plug, pognal svojega konjiča in prepeval naprej s čistim glasom, njegova lučka pa je gorela in ni ugasnila.” Oskrbnik se je nehal smejati, glava mu je padla na prsi in postal je zamišljen. Nato je stopil za zaveso, se vrgel na posteljo in začel stokati in tarnati. Njegova žena je hotela z njim govoriti, toda ni dobila odgovora, le venomer je ponavljal: “Premagal me je. Sedaj to vem!” Žena mu je rekla: “Jaši na polje in spusti jih. Vse si doslej storil kot si hotel in nikdar te ni bilo strah. Kako to, da si sedaj postal naenkrat tako boječ? — “Izgubljen sem” je odgovoril, “premagal me je”. In vedno znova: “Premagal me je, premagal me je.” — “Jaši vendar na polje in pusti kmete, da gredo po svojih potih, pa bo vse dobro. Ukazala bom osedlati tvojega konja”, je rekla žena. Oskrbnik je jezdil skozi vso vas in prišel do glavnega izbo da. Stopil je s konja, odprl za- denj. “No, kako je, ali orjejo, ali tvorni plot itt hotel pdtem zhbva bodo napravili toliko kot sem zajahati konja. V terti se pa je ukazal? “Več kot polovico zaradi prašiča, ki je pritekel od polja so že zorali.” “Kaj pa nekod, konj splašil in spotaknil, pravijo o meni, menda krepko Oskrbnik je bil pa težak mož, zmerjajo?” “Godrnjajo, Mi- zgrešil je sedlo in padel na ko-hail Semjonovič, godrnjajo.” — nitasti plot. V plotu pa je bila In kaj pravijo? Govori ven- ena konica prav posebno ostra dar-” “Pravijo, pravijo: Ne in je štrlela više kot druge. Na veruje v Boga.” — Oskrbnik se to je zadel oskrbnik s trebuhom, je zarežal. “Kdo je to rekel?” Ostra konica mu je razparala Vsi pravijo tako: Prav gotovo život in brez moči je padel na se je zapisal zlemu duhu, to me- tla. nijo.” — Oskrbnik se je smejal ^ j i - i- . , , ' . J . Kmetje so se z dela vračali naprej. “Prav tako, sedaj pa mi , r, .. . ... . , . ’ . J domov. Konji so trzali in niso moraš povedati, kdo izmed njih , , . v. . , , *» * . ' . . , , hoteli skozi vaški vhod. Kmetje tako govori. Kaj pravi na pri mer Vanjka?” — “Tega pa skoraj ne upam ponoviti. ‘Ta bo pa so šli pogledat kaj je: Tam je ležal na hrbtu Mihail Semjono- , VI , . vič z razprostrtimi rokami, ste- brzkone umrl brez spovedi, pra- vi Vanjka’.” - “Prav Vanjka, “en.,m! ^ mu je s,- , , » , . . . - hlo iz trebuha in obdajala ga je to bova ze med seboj obracu- . , , .* , . ti* • m-xi or > j • mlaka krvi. Zemlja njegove kr-aala. In kaj pravi Tiska? Je tudi .... j j e t i o«. «17 • ... vi ni pila. tak pes? — “Vsi zmerjajo in govore hude reči.” — “Kaj pa ' Kmetje so prestrašeni obstali, pravijo takega?” — “Naj se mu Nato 80 zaderiSki povedli svoje trebuh razpoči in čreva naj mu k°nje skozi vhod. Samo Peter ven pogledajo, tako pravijo.” I Mihejič je stopil k oskrbniku. To se je Mihajlu Slemjonoviču ! Videl Je- da je mrtev. Zatisnil zdelo zelo smešno in zato se je mu Je oči- s pomočjo svojega glasno zakrohotal. “Bomo že vi- sina je truplo del v leseno ra-deli, komu bodo prej prišla na ^ev ter jo zapeljal v graščino, dan. Kdo pravi to? Tiška?” — Sedaj gospod zvedel, kaj je “Nihče ne reče kaj dobrega. Vsi počenjal njegov oskrbnik. Za po-godrnjajo in groze.” — “In Pe- Horo je osvobodil vse kmete. In truška Mihejič, kaj pa on pravi, kmetje so spoznali: Božja moč 95 - - VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM NORWOOD APPLIANCE t FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. MRS. JOHN J. IN SINOVI SUSNIK VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM JOHNA. FAKULT COUNCILMAN 32. VARDE VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM MARTIN IN WILLIAM lastnika KOZAR LA SALLE TAVERN na 837 East 185. Street Pri nas dobite vedno izbrana žganja, Vina in piva, vino in pivo lahko vzamete tudi ven. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM (0LIINW00D DRY (LEANING COMPANY | MRS. ANNA KOVACH, lastnica ^ Pri nas napravimo prvovrstno delo. fa Pridemo iskat in pripeljemo na dom. 9! 15210 Saranac Rd. GL 1-4746 VSEM POSETN1.KOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE MRS. ANNA MARINČIČ bonded Winery 15012 Sylvia Ave. POtomac 1-2441 PRI NAS DOBITE VEDNO PRISTNO BELO IN RDEČE VINO VSEH VRST Ta prašeč tudi prav gotovo godrnja?” — “Ne, Mihail Semjonovič, Peter ne godrnja.” — “Kaj pa potem pravi on?” — “Izmed vseh kmetov je ni v grehu, ampak v dobroti. — Pennsylvania je na čelu Združenih držav v pogledu on ' tekstilne industrije in izdelave edini, ki ni ničesar rekel. Človek pletenin. .......... VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO PRAV VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE F AMILI A 6116 Glass Ave. Cleveland 3, Ohio UT 1-0684 nasproti šole sv. Vida VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM DRAGIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM GERL’S CAFE IMAMO NA ZALOGI IN POSLUŽUJEMO VEDNO DOBRO PIVO, ŽGANJE IN VINO, KAKOR TUDI DOBER PRIGRIZEK IN HRANO! Zahvaljujemo se za Vašo naklonjenost dosedaj in upamo, da nam jo ohranite tudi v bodoče! 756 East 200. Street KE 1-1980 SLOVENSKA TRGOVINA NABOŽNIH PREDMETOV IN KNJIG Pri nas na izbiro najlepše in najnovejše v nabožnem tisku, kipih in slikah, darila za godove, rojstne dni, jioroke, oHlet-nice in druge osebne in družinske praznike. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem PRIMC DELICATESSEN Vedno na razpolago grocerija vseh vrst, meso za prigrizek, pivo in vino 15508 Holmes Ave. Tel.: GL 1-7487 Pierre 1’Ermite: ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Žena z zaprtimi očmi Mar res ne uvidiš, da upravičujejo tvoje uničujoče neumnosti razpaljive članke njihovih dnevnikov...? Le-ti služijo s težavo z meseca v mesec kruh za svoje družine, ti pa razmetujaS brez računa kar premoženje — vlačugi!” “To so prazne besede!...” “To je čast imena, ki ga vlačiš ti po blatu beznic . ..” “Lepo vaju prosim ! .. . U-tihnita!...” kliče obupno gospa Hughova. “Utihniti bil tiho... Danes pa je konec . . . Ne bom dopustil svojemu sinu, da me i uniči i zamaže! . .. Zdaj izbiraj: ali se poboljšaj ali pa hodi! . . .” “Sem že izbral! . . . Odhajam ! .. . že odhajam! . . .” V skoku se požene sin proti vratom in hiti v svojo sobo. Gospa Hughe se jokaje vrže možu okoli vratu. "Saj sem vendar vse storila, da odvrnem ta vihar! . ..” Tudi gospod Hughe se razjoče, toda njegove solze so drugačne in imajo drugačno ceno. “Pusti me! . . .” vzklikne. — “Kar se je zgodilo danes, je v veliki meri tvoja krivda!” “Moja krivda!....” zatuli gospa Hughova. “Ti si tako silno razvadila tvojega sinčka! . . . In si mi toliko stvari prikrila! . . Oba zapustita sobo, dočim se le priprta vrata v jedilno lije na namizni prt te velike sobe hladno, nepremično svetlobo kakor sveča, ki dogoreva ob mrtvaškem prtu Nato je šla Marija večerjat v kuhinjo, kar je zanjo najtežji križ. Ah, ko bi mogel človek živeti brez jedi!.. . Melanija ji obrača hrbet in se dela, kot da je sploh ne vidi. Marija se posluži sama. Tedaj jo blagovoli Melanija opa-.? Predolgo sem iziti. “Ne tistega krožnika . . ., ne tiste žlice .. .! Tista jed ni za kuhinjo . . .!” A v Melanijinem in Celesti-novem krožniku je ostala ae polovica iste jedi. Celestin kot manj hudoben ponudi vejico. “Marija, ali nam nimate nocoj ničesar povedati . . .?” “Kaj naj vam povem?” “Ali ni bila pri mizi ravnokar nekakšna mala obravnava? Zdelo se mi je iz kuhinje, čeprav so bila vrata zaprta, da so govorili pač nekoliko glasno . . .” Marija je skomignila z rameni ; “Ponavljam, kar sem vam že rekla: Ne izdajam nikogar, niti gospodarjev, ki me plačajo, niti kuhinje, celo ne, kadar me preganja.” “čuj, to je pa nekaj nove- zvečer na svoji prvi postaj.. .. . Kako trd dan je imela za seboj! Ta križev pot davi.. .! Ta muka pri raznih predstavljanjih . . . Takojšen napad od Melanije v shrambi za perilo... In potem ta divji prizor zvečer . . .! če bodo prihodnji dve-vi podobni današnjemu. . .! . . . Med kakšne ljudi je vendar prišla... Tam doli na Fram-boisieri, v domači hiši, ob očetu in bratu, ni videla nikoli ničesar, kar bi bilo čeprav le od daleč sličilo temu. Bila je ljubezen z ene strani in spoštljiva prisrčnost z druge. Zopet vidi svojega odraslega brata, letalskega poročnika, kako se sprehaja s svojim očetom .... Kakšna ljubezen . . ., kakšna zaupnost...! Bil je istih let kot Hughov sin . . ., bil je li-cencijat prirodoslovnih ved..., a se ni zabaval v gluponemo-ralnem smislu te besede... Bil je srečen, če je živel pri družini na posestvu, ki ga je ljubil. Imel je načrte in ti načrti so bili v veselje vsem . . . Imel bi se bil nastaniti tamkaj, gospodariti na svoji zemlji in se poročiti .. . Poznal je Pariz, a brezumna vročica teh razbur-jencev v kletki se mu je gnusila. še enkrat si prikliče Marija Durand, zroč neznano kam v temo, ta doljni privid, prelepo sliko preteklosti . . ., Frambo- j siero, ki je pri vsej starosti še j vedno tako mladostna . . ., oče- I ta, mater, brata ob zadnjem slovesu..., njegov tako novi križec častne legije . . . Zadostovalo je le sedem let, da je vse propadlo . . . In danes...! Solze so ji privrele v oči . . . Da ... in danes . . .! V tem hipu so se odprla vrata : da ali se he motim? Zdi se mi, da jočete, Marija? Ali ste tudi vi kaj ‘tobili’?” u Hočem reči. ali ste tudi vi bili počaščeni na tak način kot sem bil pravkar jaz ...?” << “Še ne razumete...! Ali so vas ‘prijeli’, karali?” “Ne ... Pomislite! Šele danes sem prišla k vam ...” “O, to ni noben razlog ... Saj res, odkod pa prihajate? Zdelo se mi je, da ste se za začetnico prav dobro odrezali. Kar se mene osebno tiče, obžalujem, da mi bo vaša postrežba neposredno odtegnjena. Vendar lahko ugotovite, da če godba ublažuje šege, pa vaše cvetice niso prav ničesar ublažile! Ali je bil moj oče dovolj nasilen? Meni je sedemindvajset let... pa je ravnal z menoj kot se ne postopa niti s kakim fantalinom... In vse zato, ker sem prebil dve noči na Montmartru...! Prava reč...!” Ludovik Hugh'e stopa gori in doli po obednici z obema roka- ma v žepih in z obrazom, ki spominja na isti prizor. ^ “Vi ne odgovarjate, Marija?”! “Kaj hočete, da vam odgovo-',£f rim...? Jaz nimam pravice ni- 05 česar reči!” “A navsezadnje . .., če bi imeli 05 kaj reči... in bi vas prosil, da'*^ mi poveste, vas, ki ste priso-l^ stvovali celemu prizoru, vas, ki ^ vam je mrežnica v očeh še nova in ki morda lahko bolje presojate kot mi vsi...?” “Oh, ne prosite me tega ...” “Pač! Gotovo, prosim vas!” “Nisem pooblaščena ...” “Pooblastilo vam dajem jaz...” “In če bi vas moje mnenje žalilo, ravno v trenutku, ko morate biti vi sami tako zelo nesrečni?” “Ne bo me žalilo, saj vas sam pozivam ...” (Dalje prihodnjič) UT 1-5158 Res.: EX 1-9473 1ZVKSUJEMO VSAKOVRSTNA CEMENTNA DELA, NOVA IN POPRAVILA. J C K.N Zlir/iVC 2 18216 Marcella Rd. KE 1-4993 shrambo neslišno zapro in Me- • ~ vas Pre&anja tu: lanija zašepeta vsa razigrana Celestinu: “No, to je pa pogrelo! . . . . Zares, ta prizor je bil velikanski ! . .. Odveč bi bilo iti v gledališče “des Gobelins” . . . Priznaj, Celestin, da se, če izvzameš Marijo, v tej “škatli” nobeden ne dolgočasi! . ..’ Deveto poglavje Razkošna obednica je sedaj prazna in tiha kakor bojišče po bitki. Posladka se skoraj niso dotaknili. Cvetice na mizi niso več lepe za nikogar, kajti nihče ne misli več na to, da bi jih gledal. Vse je tu kakor pobito od besed, ki so se pravkar razlegale med dvema bitjema, ki sta ustvarjeni, da bi se ljubili. Marija je ugasnila luči. Pustila je samo eno in ta zavpije Melanija s pestmi ob bokih. “Pa vi. . . se mi zdi !” Mariji ni na tem, da bi se spustila v najbolj nepotreben razgovor. Zato tiho povečerja ter se poda nato v obednico, CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY PACKAGE LIQUOR STORE Modern. In near Northwest suburb at intersection 2 main highways. Exclusive license. Excellent volume. Will sacrifice on acount of illness. 392-4643. (75) obednice ..., postava Ludovika Hugha se je začrtala, ne brez gotovega oklevanja, v senčnem okviru. Ludovik je opazil sobarico, ki si je v naglicji brisala oči. Dvignila se je: “Gospod morda česa želi? ...” “Da, pozabil sem tukaj cigaretno dozo... in ker je zlata, bi kjer se počuti bolj domačo. j jo pač hotel zopet dobiti... Po- Ponočna električna luč sveti sebno sedaj, ko bom živel ob vedno na nered po mizi. Ta- dvojih skorjah.” jinstvenost polumraka se pri-j “Mogoče ta-le...” je rekla Ma-druži tu pomirjenju v samoti, rija in mu podala dozo, ki se je Preden začne pospravljati, se- lesketalo na oglu kamina, de Marija na stol liki popotnik 1 “Je že prava . ..! Hvala .... To- t.i: NAROČITE SEDAJ ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE nate pristne DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE IN ŽELODCE pri STANDARD SUPER VALU FOOD MARKET 854 EAST 185th ST. jv 1-5686 NA ZALOJSI IMAMO TUDI AJDOVO MOKO, ^OKSER FIŽOL IN KAŠO! VSE VRSTE PIJAČE, posebno SLOVENSKA k- VINA. — Lahko vzamete ven! EDWARD PLANISEK, lastnik želi ^VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM! GRDJNA POGREBNI ZAVOD 1053 «2 SL ... . 17002 Lakenhnr* Blvd. ••nIrLJčIt* oodne-vt tli poroči M r nO-r««,* K (HtdlHjr -- £in*rna» r+n. Člani slovenskega • • skega grocenj-in mesarskega kluba Collinwoodu ŽELE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE TER SE PRIPOROČAJO ZA NAKLONJENOST PRAZNIKE GROCERY AND MEAT STORE Rstab. over 20 yrs. Good going business plus 2% rm. liv. qtrs. in rear. Nr. Lake region. Wonderful oppty. for couple. — CARY CERTIFIED, Rrte. 14, Cary, 111. MErcury 9-7117; Chicago GR. 2-9339. GROCERY AND MEAT MARKET IN WILMETTE. Ideal neighborhood. Good Est. business. Priced for immediate sale. — Phone~AL 1-4696. (76) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — WISCONSIN RESORT PROP. Lovely expand. Insulated lake home, 2 bdrme, liv. rm. Knotty pine cab. kit. Large glazed front porch. Back porch w/ att. tool shed. Coral insul. siding. Lndspd. 60x133’ lot. Excel, transp. Terrif. Bargain $7,900.-. Furniture opt. LI 4-7510, aft 5, Mbn-Fri. (72) LEO KAUSEK—15708 Saranac Road JOE KOZAR—15638 Holme« Ave. Mrs. ANN KUHAR-383 East 156th St LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave. JOHN SKOF—19301 South Lake Shore Blvd. FRANK TAUCHAR—491 East 260th St. LOUIS URBAS, JR.—-17305 Grovewood Ave. STRUMBEL &. RADDELL—17001 Grovewood Ave. JOHN ASSEG—23550 Chardon Road FRANK CEBUL—466 East 143rd St. JOHN DOLENC—R. D. No. 4, Wil’oughby, Ohio JOE JANZEVICH—21801 Tracy Ave., Euclid, O. JOE METLIKA—34006 Lake Shore Blvd. MRS. MARY KASTELIC—1830 East 223rd St. JOHN KAUSEK—119517 Kewanee Ave. LUDWIG RADDELL—111 East 196th St. JOHN SIVEC—17931 Neff Road LOUIS URBAS, SR—23430 Chardon Rd. Mrs. KATTY MODIC—16908 East Park Dr. JOE SETINA—18208 Rosecliff Ave. ANDREW VICIC—24120 Chardon Rd. JOE TISOVEC—17817 Delavan Rd. & 0! 05 01 05 3 Q 6 05* 0! £ 0! £ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE in VESELO ALELUJO želi ANTHONY F. NOVAK STATE REPRESENTATIVE Se priporoča za ponovno izvolitev CLEVELAND ACCOUNTING SERVICE TAXES - ACCOUNTING - AUDITS ACCOUNT ANALYSES “Specialized Service tp Small Business” 6218 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA FRANK in MARY BARAGA, lastnika THREE CORNERS CAFE 1144 East 71st St. Se priporočata rojakom za obisk VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO VAM ŽELI MANDEL'S SHOE STORE OBUVALO ZA VSO DRUŽINO 6125 St Clair Ave. ; 1, p :-y .)•./• • f * . ■ • ■ 'f ' ' v Lauschetovem poslopju VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SREČNO ALELUJO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELI ST. CLAIR HARDWARE LADDIE PUJZDAR - JOE VERTOCNIK PLUMBING SUPPLIES - TOOLS - HARDWARE LOCK KEYS - ELECTRICAL SUPPLIES - PAINTS 7014 St. Clair Ave. UT 1-0926 r 0i EASTER GREETINGS FROM gf ............................. B GRDINA SHOPPE f COMPLETE BRIDAL and COMMUNION OUTFITS M and LADIES ACCESSORIES Vsa oblačila za neveste in družice, obhajila in birme, gr 6111 St. Clair Ave. S, HEnderson 1-6800 Open 10 to 7 — Closed Wednesdays VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE & ZELI VSEM ODJEMALCEM FRED JAZBEC, lastnik JR. JAZBEC MEAT MKT. na 821 East 222. St., Euclid AN 1-2995 Prvorazredno sveže in prekajeno meso šunke, klobase, zmrznjena hrana mlečni izdelki vseh vrst. V* $ P’ P :| & r & r 50