Edini olorenski dnevnik t Zed in j en j h državah Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta ...... $1.50 GLAS NARODA —Itit List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States* s- ilH issued eierf day except Smiaays - —: and Legal Holidays, s— 50.000 Readers. Hi TKLBTON raUULNB: 4487 COKTLAKDT. Entered as ■eeoad-Olees Hatter, leptember II, 190S, at thi Port Office «1 K«w York, N. T. the Atft of OoigTMt of Muik S, 1S79. NO. 98. — ŠTEV. 95. 'lin T ---i~i NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 26, 19X6. — SREDA, 26. APRILA, 1916. our ox fhahvi on vemixn TOX.UMB llif, ~ UKIKIK xxiv. [Prebivalstvo proti vojni. Odgovor na protest Zdr. dr. ANGLIJA IN FBANCUA STA ODGOVORILI NA PROTEST, KATEREGA SO JIMA POSLALE ZDRUŽENE DRŽAVE. — ANGLEŽI PRAVIJO, DA JE BILO POTREBNO PREISKATI VSE POŠILJATVE, KI 10 BILE NAMENJENE V NEMČIJO IN DRUGE SOSEDNJE DRŽAVE. — ZNAČILEN GOVOR VODITELJA REPUBLIKANCEV. — PETINDVAJSETTISOČ BRZOJAVK. — NEMŠKO ČASOPISJE. Washington, D. C.. aprilu. — Anglija in Francija sta odgovorili na protestno noto. katero jima je poslala vlada Združenih držav. V noti je bil izražen odločen protest proti oviranju ameriške trgovine. Anglija in Francija zatrjujeta, da je blokada nem-rki* obali zanju neobhodno potrebna. Ako gredo Nemci do skrajnosti in se poslužujejo vseh dopustnih in nedopustnih sredstev, zavezniki že vsaj ne bodo držali rok križem iti mirno gledali, kako jim zadaja sovražnik udari >• udarcem. Kljub temu so pa v vseh ozirih gledali na To. da so prizadeli nevtralnim dišavam kolikor mogoče malo neprilik. Zavezniki nadalje zatrjujejo, da bodo nevtralne države povsod U)»oštevali in dali vse mogoče koncesije. To »e bo godilo toliko časa. dokler ne bo vsled tega njihova delavnost ob nemški obali na ta ali oni način oslabljena. Zaveznikom ni nreostajalo drugega kakor preiskati \ .-e po-iljatve. ki so bile namenjene Nemcem in sosednjim nevtralnim državam. Ker ladij ni bilo mogoče prečkati na visokem morju, so jih ponavadi odvedli v kako svoj«- pristanišče in jih tam preiskali. Nadalje se je tudi v vseli slučajih dognalo, da je bilo blago, kr jc bilo naslovljeno na razne firme v kaki nevtralni deželi, namenjeno pravzaprav Nemčiji. Vsled te-ga ni bilo zaveznikom mogoče izpolnjevati v vseh podrobnostih mednarodnih predpisov in zategadelj se je nidi nirn- ikaj pripetilo, kar smatrajo nekateri za nepravilnost in p rot i post a v nost. Zavezniki imajo namen pripOznati Združene države I .»t v.a>čituika nevtralnih držav. Za vse nepravilnosti, ki so sr pripetile ob evropski obali, je odgovorna Nemčija, ne pa zavezniki. Ta odgovor je bil včeraj objavljen. Umevno je. da vlada Združenih držav ni žnjim posebno zadovoljna. Washington, D. C.. 2.j. aprila. — Državni tajnik Ti. Lnisinu je danes odloriio dementiral poročilo, da se bo spor med Nemčijo iti Združenimi državami mirno rešil Ln da je Neifieija pripravljena začeti s pogajanji. Državni tajnik je nadalje izjavil, da mu ni ameriški poslanik Uerard ničesar sporočil, iz česar bi se dalo sklepati. dti je začela Nemčija popuščati. V zbnriiirj se je mršila danes velika debata o ojače-nju armad«', (ilavno besedo je imel kongresnik Malin iti Illinois« ki je obenem tudi vodja republikanske stranke. Ko ie rekel, da je odločno proti temu, da bi se prekinilo diplomatične zvezi* med Nemčijo in Združenimi državami, so ga navzoči pozdravili z dolgotrajnim p loška- II jem. — Armado pa moramo na vsak način ojačiti. — je rekel, — ker sedimo na sodu smodnika, ki se lahko vsak hip razleti. Prepričan sem. da se bo vse mirnim potom i>:-lo. Pripravljeni moramo biti }>a vseeno, ker ne vemo, kaj se lahko zgodi. Washington, D. C., 23. aprila. — Od včeraj pa do da-:ies zvečer sta dobila senatorja Sherman in Lewis preko tisoč brzojavk, ki vsebujejo proteste proti prekinjen ju Jiphimatičnih zvez. * » Podobne brzojavke so dobili tudi drugi senatorji, posebno senator Stone iz Missouri. London, Anglija. 25. aprila. — »'Mueiichener Neue-ste Naehriehten** poročajo, da se Nemčija zadnje dve leti e nikdar ni, naliajala v taki stiski kot se nahaja zdaj. ko je trelri odgovoriti na ameriško noto. Nemčija bi zelo rada živela v miru z Združenimi državami. odločno bi bila pa proti temu. da bi ji hotele Združene države diktirati, oziroma da bi igrale nad njo ulogo jeroba. "Hamburger Naehriehten'' pravijo: \ se, kar je rečeno v noti o liumaniteti, je le pulila fraza. Od začetka vojne je stala Amerika na strani nunskih sovražnikov, vsled česar morajo tudi Nemci smatrati Združene države za svoje sovražnike. Niz ore maki paraik potopljen. London, Anglija, 25. april^. — Mali nizozemski paru i k "Berkel-»troiu". iiu potu v Amsterdam. je bil danes potopljen oil dveh nein-ikih podmorskih čolnov. .Moštvo je imelo minut cat* ta rešitev; rotili «o ie vsV Izpred Verduna. Neprestani napadi na hrib Le Mort Homme. — Pariško poročilo. — Francoske čete napredujejo. Pariz, Francija. 25. aprilu. — Iz popoldanskega poročila je razvidno, da so Xeaiei v pondeljek trikrat napadli francoske pozicije pri hribu Le Mort Homme. Dva napada sta se jim popolnoma izjalovila, pri tretjem so pa imeli nekoliko uspeha. Zasedli so bili nam-ret- par francoskih strelnih jarkov, iz katerih so jih pa Francozi par ur kasneje pregnali. Pri Avoeourtu divja vroča artilerijska bilka. V Argon i h je razdejala francoska artilerija nemške strelne jarke v dolžini 50 metrov. Pri višini št v. 285 so razstrelili Nem«-! ilvc mini. ki sta poVrzočili precejšnjo škodo. Marseilles, Francija. 25. aprila. Danes zjutraj se je zopet izkrcalo na francoskih tleh nekaj ruskih vojakov. (Sodeč iz raznih poročil, lahko z gotovostjo trdimo, da so ti "Rusi" srbski vojaki, katere so zavezniki prepeljali z otoka Krfa. Op. ur.;. Irski revolucionarji vjeli angleškega gen. governerja. Obstreljevanje obali. Oddelek nemških bojnih ladij se je približal angleški obali in jo začel bombardirati. London, Anglija. 25. aprila. — Danes zjutraj se je pojavil pred angleškim pristaniščem Lowestoft oddelek nemških bojnih ladij in začel obstreljevati mesto. Vsega skupaj so bile Štiri večje bojne la-dije, več malih križark in nekaj torpednih rušileev. Angleške bojne ladijt- so takoj stopile v akcijo in po polurnem obstreljevanju pregnal«' Nemce. Dve nemški lad i ji sta bili zelo poškodovani, toda potopili se nista. Obstreljevanje je povročilo v mestu precejšnjo škodo. Mrtva sta bila dva lnoza. neka ženska in en otrok. London, Anglija. 25. aprila. — Neka tukajšnja brzojavna agen-tura je dobila iz zanesljivega vira poročilo, da so angleške bojne la-dije obstreljevale nemške postojanke ob belgijski obali. Pariz, Francija. 25. aprila. — Danes se je pojavilo nad Duenkir-cheu pet nemških aeropiauov, ki so metali bombe v mesto. Ko so stopile v akcijo naše baterije, se je sovražnik umaknil. Iz delavskega sveta. Skupno število stavkajev je doseglo 25,000. — Boji med delavci in milico. Ang-lezi zaplenili dansko pošto. Berlin, Nemčija, 25. aprila. — Angleške bojne ladije so ustavile danski poštni parnik "Gullfoss", ki je bil namenjen na dansko o-t toč je, in so vzeli doli vso pošto iul potniško prtljago. — Tako poročajo Iz Kodanja. i Pittsburgh, Pa.. *J5. aprila. — Pet jih je bilo danes aretiranih blizu VTestinghou.se naprav; med njimi tudi socijalistični govornik Fr. II. Merrick. ►Stavkarji so v dolgem sprevodu korakali mimo naprav v Turtle Creek Valley. Zagrozili so. da vsakega "skeba"\ ki bi hotel iti na delo. takoj ubijejo. ^leni se. da je število vseh štraj-karjev naraslo do približno 25 tisoč. Trije stavkarji. ki so bili včeraj ranjeni, so izven nevarnosti, kot so izjavili zdravniki. Dva sta težje ranjena, vendar upajo, da bosta okrevala. Mestna uprava je zahtevala od governerja vojaško pomoč, ki jo je tudi dobila. Med milico in stavkarji je prišlo že parkrat do bojev, v katerih je bilo več ranjenih. Na nekem mostu so se morali vojaki celo po-služiti strojnih pušk. Predsednik premogarskili družb K. Field je prišel danes sem na posvetovanje, pri katerem bod9 zastopniki glasovali za petodstot no povišanje ~lae. Boji v Mezopotamiji, Angleške čete se nahajajo v zelo kritičnem položaju. — Slabo vreme. — Velike poplave. Carigrad, Turčija. 25. aprila. — Pri Beltisi v Mezopotamiji smo zopet potolkli angleške čete pod poveljstvom generala Ooringa. — Oni angleški vojaki, ki so ostali pri življenju, se imajo v prvi vrsti zahvaliti slabemu vremenu in velikim poplavam, ki so nam "onemogočile zasledovanje. Položaj za Angleže je zelo kritičen. Zdaj se nahajajo za močnimi utrdbami, katere bomo pa začeli v kratkem obstreljevati in o katerih smo prepričani, da bodo kma-lo padle. Nek sovražni oddelek je vpri-zoril v nedeljo nov napad na Bel« tis^o. Angleški vojaki . ('.. 2"». aprila. — Henry Morgenthau. ameriški poslanik za Turčijo, sedaj v Združenih državah, se je včeraj izrazil, da bo skoro gotovo resigniral. da bn pomagal predsedniku Wilsonu pri kampanji za zopetno izvolitev. A bra in C. Elkus. neki newyor-ški odvetnik, bo nu.jlrrže imenovan za njegovega naslednika. Pozor pošiljatelji denarja! Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i-1 i j o n o v kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda saneBljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na-slob osebe, kateri se ima izplačati Situacija na Balkanu. [ Zopetno obstreljevanje Soluna, —' Turška ofenziva ob Sueškem pre-' kopu. — Bolgarske izgube. Pariz, Francija. 25. aprila. — Havasova agentura je dobila po-' ročilo, da so nemški zrakoplovei znova obstreljevali zavezniški tabor v Solunu. Ko so vrgli zrako-j plovci na mesto kakih dvajset bomb. so se umaknili. Pariz, Francija, 25. aprila. — Iz Soluna poročajo, da je nastala v Dedeagaeu v neki nemški tovar-! ni za munieijo, eksplozija. Tovar-J na je popolnoma porušena. Veliko oseb je mrtvih, med njimi baje tudi nečak bolgarskega ministrskega predsednika Itadoslavo-va. — London, Anglija, 25. aprila. — Bolgari so izgubili od začetka voj ne pa dosedaj VJ7.000 vojakov. — 87.000 jih je mrtvili, ostali so pa ranjeni, oziroma jih pogrešajo. London, Anglija. 25. aprila. — Turškim četam se je posrečilo stopiti pri Sueškem prekopu v ofenzivo. Pri Quatiji se je vršila vroča bitka, ki je bila neodločilna. — Izgube so bile na obeh straneh preeejšnjf. Mehika. Funston in Obreg-on. — Funstono-ve zahteve. — Zarota. — Pomanjkanje hrane. .. Cene: K. $ | K. * D____ .!*) I 120____ 18.00 10____ l.tKJ 1 130____ 19.») 15---- U.40 j 140---- 21.00 U0____ «.15 j 350____ 22.50 25---- :?.90 } 160____ 24.00 30____ 4.65 I 170... k 25.50 ---- 5.40 I 180____ 27.00 40---- 6.15 I 100---- 28.50 45____ 6.90 I 200____ 30.00 50 ---- 7.60 ! 250---- 37.50 55---- 8.35 I 300____ 45.00 60---- 9.10 ! 350____ 52.50 65---- 9.85 ! 400____ 60.01 70--------10.61» f 450 ____ 67.5C 75--------11.35 j 500____ To.OO 80--------H\10 j 600 ____ 9000 85--------12.85 I 700.... 105.00 90--------13.60 j 800____120.00 100--------15.00 I 900____135.00 110.,.. 16.50 '! 1000____148.00 Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. List dospe na sapad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko dobi naslovnik list v roke, se pri nas cene morda *e večkrat spre- T9EDEA nUK mAwmmmL SS IMtatt m *ew Teck, M. San Antonio, Tex., 25. aprila. Ko bosta dobila iz Wasbingtona potivbne informacije, bosta imela generala Funston in Scott z generalom Ubrcgonom. Carranzovim vojnim ministrom, posvetovanje, tikajoče se sedanjih in bodočih o-peraeij atn"riški> ekspcdieije. General Funston je napravil seznam točk. katere misli omeniti Obregonu. ako bo dobil tozadev no dovoljenje od vlade. Te so sledeče : 1. Naših čet ne bomo še takoj odpoklieali. 2. Carranza mora delovati skupno z nami. Carranzove čete se ne smejo kazati napram našim sovražne. 4. Carranza mora jamčiti, da bodo potrebščine, ki jih mi pošiljamo našim vojakom, tudi naši dobili. 5. Carranza mora vsaj poskusiti uloviti Villo in končati nepostav-nosti, kakršne so se dogajale zadnji čas. El Paso, Tex., 25. aprila. — Ne. ko poročilo iz Chihuahue danes naznanja, da so razkrili zaroto, ki je imela namen odstraniti Carran-zovo vlado. Zai'otniki *so Villovi pristaši. Med njimi je mnogo u-glednih Mehikancev. Imeli so tudi namen pomoriti vse tamošnje ameriške državljane. Vojaški governer Gutierez je zarotnike aretiral in zaprl. Neko pismo pa. ki je danes duši o iz Guadalajara, glavnega mesta okraja .Jaliseo, javlja, da je tam veliko pomanjkanje hrane in da v mestu večkrat nastanejo resni izgredi lačnega prebivalstva. REVOLUCIJA SE ŠIRI Z VELIKO NAGLICO. — PO CESTNI BOJI V DUBLINU. — GLAVNO IRSKO ME STO V ROKAH USTAŠEV. — ODGOVOR NA INTER PELACIJ0. — POLICIJA IN VOJAŠTVO STA BILA POPOLNOMA BREZ M0CI. — R0GERSA CASE MENTA SO PREPELJALI V LONDON, KJER SE BO MORAL ZAGOVARJATI. — KAJ SE BO ZGODILO ŽNJIM, ŠE NI ZNANO. Italijanski prestolonaslednik. Rim, Italija, 24. aprila. — 11-letni prestolonaslednik Humbert se je danes dvignil v zrak z nekim armadnim zrakoploveem. Štirideset deportiranih. Naselniške oblasti bodo jutri poslale nazaj v Italijo in na Azore 40 oseb; vzrok so različne bolezni. POZOR SLAMNIKARJI! Vsi slovenski slamnikarji naj pridejo jutri zvečer ob pol sedmih k seji v Beethoven Hali (5. ulica med 2. in 3. Ave.). Seja bo zelo važna. Pri tej priliki bo tudi volitev glavnega posredovalnega odbora. Pridite vsi in prinesite seboj svoje unijske karte. Brezplačno dobe vsi naši v Pennayl* vaniji knjižico "Nova postava m ponesrečene delavce v Pennsylva» pjjl" ysal jejto kajtittee Koete Unkovl^ p(tnflb Nemško vojno posojilo. Berlin« Nemčija, 24. aprila. — I Novo nemško vojno posojilo je 18.j I aprila doseglo 8,^000,000 mark/ London, Anglija. *J5. aprila. — Revolucija na Irskem, katera nikakor ni izbruhnila nepričakovano, se je začela Širiti s silno naglico. Poročila o nemirih so povzročila med prebivalstvom zelo veliko razburjenje. Angleška vlada ni hotela tri dni izjaviti, da je aretirala Sir Rogera Casementa. Državni tajnik za Irsko. Augustine Birrell, je moral pripoznati, da so se vršili v Dublinu pocestni boji in da jc glavno mesto Irske taktično v rokah ustašev. Na tozadevno interpelacijo je Birrell takole odgovoril - — V Dublinu so se pojavili včeraj veliki nemiri, U-staši su navalili na pošto in poleg tega zasedli tudi štiri ali pet delov mesta. Brzojavna zveza z sosednjimi mesti prekinjena. Ko so poklicale oblasti vojaštvo na pomoč, so se začeli vršiti po ulicah vroči spopadi. Kolikor se je moglo dozdaj dognati, je mrtvih kakih petnajst oseb, veliko drugih pa je ranjenih. Koliko oseb so izgubili ustaši, se še ni moglo dognati. Vojaki in stražniki so aretirali veliko demonstrantov. V bližnjih mestih vlada mir. Tz neofieielnili poročil je razvidno, da so ustaši najprej zasedli poštni urad, potem so pa zaceli prodirati proti Beggar's Bush vojašnici. Če so imeli pri tem svojem pohodu kaj uspeha, se ni moglo dognati. Čete niso mogle ničesar opraviti, ker so bili ustaši v preveliki večini. Ustašem so pomagale tudi ženske, ki so metale iz oken na vojake kamenje. Ker so ustaši razdejali tudi železniško progo, je prešlo več ur, predno so dospela ojače-nia v mesto. Proti večeru se jc vladnim četam posrečilo zasesti poštno poslopje in napraviti mir v mestu. London, Anglija. 25. aprila. — Tukajšnje časopisje zatrjuje, da imajo ustaši na razpolago primeroma le malo municije in drugega vojnega materiala. jLadijo s puškami in patronami. katera je hotela pristati k irski oboli, so Angleži potopili. Sir Rogera Caseinenta so a* nedeljo pripeljali sem. Zagovarjati se bo moral zaradi veleizdaje pred vojnim sodiščem. Kaj se bo žnjim zgodilo, niti sama vlada ne ve. Ko jc bil ministrski predsednik Asquitli vprašan, če bo Casement ustreljen, je odvrnil, da tega ne ve. Glavno besedo bo. imelo vojno sodišče, ki bo obtoženca zaslišalo in ga po svojem prevdarku kaznovalo. Pozneje je bilo razglašeno, da Casement najbrže ne bo obsojen na smrt. ker je baje slaboumen. V tem slučaju ga bodo poslali v blaznico, kjer bo moral ostati do svoje smrti. * Skoraj gotovo se bo revolucija v najkrajšem času razširila po celi Irski. V New York prihajajo iz raznih virov brzojavke, ki imajo naj razno vrstne jšo vsebino. Neka brzojavka naznanja, da so Irci yjeli irskega generalnega governerja Lorda Wimborna. državnega podtajnika Natliana, generala Frienda in več sto drugih angleških častnikov. V slučaju, da bo dala angleška vlada ustreliti Case menta. bodo tudi ustaši ustrelili te svoje jetnike. Revolucionarno gibanje se je začelo v Dublinu in se je kmalo razširilo po celi deželi. Prebivalstvo je zatrdno sklenilo, da se mora. enkrat zavselej otresti težkega angleškega -jarma. Brzojavna zA-eza med Anglijo in Irsko je popolnoma prekinjena. Ustaši so razdejali več železniških ' prog. vsled česar imajo vojaške oblasti velikanske težave pri prevažanju svojih čet. < °b irski obalri je vsepohio nemških podmorskih čolnov. ki preže na angleške transportne parnike. .v„.^emš.ke ladiJe so izkrcale zadnje dni v irskih prista-ni.šiih veliko municije in orožja. Štrajk v Yonkersu. Xa včerajšnji seji je vee kot sto stavkarjev Habirslian Wire Works v Yonkersu zavrnilo družbeno ponudbo: dva in pol eenta več na turo. Angleški socijalisti zahtevajo mir. Alford, Anglija, 25. aprila. '' j Na nekem shodu angleške socialistične stranke se je sprejelo resolucijo,. ki se zavzema za takojšni mir. •J* i 7. ž '1GLAS NARODA" (SlorcnU Daily.) Owned aad PubUabed by u* BLOVXNIO PUBLISHING OO. (I eorporttloB.) FRANK 6AJESER. President. LOUIS BEXEDIK. Treasurer. Flac* of BailneM of tbo corporation and tildrcflM of above officer«: 13 Oortlandt Street. Borooxb of Man-bat tan. New York City, N. T. ■a eelo leto velja UK m Ameriko In Oanado 98.00 • pol leta....«......1.50 ■ celo leto u mesto New York« A00 ■ pol leta ■ meeto New York.. 2.00 m Miropo m ree leto_____ A60 • ■ k pollet« ......... 2.55 , W get rt leta........ 1.70 NAHODA" lxbaja Tink dna urnanM nedelj In pmnlkor. "U L A 8 NAHODA" < "Voice of tbe People") Uaned every day except Sunday! and Holidays. Bnbecrlptlon yearly >8.00. Adyertieemeat — agreement. Dopisi bree podpise la oeebnoetl e« ne priobčnjejo. Deaar aaj ee blagoToU poUljatl pd t- liooey Order. tri epremembl kraja naročnikov pro-•lmo. dm ee nam tudi prejinje U-klvalUCe naminl, da hitreje naj-_demo naglomlka._' Dopleom la poBljat^m naredite ta naslov: "GLAS NARODA** Port land t BL,_New York City. _Telefon 4087 Cortland t. S38ES Kam? St an >k raj ski listi ,v> pred krat-kim v treh vrstah podali jasno sliko 2a]«wtuiIt razmer, ki vladajo v domovini. Majhna j' bila dotična notica, na pni ]>ogled čisto brezpomembna in takorukoč skrita nii'il oirbtsi. (jlasila *e je: Aretacije. Aretirali župnika Franca M^šJta, župnika v !>• v .Mariji na Žili, in župnika »i ur j a Trunk a. Zakaj ho ju aretira i i. v notici m povedano. Mi vemo, da zaradi takozvane veleizdaje. — Fnuie Ksaver Meško je eden iz-mm-iJ najboljših al o venski h pisateljev. »Jurij Trunk je pa znan ameriškim Slovencem j>o svoji knjigi Amerika in Anierikanci'\ Prepričani »ino, da ta dva moža nista napravila nobene pregrehe, ki hi bila |h> mnenju treznoinisle-čih ljudi ku-flnjiva. Toda pregrešiti -sta morala vseeno, če ne, bi ju zaprli. Postave so povsod drugačne. Kar je tukaj pravica, je tam krivica, za kar uživa človek tukaj hvalo in čast. je mo«*o-ee tam kaznovan. Avstrijska vlada je že od nekdaj smatrala za največji zločin, če s«1 je kak Slovan predramil očitati ji krivico in če se je zavzel za svoj narod. Bojimo v. da sta tega zločina kriva tudi omenjena dva Slovenca. Kazen. ki ju bo zadela, ne bo majhna. In vlada prav dobro ve, kaj de-lii. Stara zvitorepka je in ve, ko-;ra ji je najbolj bati. Od začetka vojne pa do danes si4 poslužuje dve}, sredstev: ječe in denarja Njena želja je, spraviti na »voj.» stran voditelje onih narodov. katerim ni bila posebno naklonjena. Kar je mogla, je podkupila, ono, kar je bilo preponosno in je' odločno zavrnilo Judež erve groše. > je moralo romati v ječo. Ostane poteintakenn sam narod, brez voditeljev, izročen na milost n nemilost krvniku. Nikogar ni, ki bi ga zagovarjal, nikogar, ki bi se zavzel zanj. In narod drvi proti svoji volji v pogubo. \ časopisje je v vladni službi. < V kitk časopis* noče služiti vladi, lie sme izhajati. Duhovniki mora-J jo navduševati ljudstvo, da gre bolj pogumno v boj in da še bolj •»mra/.i .svojega neznanega na-aprot nika. I čl tel ji s,» več j id tli pri vojakih. >a stotine m stotine slovenskih vasi je, ki so brez šole. Vodnikom* in svetovalcev, katere bi narod tako krva\o potreboval. torej ni. ' SfK»ln«* 1 m dežni «e strahovito razširja jo. tatvine in drugi zločini i na dnevnem redu. Po mestih in vaseh se prodajajo ženske. Dogo-' dili fco se celo slučaji, ko so »e pro- ] « lajala vojakom za denar trinajst 1 let stara dekleta. Ljudje no podiv- 1 jami, tavajo apfntrrtja in ne vedo,'] «Vaa iščejo. Za pravo pot ne vodo, 1 pa tudi ee bi vedele zanjo, bi ne mogli hoditi po njej, ker nimajo ] r I Jaka je sedanjost našega naroda. Kakšna bo pri hodu j ost. ne verno. Najboljši slovenski pisatelj Tvan <'ankar pravi, da bo življenj*« slovenskega naroda v prihodnje tako: Uteei boš hotel, pa ne boš vedel kam, tudi nog ne boš ganil! Za-vpil bi rad v svoji bolečini, pa ti bo grlo zadrgnjeno; m če bi za-vpil. bi te nihče ne čul! Prosil bi rad v svojem ponižanju, pa ne boš vedel koga; in če bi prosil, bi te nihče ne irslišal. Umrl bi rad; lačnemu in žejnemu ti bo smrt bolj zaželjena od jedi in pijače; toda ne boš umrl. temveč umiral boš vsii.k trenurtok brez konca ; živel l>oš neživ, sam sebi v sramoto in jrnus platnen brez 8f. zdaj pa zahtevajo o 6."V. Kapitalisti .s<' sicer z vsemi si-j lami upirajo, vendar upam, da bomo zmagali. Pozdrav! — Anton Glavan. Rockdale, 111. — Delavske razmere niso pri'slabe; delamo vsak dan. plača je kot ponavadi. Sem hoditi ne svetujem. Pretekli teden smo stavkali v opekami, toda ni-fcmo imeli uspeha, ker tu je pre-, tnalo sloge, pa preveč nevoščljivo-' ••iti. — Omenim naj tudi, da smo imeli tu volitev za mestne može. Z majhno večino so zmagali d«1-mokratje. Dasi nas je tukaj veliko Slovencev, vendar ne odloču-' jemo čisto nič. — Naznanim tudi. da bo 20. aprila društvo sv. Mihaela št. 92 d. S. K. J. priredilo : v Mavrice v i dvorani v Jolietu veselico. Pričetek ob 7. uri zvečer:'-vstopnina prosta. Igrala bo joli-ei-! ska godba in se bo točilo izvrstno pivo. — Opozarjam tudi člane, da se sej bolj redno udeležujejo. — ' Omenim naj še. da je štorklja pu- ! stila pri rojaku Kobalu krepkega ' sinčka, pri g. Šuštarju ]>a lepo deklic. Pozdrav! — S. Val. Pire. McRoberts, Ky. — Delamo vsak dan. zasluždk je skromen, drago pa vse. A ko bi vozove hitro dobil, i' da bi naložil, bi še šlo. Tu ni veliko Slovencev; le par samcev, ki 1 stanujemo pri tujih ljudeh. V jami delaauo skupno z Italijani, s : katerimi se nič kaj dobro ne razu- ' mamo. Poleg teh je tudi par hrvatskih, poljskih in madžarskih družin. Slovctnski 1'antje se med ^•eboj razumemo, menda zato, ker j smo najmanj eno miljo drug od drugega oddaljeni. liojaški i>o-//drarv! — Josip Koleto. J Spalding, Nebr. — Redno pre- 1 biram dopise iz slovenskih našel- 1 bin. Malokdo se pohvali, vsak se n pritožuje na slabili delavnskih raz-'• merah. Jaz mislim, da bi bilo za(1 naše rojake veliko boljše, da bi se < bolj zanimali za kmetijstvo in pu- j < stili tovarne in rove. Jaz sem na i kinetiji med Nemci in Lrci in se < mi zelo dopade. Pozdrav vsem ro- ; jakom! — Marko Dole. ] ---— -- ] ] Naseljevanje Slovencev na; farme. ; i Piše Math. Gaishek, Nokomis. III. ^ FLORIDA. j Florida se po kakovosti zemlje j] deli tia šest delov. ; Severni del je sivopesčena zein- < !ja, pokrita z ilovico; semintja po-J raščena z borovci. Olavni pridelki i so: bombaž, tobak, koruza, slad- ] korni ti"*. y>eanut, grah in druga t sočivja. Drugi del, malo južneje, je glo- 1 boka ravnina, in peščena zemlja, i kjer se pečajo s splošnim kmetij-(i stvora in vrtnarstvo™ : pa tudi ti- j ge in oranže rastejo, ki pa včasih 1 I udi pozebejo. ] V tretjem delu. ki se razteza v ] sredi države, se največ pečajo z k vrtnarstvom in gojenjean oranž, j r Na četrtem, jugozahodnem de- v lu. pridelujejo pomajveč sočivjej t kot solato, paradižnike (toma-j < toe«), zeleno, asparagus, egg- n plants zelje in melone, kar poši-! t jajo na severni trg. I r Peti del, čisto not jugu, obsega t >a velikanska močvirja in je za' ^ k, kjer CA S šestem ilelu pa rastejo skoro izključno le pineapples, j Znano je. da so menda za nobe->■- no državo ne dela toliko reklame [- in oglaševanja, kot ravno za Florido. Parola agentov je: Deset •1 akrov in samostojnost." i- Res je. da so v Floridi lepi kra-i ji in da s«1- da napraviti lepe do-i- move in vrtove, toda agenti vse->i eno preveč upijejo in obetajo, š Mnogokrat sc je že dogodilo, da e j«- kdo kupil kak k« zemlje, ki - jo je pozneje, ko je prišel tja. na-j šel jhkI vodo. Kdor pa zadene doli bro. lahko izhaja na desetih akrili. š kajti sočivje in druge pridelke 1 lahko za drag denar proda. Vcai-i tiar za novoalcev pod površino. - kar je zelo dobro, kajti ilovica obdrži -mokroto iu tako vse boljše .» raste; radi tega se imenujejo nekateri kraji "Norfolk Sandy Loam". Vendar vsi kraji niso taki ; večkrat kdo kupi sam pesek •za drag denar. Predno se kupi, se mora prej prepričati, kake kakovosti je zemlja. V nižinah in za rekami je črna zemlja, ki je nastala od segnitih j rastlin. Ta z mid j a je navidez dobra. a v resnici je zelo slaba, kajti pod tenko plastjo te pi-sti je navadno pesek in torej zemlja brez j vrednosti. j A* mnogih močvirnih krajih je t treba zemljo pripraviti, kot u. pr. I močvirja je treba izsušiti, na dru-Jgih krajih pa zoj>et napraviti na-1 peljavo za namakanje. V nekate-| rih krajih je tudi tako, da je spo-' mladi mokro, poleti pa suho. Tu je treba poleti namalkati. sponila-L di pa sušiti. So tudi kraji, ki so i brez vsake rodovitne snovi; te je treba z umetnim gnoženi gnojiti, kar stane lep denar. J V ki-ajih, ki niso pripravni za y druge pridelke, imajo pa ''truck fanning"' in južno sadje. Taka zemlja se poceni dobi in po mojem mnenju se dovolj pridela, j Pri kupovanju se mora biti previden in se preje prepričati, kaj ' se kupi. Najbolje je, da se na več-) ji!i krajih izkoplje v zemljo in more tako prepričati, kake vrste J je zemlja. *| Podnebje je \ Floridi pfija/aio > in milo. Zime ni; poleti pa lahna L sapica od morja piha in hladi razgret zrak. Tudi življenje je cenejši', ker ni treba toliko kurjave iu L obleke. Pridelovanje južnega sadja je našim rojakom popolnoma nezna-. no, zato je neobhodno potrebno, j da se preje temu priuči, kdor misli kaj začeti. j Kdor se hoče naseliti oziroma j j a ko je že naseljen in želi imeti j kakih pojasnil, se naj obrne na: . Experiment Station Director. P. * H. Rolfs. Gainesville, Flu. t Gospodarske vesti. Li - Ko so kmertje v Avstriji tVbru arja oddajali predivu, j-3 marši . kdo menil, da je premalo dobil, -jter povpraševal, če je cena predi-določena. Trgovs-ko ministr--(stvo je z odlokom z dne 15. septembra 1915 uredilo prodajo pre-1 diva in določilo najvišje cene. Za-j časno se je ustanovila centrala v .'mestu Trotno%-u (Trautenau) na : Češkem, kamor se je imelo oddajati vse blago. Najvišje cene. ki se plačajo na oddajni postaji, so: Za posebno blago, v tovarnah vtrto: Ia. 270 K. lla. 220 K. lila. 180 K za 1 q. Tega prediva na SI oven-I skem n i. Prav bi pa bilo. da bi mislili v krajih, kjer je veliko prediva. na take umetne sušilnice, ker je predivo potem veliko več vredno. Predivo. s trlicami napravljeno: izbrano blago, ki ga v tovarni ni treba več čistiti. 270 kron, drugače 220 K. Sicer pa : Ia. 200 K. Jla. 180 K. lila. 160 K. [Za vezavo se sme porabiti le predivo. , Angleška vlada je začela že pozimi leta 1914 sama kupovati pše-, seveda le na skrivnem. Neka tvndka je pokupila toliko pšenice j v raznih krajih, da so trgovci kmalu spoznali vladno roko. ker ne more noben trgovec take mno-t žine prodati. V Lnverpoolu. kjer je za Angleško glavna žitna trgovina. je nastalo grozno razburjenje. Odkar je vlada pšenico nakupovala. se je cena dvignila za 8 kron pri 100 kg. Na glavnem zbo-j ru zveze žitnih trgovcev so bili ! vsi mnenja, da še nikdar ni bilo take zmešnjave v žitni trgovini, j Od vlade so zahtevali čisto določni odgovor, ali se vlada peča s to . trgovino ali ne. Po raznih izgw o-I rih je vlada slednjič priznala, da trguje. Trgovci so vladi take po-vedali, da je lani ■pomladi Air I nila opmtiti to kopijo. Svoja je prodala maja iu junija. Cene so padle vsLed obilnega žita za 8 kron pri 100 kg. Koliko milijonov je imela vlada izgube, ni mogel nihče izvedeti. Meseca novembra 1915 je trgovski minister izročil to zadevo kmetijskemu. Vprašali so razna društva in strokovnjake za svet. Vsi so odsvetovali; toda vlat^a je še isti mesec naznanila v zbornici, da bo žito zopet kupovala. Cena se je hitro dvignila zopet za S K. pozneje še za 8 K. Zelo velike množine je vlada nakupila v Argentini, v Kanadi in Avstraliji. Skoro gotovo se boji letos slabe letine, ali pa hujše pomorske vojne. Angleži so v žitni kupčiji Itu-miune pošteno potegnili. Kupili so tam 8 milijonov 4 pšenice, plačali le eno tretjino pod pogojem, da prodajalci na svojo odgovornost na blago pazijo in ohranijo pšenico do konca vojne. Takrat jo bodo vzeli in ostanek plačali. Na ta način ne bodo Ruuiuni kmalu prišli do svojega denarja, žito bodo pa molji končali. Rumuuski trgovci so prav veliko pšenice pokupili v jnžui Rusiji. Vsled tega nakupa se je vrednost- ruskega rublja zelo dvignila, kakor vselej, če pride tuj denar v deželo. Zdaj hočejo rumuuski trgovci to pšenico z lepim dobičkom Avstriji in Nemčiji prodati. Ruska vlada je pa to pripustila, da kmetom pomore in podpre svojo valuto, to se pravi, da bi prišel ntski denar do večje vrednosti. Angleška vlada je vsem domačim ladjam dovolila odjadrati le pod gotovimi pogoji iz domačih pristanišč. Vsaka ladja, ki je vozila v Ameriko ali Argentino, se je morala zavezati, da bo nazaj nekaj žita pripeljala. Zaradi te omejitve morske trgovine pa zaslužijo nevtralne ladje, ki jim angleška vlada ne more ničesar ukazati. vedno več. Bolgari pravijo, da imajo živil za več h t za dosti. Nemcem so prodali 50 milijonov kilogramov turščice, Avstrijcem pa 700,000 ok volne. (Ena oka je 1.2 kg.) V starokrajskili listih čitamo: Krmila so zelo draga postala. Letos bo kazalo nasaditi veliko buč m solnčnih rož. da bomo imeli doma olje za solato in krmo za živino. Buče poznate. Ni pa povsod znano, da je olje iz peek prav dobro za vse jedi. za katere se rabi italijansko olje. Toda kako bomo zdrobili in oželi pečke? V nekaterih krajih so imeli navado, da so laneno seme kar v stopah štrli in potem stisnili. Zdaj imamo zadosti stiskalnic dama. Čemu bi dajali denar tujim bogatinom! Se vse premalo je pa znana soLnčna roža. ki daje dobro jedibio olje, pa tudi olje za milo in firnež. Stisnjeni ostanki so za žival več vredni kakor lanene tropine, katere imajo 28 odstotkov beljakovin in 112 krmilnih jednot; tropine solnčnih rož pa :i2.8 odstotka "beljakovin in 125 krmilnih jeduot. Na sto in sto jih lahko nasejete ali še boljše nasadite po krompirju in turščici. Ce ne maraš sam doma "'prešati". jih boš prav lahko dobro prodal. Solnčne rože bi na dobri njivi veliko več donesle kakor žito. Lahko jih zasadiš tudi kot lepo ograjo okrog njive. — Pri nas j" velika nevarnost, da bi maisiikaterega zapeljale visoke cene in bi prodal nezrelo žival. Primerilo se je tudi, da na vse načine silijo k prodaji, ponujajo 3.50— 4 K. Če je.pa žival prodana, potem pa groze a tožbo, če se jim ne : vrne, kar je čez najviajo ceno. Goved je bilo 13. marca na Da-j naja 3576. Cene «0 fle zaradi ve- 1 I like množine nekoliko nazaj. Prašičev je bilo 14. marca 6723. De-, beli prašiči so se podražili za 20—' 25 vin. pri 1 kg. Mesarji so hoteli cene pritisniti, toda lastniki se niso vdali, ker so vedeli, kako primanjkuje masti, in tako so šle cene kvišku. Slovenska liturgija pri Jugoslovanih. — Povestne črtice. — Poleg M. Mesiča, S. Ljubiča i. dr. sestavil Andrej Fekonja. _ Slovenska liturgija pri Slovencih. i- , - ' Kakor nam priča povest, delovala sta sv. Ciril in Metod med Slovenci neposredno le v iztočni strani, v Panoni.ji. Vendar njuno delo ni bilo brez dobrega vpliva tudi na za padu. v Karantauiji in v južnem delit naše dežele, v Pri-' morju, zlasti v soseščini Hrvatov.' Sicer "kako se je v naši ožji domovini širilo in zopet izgubljalo! delo sv. Cirila iu Metoda glede na' obredni jezik, je še malo znano...' Resnici ne škodi nobena stvar bol j nego jalove podmene, katerim je' srce oče, domišljija mati. To pa smemo pač z gotovostjo sklepati. da je imela svoj čas tudi dežela Kranjska svoje glagoljaše.*\ (J. Sovran, ''Dom itn svet, 1896.) Dognano je sedaj, da so tudi Slo-' venci poznali Cirilovo pismo in slišali veličja božja v svojem je-, ziku. kakor ga je bil dopustil pa-j pež Iladrijaai IL in zopet odobril; papež Janez VIII. Gotovo ni brez pomena za našo stvar že to, da so ljubljanski in' kranjski meščani koncem NV- ve-j ka (1495) ustanovili v daljujeni Aehcnu beneticij sv. Cirila in Me-1 toda, zakaj kaže nam, kako živ je bil v naših rojakih tedaj še spo-' min svetih verovestnikov. Odgo- j vorimo torej še na vprašanje: Kako usodo je imela slovenska liturgija v Slovencih ? Glagolica v pismu. Da jo bila glagolica res nekdaj znana med jugozapadnimi Slovenci, o tem nam svedoči več stvari še dandanašnji. Tako je n. pr. v j Trstu sredi starega mesta na Casai C o liti še sedaj na kamenu med latinskim napisom več glagoliških pismen; v Dornbergu blizu Gori-1 ee je na zvoniku glagoliški napis z letnico: Jurij Popa MDLXX1V.I V Krnu nad Tolminom je na Ru-tarjevi hiši vrezano glagoliš-ka čr-i ka 1. kar je posestnik sam prav] tolmačil v število 50. V Vinici pri' Metliki je aia nekdanji kapeli sv. Nikolaja, sedaj pivnici, v kamen vrezan glagoliški napis. V Istri so že leta 127-"». opisali! meje oglejskih in goriških posestev v treh jezikih: v latinskem, nemškem in slovenskem z glago-' lico; v Škednju pri Trstu se je oliranil glagoliški zapisnik, tako-1 zvani urbarij od 1. 1583. do 1680.;' a v bližnji župniji Dolini blizu Trsta se v župni knjižnici hranijo glagoliški zapisniki, "kvadirne". ali "legištri *, od 1. 1605. do 1610.1 "Ti zapisniki so nam v dokaz, ka-' ko so ta čas čislali naši praočetje svoj jezik, in kako marljivo ga rabili duhovniki v cerkvenih opra-' vilih iii morebiti tudi v navadnem življenju. (Zg. Danica, 1867.) j L. 1560. so Jugosloveni za svoje < rojake napravili v Nemčiji glago-'] lifka in 1. 1561. cirtkdca pismena ] » trne*; ia knjige, ki so jih tedaj ] sMi fti—oi Trubar, 1 Jurij Da I mat in. Bohorič i. dr.. sta-prepisavala zlasti Anton. Dalmatin' in Stepati Kousul Istrijan na lir-j vatski in srbski jezik. Konsul je bil s Trubarjevim "Novim testa-' mentom". ki ga je prepisal v gla-' golico. Že l. 1559. v Metliki, kjer1 se je posvetoval z nekaterimi i možmi, ki so ga hvalili, da bo to pismo umevno in koristno Slove nom od Jadrana do Carigrada ; in Anton l^aLmatiu je šel 1. 1361. i/. Ljubljane v Nemčijo. "Da so tedaj tako na lahko občevali med seboj bodisi v pismu nemškem ali latinskem. glagoliškem aH ciril-skem tudi v naši domovini, to je ze dokaj velike pomeni be." (J. .Mani, Jezičuik XXVI.1) Sell. Krelj v "Postilli" 1 1567 omenja "Dolence, Istriane. Vipavce etc." iii veli. da 4"so edni navajeni na to staro slovensko, her-vatsko (t. j. glagoliško) ter čuril-sko pismo"; pa želi. "da bi to isto. zlasti čurelsko lepo pir>mo mogli spet v ljudi perpraviti. Kadar pak nci dobro mogoehe. za vbužtva stran, za volio turške sil-j le... smo tako začeli naiveč z!a-| tiuskimi pulistabi pisati inu di*u-J kati". In Bohorič ("Arcticae llo-rulae 1584) pravi, daje to svojo, slovnico spisal "z latinskimi črkami. kajti raba one stare pismenosti, cirilske in glagoliške, je v ljubi naši Kranjski malo da ne pro-pala. skor«> izginila." Glajrolieo in cirilico mzlaga tako. da sc vidi.! da je dobro po/nal obe. Z glagolico sta pisala kranjska; veltkaša Herbert Auei-sperg-Tur-i jaški (umrl 1. 1575) in Jurij Ste-j gersdorfer še tedaj, "ko je uvajal' Trubar Slovencem novo pisavo":1 njuna dopisa, shranjena v ljub ] ljanskem Rudolfjšču, so priobčila' " 1 zvest j a. muzejskega društva" 1.' 1893. jia platnicah. — Jstina je torej, kar je trdil Linhart ("Ver-micIi eluer (ieschielite von Kraki". 1791. II. 357;. da so Kranjci pi sali svoj jezik glagoliški še 16.' stoletju, pa da se glagoliški roko-' pisi še tu pat a 111 nahajajo v Kranjski. Iu Vodnik ("Lubl. Nov.". 1798) pravi: "Kranjci z latinske-mi čeiikami pišejuo... I'opred so Kranjci z glagolitskem čerkami pisali, kakoršne inmjo še današ-J nji dan korarji v Bakri. Senju inu v Dalmaeii... Kranjci so j.»i -; sali po glagol it sk o notri do šest-' naj.s tega stoletja." Linhart 1. e. celo trdi. da je bila; v Ljubljani glagoliška knjigo-tiskarna; iu isto tako Vodnik "L. Novice" 1797, 62. A "po vseiu tem je verjetno (sklepa Josip Mani), da se je i naš jezik — n ovosl o venšč ina — pisa! kedaj glagoliški in cirilski ter da se je staroslovenščini na zahodu med Slovenci godilo skoro ravno tako. kakor med Hrvati. Srbi. Bolgari. Rusi in tudi med Čelu". Bogoslužje slovensko. Naši Slovenci pa ulso samo |i sali z glagolico, temveč duhovniki so rabili tudi pri službi božji s:a-roslovenski jezik. "Sled Cirilove-ga obreda na Kranjskem" je že iskal Jurij Kobe, pišoč v "Novicah" 1. 1844.. str. 29. o stari cerkvi na TrobeLnem pri Mokronogu. Dandanes pa imauno že precej dokazov za glagoliško liturgijo v o-srednji deželi naši. Najprvo omenjamo stare perga-niene, ki se nahajajo pri starih župnijah na starih ondotnih ma-trrkulah (na krstnih, poročnih in mitvaških knjigah), pa na cerkvenih in grajščinsrkih urbarijih. t. j. zapisnikih vsega onega, kar so bili kmetje dolžni dajati od svojih zemljišč. Platnice namreč, v katere so vezane take knjige in zapiski, na.m pričajo o slovenski službi božji pri naših pradedili, zakaj na takih sta rili koženieah zasledujemo ostanke, pisane ko>-ee liturgijskih knjig glagoliških. j>osebe misala in brevijarja. A' Ljubljani, kjer je še Kopitar 1. 1808. znal samo za dva od starih platnic odtrgana lista, od-Icmka glagoliškega misala ali brevijarja. hranjena v Zoisovi, sedaj lieejalni biblijoteki. nahaja -se tudi v knezoskofijskem arhivu tukaj starih zapisnikov, vezanih z ob rezki glagoliškega -misala. Pri sv. Petru se hranijo tri župne matice. krstna 1. 1659—1667., ista 1. 1683—1692. in poročna 1. 1677— 1715.. s koženičastimi. z glagolico popisanimi platnicami; pri isti cerkvi je našel Ivan Vrhovnik 1.1 J870. dva urbarija z glagoliškimi platnicami ter jih izročil profe-1 sorjti J. Marnu. Nekaj glagoliških rokopisov so našLi tudi pri sv. Jakobu. V Rudniku pri Ljubljani pa so zasledili 1. 1893. dve koženi rasti platnici, v katerih je strokovnjak o. Kalis* Medic našel od-tantek o vnebovzetju BI. Devj Marije; sedaj sta v 4j ubljanskem Ru-lomtv, _ . j; ^ 11 IS01 i § i11 i Strah Pred . mi M.7/ ' operacijo je marsi»:o^:i že iui|K>tiI Ti:»>ili zašlo vel iLi zUravil. du jih je [N.skusil i«re«t-110 je M-l na ojieracijo. In kakor čudežno se je zgodilo, da si je 7. našimi zdravili prihranil nevarno operacijo, bolečine in velike stroške, luni in o zahvalna I-isnia. ki prif-u.io «. tem jasno kot beli dan. notarsko zaprisežena. Ker smo prepričani 4» čudežno zdravilni inoči naših zdravil, jih našim rojakom iskreno priporočamo. V i»rvi vrsti svetujemo dvoje izboruih zdravil izdelanih iz evropskih zd ra vila i h že! išč: HK.VMATIC GLOK1N. 1 »ajt- C-lovcku uovo življenje, čisti kri. daje moč in pojiuui. odganja žalost in trudnost. Steklenica 1 dolar. HEAMATIC 4 > LOK IN KAPSUL. Za slabotne, bolehne na žehxlcu. prehlajene, utrujene ljudi. Ltrjuje uioe, 1 l»os:ie5uje prebavo, redi kri, človeku daje novo m«>č. Cena 1 dolar. Kdor hoče hiti zdrav in močan, vareu prtnl bolezuijo. naj uar«H-i naša v.dravila, kmalu ho spoznal njih čudežno moč. Ta zdravila kakor tudi za vse dru celi Ameriki v vsako naselbino. V Canado jih v tem vojnem času ne pošiljamo več. Za vsako naročilo je treba priložiti 10c. stem psov za poštnino. Naročajo se edino pri: J. F. DOLENC. P. O. Box 819. _________Milwaukee. Wis. Y Sori nad Ljubljano je stira mrtvaška knjiga (začeta 16!>7) z j ob rezki glagoliškega periramena na hrbtu. I rbarij iz 1. 1671. ima j od rezka dveh različnih glagoli-jških rokopisov. Iščem svoja sinovca M IRKA SLlJKPt KVIČA in Šl IiJAKA JL'RO VI KSANA. Oba sta doma iz sela Zivoje, občina L>ubi-ea. kot ar Kostanj iea. Prosim vse čitalelje, ki morda znajo za liju bivanje, da mi javijo, ali naj se pa sama oglasita. — Steve Poljak. Box 5S1, Collin*-ville. Conn. (26-28—L IŠČEMO DELAVCE. Delavnik 6, S in 10 ur, plača od $2.00 do $4.00, povprečna plača okrog $3.00. Posebej 10<£, pribolj-ška za regularno mesečno sodelovanje. Samo stalni delavci naj vprašajo. Velika slovenska naselbina v Sheboygan. Kohler Co., (11-26—4)_Sheboygan. Wi«. NAZNANILO. I radne ure Slovenskega hranilnega in posojilnega društva -a 1 Franklin-Conemaiiffh, Pa., so vsak i pollede!jrk in soboto od 7. do 8. ure zvečer. K rank Podboy, tajnik. KDINI SLOVENSKI SALOOM ▼ Duluth, Minn. Bo jakom Slovencem naznanjeni, 'da ae nahaja moj SALOON pol | bloka od Union postaje na dean! litranl W. Michigan St itev. 418 ! Za obilen potert «e priporočam, i _JOS. SCHAKABON. V ZALOGI imamo še nekaj SL0VENSK0-AMERIŠKIH KOLEDARJEV za leto 1916. Da je bil letošnji Koledar re« 1 nekaj posebnega, je razvidno iz tega, ker smo ga morali dvakrat , tiskati iu nam je že druga zaloga skoraj popolnoma pošla. V Koledarju je preko trideset krasnih slik, razni zanimivi članki, lepe | povesti in poljudno pisane znanstveno razprave. Naročite ga takoj, da ne bo prepozno! Stane ■ (poštnino vred 35 centov. Slovenic Publishing Co., j 82 Cortland t St.. New York City. Iščem svojega soproga 1\ AAA HRIBAK. On j.' bil m agist rat n i o tiči j al v Ljubljani in leta 1904. je prešel v Združene države. Prvo službo j«' imel pri Frank Zotti Co. na 10S (ireemvieli St., New York. N. Y.. kasneje pri g. V. Kubelka in leta 1008. pa nekje v llermon, N. V. Meseca aprila liHJi> sem prejela njegovo zadnje jiUmo. E^iksmu rojake ši-rom Amerike, če kdo ve njegov naslov, naj javi irpravnistvu tega lista, ali pa direktno meni: Kranja Hribar, učiteljica, Laporje pri Slov. Bistrici. Štajersko. Austria. (25-27—4f iščem FRANKA in MARICO KROTAZ. Doma sla iz Preloke pri Kulpi na Dolenjskem. Mislim, da se nahajata v okolici Pittsburgha. Pa. Prosim ju, da se mi javita, ali pa če kdo ve za nju naslov, da mi ga javi. — Peter Stepieh, 2502 E. 2(>th St.. South Lorain. Ohio. (25 27—4-_ SLUŽBO želi dobiti mlada Slovenka izven New Yorka. najraje pri kaki slovenski družini. Komur .je znana kaka taka služba, naj piše na : Slovenka, v? Cortland t St.. New York. N. Y. _(25-27—1;_ ■■hwum^mmmm t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam so-nninikom. prijateljem in znancem žalostno vest. da je dne 1!>. aprila preminula moja ljubljena žena ANA ZALOKAR. Ranjka je bila rojena Tršar v Logatcu na Notranjskem. Nje zemeljske ostanke smo izročili materi zemlji 22. aprila na katoliškem pokopališču sv. Trojice v Brooklvuu. Tempotom izrekam najsrčnejšo zahvalo vsem prijateljem in prijateljicam za darovane vence iu za .spremitev ranjke k večnemu počitku. llvala tudi vsem. ki so mi bili v pomoč za časa žalosti. Vincenc Zalokar, žalujoči soj>rog New York City. 24. aprila 1916. '25-26—4 > Za vsebino o&uo* m odgovorno vi vmw&m m t nlr.* m 1. .-- -______■ . -r... .. _______.i. . iSBhft. v bodoče boki nuj ne bo modrost pri- pur let lic ob-državna last. Žitni monopol v Avstriji. iMutajski listi kar resno naprej ra/.inotrivajo predlog, ki smo o n j** i ii /.«* | »o rural i: naj se uvede /itni monopol, via s« Ije poskrbi za kmh p red ril g. Dunajska poroča: •"( V >»• kako |ML»ljt-• lela Vi'*), naj po-stin Tu k<> naj se /a bra ni pogozdovanji- od strani veleposestnikov, katero j«- uničilo toliko kmetij. — To bi ne bilo ravno slabo. Naj pr«*idi-jo laka /fiuijišea v la*t držav«* ali občin. 1'oteni pa pridejo zanimivosti: " Okrajna glavarstva ali posebni uradniki naj vodijo poljedelstvo. Ta urad nuj naro-eaj«\ kdaj s«* prične žetev enega prid'-Ika, «ioh«či dan. ko se mora okrajno pričeti /. delom. Okrajno ■glavarstvo na«lzoruje in pospešuje nilaeev ter skrili za potrebne pripomočke. okrajno glavarstvo ukazuj k«luj mora biti mlačev koii-i«r ukazuje, kam se mora voziti. Kj«*r jili še ni. naj lajo državna skladišča. Ceno uj«1 država /a vsak okraj, ee-posa me/ne kraje pa določtt-•s« buu komisija, obstoječa i/, inikov in uradnikov. Okraj-lavarstva naj poskrbe vse. i. potrebno, da m* pomnoži lo\unj»- žita; za stroje in vse, j. putrvhiio od dneva setve . ko s«- žet«v pripelje v >.kle-llržava naj naroči porabo iiili gnojil v gotovi meri, i ost t «h gnojil naj se od gorja pri žetvi v za i d v blagu*' •TI i ud j. rej dar m tu uit!.*" bo in Im le kri p o. bom uradni I menda lahko iiaujo pojme o i via. «1« se llog usmili! To-rajni glavar ali novi gospo-iirudnik l*o za itIo okrajno Ivo vs«- poskrbel. Le neče-l ianto; ali bo novi uradnik !. /polago tudi kaj lepega a. de/ja in ><«luea. kadar treh« Zdaj. ko bo vojna morebiti tudi te/ko do-liti ljudi, ki s«- jih na rebuje. Urez blapeev uiti najlepši stroji n«* tu tisto tmli ni pove-li \i sili poslali trosj>o-e orat in kosit Saj bi bili. |ired vojno, tkaj po pisarnah po- • r< «v.di. Mar kin«-t dozdaj ni ve- k«la.i je treba iti žet. kdaj se-jal. kdaj mlatit .' Ali j«- oil kriv. ee kruli ni «!«isl i po <-«'in I'i'trla v ilua tašii skrb mora biti dvigniti produkcijo. Očividno /aostajiiiiio v tem in moramo |>o-sufiuati druge, ki na tistem polju pridelajo /natno kakor mi. — Ntati-lika sieer pravi, da smo tudi mi nekoliko napredovali. Ali: 10 let /.<■ obstoji naša zadruga v Sin-»•ivasi, in v teh letih lahko «l«»ka-/t iiu» trajno nazadovanje žitnega pridelovanja. 1 hi siito nn/. ado vali mi p««t rjuj« j«* tudi žitni trgovci v i Vlovru. V.a seboj imamo tudi • ■«>!«« vrsto neugodnih s h je naglašalo v minulem času. naj ljudje opuste pridelovanje žita. ki se ie- spluea. naj se oprimejo /i\tnor«-j. . Opuščali s«» polja in plačevali nagrade tistim, ki so o-puš-ali. ho s«, kmeta vodili ta leta na napačno pot. ga zdaj hočejo sploh postaviti i»o«J varilstvo. Voj lia nam je prikazala nevarnost. Krenitiio na drugo stian: dvigui-uio prid' lavanje kruha, najpoprej in dičue. ue dekle, gospoda. ne kmeta, proletariat za mesta, ne hlapcev za kiueta. Vedno ju vedno moramo naglašati, kar ni več nikomur neznano, da šolstvo odtujuje kmetijstvu najboljše moči, kar v*e: kmečke binove — iu pošlovske otroke se bolj. — Sola naj življenje plemeniti, zato se mora prilagoditi poklicu. Ja- bolčni trnovee požlahtuim le z jabolčnim plemenitim očesom, hruško. trto s trto. V življenju pa si je nekdo izmislil, da mora biti podlaga vsem enaka, in da moremo na enako podlago požlalitno-vati potem kar hočemo. Vse šolar je v enake splošne ljudske in me ščanske Šole. potem po šolskih letih pa učimo ndado gospodo delati! Saj vidimo sadove tega nesmiselnega početja ! Ko se ne mo remo obraniti misli, da je naše mi-zerije kriva naša ljudska šola. pa se vendar zopet povprašujemo Kako pa .' Saj ljudske šole tudi drugod niso preveč praktične, pa drugod so vendar le napredovali* Nato se mi zdi ta le razlog utemeljen: Kultura je bila drugod višja kakor pri nas. Zlasti v Nemčiji na Angleškem. Švma-t'iii sodnikov, domačih političnih uradnikov; naj gredo, da dobimo «lomačih trgovcev ju obrtnikov. A imeli smo z«laj pred vojsko po iz javah naših izvodilih državnikov 4U odstotkov uradnikov preveč eele armade izšolanih gospodov so «'*akal«' službe, ljudi v najboljših b-tih s«- je devalo v p«»koj. ie da dob»- mlajši kruha, srednje šole so s«- širile čez vso mero. ker se v njih ni zahtevalo več dosti od u •"eiii-a iu iih je lahko vsakdo izgo-tovil polja f»a so ostala prazna. Za Slovence ne velja to. Slovenci še nismo imeli toliko uradništva kolikor ga potrebujemo. Op. ur.) Ljudi /a delo ni. pa se bo zdaj po inagalo z ukazi okrajnih glavarstev? In vendar se bo našlo tudi tukaj pravo zdravilo, brez kruha s vet ne moreb iti. Marsikoga lahko pogrešimo, kmeta najmanj. Meti drugimi sadovi je rodila ta vojna tudi to spoznanje. Treba je zdaj le. da kmečki stan sam ne gleda brezskrbno v bodočnost. Ne misli-t«\ da bodo za vse poskrbele obla sti! Poskrbeti moramo saiui. sode lovati sami. gibati se sami, zahtevati sami. Seve da zdaj še ni prišel tr«notek. ko s«- bodo izvedb nove uredbe, še so naši možje vsi preti sovražnikom, ali kar nas j« let. lVevečH"iny- s«- moramo za ta vprašanja zanimati in pripravljati vse. da s« kmečkemu stanu po vojni ne naložijo le novi «la v ki in naredbe. ki tra bodo tlačile, ne pa! «lvignile. Val. Pod gore. Umrla je tznaua m inska pisateljica Marija • baronica pl. Etmer Escheubaeh na Dunaju. lioj«-na je bila 1. 1830. 35 dojenčkov je umorila v Lvovu zadnji čas delavka Vik- • torija Budzinska na strašen na-« iu. Morilko, ki je iiiiela otročiče i v reji. so zaprli. Kubelik kupil novo posestvo. 1/ Treučinli s«- poroča : Znameniti umetnik Kubelik je kupil : vagbesterško veh-posestvo kneza Hohenlohe za 1.200.000 K. 1 Oprostitev časnikarjev od vojaške I službe. J Angleška komisija, katera o-proščuje od vojaške službe, je e-noglasno sklenila, da se od vojaške službe oproste vsi časnikarji. V razlagi tega sklepa se pravi: Z lozirom na soglasno razumevanje komisije vplivajo časnikarji s po I jasnjevanjem položaja na bojiščih ugodno na razpoložitev vojske na fronti, navdušujejo vojake in tako doprinašajo svoj delež . k uspehom bojev. Nove Kruppo7e iznajdbe. ; 4" Daily Express*' piše. da se je nekemu ' njegovemu sotrudniku posrečilo dobiti delo v Kroppo-vih tovarnah, kjer je ostal več mesecev. Ta mehanik pripoveduje sedaj čudovite stvari o Krup-povih obratih, posebno pa o novih topovih, ki bodo strašno orožje — na minuto bodo oddajali po t»50 strelov! Uporabili jih bodo ob $uezu iu na zapaduem bo-jitiu. 1 preskrbovala hrano vdova neke ga zdravnika, ki je stanovala v bližini. Ta idila je pa trajala le malo časa. Nekega dne jim je visok ruski «!-astnik namignil, naj pripravijo svoje kovčke. In sedaj so jih spravili s štirimi dugiioi vojnimi ujetniki. med. njimi nemški polkovnik in nemški general štabni stotnik. v zapuščeno neopremljeno šolsko poslopje na mestni meji. Postopanje je bijo vedno slabej-se. Po zavzetju L-ruovie po naših četah so se vsem častnikom odvzele sablje, navodoma za kazen radi krutosti, ki so jih Avstrijci izvršili na ruskih vojakih. Hrana ie bila slaba in večinoma mrzla. In to po naporih in pomanjkanju za časa obleganja, ko je v trdnjavi vladala lakota ! Ko so naše čete osvojile Prze-mvsl. sta se peljali generalova hčerka Hertha in generalova sestra v Przeiuysl. da preskrbita prevoz pohištva na Dunaj — saj general Kusmanek pač ne bo več poveljnik trdnjave. Tedaj sta našli na generalovi mizi naročilni list. ki ga je napisal njegov sluga. na sanatogen. natron, bromu-ral in podobno, kar dokazuje, da njegov želodec in njegovi živei tedaj niso bili baš v najboljšem stanju. Zato smo se bali hudega. Njegova žena je tudi takoj poslala zabojček sauatogena. ki ga seveda general ni dobil. Pa tudi tli bilo potrebno. Mir po prenapornem delu, po težkih skrbeh in General Kusmanek v jet-ništvu. . ! mukah zučasa obleganja je blagodejno deloval. Za liožič poslana fotografija nas je pomirila glede njegovega sedanjega stanja. »Sedaj je tudi glede hrane boljše, odkar so si gospodje ustanovili majhno častniško menažo ter skrbi za telesno dobrobit generala avstrijski ognjičar. Oeneralovo življenje poteka izredno enolično. Saj so gospodje popolnoma odrezani od ostalega sveta iu ne smejo citati niti ruskih listov, kamo-li druge. Vsak dan sme general v spremstvu svoje — guvernante — tako imenuje general rusko stražo — eno uro v mesto na izprehod. Ostali izpreliodi -c omejujejo na hišno dvorišče, kjer gospodje stanujejo. Edino iz-premembo mu nudijo pisma, ki jih pričakuje z vročim hrepenenjem. čeprav ne vsebujejo vsega, kar bi mu i*adi pisali. Pred kratkim je minulo leto. odkar j«* padla przeuiyslska tr«l-njava. I So marsikoga zanimalo zvedeti kaj več. kako se godi v ruskem ujetništvu branileu Prze-mvsla. generalu inf. Hermanu Kusuiaueku pl. Hurgneustaedten. .Sotrudnik "Slovenca" j«- imel priliko govoriti z bližnjo generalovo soroduieo iu je o tem napisal sledeče: Na vprašanje, kako se počuti general in kako s«- mu godi. j«* «ia-ma odgovorilo: — Hvala Bogu. generalu s«^ godi boljš<\ nego smo mislili, vendar pa ne tako. kakor utegne misliti večina našili rojakov. Na naš«* veliko veselje smo mogli to šele t«: dni doseči, da se je izpolnila generalu njegova najnujnejša želja. da je bil predstavljen iz Nižjega Novgorod« : to se nam je posrečilo po posredovanju gospe pl. Rostv. ki j«- imela prilik«* obiskati generala na svojem potovanju po Rusiji kot zastopnica Rdečega križa in izposlovati potem na ruskem vojnem ministrstvu njegovo prestavo. A začnem naj od konea. Predno je bila porušena radijska postaja v Przemyslu. nam je. poslal general Kusmanek kot zadnji pozdrav iz trdnjave, ki ,i«» je zmagala lakota in ne sovražnik. nasb'dnje naznanilo: — Sedaj dolgo časa ne boste ničesar čuli o meni. Sem zdrav, bodite brez skrbi. Herman. — Seveda nas je kljub temu pomirjevalnemu naznanilu mučila težka skrb zanj. Najhujši čas je bil za nas tedaj, ko nismo dobili od njega nobenega poročila. Šele ko je bil general na polu preko Lvova v Kijev, smo prejeli od njega zopet kratko obvestilo. Priznati treba, da s«* je izkazal poveljnik ruske oblegovalne ar-made. ki je po porušenju trdnjav-skili zgradb prišel v Przemvsl kot kavalir od glave do nog. Izkazal je sovražniku čast s tem. da je pustil častnikom sablje ter se je tudi drugače potrudil zanje. Stanovanje trdnjavskega poveljnika s«1 je seveda preiskalo in pretaknilo. vs«\ kar je bilo zakl«--njenega vlomilo in eelo poveljstvo obrnilo narobe — iskali so važnih listin: toda potem se je stanovanje zaklenilo in zapečatilo. Manjkala ni najmanjša stvar. Samo podstrešje in klet sta bi'a oplenjena. Zbirke, spominki in drutre vrednosti, ki jih je zbral in hranil general z veliko ljubeznijo. so ostale nedotaknjene. Sploh se je generalu Kusmaneku dobro godilo, dokler je bil po«l oblastjo tega gospoda. Iz Kijeva so prepeljali generala Kusmaneka v Nižni Novgorod in tu se j«- na en mah spremenilo postopanje nasproti njemu. Za stanovanje se je določil generalu najprej hotel, v katerem so bile eene neverjetno visoke. Kasneje se je preselil gen. Kusmanek s svojim spremstvom, sestoječini iz adjutants nadporočnika pl. AV. Sehlegel in dveh slug. v zasebno stanovanje v mestu, kjer jim je In potem — slovesni dnevi I Tako se je zbrala dne lb. avgusta. na rojstni* »lan našega vladarja in obenem dan. ko je bil general poklican v službo z akademije. mala družba krog pripnite. s cvetlicami okrašene mi-/.«* ter je general izrekel napitnino njegovemu veličanstvu. Poseben praznik .i«' bil za generala 8. nov.Muber 1^1"». Ta dan je praznoval geueral Kusmanek svojo srebrno poroko. Zgodaj zjutraj s«- je podal s svojim adjutantom v katoliško cerkev, kjer je prisostvoval sveti maši. Nato so mu čestitali njegovi tovariši častniki iu mu v znamenje spoštovanja poklonili dva 70 em visoka šopka margarit -- mirt ni bilo dobiti. Na potu iz cvetličarne so cvetlice ob mrazu 15 stopinj I£. seveda močno trpele, a nekaj najlepših cvetov je poslal general svoji soprogi. ki živi sedaj pri svoji o-moženi hčeri v llabu. Da šopek mirt. ki ga je poslala poveljniko-va soproga, ni dospel na svoj cilj se ni čuditi---bil je namreč srebrn in šel je v Rusijo — — Tudi Božič je moral general Kusmanek praznovati sam. ločen od svoje lako drage mu družine. Dobil je pa v dar veleumetno iz lesa izrezljano 170 em visoko lu«?. na kateri je pridno delal nadpo-ročnik pl. Sehlegel. po poklicu arhitekt, več mesecev. Po novem letu se j«- izpolnila velikokrat izražena generalova želja. Njegov zet stotnik Pavel Soos pl. Badok. ki je kmalu po padcu Przemysla istotako prišel v ruske roke, je bil na generalovo željo premeščen iz ujetniške-ga tabora v -Tekaferiuoslavu v Doneski k vremenoslovju Bele Krajine, Piše J. Šašelj iz adleške župnije. "Nadaljevanje k prejšnjim podatkom.) L. 1912. Januarju smo imeli precej ugodno vreme. V prvi in zadnji tretjini meseca smo imeli večinoma lepe in gorke dni. v drugi tretjini pa precej liudo zimo. toda skoraj brez snega. V noči od 16. do 17. je za pal prvi sneg od spomladi leta 1011. seru, ker ni ne v je?eni prej. n«* pozimi do tega dne snežilo. Ta sneg pa je do 24. po-pokiomu izginil. Tudi v noči od l!7. do 28. ga je malo pulo. — Tudi februar je bil s prav malimi izjemami izredno lep. večinoma prav gerak in nenavadno ugoden. Bil je bolj podobni marcu ali aprilu kakor februarju. Večkrat ima m o še eelo maja grje vreme. Toplomer je bil ves mesec zjutraj ob 7. samo (i dni pod ničlo in to prvi teden, ko smo imeli nekaj zi-uic. Druge dni pa je bilo prav topi u. Imeli smo večkrat, po 8 do 10 C topline zjutraj, popoldan pa po J 2 in več. Včasih je bilo popoldan kar vroče kakor o kresu. Od 3. do 10. smo imeli sicer nekaj snega, pa le malo. Vsled nenavadne gorkote ,>,.- je vzbudila rano tudi narava. 13. smo videli še metulje eitrončke. Tudi različne cvetlice so že. cvetele, kakor marjetice. zvončki, trobentiee, teloh in jeternik. iu to že sredi meseca. V drugi polovici pa spomladanski žafran, lapuh, vijolice itd. Koncem meseca pa je bil močno razvit in /<■ nekoliko zelen bezeg, močno napeto popje .sta imela tudi črešnjn in gaber. Ljudje so pridno delali po vinogradih. Nekateri so ta mes»*» že obrezali in trta je kmalu režnji že zamakala ali solzila. Nekateri s j tudi že stavili po vinogradih, drugi o-rali po njivah in sejali korenje. 1 ■ ■ . i pisi. \ enem oziru pa je bilo to prav neugodno vreme in mraz meseca aprila koristno. 1'ničiia sta namreč prav veliko hrošče v ali ke-i brov. bilo je kebrovo leto. ki so bili vsled nenavadne gorkote vi marcu pojavili že v začetku aprila. L. 1913. Januar je bil precej u-god«'n. Večinoma je bil suh. Sneg je zapal samo enkrat in to v noči cd 11. do 12. Tudi 12. je snežilo. Tudi zima ni bila huda. Največ smo imeli Iti. januarja, ti C pod ničlo. 8 dni v mesecu pa je bii toplomer zjutraj celo nad ničlo. Pač pa srno imeli veliko dni meglo in I oblačno. Od 30. decembra do 13. januarja popoldan nismo videli soloiea. — Tudi februar je bil prav ugoden, večinoma lep. izredno suh in ljudem je primanjkovalo vode po vodnjakih in kalili, ker ni bilo skoraj nič snega in dežja. V prvi polovici je bil tudi pn-cej go rak. V drugi polovici pa je bil prav mrzel vsled burje, ki je prav hudo brila skoraj vse dni od 11. do 26.. res zimi podoben. Skoraj ves januar in v prvi polovici februarja so cvetele trobentiee. zvončki, teloh, marjetico in jetrnik. katere so prinašali otroci v šolo. Vsled suse smo imeli tudi prah po cestah. 11. februarja so nekateri že orali za turšico. — Mesec marec je bil prav lep. nenavadno gorak in prav suh. saj ni skoraj ne deževalo. ue snežilo, izvzemsi par dni, celi mesec. Imeli smo večinoma krasne solnčne dni. Vsled nenavadne g«>rkote je začelo drevja odganjati in cveteti. V sredi meseca je zelene; že bezeg. 22. sn cvetele mirabele in drobnice (eibo-re), 2b. p« breskve, Čresnje in mu-dače. Tudi gaber je bil ž«> zelen. Koncem meseca so bila že močno napeta jabolka iu hruške, tudi ir-i ta je imela že. posebno raJie vrste, napete popke. V noči od 19. do 20. | so slišali nekateri že slavca. 30 j marca popoldne je kazal toplomer «v senci 20 C topline. — 1. apriia I so cvetele tudi že slive. Vsled liu-|de vročine zadnjih dni marca je bilo 1. aprila že skoraj vse zeleno. Tudi nekatere ptiee-selilke so sr že vrnile k nam proti koncu meseca. kakor škorci, pastaričiee m divji golobi. — Tudi marec je bil povečini prav lep. nenavadno topel in ugoden, pa tudi precej moker, ker je večkrat deževalo, kakih 10 dni. Večkrat smo imeli prav krasne, solnčne in tople dni. Posebno vroče dni suio imeli kon-eem meseca od 26. do 31. Ker smo imeli tu.ko ugodno zimo in je bil |posebno marec prav gorak. bila je vegetacija v marcu za. kake tri tedne pred drugimi leti. 12. so cvetele že breskve v Mali Pleši vie i in mirabele na Preložniku. 23. drobnice 'cibore) in belice (slive), zelen je bil že gaber. 25. so cvetele že mudače, črešuje in rane hruške. 31. pa slive (češpije). Tudi lipa je bila že precej zelena in,orehi že močno razviti. Celo trta je imela že n?peto popje. posebno še izabcla in uutus. V drugi polovici jih je tudi že več posadilo krompir. Na župnižkem vrtu smo imeli že sala to za jed. — April je bil z malimi izjemami prav grd. večinoma hladen, ker je držala navadno burja. In tudi prav moker, ker je obilo deževalo. Že začel je prav slabo. 1. in 2. smo imeli prav slabo. mrzlo in deževno vreme. 4. in o. je bil toplomer zjutraj na ničli, fmeli s-mo led na vodi. Mraz je po-smodil orehe, belice (slive) iu ci-bore (drobnice). Od 5. do 9. smo imeli pet prav km .sni h dni. Vsled vročine teh dni je skoraj vse drevje ozelenelo in se tudi sadje raoie-jih vrst razcvetelo, kar ga ni bilo že prej v cvetju. 9. ponoči pa je nastal okrog 11. ure silen vihar z burjo, ki je napravil precej škode po strehah, ki jih je razkril in je začf-lo snežiti do 7. ure zjutraj 10. aprila. 12. pa je dopoldne deževalo, popoldne pa par m* hudo snežilo. Zvečer ]>& se je ujasuilo in 13. smo imeli hud mraz. ki je posmo-di! vfeo sadje, kar ga je že cvetelo, posebno še slive, ki so prav lepo cvetele in obetale, obilo sadu. in mudače. pa tudi trtje. ki je bilo že precej odgnalo, ker je bilo vse vsled dežja in snega mokro. Toplomer je kazal 1 C pod ničlo. Tako mrzlo rti bilo prej od 18. februarja. 14. pa smo imeli zopet poldrugo stopinjo mraza. Mraz j« poparil nekoliko celo listje ali perje po nekaterem sadnewn d re v.m iu drugem- n. pr. po Lrušiali, lipah. mladih hrastih i. tL Potem pa smo imeli do konca meseca večinoma prav grdo vreme <*koraj zmirom oblačno in prav Idaduo, ker je več dni huda birja vlekla in je obilo deževalo. Ljudje niso mogli skoraj ves mesec nič zunaj delati. M«raz 13. in 14. je naredil tudi po drugih krajih, ne« pa aauto v Beli Krajini in po Dolenjskem, silno škodo, kakor so pisali čaao- sadno drevje in boste, in cvetelo tudi ze skoraj vse sadje. Meseca apriia je hil prvi teden in zadnja tretjina prav ugodna, ker mio imeli večkrat prav lepe in gorke dni. 10. apilla so cveteli celo že orehi. Srednja tretjina pa je bi'a grda in mrzla. V noči od 11. do 12. je bila huda burja Ln je nekoliko snežilo. Tudi v noči od 12. do 11. je bila huda burja iu je zapadel line/ Al. Wimlisdjgravt/ pndsediiiU f-'usi'oske zboru i« v. ie bil te iH-;ir:tn uu >k-piču. Operacija -e j«.' posrečila uajboljše. Častili doktorat -iu«- podeliti s cesarjevim »lovoljenjeui visoka kmelijsku šola na Dunaju nadvojvodama 1'riiJriku in Evgenu In pruskemu maršalu ilackcusenu. /aninma sodna obravnava \ Bjelo\arti T«* iliii s«' j«* ptičeUi preti s«KiiM:-«'m v ltjelovaru sinlua obravnava proti pretiivabfiu iz Vi rja v Slavoniji, katere je ilr/.avuo pravilnistvu ot'tu/.ilu zaradi zločina ujiora. Dunajska opera v Sofiji. lnmaja s«.- i^mn/a : Tukajšnja lieui-opera i Volksoper > priredi slede«"i mese«: veliki« gostovanje v bolgarskem narodnem ulcdweii v Snfiji. Nižni Novgorod. Srečno združena — Herman. Pavel". — sta poročala v domovino. Zelo vesela sta bila oba gospoda. ko sta zvedela, da sta zopet avanzirala: postala sta namreč eden oče. drugi pa stari oče. Sicer je pa general Kusmanek dobro porabil čas. Z veliko marljivostjo je pisal zgodovino Przemysla. Ko je delo dovolj daleč uspelo, je je ruska vlada zaplenila. Tako je zgodovina izgubila najodličnejši opis junaškega boja. ki mu ga ni para. General je bil nad tem neutolažljiv. Sedaj ne more ničesar drugega, nego — hrepeneti po domovini. Pa če Bog da. ni vec daleč čas. ko bo naše zmagovito orožje našim ubogim pregnancem odprlo pot domov. S tem je dama zaključila pogovor. Kurjač ubil vlakovodjo. J z Uerlina se poroea: Xa vlaku, ki je v«>zil iz Saint Eetinua ua Franco-, skeui. je me«l vožnjo v prepiru kurja«!* . ubil vlakovodjo. Vojnopoštni uradi j izkazujejo meseca januarja pri armadi j na bojišču denarnega prometa 1-4!» kron. Vplačalo se je na poštne nakaznice Ii4.fi28.164 kron. po poštni Ura-jiiilniei pa 8.6i»7.085 kron. Decembra 1. ,101."; jc ]>oslala armada ua bojišču v zaledje oL'.Gll.li08 kron. VABILO na PRVO POMLADANSKO VESELICO, ki jo priredi društvo *'Po«?tojiL&ka Jama" št. 138 S. X. P. J. v soboto dne 29. aprila 1916 na Alexander Place v Canons-bung'. Pa. j Vstopnina za moške $1.00. Dame vo vstopnine proste. Pivo prosto. Te m potom uljudno vabimo vsa (sosednja društva ter posamezne rojake in rojakinje iz CaJiousbur-ga in okolice, da se le naše spomladanske veselice polnoštevilno! udeleže. Zvečer ob pol devetih bo' počela naša slovenska godba na pihala igi*ati izvrstne komade, ki bodo vzdinmuili vsakega. Zatorej naj nikogar ne -manjka 29. aprila ! John Kesm. tajnik. | (26-27—J) _ sneg. Zjutraj je bil toplomer na * ničli. 13. je zopet skoraj celi dan j snežilo in brila huda burja. V noči od 13. do 14. pa j«1 zopet zapal jtfneg in 14. zjutraj je kazal toplo-jmer pol stopinje zime. Imeli smo 'led na. vodi. Toplomer ni bil pod ničlo že od o. marca. 14. je bilo do-! poldne večinoma oblačno, a burno j in mrzlo, popoldan pa je večkrat naletaval suieg. Mraz nam je ta 'dan uničil vse orehe, katerih cvet-■ je je bilo kar črno in ?uho, in tudi večino vinogradov, ker so bile tudi trte že močno odgnale. Uničeno je bilo tudi rano sadje. Zima in mraz sla pa naredila dosti več škode po vi&jih legah in višinah, kakor pa po nižinah. Tudi se je opazilo posebno po kostanjevem in hrastovem drevju. Vse hrastovo in kostanjevo drevje je bilo popaljeno. suho in črno. tako na primer Veliki Ple-šiviei. posebno na severni strani, kakor tudi na Hrvatskem nad Mrzljaki in Staro Goro. medtem ko je bilo v nižinah zeleno in nepoškodovano. Tudi trta hi sadno drevje je več trpelo po višjih, legali, kakor po nižjih. Temu je bila kriva pač huda burja. ki je vlekla več dni. da je bilo mrzlo kakor v zimi. Tudi v noči od 14. do 15. in 15. skoraj ves dan je hudo burja vlekla in smo imeli zjutraj samo 1 C topline. V noči od 15. do 16. pa je bilo jasno in mirno vreme, a toplomer je bil 16. na ničli. Imeli smo zopet led na vodi in mraz. Sneg in. nrraz pa nista samo pri nas naredila te dni ogromno škodo, ampak tudi po mnogih drugih krajih, kakor *o pisali časopisi, posebno Slovenec" št. S4.. ki je navedel pod napisom '" Vremenska katastrofa v naših krajih"' dopise in brzojavke iz različnih krajev in dežel, kakor iz Novega mesta. So vinjaka r Istri, iz Zagorja. Vipave. Gorice, Moaiakovega. Inomosta. Budimpešte in Cnriha. kateri so poročali vsi o grozni škodi vsled snega in mraza Obsojena zdravnika. - Sodišče v Temešvaru je obsodilo civilna zdravnika tir. Izidorja Neustad-ta in «1t. Matijo Berubeima. k«?r sta se dala iMxlkupiti od sorodnikov vojakov, da sta jiU pošiljala douiov zdravit ali pa k superurbitraciji. Dr. Neustadt je obsojen lui poldrago, a dr. Berubeim ua eno leto ječe. _____ NAŠI ZASTOPNIKI. kateri so pooblaščeni pobirati oaroft-uino fca "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče r*»»lc. Jenny Land, Ark. In okolica: MI bad Clrar. San Fratirisco, Cat: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: Fruuk Skrabee. Leadviile. Colo.: Jerr.v Jauiulk. Pueblo. Colo.: Teter Calig. J. M. Hojtz. Frank Janesli in Jolui tieriu. Salida, Colo. In okolira: Louis Ca-stell«« (The Bnuk Saloon). Walsenburg* Colo.: Aut. Kaftlcn. Clinton, Ind.: i-tml«ert Kulskar. Indianapolis, Ind.: AU>ifi Rudman. Woodward. la. lu okolica: Lukaa Podbregar. Aurora, ill.: Jernej B. VerbtC. ChiIch. Barberton, O. in ofeollea: Mam Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Co lin wood, U.: Matb. .Slapnik. Lorain, O. In okolica: J. Kumfie In Louis iialant. Voongstown. O.: Ant. KIkeU-Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny. Pa.: M. Ktajlcti. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: l^juls llrlbar. Braddock, I'a.: Iran (Jcrui. Bridgeville. Pa.: Rudolf PJetertek. Bnrdine, Pa. in okolica: Jolin Ker- Canonsburg. Pa.: John Koklleh. Conemaugli, I'a.: Ivan Pa j k lu J oba Zupanči«\ Claridge, I'a.: Anton .Terlna. Bougliton, Pa. in okolica: A. Hcm- Sar. I)arrash, Pa.: Dragatln Slavic. Dunlo, I'a. in okolica: Joseph Suhor. Export, I'a.: Frank Trebetz. Forest City,. Pa.: K. Zalar In Frank Leben ii: Mutb. Kamin. Fare«, Pa.: Anton Valentines. Filr Henry. Pa.: F. Gotllcber. Greensburg, Pa, In okolica: Jvnpb Novak. Irvin. Pa. in okolica: Fr. DeinJar. Johnstown, I'a.: Frank Gabrenja in Jobn Polanc. Luzerne, 1'a. in okolica: Auton Osolnik. Meadow Lands, Pa.: Georg Sebulta Monessen, Pa.: Matb. lvlkelj. Moon Run, Pa.: Frnuk Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: '/.. Jakshe. f. Podvasnik, I. Magister Id U. B. Ja-koblch. Sooth Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-prtvSek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sto.. Pa.: Joseph ŠkerlJ. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. Seme la J. Peter-aeL Tooele. Utah: Anfon Palčič. Winterqnarters, Utah: L. BlaŽIrh. Black Diamond, VVaah,: G. J. Po- ?enta. Davis. W. Va. In okolica: J. Croflcb. Thomas. W. Va. Ln okolica: Frank Speljan in A. Korcncban. Grafton. Wis,: Jobn Stampfel. Kenoaba, Wis.: Aleksander Peedir. Milwaukee. Wis.: Joslp Train Ik la Aug. Col lander. Sheboygan, Wis.: Heronlm SrotUu. West AUia, Wis.: Frank Skok. Rack Springs, Wye.: A. Justin. Val« rftalicb In Valentin Marcina. Kcnuuerer, Wyo.: Joe. MoitA, Jugoslovanska E = Katol. Jedneta B Inkorporiraua dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GEE M, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MaKE ZUN1CH, 421—7th St.. Joliet, III. PETER SPE11AR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN A US EC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KHŽ1ŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAK JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring!, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JU3EPU MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely. Minn. LOUIS* CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa štev. 2, Ely, Minn. JOUX GRAiiEK, Bt., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatvc, naj so pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: 4' G L A S NARODA". Župnik j<- >lreljal neumorno, poteguje z nogo za zvonovo vrv. In kadar mu je pošel naboj, je pri f je! z rokama poslednje orožje, svo i jo vrv. I Kadet je >tal tu ves čas boja brezposlen, zroč z izbuljenim po-i jgledoui doli. kjer so se njegovi tovariši bojevali in umirali. Videl je med njimi mladega, slokega častnika. Bil je njegov brat. — in padel je pri zadnjem naskoku. Kakor bi hotel rešiti svojega brata, se je vrgel k zvonilcu. *" Zadrži te. oče Bazili j ! Zadosti j-- tega bratomornega boja!" "Pusti me. pusti!" je kričal starec in njegove oči >o gorele z žarom blaznosti. "l>o zadnje kapljice krvi! Živela Italija!" "Živel cesar!" je zavpil Antonio. Skočil je k duhovniku, da bi mu i/trgal vrv. Ali starec se je obupno branil. " Izdajiea domovine! Ali sem te tako vzgojil?" j«* pihal Marec iz stisnenega grla. ''Prisegel sem!" j<- odvrnil. Spoprijela sta se v dolbini okna. Starce ni imel že druge misli, nego kako bi se zopet polastil vrvi. "Pogini!" .je zakričal ter hotel svojega nasprotnika vreči s stolpa. Ali mladenič se je urno ugenil. potisnil starca in ta se je zvali! sani v propad. S prestrašenim pogledom je gledal Ant onio za nekdanjim svojim učiteljem. Ni slišal zmagovitega krika vojakov. v ušesih so mu zvenele le poslednje besede župnikove. Vojaki so pridrveli do stolpa. Videli so tu le nega moža. kadeta v obleki svojega polka. "Tu je! izdajiea — ubežnik!" so vpili. Antoni je topo gledal nanje. Xi jih razumel. Spominjal se je le svoje prisege, iu oni so ga imenovali izdajieo. Vzravnal sc je ponosno v svesti svoje nedolžnosti. Imeli so to za izzivanje. Pomerili so. puške v zvoniku so počile iti » krikom se je zvalil IV reti na tla. Bili s,, bratje, ki so v njegova pr>a zarili smrtne krogi je. Zdolej seje razbglo ukauje zmagujoče vojske. "Živel eesar!" mešalo se je tu s krikom bežečih. Antonio s.- je dovlekcl k oknu in / motnim oeesoni je gledal doli na obraz bede in piistošenja. tem hipu. ko je videl svoje vojake obupno bežati pred zmagovalci, se je probudila o njeni znova ljubezen do mile domovine. "Živela Italija!" so šepetale njegove rnroče ustnice. Potem je zagrabil vrv zvon je še enkrat zazvonil — toda v i>;i| Jan Klecanda. (Konec). Bilo so t.> oni. - med katerimi je bilo njegovo mesto, s katerimi je prisegel 11» edeti prapor. Župnik je. spoznavši mladega moža. potisnil povodcc najbliže stoječemu ter hitel h kadetu. " Antonio J" j'- klical, podajaj« vojaku obe roki. "Blagoslovljena bodi ura. katera te je privedla v tabor bratov!" Vnjak s,- je oxiiknil ter eiiierno pod a I duhovniku roko. "Prokb t bodi hip. ki me je na retlil krivoprisežnikom !" je odgovoril mračno. "Predno si prisegel cesarju, si ImI /e Italijan, moj Antonio!" "Ali porodil sem se avstrijskin \ podanikom! ".Misliš li. da levič. porojen \ kletki, nima prava na prostost svo je puščave! "Moj oče je bil vojak, in kakot on, sem i jaz prisegel zvestobo ec i sarju. tu zdaj sem izdajiea!1 **Antonio, pomni, kaj sent te n I . »I «-il ! K;ij si pozabil na slavo Kita Ijanov. na veliki svoj narod?1" "Bile s,, to preniame. o«'-«- IJazi lij! Velika Italija je doživela J Nehal sem o tem premišljati : moja dolžnost j«- služiti!" "Služiti k thnVnjii svojih bra lov.' Toda ni ti trelia o.-itanj. An tonio. Saj s j |e i/, sile prišel v ua: | tabor: n t»i prelom H radovoljn« j svoje obljube", je prigovarjal du liovnik. V temnem žaru s(> se razsvetih I oči mladega vojaka, ali ni od go vortl. I'oaza I je le z roko doli. kjer se je zabliskaio prvič ter so se iz topov izvalili oblački dima. Uazle gel ".e je strel, za njim vpitje usta-šev inhojni krik vojske, podere se Župnik je urim skočil k svojemu oknu. podžigaj«- i ostale k obrambi Sam je prijel za puško ter nameril tloli na naskokovalce. Ta miroljubni starec, s čigar obličja je druge • ase sijala uljudnost. je postal grozno strašilo vojne. Ni niu bilo dosti, da pošilja svincem smrt ▼ sovražnikove vrste, ovil je zvonov povodec okoli svoje noge ter tako. sam ubija je. izpodbujal i druge k obupnemu odporu. Baterija, nameščena ua bližnji višini, je počela metati kroglje in irranate na strehe hiš. katere so bile posajene z ustaši. Vojaki so v treh tokih stopali proti treni barikadam, katere so zapirale ulice v vasi. Vojaki so bili vsprejeti s salvo strelov, kamenjem, množino psu joči k zmerjanj in navdušenjem. Toda out sam i niso javljali ni strahu ni navdušenja. Kakor stroji so korakali naprej m mrtva trupla padlih tovaršev. Niso se dali o plašiti s cevmi, nanje uainerjenimi, ter so poslušali povelja častnikov kakor na polju za vaje. DflBRO DOŠLI GOST V VSAKI HIŠI. ' Naenkrat se je zganilo nekaj v teh tokih vrstah. Oglasilo se j«' povelje k naskoku: zazvočale so tro-h« ute in / groinovitim "hurra" so se vrgli vojaki ua za graje. Vrste so s> raztrgale. vsaki vojak je posta! sam seli i velitelj in armada, posta! i s puško svojo in z bodalom edino bitje. — In to bitji* ni poznalo nič nego naprej, naprej čez mrtve prijatelje in sovražnike. 1'rvie in drugič je bil odbit naskok. Na obeh straneh je bilo eito-liko bojevnikov, ali ustaši >o bili dobro kriti, streljali so z vseh straneh. z lin iu izza plotov. kjerkoli ^f;i\ili vojaki svoja prša za tarče. ie- da hi jim bilo moči na gotovo meriti. Vendar njihova hrabrost ni o magovala. Uazdražcni s krvjo in r< iga ti jem. katero se je začno s krogi .jami Tsipalo nanje z barikad, so i se podili znova in znova v nasko-I kit. -1 bilo slišati v pokanju pušek in to pov. je iz|>o«lbadal vojake prav 1 kakor ustaše. Že so dobili vojaki polka llait-I ivvitzoveira eno zugrado v stranski iliei ter vdrli \ vas. Sleherno ped ; 'em I je so morali izvo.jcvati. kajti I ustaši so se doslej inožki držali. , l)a. zdelo se je. da obupni bojevniki znova iztisnejo sovražnike iz zavzetih pozicij. Z bližnjega zvonika je donel močni glas. kateri je i prodiral skozi h runi in dim ter bo jujočini dajal nove moči. V tem je stresel zrak gromov it i pok. Kakor od pot resa je stre-j petala vsaka stavba v vseli temeljih. < e Ia vas se je pokrila z go stiiu dimom. za hip je utihnilo vse. le zvon je pel vstrajno dalji* vojaki in ustaši so otrpnili. Toda že v iiajbližnjem trenutku se je lazleglo obupno vpitje in stokanje. in vojaki so se znova vrgli na zagrade. " lieši kdor moreš!" je zakrival nekdo v tem odločilnem hiju. Bil je to vojak, ki je najdalje pri-I šel v ulico. In izdajski ta krik se je razletel Iv trenutku po vasi. — letel je iz I ust do ust. —trgal bojujočim orožje iz rok ter oliroinoval njihove :,,de- j V. i dedna stotnija naskakovalcev si je obrnila k zvoniku, od koder se - je še zmeraj razlegal zvon. » Le kadet Fereti in oče Bazilij i sta bila tu doslej na življenju. Ne kateri so padli, drugi so iskali po r usodnem izbuhu smodnika, kateri - je bil zažgal avstrijski granat, rešitve v begu. —„_ Zasluzi, da so mu v vsaki1 družini vrata na stežaj j odprta. -u- Z DOBRIM PLAČA TO, KAR DOBI V ROKE. -o- Bolgarski Krvni Caj. ta iz 14 ra | znih sestavin zmešani. čudotvorni| naravni lek. katerega je bil sesta j vil II. II. vou Sch I i ck. je danes povsod znan in priljubljen. To pa raditega. ker je v mnogih sluča jih, v katerih so bila druga zdra vila brezuspešna, dobro koristil. Vsaki, ki ga je enkrat poskusil, ga bo vedno držal v hiši in ne bo hotel, da bi bil kako minuto brez njega. Med pismi, katera dobivamo vsak dan in katerih je nebroj. se odlikuje ono našega rojaka Štefana Pečica. 2702 Boston Ave.. Philadelphia. Pa., ki nam piše: "Zelo lepo vas prosim, da mi pošljete š«' en zavoj Bolgarskega Krvnega Caja. Na sebi samem sem izkusil njegov čudotvorni učinek ter smatram za gotovo, da se mora nahajati to zdravilo \ vsaki hiši. Vsled tega ga tudi vsakemu priporočam. En velik zavoj Bolgarskega Krvnega Caja. ki zadostuje za mesecev, stane 1 dolar, na katerokoli naslov : Marvel Products Company 9 Marvel Bldg. 1 PITTSBURGH, PA. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Kdo je iznašel kinematograf? Dasi se čestokrat trdi. da je kinematograf ameriška iznajdba, temu vendar ni tako. Iznajditelj kinematografa je oni že davno pozabljeni avstrijski artilerijski general baron Fran Uchatius. I chatius je bil rojen leta 18S1. v Tlieresienfeldu na Nižjem Avstrijskem. leta 1*29. je vstopil kot prostak v avstrijsko topništvo ter je postal 1. 1879. feldmar-!allajtnant. Cesar Franc Jožef I. mu je lš7r>. po«ylil zaradi oblnih zaslug baroustvo, akademija znanosti ga je pa sprejela za svojega člana. Po njem se imenujejo tudi prvi jeklobronasti topovi, takozv. Uehatijevi topovi. Uchatius je bil velikanski iznajditelj. ki je novosti takorekoč iz rokava izstresal. Ko je bil na višku svoje slave, si je 70 let star sam končal življenje. Navzlic vsej njegovi sreči j,, pa zadela usoda marsikaterega iz-najditelja. da je bil omalovaževan. Ta mož je torej iznašel kinematograf. a svet ni bil pripravljen na to iznajdbo, zato jo je Uchatius prodal za malo vsoto tedaj znanemu in priljubljenemu glumaču — Doeblerju. Tedaj svet pač ni slu tli, kak pomen bo dosegla ta iz najdba in kakšne perspektive bo pokazala bodočim rodovom. Širša javnost smatra še danes kinematograf kot neko ljudsko zabavišče. zato ima kino tudi precej sovražnikov, posebno že radi tega. ker brezsvesmi podjetniki s slabimi filmi ljudstvo narav nost zastrupljajo. Nasprotno pa je kinematograf za znanost neprecenljive vrednosti, marsikaterega odkritja ne bi imeli, če m bi bilo kinematografa. Zelo važno vlogo igra kin.-ma tograf v biologiji, posebno sedaj. i>o se je posrečilo z veza t i kinoa-parat z ultra mikroskopom. S po močjo kinematografa se je našel povzročil el j sifib*. S kineinato grafom je mogoče natančno zasledovati razvoj bakterijskih kul tur. boj med belimi krvnimi telesci in bakterijami itd. Kinoaparat se zelo mnogo ra bi tudi v fiziologiji gibanj. — Z njim se analizirajo patologični pojavi gibanja. n. pr. pri hoji bolnih na hrbtnem mozgu. S kinoaparatom v zvezi z roen-tgenfotografijo se zasleduje tudi gibanje natranjih organov. ka kor: srca. pljuč, želodca in črvec-sa. Navadni kinoaparat zamore fotografirati 20—30 slik v eni sekundi. Ce pa je potreba razstaviti kako hitro gibanje v posamezne njegove faze. mora aparat v eni sekundi fotografirati tudi mnogo več slik. Na tem polju so se dosegli čudoviti uspehi. Kinematograf pa služi tudi v vojne namene. S pomočjo kinoa parata je mogoče fotografirati letečo izstreljeno kroglo, njen u-činek. ko zadene na cilj itd. Iz teh fotografij se da posneti, ka ko obliko mora imeti izstrelek. Velikanske uspehe na tem opljn {balistična kinematografija) je dosegel tajni svetnik Cranz na balističnem zavodu v Berlinu, ka teremu se je posrečilo napraviti 100.000 slik v eni sekundi. A razvoj kinematografa še danes ni dosegel svojega viška, ampak čakajo nas še velika presenečenja in tehnični čudeži ua tem polju. Za up! Od nekdaj so že pevci peli i O upu. ki jih goljufa : Ti ga slavili, drugi kleli. .Ker rad se z njimi poigra. , Med roj zaupnih teh poetov Naj tudi jaz se uvrstim. Ne bom sicer dajal jim svetov, j Na to pa le odgovorim : • "Zakaj nanovo up nam stari j Kodi se dan za dnem in mre?" — j Človeka up zato prevari. -Da znova upati prične. Zdenčan. PREROKI". Za vekom se hitro vek dre vi, In prerok v slehernem veku Obeta zlate, bodoče dni Na solznati zemlji človeku. Za vekom se hitro vek drevi. In prerok lega k preroku. Sedanjost poraja bodoče dni. Na zemlji pa konca ni joku. Anton Medved. Nihče neče $1000.00 nagrade Torej druga ponudba! VSAK POSAMEZEN DOBI" PROSTO" VONŽJOTN VSE STROŠKE POVRNJENE ZA OGLEDATI NAŠE KRAJE, ČE NE DOBI RAZMER NATANKO KAKOR JE ZDOLEJ 06LAŠEN0. j 1. Vsakdo, ki ve za lepšo deželo, boljo zemljo in večje splošne pridelke in da se kupi zemljo za isti denar ali ceneje, kot tukaj. 2. Vsakdo, ki mi pokaže čisto zemljo v ravnini, da se dobi aker v najem ceneje kot $4.00. V kolikor je meni znano se niti za ta denar ne dobi. 3. Vsakdo, ki mi pokaže sigurno podjetje ali banko v Ameriki, ki plača vec vlagateljem, kakor pa naša čista zemlja v ravnini. 4. Vsakdo, ki mi pokaže v Ameriki kraj, kjer raste vinska trta bolje kot pa tukaj. 5. Vsakemu kupcu zemlje z gozdom v ravnini, ki se obveže isto izčistiti, plačam vožnje stroške, ne glede kje in od koga kupi zemljo. "NAŠ NAMEN JE: GOZDOVE IN MLAKE IZTREBITI IN NAREDITI TRATNIKE IN POLJA. PO SVOJI SLABI MOČI BOM PRIPOMOGEL, DA SE NAPRAVI DEŽELA MEDU IN MLEKA. Rojaki, ki imate denar, k vam se obrnem, naložite ga v naši ravnini. Zemlja vam bode izvrstno poplačala vaš kapital. S tem ne menim kupiti gozd in ga držati, to ne koristi deželi niti kupcu. Zemlja se mora takoj čistiti. Tukaj so polja, ki so plačala toliko najemnine za aker, za kolikor ti jaz prodam aker v gozdu. MARSIKDO SE BO ČUDIL, DA SE RAVNO SLOVENCEM PONUDI TAKA PRILOŽNOST. NATO IZJAVLJAM, DA SE NUDI VSEM LJUDEM, KER V SPLOŠNEM PRIMANJKUJE KAPITALA ZA UREDITI DEŽELO IN JO POSTAVITI V PRVO VRSTO KAMOR SPADA. Tu je na milijone akrov gozda, ki čaka čiščenja, da se napravi polje, ki ga ni boljšega na svetu. O tem se lahko sam prepričaš pri čisti zemlji. Slovencem jaz ne bom razlagal, kaj raste tukaj, pridi in oglej si zemljo in se boš s.mi rašel. Jaz ne ponujam nekaj za.stonj, temveč dežela sama te vabi, da naložiš denar tukaj. Zato boš bogato poplačan. Garantiram pač vsakemu, da bo naša zemlja v ravnini za poljedeljstvo najdražja, ko bo enkrat V3a čista. Kajti pridela se vsega tolik ona aker, kakor kjerkoli drugje. Podnebje je dobro in milo, voda izvrstna in dežela bo bolj zdrava kot kjerkoli, ko bo vsa čista. Imam nekaj kosov v gozdu, ki jih čistim, in garanti ram večje letne obresti, kakor v vsaki banki. Obenem bo p asvet, za polovico do dvakrat toliko vreden. KOMUR ENAKA PODJETJA NE UGAJAJO, ONEMU NI MOGOČE VEČ SVETOVATI. PRIDI V MISSOURI, OGEJ SI ZEMLJO IN NIHČE TE NE BO SILIL, AKO NE BOŠ GOTOV, DA BO TVOJ DENAR NAJBOLJE ULO-ŽEN. Ke hodi k meni, niti kakemu drugemu agentu zemlje. Idi torej naravnost k kmetom in prepričal se boš, kakšna je naša dežela. Vsak posamezen dolar se krvavo rabi za razvitje in čiščenje. Naloži ga in najbolje se bo obrestoval. FRANK GRAM, Naylor, Mo. ) $1 Slovens ko katoliško a j=ig podp, društvo ■■■ IHj^RJaV^ ____B BI svete Barbare ZAIZEDINJENE DRŽAVE ISEVERNE:AMER1KF. (Sedež: FOREST CITY, PA. lakarpariruo da« 21. jtaurj* 1902 v državi Paaoaylvaaia. SLAVNI UBADNUU ] rxedMftBik: jo2hr pbtahnbu box m. wiuock. pa. L podpredsednik: KAKO L ZALA It, Bor &47. Forest City. Pa. IL podpredsednik: LOtns TAUCHAB, Box 889, Bock Bprlaga, Wye, Tajnik:: JOHN TELBAN. Box 707, Forest City. Pa. U. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492. Forest City. Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Forest City. Pa. Fwtolaifteass: JOSIP ZA I.A K. 1004 North Chicago St.. Jollst. 111. TRHOVNI ZDRAVNIKI O«. MABTUI IT BO. 900 Chicago SU Jollst. III. NADZORNI ODBOBl Pre6sedalk: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburgh. Pa. L nadzornik: JOHN TORNIČ. Bor 8'22, Forest City, Pa. CL aadaoralk: FRANK PAVLOVČ1Č. Box 705, Conemsogh. Pain. madsornlk: ANDKBJ SLAK. 7713 Issler Ave.. Cleveland. Obi*. POROTNI ODBOBt Prsdssdalk: MARTIN OBRCŽAN. Box T2, Bsst Mineral. Km. L porotnik: MARTIN SlTEFANČlC. Box 78. Franklin. Kan*. D. porotnik: MIHAEL KLOPČlC. B-* Dsrson A?s.. R. F. D. 1. Crsaa Cttld, Detroit. Mick. UPRATN1 ODBOBl Predsedalk: ANTON HOČEVAR. R. F. D. No 2. Box 11%, Bridge pari O. L c?rarnlk: ANTON DEMŠAR, Box ISO, Brongbtoo. Pa. OL apravalk: PAVEL OBREOAR. Box 402. Witt. 111. Dopisi aaj se pošiljajo I. UJnlka Iraa Telkaa, P. O. Bex Til. k crest Peaaa. Dmltvsae glasil«: "«Lil IilODAq NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Častniške izgube. .Major 47. pp. Karel < Jotter, mrtev. — poročnik l'T. item. p. Alojzij llunnilz, ujet v Kutiji. Nadporormk "27. iloini. 1». Kniest Jape!, uj'-t. - 1'oročuik 'J 7. dimi. p. K ran Kraft, ujet. — Nail poročnik -- b< ,-.-herce*r. polka Vladimir K rasni k. ruiijeti in ujet. Kad«-t 27. tlom. j». Anton Kre-I ali, ujet. natlporoeiiik 27. do-lnobr. p. Rudolf Majerie, ujet. — I 'orociiik 27. dom. p. Konrad Mel-ujet. kadet-aspirant 27, «1. p. Uajmumi Modic. ujet. — IV-lootiik 27 ilom. p. Karel Molir, njct. PrapoiSc&k 26. dom. p. I\an IVterčLč. ranjen. Stotnik 27. tlom. p. *Josip Ru«, Prevojei. ranjen iii ujet v Moskvi. — \ad-j« »ročni k računski vodja 27. doni. p. Oton Samek. ujet. — !* »ročuik 27. d«mi. p. Anton Slcis. ranjen ii! ujet. — - I'or.V-iiiJc 2ti. \l«wn. p. .lu-iij li-sj."-. ranjen. praporščak 27. dom. p. .faroslav Volck, ujet. Praporščak >7. pp. Kui*t \Vei-,-ser, ujet. — Poročnik 17. pp. .lo-- Wolf. ujet. Praporščak 26. dom. p. Ivan '/.<»r Kamnik . ranjen. — Poročnik 27. dom. p. liu-dolf JoMp Uroše I j Ljubljana) u-jet v Ilusiji. V ruskem ujetništvu >c nahajal I-Vrdtnaml Vrabet*. Ln sicer l<-/,il bolan v Moskvi. V- Srednji Aziji | >e pa nahaja že did j ča>a nje«jov brat .Fo-.jp Vrab'-e. Oba sta se o-i i»la->ila i/. ujetništva na veliko ve-j -se l je svojili domač ill. Oba po | /dravljata \-e svoje prijatelje in j znance. — Florija.ii Sehwiger. poddc*»«*tnik 17. pp.. stot., po-^r< šau od s septembru 1915, seje t>jelasil iz Verhaturjc, guberviija Perm. — Iz mskeg-a ujetništva se je ojrlu-il po 13. un seeih Valentin Orašlcr i/, J»islriec pri Borovnici.1 Iz ru>ke»a ujetništva s«* je o-j^lasi! po enem letu Ivan lvonjar. podoniače pri Tišlerju š/ Smlednika. "Gorenjec" ustavljen Vojaška oblast je ustavila izhajanje katoliškega. tednika "'Ijoreiijec v Kranju. Odlikovanje, t a.>uio »vetinjo za lOlctuo 4ve«to sluxbovaaije je trgov in«ko luiiiUrtratvo podelilo brzojavnemu mojstru Ivana Aljan-<~-ieu v Lu kovic i. Umrli v Ljubljani: Helena * nk. iro>tja, let. — Marija ^lapiiik. Iiči posestnika. iS me«e-c»v. — Marija liaMparič, liiralka. t>.> l«"t. — Stanislav Golob, stn ze-lezntške^:i ublužbeitea. 4 luesece.— • 'era Krek. mestna ubotfa. 7."» L — Marija Marinka, zasebuica. let. — Josip Slobec. rejcnec. 2 meseca iu pol. — Ivan Janežič, klepar, :to i«t. — Anton Hrovat, rudar, 27 let. — Alojzija Višuer. hči fimiinčnega oHcijant«. 7 let- — Helena Sašek. zasebitiea. 7"» 1. — Vinko Cepon. delavec, 17 let. — MaAe Andražija. trenski vojak. — Vinko ČenuaJt, aklad.*ščnlk. 43 jet. Umrl«, j« v Kamniku 18. marca | začetku vojne z Itillijo preselil ' / lioriškejia v Kamnik. Samcmcr. \' Ljubljaaii sc je po-! 11«>č i po Poljanskem nasipu spremljala neka mestno oblečena ženska. ki je trovorila slovensko ter imela ua <_rlavi klobuk / nojevim I »e reso m. Nonadoma pa skoči v Ljubljanico t»-r izgine med valov-jem. Ktlo je bila hi kaj jo je pri-iriialo v Miirt. ni znano. Umor. Mrtvo so našli na Kaki pri Krškem posestukfo Nežo Ko-vačič \ postelji. Iz rane na des-i:ein vii'.'U so .sklepali, da je bila umorjena. Nesreče. Težko s»- je poškodovala iloma v -kečLnju Marija Bias. Hi let stara posestnikov« hči iz Tomačevetra št. 2ti. Ko je šla na MMiik po >eno. je nesreča iiotela. dii je padla ter priletela na ' ključ za poukanje sena. ki se ji je zadri z vso silo v spodnji ži-vot. Prepeljali so jo takoj v dež. boluišuic(» v Ljubljani, kjer so ji konec ključa potom, takojšnje o-peraeije odstranili. — Padla je iz i-kna prvega nadstropja v Go rji i-povi hiši na liirnski cesti v L j lih-} Ijaui ^"»letna jh.strcžuica Franči-iška Križaj iz Križev.ske ul. št. 7 ! na tlak. ko je omivala okna. K sreči si ni zlomila nobenega udu, a si je močno pretresla cel život pomagati potrebnim. Za njim žaluje vdova in trije otroci, a tudi vsa občina Občuti bridko izgrubo. Aretacija. Dne 13. marca so v Ormožu aretirali trgovca in posestnika Lovra Petovarja iz Ivan-k ovce v. Vzrok se ne navaja. Smrtna kesa. V Mariboru je u-mrla vdova vlakovodje Frančiška Sustešič, roj. Sclimutz. — V Ormožu jo umrl bivši gledališki ravnatelj Aleksander Schreiner, ki je vodil pred leti nemško gledališče v Ljubljani. — V G rade u je uinrl Friderik Janežič, višji železniški sprevodnik v pokoju, star 5"» let. Izpred sodišča. Dne 27- decembra 1915 je umrla na Selcih v št.-lenartskem okraju v Slov. gorica h posestnikov a žena Marija Graber z novorojenim detet oni vred. Smrt je zakrivilo pomanjkanje pravilne porodniške pomoči. Sodišče je zato obsodilo moža umrle, 4<>letnega Ivana Graber in 741etno kajžarico Ano INlarkeš. ki opravlja babiške jiosle. dasi ni bila v to i/učena in izprašana, ker nista poklicala zdravnika, in sicer G rabe rja na 1 mesec. Marke« pa na 1 teden zapora. — Tovarnar Karol Wrenschur v Marenbcrgu pri Mariboru je ob izbruhu vojne pričel trgovino z živino. Xa sejmih se mu je posrečilo s pretiravanjem cen. da so živinorejci samo njemu prodajali živino. Nakopičil je toliko mesa. da ga uiu je :i6.00U kilogramov ostalo. Spravil ga je v neko ledenico v Gradec, kjer se je pa -večinoma pokvarilo. Radi nakupov čez potrebo in radi sšpe-kulacije z mesom je bil te dni pred g ra škiiu sodnim senatom obsojen na tri mesece strogega zapora in na 20.000 kron denarne globe. Prepovedane razstavnice. M ari- Ne grize, Ne šcegeta, Ima pravi okus, Se dobro kadi! To je tobak Prince Albert vsako minuto v dnevu. Vedno je prijeten, ker je tako dober in tako drugačen v okusu od drugih. Vsakemu je najbolj zadovoljiv. To določi patentiran proces, po katerem pripravljajo ta tobak — in ki odstrani grizenje in neprijetno ščegetanje. >R1NCE Albert the national joy smoke Vam bo dal mnogo užitka pipe. Pokaditi morete, kolikor se vam poljubi in ne bo nadlegovalo vašega jezika. Našli boste, da je ravno pravi tobak za vaš okus in vsakrat, ko boste naxgali novo pipo, ga. boste bolj cenili, ker je tako mil, okusen in poživljajoč. Prince Albert je ravno tako dober, čej ga kadite v pipi ali pa zvitega v cigareto, ^^ R. J. REYNOLDS TOBACCO CO., Winston-Salem. N. C 'ter >o jo morali prepeljati v dož. bol nišn ieo. Sprememba posesti. Hišo hotela pri Malini v Ljubljani je kupila .Jadranska banka za okroglo po! milijona kron. Naslov profesorja je dobil Viktor Turušek. učitelj na državni obilni šoli v Ljubljani. V peko j stopi v Ljubljani ravnatelj nemške gimnazije Pucsko: ŠTAJERSKO. Glas o dr. Jehartu. Z Dunaja t>e poroča: Papež je dosegel, da bo *mel avstrijski duhovnik dr. Anton Jehait nemški pridigar i/ 1' V!ja s svojim ujetim tovarišem I A dol t oni Melanoin čisto prosto ! pastirovati avstrijskim, ujetnikom I na Asjnari v sass&ri. Italijanski vojni v i kar i jat jima je podelil potrebno oblast. 'Dr. J chart >e je kot vojni .kurat nahajal na srbskem bojišču, kjer je bil z drujri-j mi avstrijskimi vojaki ujet. kas-t tieje pa poslan v Italijo. < Letalec Mandl padel. '-Grazer j Tasrblatt poroča: TLk Gorice je nad poročnik Mandl ua dranein ]n>-letu končal svoje življenje. Nad-I [Kiročnik 3Iandl. ki je bil že. par-krat odlikovan, je bil že pred vojno znan kot drzen letalec. Dne 24. avgusta 1H13 je preletel Se-meriug. Smrtna kesa. V nedeljo dne 19. marca je umrl v Kobljeglavi podžupan in krčmar Karol Zega v 51. letu svoje starosti. V petek 17. marca je bil pri vojaškem naboru v Ljubljani, v soboto zvečer se je vrnil in taikoj legel v posteljo, iz katere ni več vstal. Ranjki je trpel že več časa na hudi naduhi in srčni bibi. Kamjki Zega je bil jarka dobrega srca, vetdao pripravljen bori*iznanje hrabrega zadržanja pred sovražnikom podeljena srebi na ia'abrt»stna svetinja 1. vrste. Odlikovani celovški zdravniki. < 'ruovojniški višji zdravnik dr. Karol Rothenpicler. zdravniški vodja v rezervni bolnišnici št. 1, v sirotišnici sester uršulInk. je odlikovan z vltesškim križcem Prane-.!ožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca, t r-novojniški zdravniki dr. Viktor llerbst. dr. Jožef Priessuer in dr. Anton Widi ter črnovojuiški asi-stenčni zdravnik dr. J. Stelnhau-ser so odlikovani z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabro sin c svetinje. Pogreša se od oktobra 1914 win -fauez Šnabl od 7. pešpolka. 3'J. stotnije. Po njem poizveduje u-rednaštvo celovškega, * * M ira V italijanskem ujetništvu. Koroški abiturijent Ivan Ivropfl je bil 2o. listopada ujet na vrhu sv. Mihaela. Njegov naslov se glasi: -Johaim Kriipfl. prigiouerc di guerra. Nami pr. lVi-ugia. Italia. Prosi tovariše, ki ga poznajo, da mu blagovolijo pisati; pisati se mora nemško. Družinske podpore in ženske. Iz Celovca pišejo: Kako da država skrbi za družine vpoklicaneev in jih preskrbi s podporami, j t? vse hvale vredno. V naslednjem bi si radi nekoliko ogledali, za kaj se včasih porabijo te podpore. Čeprav so podpore v prvi vrsti namenjene. da nadomestijo škode, nastale vsi cd vpoklice v. oziroma da sv morejo preživeti družine, ki se same s svojimi sredstvi po odhodu moža. sina ali brata k voja-j kom ne morejo, se pa žal pogosto ' (sliši, oziroma imaš priložnost videti. da ta za preliranitev prepo-trebnd denar izrabljajo za luksus. za pijačo. Naj bi se take ženske zavedale, da če ne porabijo vzdrževalnim-. je treba dati ostanek ii a stran, kajti ni izključeno, da pridejo še o resni časi. toni slabše sliši! Novice iz Sel. V letu 1915. je bilo v naši župniji rojenih 25 o-trok. umrlo pa je :!2 oseb. Razen teh je v tem letu padlo na raznih bojiščih precej naših vojakov. — Dne 11. jan. -se je skromno sicer, a vendar ob obilni udeležbi žup-Ijanov praznovala inštalacija novega župnika Alojzija Valiti. — Dne 12. fe.br. je umrla Katarina Lajnii-Š. podomače Mežuarea. — Na dan sv. Matije ponoči se je trgovcu Ku kovic u v zgornji sobi iz dimnika vnelo in mu je ogenj uničil več lepe oprave. Smrtna kosa. V Dolinčič i h nad Pliberkom je umrl Andrej Rozman podomače Urliovi oče. — V Gornji Jezeraici pri Beljaku je u-mrla oblet na begunka Terezija Mrakič. Zapušča G otrok, najstarejša deklica ima 15 let. Mož je na fronti. Na Koroškem je mnogo beguncev, posebno okoli Beljaka. PRIMORSKO. Častniške izgube. Poročnik Rudolf Delkin. Gorica, ujet v Rusiji: poročnik Milan Ivan Klemene. Test. ujet v Rusiji: praporščak Alojzij Bravničar. Tolmin, ujet v Italiji. Vsi trije od 27. doni. p. Iz ruskega ujetništva se je oglasil četovodja Stanko Kodrič iz Ri-hembenka, vas C vet rož. Imeli so ga za mrtvega, skoraj leto dni ni bilo o njem nobene vesti. Njegovi tovariši so pripovedovali, da so ga videli umirajočega, težko ranjenega itd. Sedaj se je pa oglasil. Zopet nov dokaz, kako malo je dati vere izpovedbam različnih očividcev. Granate, od italijanske granate je bila ranjena v glavo v Solkanu Ana Konielj. doana iz Solkana. V Gorici pa je bil ranjen 19. marca tudi od italijanske granate nata-karski vajenec Niko Pie gel: zlomljeno ima de«no nogo. Poprej sta se zdravila z drugih bolnišnicah, sedaj pa so ju prepreljali z vojaškim transportom v ljubljansko deželno bolnišnico, da popolnoma okrevata. Tolmin, "S." piše: Prejeli smo zanimiv dopis, ki pravi, da Tolmin nilkaikor ni na pol razvalina. V Tolminu da so porušene samo tri hiše, poleg Gasilnega doma ni pogorelo nobeno drugo poslopje, Kje je moj bra' ALBKKT J K-SICH : Doma je iz Sejam-. Sv. Tomaž pri Ormožu na Štajerskem. Baje se nahaja nekje v New Yorku. k j«-1- opravlja svo jo pekarsko obrt. .laz v.m že o>l 2. novembra P.'14 v ruskem ujetništvu. Prosim <_ra. da se mi ja\i. ali pa če kdo \< za njegov naslov, da ira mi naznani. — Mathias .lesieh, Gendarmerie Wacht m cist er. < »csterreich i scher Kriegs^refangener Sam melsielle. Samara. Russia. 25-27—4 j_ Rad bi izvedel za naslov JOSIPA 1IIH »VAT. podoma«'-«* Kovačev •J trs^i iz Si n-t,- ua Pri m o r>k v kratkem obiskal aaš potovalmi zastopnik Kupite Prince Albert povsod v rdet-iii vrečicah po 5r; rdečih škat-ljah po lOr; ali pa v posodah po rn aH pol funta, ki imajo na \r-hu vlažiler z gobico. N» udoii itrtzti le rtlcc« lUt* Ijc baitr (itali "Prorfii pi tented Jaly 20th 1907". ki ;e dosegel, da trigs I-ad* pipo kjer je poprej le eden' Grad ni požgali in posekan. Priznati se mora vsa čast našemu vojaštvu. ki kolikor le mogoč«* va ruje iu prizanaša lepim nasadom.! obvarovati pred .sovražnimi Lrra-; nalami jiii pač ne more, kar sa sa-, mo ob sebi umljivo. Ljudski vrti' in sprehajališča, kakor tinti glav-' ni drevored, ki vodi ii< Tolmina.' vse to je do danes sšo v dobrem stiuiju in popolnoma nedotaknje-j no. iu še celo več. glavni ljudski vrt je celo ograjen z žično in le-! seno ograjo. Tovarna in elektrar-! na župana Gabersčika jo sicer, težko poškodovana, ne pa tako.! kakor jo predstavlja setia.j .sloven-) ska javnost, ki ne biva v Tolmi-j mi. Kaeafui-ova, Deveta kova. Pod-šolarjeva, Kranjčeva. Vrtovčeva in Še več drugih so več ali manj težko poškodovane, toda Si - i >o-pravljive, ue da bi bilo treba zidati novih. Največ so trpele v>l.-d sedanje vojne hiše v predtriru Zalog. v katerem prebiva že od za-, četka vojne samo par civilistov iu še tj v gornjem delu, kjer >e «':i-; t.ijo nekoliko bolj ua varnem. Igrajo se s patroni. Koliko nesreč se je že prigodilo na Gori-škean in drugod, ko otiMci i uiiie-vrirajo z liiiboji, ročnimi gi-mata mi in neeksplixliranimi italijanskimi izstrelki, kot da l»i >e igrali s "krompirjem. Osemletni Ličen iz Rihemberga je tudi prišel do nabojev, iztresel i/, njih' smodnik in ga zažigal. Toda imel, je smolo. Osmodilo ga je po \ >• n obrazu, tako da nekaj dni ni nič videl Ln so bile v nevarnosti oči.j Sedaj obljublja, da ne !>■> n'ikoli več kaj takega storil. Zvonovi, Te dni pripeljali; /ivonove iz <4j>at.jegasela v Komen.| Nahajajo se na dvorišču dekana, v Komnu. Zvonovi iz Sela nad; Brestovico so pa shranjeni pri o-j rožnikih v Kontnu. Smrtna kosa. V Velikih Zabijal/ na \'ipavskeiu je umrl 21». marea posestnik Alfonz Št okel j. pred kratkim je bil odpuščen potoni su i perarbitraeije od vojaščine, sedaj pa ga je dohitela smrt. I'mrl, je (»o daljši bolezni v Gorici v svo-f ji hiši 671etni višji arhitekt Alc-j ksander Pich. v mestu precej znan mož. Promoviral je v Gradcu za dok-j torja prava Gvidon Jaški iz Op-čine. Iz G-orice. Zadnj«- tlni dobivamo! zelo lep bel kruh in pravijo, da bodo še dal j easa takega pekli — Neklo je mh karici M. P. iz Ajševice vzel z vozička • na trgu Sv. Antona nov čevelj, enega ji j«- pa pustil. Tatu niso dobili. Nasprotje. Učitelj t dolgemu učencu : Pete r. vsedi se na klop. da te primem za ušesa — pa nikar ne misli, da si mi čez glavo zrastel!'' PREKLIC. Podpisani prekličem vsako mojo izjavo, potom katere.je bilo obrekovano društvo št. 107 S. S. P. Z. v West-field, Pa., ali pa ko j i izmeti uradrnikov tega društva. M. Grašič. Box p, r Sautbview, Pa. .......-- .....- ■■•■--■• - -_ _POŠTA ZA AVSTRIJO Parniki. vzamejo M n s!,-., p ,-slo. tiilpllljej<> : ••Hellig <>la\'" 27. * aprila. United States" 1 1. maja. Osi-ar II. I s maja. " Ki-ederieii 11 I. ."!1. maj.!. " 1 lelliir «>lav" junija. " ! "nit' d Stal. s" 22. iunija. "< >s.-;i»• H." junija. I/.režite ta si-znain. da s, lu»det»*i vedeli ravnali. Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati »a-ročnino na naš list, knjige in druge v našo stroko spadajoče posle ter izdajati pravoveljavna potrdila, vgled česar ga rojakom naj-lopleje priporočamo. iTpravništTo Glai Naroda. POZOR! HlPNOTIZEiVl Izšla Je vsezkozl zanimiva knjiga, kakoršne Se nimajo .Slovenci ne tu ne v stari domovini. Kdor jo bo naročit, jo l>u z užitkom prebral iu dobil vpogled v marsikatere stvari, o katerih do-zdaj Se slutil ni. Knjiga ima preko sto strani, opremljena je t dvanajstimi krasnimi slikami. V njej so natančna navodila za hipnotiziran je, v njej so nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden človek za nenaravne. Stane 60 centov. Tri knjige $1.50. Oni. ki nI ž njo zadovoljen, naj jo vrne in dobi! bo denar nazaj. Naročajte pri: "SLOVENSKA KNJIGARNA". P. O. Box IGU. Nmv York. N. Y, POZOR ROJAKI! | Naj.iT"* nije muzi!o r* žen»ka kakor tudt ] ta. moike br^.e in bra ( \ O-I t<»sr«» mazila rra»tej« » ' Stih talnih krnf>ni p-'^-ti in -."'j-i lanje k ukor ludl ■ naočkim Ura#Di hrki in hraiia in -.^h-id^ odpadali in ; . IV..i il.-vtns.r • . ko»titxil ali trK«n"e v r«»k»Ii. ti'^rah i- ri.'-::. v umih dneh popolnoma ozdra-r;t'!.-. ■■[•• k! n.-, b-ile. ture, kraste in ?rio>*. ju " n ..-■. k ir.f ena. orebiine » par dneh po-t,L>:n<.nif. .. Kedrr bi moje idravila br®« it»p»>l.a rabil mu ja- itn ta >5.00 PiSit« takoi pa rt-nik. i,nii/..<-o in Koledar to pošljite 4 canla v tnarkub M poitEino. JACOB WAHOld, IBM S. M. «t.. Olrrtlaai. 9, ¥ * ^ ^ ^ I '/fete Zadnja novost. i Vfakevrste žganje, brinjevec. slivovec, tropinover itd., kakor tudi razne likerje, naredi iehko vsak brez v?ake priprave, l>rt-z kuhanja z mojin i izvlečki. Pošiljam G steklenic za §1.iHt in iz vsak** steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, nstejAe, bolj-Se in vcf kot polovico cenejše pijače, kot jo pa Bed»j kupujete pri »alonerjih F. P. Barton piše: "Naznanim vam. da sem prejel od va« izvlečke za delati prjafo. Lepo Be vain zahvalim in vam potrjujem, da je rea tako blago kakor pte vi pisali. Pošljite še itd." Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da j® blapo v resnici hva!e vredno, u Pišite n a :| . _ Z. JAKSME ^ 366 North Diamond Statioi, PITTSBURGH, PA. b rffe g^ftj A ^ oAfe rrfto f^flb nfa U t i i i Kadar Je kako drnžtvo namenjeno kupiti ban d are, zastave, regal J«, god bene Inštrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete aro, verižico, prlveak«, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene sa cene vpraSate. UprafianJ« Vii stane le 2c. pa al bodete prihranili dolarje. Omike, reč vrat poffiljara brezplačno. PlSlte ponj. IVAN PAJK * C0n Conemaugh, Pa. Box 3% .d •j _ i V v ^ y ^ ^ V # ^ V ^ »T ¥ T T a r A ^ - - - a ^ - ^ saaaaaAA^aa A. < : 1 ►< [ ~ ! m j j >< i H ►< Guy dc Maupassant: m 1 BRATA >i M * (Priredil J- T.) " !►< J H 11 Nadaljevanje . t 1'opolnoiua se ttrinjain t bratom. tli iu pripros>tejše. toliko — Vidih, tudi ti tak. Peter. Kukali" — Ali mislih, du luorain bili tudi ju/ neumen, če so drugi. — Človek se ne sine po drugih ravnati. — Čakaj eno samo primero bom povedal: — Ako vidi kaka ženska, da druge varajo Moje može. ni n tem rečeno, da bi ona morala svojega prevari!i. S čudnega stališča razpravlja« o tej stvari — je rekel Žan. V m so umolknili. IVter je nenadoma vprašal .- Mama. alt si /c našla sliko" Kakšno sliko 1 j«- vprašala in ga začudeno pogledala. No. Maršalovo. — Kakšno pa? Ne.... to se pravi.... pozabila sem. kuni sem jo djala. Kaj pa? — je vprašal oče Iioland. Malo Maršalovo sliko, ki je prej visela \ jedilnici. - .Mislim, ua bi bilo dobro, če bi jo dali Žanu. Seveda, seveda — je pristavil oče Koland. — Koncem prejšnjega tedna sem jo videl. Mati je nekaj pospravljala po svoji pi->alni mizi, pa jo je imela v rokah. — V petek ali četrtek je bilo. — ili st ne spominjaš, več. Alojzija? — Jaz sem se hotel ravno brili. I/ predala si bila potegnila velik šop papirjev in jih sežgala. ' Mati je odvrnila popolnoma mirno: Da. zdaj se pa ž«' spominjam, kje je. —"Takoj bom šla poiijo. Torej je mati lagala. - Zjutraj je rekla Petru. — Ne vem, kje je. — Morda je v moji pisalni mizi. Peter bi veliko rajše zaklel kot pa prijazno odgovoril. — Vse f.ile je /bral da je zamogel odvrniti: Pred par dnevi jo je imela v rokah, potem jo je pa /opet skrila med ljubavua pisma. — Pisma je potem sežgala. Pi ter je pogledal svojo mater, mater, katera je lagala. — Ule-«ial .(<> je / je/o piwleparji n»'ga sina. kateremu so odvzeli najsvetej-š'\ gl«-dal jo je z ljubosumnostjo moža. ki izprevidi. da ga žena vara. t V bi bil on moz t ženske, katere sin je, bi stopil prednjo, zgrabil bi ,;o /,i rame in za lase. vrgel bi jo ob tla. lunjil bi po njej, razmesaril Tako pa ne more ničesar storiti, ničesar dokazati. — Un je njen sin. on se ne mote maščevati. — Njega ni pre varila. Toda \>eeiio ga je. Prevarila .ie njegovo ljubezen, njegovo pobožno spoštovanje. Hiti bi morala čista, brez madeža. — Vsaka ženska, ki ima o-troke, mora biti taka. Ljube/en med inožkiiu in žensko je sklenjena po postavi. - - Kdor s.- prvi odpove tej ljubezni, je nezvest. — Ako pa poslane ženska mati. so njene moralne dolžnosti veliko večje. Ako jih ne iz|M>lnujc. je brezčastna, podla in vredna, da bi človek - Kako se vendar Peter čudim obnaša - je rekel Žan. — Utrujen i«\ utrujen. — Bog ve, kje je že bodil danes.' šesto poglavje. Prešlo je teden dni. — Pri Kolandovih se ni pripetilo ničesar novega. — Oče je ribaril, Žan je s pomočjo matere urejeval stanovanje, Peter je bil slabe volje in jc hodil le jesti domov. — Strela božja, kaj se pa držiš kot kaka kiseliea? — j^ii je vprašal nekega večera oče. — Že par dni si tak. da te ni mogoče prenašati. — Vse iiie jezi. — Žalosten sem. — Saj pravim, to so ljudje. — Tako velika sreča je zadela našo družino, da bi se morali vsi neprestano držati na smeli. — Kaj se je /godilo, na koga se jeziš? % — Nekega človeka mi je žal. — Katerega? Nekoga, katerega ti nisi poznal, in katerega sem jaz čez vs ljubil. Oče s«- je poredno nasmehnil in vprašal: — Ženska, kaj ne? — Seveda, ženska. — Ali je umrla Ne. veliko hujše. — Z drugim se je spečala. — A tako! Te besede jc govoril v materini prisotnosti. — V njegovem gla-Mi je bilo nekaj posebnega, česar pa stari Koland ni opazil. (Dalje prihodnjič). NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v West Virginiji naznanjainor da jih bo v kratkem obiskal nai zastopnik 1 dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000!. — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. __ 13,0001 —- Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Seveda, seveda. je rekel oče Koland — lepo je biti brez dela. Kaj ne. Žali. da nas boš povabil kdaj na kako dobro kosilo? Prinest no sliko, mama. da bo fant vesel. Vstala je in odšla. Peter j«' mislil, da je dolgo ne bo nazaj, kar se pa ni zgodilo. — Po preteku treh minut se je že vrnila in prinesla malo sliko v zlatem okvirju. — Tukaj je — je rekla. — Hitro sem jo našla. Peter jo j«- prijel v roko iu jo začel ogledovati. — Vedel je, da mati nepremično gleda. — Malo je manjkalo, da ni izpregovoril: — Presneto je bil ta človek podoben našemu Žanu. Mati je stopila k omari in začela nekaj pospravljati. — Zdelo s<" ji je, da Peter nekaj ve. oziroma da že vsaj nekaj slnti. — l>aj sem sliko — je rekel oče. Peter mu je ponudil sliko preko mize. Oče je pristavil svečo, «la bi bolj natnčno vide! iu začel mrmrati: I bogi revež. Moj l»og. moj Bog. tak je bil, ko smo se seznanili. — Strela, kako vendar preide čas! Krasen človek je bil tedaj. kaj m*. Alojzija? Ker mu žena ni odgovorila, je nadaljc\al: — In kakšuegji kremenitega značaja je bil ta človek. — Nikoli m bil slabe volje. — No. zdaj je seveda vse končano. . . . samo Ža ou je vse zapustil.... Kdino zanj bi bil lahko prisegel, da jc zvest n zaupen prijatelj. — Se celo tedaj, ko je umiral, nas ni pozabil. Tedaj je tudi Žan segel po sliki. — Dolgo, dolgo časa jo je gle-ečer — je rekla gospa Ilosemillv. — Na čaj sem se oovabila. — Kaj ne, da mi boste oprostili? Takoj zatem je Peter izginil. MODERNO UREJENA TISKARNI GLAS NAHODA i VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH, k 'ji m m : : DELO OKUSNO. : : ■ ■ ■ ■ S- * IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. M (kJ M UNIJSKO ORGANIZIRANA POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. vsa naroČila po&ljith na t SLOVENIC FUBUSHIN6 G8. 82 Cortlandt St., New York, N. T. Kaj pravijo pisatelji. nlsnjsVl Ia Oltarni*! • taji*! Beri« M Sattnez. "Doli z orožjem!" Ut Nlkslajtvii TeisteJ j« pisal: Kajlto assa s velikim pflt* Eon prebral ln v njej naiel veliko koristnega. Ts fcajlga «tK TollTfi na človeka ln obsega nebroj lepih misli.. — Friderik »1. Bodenstedt: Odkar j« umrla SMtdame Stael ai kile na sveta tako ■ lavne ptaateljtae kot je Battnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: 'Doli • oroijem' je pravo ogledalo seflan}* za ista. Ko fiovek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, ia se bližajo človeitvn boljil tast Kratkocnalo: eelo dobra knjiga. Dr. Loč. Jakobe raki: To knjigo bi Človek aajrajie polJnMl« \ dno srca ms je pretresla ko sem Jo prebral. Atajerakl pisatelj Peter Bosegger »Ue: Sedel sem v aekess Coeda pri arteglach to sem brat knjigo a naaloroa **Dt>U a oroS-Jeml" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahke rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Življenja. Ko sem jo prebral, sem aaželel. da bi ee prestavilo knjigo v vaa kulturne jezike, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tndl v ■olah ne smelo manjkati. Na sveto so dražbe, ki rasllrjsjo Sveto Pismo. Ali bi se ne mogle ustanoviti družbe, ki bi raažtrjala to knjigo? Hwrft Harfi Te Je najbolj eCarljlva knjiga, kar sem Pl fcdsj bral__ C- Neomaaa Hefer: — To Je najboUla knjiga, faz se jlk safe ull ljudje, ki se borijo sa svetovni mir..«. Haas Lani (na shoda, katerega Je Imel leta 1800 v Berllaa)! Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom se-sodil. Neg bi tudi ta knjiga nagla svoje apastolje, ki bi IU ta Je krlžemsvet ln oflll vse narode.... Finantnl minister Dunajewakl J« rekel v nekem svojem govern T posiazakl aborniol: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv ns«n vojna. Knjige ni aaplaal noben voja-Iki strokovnjak. noben državnik, pad pa pri prosta tonska Berta pL Snttnerjeva. Prosim Vaa. posvetite par ar tema dela. Mlatim, da se m bo nlkde vež aavdoževa! na vojno. «e bo prebral to kajlgsb OU1 M CINTOY. Bajetejtg Je asfl - Slovenic Publishing Co., 93 Cortlandt «tr*|, Haw York Otty, M, Y. &T "GLAS NARODA JE RDINI SLOVENSKI DNEVNIK Vi združenih drŽavah. — naroČite se nanj m Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naroč nino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda". Brezplačen nasvet in pouk priseljeBCfiRi« BUREAU 0* INDUSTRIES AND IMMIGRATION" g« driaro New York rarnjs yii-seljenso Ui jim pomaga, i« go JHli oaleparjenl, oropani ali ie so a gjl-nl slako ravnali. Brtiplg£aa saTodila im potk t natnraligaeijakih gadsTgh kako postati driarljaa Zdraiealk dr-isv, kje ne oglanlti aa drlaTljan-ske listine. farodnlkl ma| fl Sakall aaro-došlo prlssljama« ma Ellig Iž1ak€ all pri Barge Ofiae. Oflaiita ts all piMto? STATE DEPARTMENT OE LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Nswyoriki nrad: 136, 6th At«., Room MIS. Odprto vsak dam od deretili do-poldne do petih popoldne im ob sredah od osme do dtrete art rveier. Urad t Buffalo: 764, D. S. Morgan Building. Odprto vsak 4am ad devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete mre arsier. (Is r I) HARMONIKE Veliki vojni atlas ▼ojskojooh se evropskih držav in pa kolonij sirih posestev vseh yelesil Oblega 11 raznih zemljevidov, ma fOtih »tjra^ftfc. !m vaška stran i« 10% psi palea T slika. Cena samo 26 centov. Manjši vojni atlas obsegs devet rasnih ssmljsvldo«- ma fl gtjraack, vsaka stran 9 pri 14 paleev, Cena lamo IS centov. Vk Vsi semljeviči so narejeni v fasnlh barvah, da ee vsak g lahko aposna. Osnačena so vsa večja mesta, #te\ilo pn- Sbivaleev, držav ln posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi oznaien obseg površine, katero sa vsema j o posamezne drlave. \ Pošljite 25«, ali pa 15e. v znamkah in natanien naslov f in mi vam takoj odpošljemo aaieljeni atlas. Pri v sijem odjemu damo popust. Siovenic Publishing Company, S3 Cortl&ndt Btroel, Haw York, K. T. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR [(Notary Public)1 T GREATEE-NEW YORXTJ ANTON BURGAR 122 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDRLUJH IN PRESKRBUJE Vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potreba« nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne iniormaeije glede datuma izkreamja ali imena parnika. Pfcimit« m zanpmo ma mjega, kjeg bost« tošmo U solidmo ^ ptiefftmL l>odipruvljaixi ix> najnižjih cenah, a delo trj>ežno in zanesljivo. V ]»opravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sein že nad IS let tukaj v tem i>o-slu in sedaj v .svojem lastnem douiu. X popravek vzamem kranjske kakur vse druge harmonike tvr računam po delu ka- kor^uo kdo zahteva brez nadaljnih vpraSanj. JOHN WEN2EL, J«17 Kast Wind St.. Cleveland. Ohio. VA2MAEILO. Eojakom v Loralm, Ohio, Km kolisi naznanjamo, da jih S« fb-iskal mai zastopnik J0B3T KUMtfl, ki )• pooblaKem pobirati aiao aa list Glas Naroda, S speštovanjeas Upravništvo Glas Naroda Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost |e 21 pri 28 palcih Cena 15 centov. Za.3ej je natančen popis koliko obsega kaka država* koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d; V salogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drngi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pr! nas je dobiti tudi velike semljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Susijs, Nemčija, Fram-•ij«, Bclgij« in Balkanskih držav, Ypi so vezani v platao im vsak stane 50 eentov. Narošila im denai pošljite maj Slovenic PabMing Company, •3 COBTLAHDT street, ktw toki, e. t, Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do tlobrega kb m prepričal, da dospejo denarne poAiljatv« tndl sedaj zanesljivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta, da potnj bojejo pofiiljatve ▼ sedanjem časn 20 do 24 dni; Torej ni nobenega dvoma za pofiUjanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino« 100 K velja sedaj $15.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. V 6104 St Clair Ave., Cleveland. Ohio.